Stev. 198. V Ljubljani, četrtek 31. avgusta 1999 Uto VI Angleški odgovor je bil kmalu po polnoči izročen Hitlerju Goring ie dobil diktatorska pooblastila Berlin, 31. avgusta, o. Angleški ^8<>vor j® prišel v Berlin snoči malo pred polnočjo. Angle-. Ški veleposlanik sir Neville Henderson je o tem takoj obvestil nemško zunanje ministrstvo in ga izročil zunanjemu ministru von Ribbentropu. Vsebina odgovora še ni objavljena in tudi ni verjetno, da bi bila objavljena prej, preden o tem ne bi bila obveščena^ angleška vlada. Sicer se pa položaj v Berlinu zelo hitro razvija v tej smeri, da nemški vladni krogi poudarjajo, da se mora Nemčija z vsemi sredstvi pripraviti na obrambo. London, 31. avgusta, m. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da Hitlerjev odgovor, ki ga je snoči prejela angleška vlada, vsebuje v glavnem tele točke: 1. Znova naj se potrdi prijateljstvo med Nemčijo in Anglijo. 2. Nemška vlada ponavlja svoje zahteve po priključitvi Gdanska in koridorja. 3. Nemška vlada je pripravljena sprejeti angleške ponudbe, da stavi svoje dobre usluge na razpolago Nemčiji in Poljski. 4. Izraža se upanja, da bo mogoče Poljski poslati v Berlin svojega opolnomočenca, da bi se na podlagi enakopravnosti začela pogajanja z Nemčijo. Isti krogi zatrjujejo, da ta odgovor ne vsebuje ničesar, kar bi se moglo smatrati kot ultimat. London, 31. avgusta, m. Angleška vlada je svoj odgovor na Hitlerjevo noto poslala v Berlin po običajni diplomatski poti. Odgovor je v Berlin prineslo posebno letalo, ki je odletelo iz Londona ob 7 zvečer. V Londonu splošno prevladuje mnenje, da bo Hitler v najkrajšem času odgovoril na snočnio noto angleške vlade. Čeprav so diplomatska pogajanja za mirno rešitev nastalega spora v Evropi med Berlinom in Londonom v polnem teku, vendar še ni mogoče reči, kakšen bo končen iz- hod ir te krize. Zato v Londonu gledajo na položaj še vedno precej črno. Angleška vlada je o vseh svojih notah, ki jih j'e poslala v Berlin, kakor tudi o odgovorih, ki jih je prejela od Hitlerja, stalno obveščala poljsko vlado. London, 31. avgusta. AA. Reuter: Včerajšnji dan je minil med senzacionalnimi vestmi in veliko diplomatsko živahnostjo. Poročila so spreminjala razpoloženje od zmernega optimizma do črnega pesimizma. Toda vsaka poročila so bila brez pravih podrobnosti o položaju. Predsnočnjim so v zunanjem uradu sestavljali odgovor Hitlerju do štirih zjutraj. Ta odgovor je proučila vlada na včerajšnji seji in nekatere stvari spremenila, nato pa ga je brzojavno poslala v Berlin. Kolikor je znano, pušča odgovor odprta vrata za nova pogajanja. Goring - obrambni diktator Berlin, 31. avgusta, o. Snoči so se pozno v nož zbirale velike množice ljudstva okoli kancler-stva in zunanjega ministrstva. Izvedelo se je namreč, da bo nemška vlada vsak čas objavila posebno izjavo, ki bo zelo važna. Vesti o tej izjavi so se razširile že ob mraku in uradno so začeli zatrjevati, da bo izjava najprej objavljena ob 22 in nato ob 23. Toda ob 23 je bilo preklicano, da misli nemška vlada objaviti kakšno izjavo. Pač pa je bila objavljena važna uredba, ki jo je snoči podpisal Hitler o ustanovitvi posebnega nemškega obrambnega sveta. Predsednik tega odbora je maršal Goring, njegov namestnik pa Hess. V odboru so poleg tega še vsi glavni voditelji vsega nemškega gospodarstva, Hitler pa lahko imenuje v odbor še več drugih oseb. Najvažnejša določba v tem odboru je pač ta, da lahko ta odbor izdaja zakone, ki stopijo takoj v veljavo. Na ta način dobiva Goring diktatorsko oblast v zadevah vojske in narodne obrambe. Pač pa Hitler lahko razveljavi odredbo tedaj, če j« ugotovljeno, da ni več potrebna. Hitler tudi odloga o tem, kako dolgo bo obstojal ta narodni obrambni odbor. Berlin. 31. avgusta, o. Ves nemški tisk objavlja danes zjutraj pod velikimi naslovi vest o ustanovitvi obrambnega sveta, ki mu napeljuje Goring. Listi poudarjajo, da hoče Hitler s tem dokazati, da mora biti Nemčija pripravljena na vse in da ee ne sme umakniti niti za las. Tajni nemški odposlanci so odpotovali Iz Londona London, 31. avgusta, o. Vse te dni so v London prihajali s posebnimi letali številni nemški odposlanci. Njih navzočnost v Londonu ni smela biti opažena. Zato so morale čete zastražiti letališče v Hestonu, kamor so prihajala nemška letala. Noben časnikar in noben radovednež ni smel blizu, ko so odhajali potniki v mesto. Snoči kmalu po 19 pa se je s hestonskega letališča dvignilo nemško letalo tipa >Junkers< in odneslo v Nemčijo zadnje nemške odposlance. Tudi pri odhodu niso mogli ugotoviti njihove identitete. Angleški parlament se še ne bo sestal London, 31. avg. o. Angležka vlada je sproti obveščala opozicijo o vsem, kar je v zvezi s pogajanji z Nemčijo. Glavni voditelji opozicije so bili zalo tudi poučeni, kakšen odgovor je angleška vlada snoči poslala v Berlin. Opozicijo je zadovoljna 2 vlada in njeno politiko ter tudi odobrava odgovor, ki je bil poslan Hitlerju. Zato nihle ne zahteva, da bi se moral angleški parla-ment takoj sestali. Tudi italijanski krali posreduje za mir Ugodno |e odgovoril Rooseveltu .a^lnSton’ 31. avgusta, o. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je prejšnji teden poslal italijanskemu kralju in cesarju Viktorju Emanuelu posebna poslanico, v kateri ga prosi, da naj posr«ruj*i* «hranit«v miru v Evropi. Roosevelt ni prejel odgovora vse do včeraj. Včeraj pa so prijatelji predsednika Roosevelta izjavljali, da je italijanski kralj odgovoril na Rooseveltovo poslanico. Vsebine odgovora še ni bilo mogoče izvedeti, vendar pa izjavljajo, da je Roosevelt z veseljem poudaril da je odgovor tak, da se bo še podčrtala vlo-’ ga Italije, ki želi pomirljivo vplivati v zmernem smislu na razvoj dogodkov v Evropi. Odgovor italijanskega vladarja je tak, da Roosevelt misli, da mu ni treba pošiljati novih poslanic na druge narode. Washingion, 31. avgusta. A A. Reuter: Brzojavka, ki jo je poslal italijanski kralj predsedniku Rooseveltu, se glasi: Zahvalim se vam za vaše zanimanje. Vašo poslanico sem takoj poslal svoji vladi. Kakor je znano, smo doslej vse storili in tudi zdaj vse storimo, kar le moremo, da pripomoremo k ustvaritvi pravičnega niiru. Washington, 31. avgusta. AA. Reuter: V Združenih državah se od časa do časa pojavijo v javnosti glasovi o potrebi po sodelovanju anglosaških držav. V zvezi s tem je predsednik Roosevelt izjavil, da je želja USA nadaljevanje razmerja z Veliko Britanijo, razmerja vzajemne prisrčnosti in spoštovanja, ki predstavlja temeljni kamen miru na svetu. Roosevelt je dodal: Glavna dolžnost svetovnih državnikov je ohraniti mir in najti zanesljivo možnost za ureditev vseh nesoglasij med narodi ter tako preprečiti vojno. Ameriška vlada in ameriški narod sta si stalno in za dolgo vrsto let postavila nalogo, da skušata najti rešitev za trajen mir na vsem sve-ln da preprečita napade. V tem smislu sem srečen, da lahko povem, da sta našla na isti poti tudi britansko vlado in britanski narod. Forster je v Berlinu Berlin, 31. avgusta. A A. Reuter: Izvedelo se je, da se mudi gdanski gauleiter Forster ta trenutek v Berlinu. Italijanski tisk meni, da napetost narašča Pariški listi pišejo: Položaj se e v zadnjih urah poslabšal ... 3L avg. o. Današnji rimski jutranjiki ni "xa prv*h straneh vesti, da se napetost nrtsi^hšai » z®anJŠala, ampak da se je položaj poelabsal zaradi splošne noliato mrzili™,,; sP'^n® poljske mobilizacije. Na-. erlinom in Varšavo še večja, da bi Lei h nr' nem5,ka diplomacija trudita, da oi aosegn m pripravili v«. konferenco. Pnpravili VS6 za mednarodno MAtnXy,£- >»“b“ jaškimi ukrepi. Listi nadaljujejo da^M sa mTVč' ko rešil samo na ta način, « MekoS I vizija versajske mirovne pogodbe. Ce J I vi jo krivice te pogodbe, tedaj bo rešena evropska civilizacija. Ce hočemo rešiti mir, moramo dati pravico nemškemu narodu. Znani rimski senzacijski list »Popolo di Roma« pravi, da sicer pogajanja še niso prekinjo- na in da se bodo nadaljevala kljub temu, da je Poljska proglasila splošno mobilizacijo. Nihče se tudi ne sme razburjati zaradi tega, da so v Franciji oklicali v nekaterih okrajih obsedno stanje, vse se še lahko reši, in želeti je, da se najde mirna rešitev, ki je mogoča. Pariz, 31. avg. o. Današnji pariški jutranjiki pišejo, da ee položaj slabša in da j.» stanje zmeraj bolj napeto. V zadnjih dvanajstih urah ni bilo mogoče ugotoviti nobenega zboljšanja, položaj 6e nagiba celo na slabše. Znani desničarski voditelj Kerilis objavlja v svojem listu >Epoque< v katerem pravi, da se Hitler ni odrekel svojemu načrtu, da je treba Poljsko poprej uničiti. Toda Hitlerju se ni posrečilo tisto kar je hotel v enem tednu po podpisu sovjetske jpogodbe doseči, to je, da bi z živčno vojno razorožil Anglijo in Francijo. Grčija se veseli sporazuma v Jugoslaviji Atene, 31. avgusta. AA. Atenska agencija po-Grški listi pišejo o sporazumu v Jugoslaviji lil n*i.i Ji «*** n vacaIa »^pravijo, da se tega dogodka iskreno vesele vsi prijateljičin zavezniki Jugoslavije, predvsem grški vidi v tem spora d* CV JuS°slaviji. »Ele . hl» _■ sP°r.azum razvil in utrdil napredek m T Jugoslaviji, »Elefteron Vima« poudarja, hlairnelo4-sp0ra*nm razvil in utrdil napredek in Blagostanje prijateljske in zavezniške Jugoslavije. Opozicija obravnava sporazum • Belgrad, 31-. avgusta. m ^anovanju Miše Trifunoviča se bo danes dopoldne nadaljevala in končala konferenca staroradikalov. Za to konferenco se javnost precej zanima, ker na njej razpravljajo o sporazumu Cvetkovič-Maček, in o stališču, ki ga bodo do tega sporazuma staroradikali zavzeli. 1 o konferenci bodo prav tako, kakor so storili pred njimi demokrati, izdali uradno pomočilo, v katerem bodo pojasnili svoje stališče do nastalega položaja v državi. Danes se bo sestal udi izvršni odbor Jugoslovanske narodne stranke Wr. Hodžera). Na tem sestanku bodo Hodžerovci prav tako razpravljtli o stališču, ki naj bi ga za-Y,zela ta politična skupina do sporazuma s Hrvati. Kakor ifi TTiflTin. TTrvH7rrvrr«* mm' vzemala najbolj odklonilno stališče do sporazuma, Maček 88 pr’prav^a'a Dj-agiša Cvetkovič in dr. Na naših srednjih šolah se uvede italijanščina izda/* j*' av2usta m. Prosvetni minister je sim n *»66 v “a*rt realnih 1 i i a n š č i n a' “ rf 1 k 8 Pr e J m e ‘“d* >ta: na srednjih šolah™"*^ i?ik b°d° P°“ževa" nolce teca s področju mesta Belgrada, skih središčni t ”a rea,nlh gimnazijah v banovin-Šibeniku in V u raze" te*a *«di ™ Sušaku, v »iicUnffn rair Pukrovniku. Učenci tretjega gimnazijskega razreda bodo v svojih prijavah morali n!rC*5VeZik'1 se žc,e užiti: angleškega, nemškega ali pa italijanskega. Drobne Belgrad, 31. avgusta. m. Snoči ob 23.45 se je odpeljal v belgrad podpredsednik vlade dr. Vlad' ko Maček. Z njim so odpotovali tudi trgovinski minister dr. Ivo Andres, kabinetni šef dr. Mačka Ilija Jukič ter ugledni zagrebški trgovec Zvonko Polič. Pred svojim odhodom v Belgrad je imel dr. Vladko Maček konferenco z banom hrvaške banovine Šubašičem in inž- Košutičem. ki sta ga ,£>ha pospremila na nostajo. Rusi odstavljalo s programa protinemške filme Newyork, 31. avgusta. AA. S^ani: Sovjetska vlada Je odredila, da se odstavi s programa film »Profesor Mamlockc, ki so ga predvajali T ru' skem paviljonu na mednarodni razstavi v New-yorku. Film ima tendenco proti narodnemu socializmu. Bolgarija je vpoklicala dva letnika na orožne vaje Sofija, 31. avc- o. Notranji minister je izdal odlok, da so prepovedana vsa zborovanja v Bol-gariji. Vojni minister pa je vpoklical na orožne vaje dva letnika. Orožne vaje bodo trajale dvajset dni in bodo samo zato, da se nadomestita tista dva letnika, ki sta pravkar odšla iz vojašnic. Poljska mobilizacija se v redu razvija Varšava, 31. avgusta, m. Objava splošne mobilizacije poljske javnosti ni posebno vznemirila, ker je napetost že prej dosegla svoj vrhunec, ter so ljudje objavo 6plošne mobilijadje vzeti kot nujno posledico vsega. Po Varšavi in tndi po drugih poljskih mestih ljudstvo še vedno koplje jarke , vpoklicani vojaški obvezniki pa 86 y redu prijavljajo svojim vojaškim poveljstvom. Poljsko časopisje je tudi včeraj objavilo vec ostrih člankov proti Nemčiji. Med drugim poljski listi povdarjajo, da Poljska ne želi vojne, Joda če bi bila izzvana, se bo borila na poljski način, kakor to narekujeta poljska tradicija in kn njihovih prednikov. Včeraj so vojaške oblasti odkrile vec tajnih skladišče orožja ter izsledile nekaj vohunskih organizacij. Vsi osumljeoici 60 zaprti ter bodo prišli takoj pred vojaško 60d'š5fc. Vojvoda Windsorski prosi Italijanskega kralja, da naj posreduje Cannes, 31. avg. o. Vojvoda Windsorski je snoči iz Cannesa poslal brzojavko italijanskemu kralju in cesarju Viktorju Emanuelu. V brzojavki prosi, da naj posreduje za mir. Vojvoda opozarja na to, da se je med svetovno vojno boril na strani italijanskih vojakov. Zato misli, da lahko prosi, da naj vsi zastavijo svoj vpliv, da bi se preprečila nesreča nove svetovne vojne. Vojvoda zaključuje svojo brzojavko z opravičilom, da nadleguje kralja, vendar upa, da bo sedanji položaj opra vičil njegovo postopanje. Odnošaji med Nemčijo in Rusijo od leta 1917 naprej V aprilu 1917 je nemški generalni štab dovolil, da Ljenin in njegovi tovariši v plombiranih vagonih potujejo skozi Nemčijo v Rusijo. Rusija tone v revolucijo, nemške armade se vse zapletajo v vojno na zapadni meji. V tem mesecu pa tudi USA napovedo vojno Nemčiji. V novembru izbruhne druga ruska revolucija, ki konča s proglasitvijo Ljeninove diktature. v 1918 V marcu 1918 sklene Rusija poseben mir z Nemčijo v Brest-Litovsku. Rusija se odpove zvezi z Anglijo in Francijo. 1922 V aprilu 1932 je Sovjetska Rusija podpisala z Nemčijo pogodbo v Rapallu. Svetovna gospodarska konferenca v Genovi se je morala zaradi tega raziti. 1923—1932 Nemška republika se tajno oborožuje in sovjetski in nemški generalni štab sta v stalnih stikih. Nemška republika zgradi v teh letih 6voje posebne laboratorije v Sovjetski Rusiji. Rusija dovaža orožje novi nemški armadi. 1933-1935 . Hitler pride na oblast in odnošaji med Nemčijo in Rusijo se poslabšajo. V Nemčiji narašča borba proti komunizmu, v Rusiji pa se širi gonja proti novi Nemčiji. Vendar pa ostanejo sovjetski višji častniki še v dobrih stikih z nemškimi. Toda začno se moskovski procesi. Med temi procesi dokažejo v Moskvi številnim častnikom, da so v tesnih stikih z Nemčijo, in jih obsode na smrt. 1936-1937 Državljanska vojna v Španiji potegne Sovjetsko Rusijo za seboj in Sovjetska Rusija misli, da bo zaigrala veliko vlogo na zapadu. Medtem pa Nemčija poveže več držav v zvezo proti Kominterni, da bi se tako olajšal zaključek španske državljanske vojne, tako da bi bila Sovjetska Rusija izgnana iz zapadne Evrope 1938 Španski nacionalisti zmagujejo in Sovjetska Rusija išče nova pota svoji zunanji politiki. Nemški tisk po več tednov ne objavi nobenega članka proti Rusiji. V septembru 1938 pa Hitler ra zvozlja sovjetsko vprašanje sebi v prid. Bivša..CSR še zmeraj računa na rusko pomoč, in skuša potegniti Rusijo za seboj vse do zadnjih dni v septembru. Rusija pa pomoč odklanja in kriza se zaključi z monakovskim sporazumom. 1939 V januarju je Franco zmagal v Španiji. V Berlinu pravijo, da je to odločilna zmaga proti Kominterni. Sovjetska Rusija še enkrat opozarja na nevarnost iz Nemčije, nato pa umolkne. V aprilu je prišel v Moskvo von Papen. Njegovo bivanje v Moskvi pa zanikata sovjetska in nemška vlada. V maju in juniju na se nadaljujejo pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo. Nemški tisk pa smeši ta -pogajanja. V juliju in avgustu se nadaljujejo vojaška pogajanja, ko pridejo angleški in francoski vojaški odličniki v Moskvo. Nem-ški tisk se norčuje iz počasnosti pogajanj. 19. avgusta pa Berlin in Moskva napovesta podpis nenapadalne pogodbe. Dne 23. avgusta pride v Moskvo von Ribbentrop, da podpiše pogodbo. Von Ribbentropa je sprejel Stalin, ki je bil tudi navzoč pri podpisu. Po zadn jih vesteh pa se bo vsa ta medsebojna borba zaključila še celo tako, da se bo nenapadalna pogodba spremenila v vojaško zvezo med Nemčijo in Rusijo. Ob poljski obali so poloiene mine London, 31. avgusta, m. Poljske radijske postaje so včeraj sporočile v francoskem, angleškem, nemškem in poljskem jeziku vsem ladjam, ki se mude v bližini poljske obale v gdanskem zalivu, da se tri milje od poljske obale že začenja nevaren pas. V tem pasd so položene mine. Zato poljske radijske postaje opozarjajo tuje ladje, naj zaprosijo v Gdinji za posebnega spremljevalca, ki bodo vodili ladje po tem miniranem morju. Optimizem v Juini Ameriki Buenos Aires, 31. avgusta. A A. Stefani: Argentinski tisk pozdravlja dejstvo, da se vojna še ni lažela p« zaslugi Mussolinijeve akcije. Poročila o razgovorih med Londonom in Berlinom so »budila optimizem. Pariz v naglici izpraznjujelo V dveh dneh bo Pariz brez otrok Pariz, 31. avg. o. Včeraj so ves dan e poseb-nimi vlaki odvažali s Pariza na deželo, posebno proti jugozapadu pariške šolarje un mlajše mladoletnike. Včeraj je 27 posebnih vlakov odpeljalo že ogromno mladine, ki jo hočejo rešiti pred nevarnostjo. - .. Danes bodo nadaljevali * odvažanjem otrok in upajo, da bodo do jutri zvečer v glavnem izvozili iz mesta vse šoloobvezne obroke. Vlaki odhajajo večinoma v smeri proti Bor-deauxu in so pod Pireneji pripravljena posebna taborišča za pariške otroke. Prevoz nadzorujejo ur'trlji in ostalo šolsko osebje. Pariz, 31. avgusta. AA. Havas: U Pariza so i«elili včeraj več ko 16.000 otrok. Danes dopoldne se bo izseljevanje otrok nadaljevalo. Otroke bodo odpeljali tudi iz Londona London, 31. avg. o. V soboto in v nedeljo bodo v Londonu odprte vse šole in učitelji in šolsko osebje bo pripravljeno, da bi sprejelo oiroke in jih odvedlo na varno iz Londona, če bo potiebno. Šolsko osebje sicer že ves čas čaka po šolah in je na razpolago vladi in njenim zaščitnim odborom, ki je že izdelal načrt za odvoz otrok iz mesta. Ljubljana v večerni luči Ljubljana, 31. avgusta. Našo >belo Ljubljano«, o kateri ee bomo še dolgo prepirali, ali je moderno velemesto ali pa le dolga vas, povprečen Ljubljančan tako malo pozna: kvečjemu stanovalce sosednjih hiš, imena ulic, po katerih ga vodi vsakdanja pot v službo, v šolo, v cerkev, v oštarijo... Za Miklošičevo in Dunajsko cesto seveda tudi vsak ve, — kje pa je Masarykova cesta, ne ve prenekateri Ljubljančan, da Ajdovščine niti ne omenimo. Se manj kot mesto, poznamo Ljubljančani sami sebe, prav za prav drug drugega. Vsak se vrti le v ozkem krogu svojih znancev, ljudje iz sosednje ulice pa so zanj že tujci. Le Šiškarji delajo v tem oziru častno izjemo. Greš na primer z znancem Šiškarjem po ulici in vaju sreča tramvaj. Tvoj znanec in »tramvajar« si salutirata. >Kai je tvoj prijatelj?« — »Ne, ampak Šiškar jek... Ljubljančanom — seveda Ljubljančankam tudi! — oskrbujejo najpotrebnejše znanje o naši prestolnici ponajveč le reporterji ljubljanskih dnevnikov, ki od časa do časa razgrnejo pred strmeče občinstvo kakšen bolj ali manj po svoje reproduciran prizor ali sliko življenja na tej ali oni ljubljanski aveniji, v enem ali drugem ljubljanskem kopališču — in je ta slika Ljubljančanu vsaj toliko zanimiva in nova kot osamljeni učiteljici v kočevskih hribih, za katero je branje dnevnika edina zabava in edina vez s svetom. So torej reportaže iz ljubljanskega življenja zelo zanimivo »čtivo«. Le to napako imajo vse, da slikajo in opisujejo, kaj Ljubljana in Ljubljančani počenjajo ob belem dnevu, čeprav je zares Ljubljana kaj solidno mesto,/ki gre »s kurami spat«, je vendar tudi v večernih urah toliko zanimiva, da ni prav, da reporterji o njenem večernem življenju molčijo. Pa je Ljubljana vendar zvečer tako lepa, ko gre sonce »za božjo gnado« tja nekam za Rožnik, ko se začnejo zapirati trgovine in delavnice, ko se valijo reke kolesarjev iz mesta na vse strani, ko se drugo za drugim razsvetljujejo okna po hišah in ko zažari v živobarvni iuči ljubljanska promenada. Ljubljanska promenada Da naša promenada! Kako da ee se ni našla umetniška roka, ki bi jo znala dostoino naslikati ail vsaj opisati, — ko je vendar naš »korzo« po mnenju izvedencev najidealnejše sprehajališče na svetu! Le v Ljubljani se osrčje mesta dobesedno stika s svobodno, še nepokvarjeno naravo. Od nebotičnika do Tivolskega gozda imaš le nekaj korakov po z belim peskom posuti in z belimi stebriči razdeljeni aleji, ki jo obrobljajo gredice dehtečega cvetja. Iz Šelenburgove ulice 7. velikomestnimi izložbami in elegantnim lesenim tlakom, kjer se dušiš v omamnem vonju parfumov, v šumu in hrumu muzike orkestrov in radioaparatov in v vrvežu ljudi, imaš do samotnih gozdnih stezic, kjer le bleda luna razsvetljuje temno pot in le brnenje žuželk in šumenje drevesnih vrhov moti spokojno tišino poletnega večera, le pet minut pešpoti. In teh »pet minut pešpoti« je naša ljubljanska promenada. Vsak večer jo prehodijo tisoči. A vsi ne vse... Ljubl janska promenada ima več delov in vsak del ima svoje obiskovalce. Na primer »odsek« od pošte do Daj-Dama. Tu je mesto, kjer se zbirajo ljubljanski salonski levi, oziroma oni, ki si vsaj domišljajo da so. Preti vhodom v Daj-Dam in tam na oglu, kjer obcestna tabla prepoveduje parkiranje avtomobilom, »parkirajo« razni študentje in druga bodočnost naroda, vi se v sedanjosti še noče ali ne more pridružiti eliti, sedeči za mizicami pred kavarno, zato pa kar stoje uri na mimohodečih svoj estetski in kritični čut, in se presoja javno, neposredno in takoj sporoča strankam v obliki duhovitih opazk, obenem pa si zbrane in izbrane družbe izmenjujejo najnovejše ljubljanske »vice« in novice. Kdor od njih čuti kak drobiž v žepu, od časa do časa zgine v notranjost Daj-Dama, drugi pa prižvižga-vajo in dajejo z nogo takt poskočni muziki. Tu pa tam pogleda kateri na kazalce poštne ure in izgine z opravičilom, da mora nocoj še študirati, kar pomeni toliko, kot da se je približala ura, ko ima na tem in tem mestu »dogovorjeno«... Starejši in »težji« primeri naše odlične družbe pa sedijo pred kavarno ali pa pred slaščičarno (po slovensko zdaj: oonfiserie patisserie!), srkajo limonado, ogledujejo svet in puste, da svet njih ogleduje... Od Ria do Daj-Dama pa se sprehajajo vsi tisti (bolje: vse tiste), ki jim je v prijetno dolžnost, predstaviti javnosti svoje nove, po poslednji modi narejene obleke, čeveljčke, pričeske. Občudovalcev in oboževalcev pa seveda ne manjka, zavisti tudi ne in to je vendar zadosten uspeh. Med Daj-Damom in Bleiweisovo cesto pa je prostor, kjer se zvečer producirajo novopečeni avto-in moto-dirkači s tem, da z oglušujočim ropotom križarijo po Aleksandrovi cesti gor in pa dol, med množico brezbrambnih sprehajalcev. Nadaljnji kos promenade od Bleiweisove ceste do konca tivolske aleje je namenjen družinskim sprehodom in debatnim večerom naše inteli- gence. Večinoma srečuješ tudi tu vsak večer ene in iste, ali vsaj slične obraze: Spodaj, ob Trubarjevem spomeniku, posedejo klopi mladi fantje, ki imajo več časa kot denarja in zato. neutrudno in glasno rešetajo ves svet. Onstran železniškega prehoda pa se borijo za vsako izpraznjeno klopico ob sprehajališču trudne družinice. Saj so klopi zares enodružinske in tako prijetno je zvečer sedeti na njih, uživati vonjav večerni zrak ter opazovati ljudi. Tudi podnevi te klopice ob lepem vremenu ne samevajo: zjutraj sede na njih ljubitelji narave in zgodnjih jutranjih sprehodov, dopoldne tujci, opoldanske ure prebijejo na njih uslužbenci raznih trgovin, ki se v opoldanskem počitku ne vedo kam dati, popoldne študentje, upokojenci, pestunje in mlade matere z otroškimi vozički — zvečer pa se jih polastijo cele družine, očka in mama in zorna deva poleg njiju... Sedijo, govorijo in gledajo ljudi, ki po stezah hodijo, za roke se vodijo ... Po aleji pa hodijo z velikimi koraki ljudje iz poslovnega in uradniškega sveta. V spremstvu svojih dobrih prijateljev ali pa boljših polovic hite razgibat zastale ude in uživat s polnimi prsi sveži zrak. Glasne in žive debate slišiš, a začuda so si vse podobne: vse obravnavajo svetovne politične dogodke in zapletljaje in izmed tisoč rešitev in prerokb, ki jih slišiš, je gotovo tudi prava vmes. še višje, pod tivolskim gradom, pa posedajo na klopicah v utici, okoli vodnega tolmuna, oni, ki se odmikajo stvarnosti in se raje ob šepetanju vodometa sprehajajo v svetu svojih misli in spominov, ki so včasih krasni, še večkrat pa otožni. Iz mesta sem pa valovijo glasovi, ropot lokomotiv, zvonjenje tramvajev, signali avtomobilov, udarci stolpnih ur... Nešteto luči miglja, na Gradu, na nebotičniku, na hišah; in neonski napisi na palačah Aleksandrove ceste se vpijajo v oči: Jugoslavija z orlom, Dunav in drugi, modri in rdeči, zeleni... Mesto je na tej strani. Promenada je živa do devetih. Potem se počasi prazni. Večina mlajšega sveta gre v kino, starejši k svojim stalnim omizjem v kavarne in gostilne, ki jih imamo v Ljubljani na, nad in pod zemljo dovolj — marsikdo pa gre s promenade rad ali nerad doniov, ali pa se vsede v Zvezdi na klopico ter od tam uživa godbo z vrta — edini revežem dostopni način prisostvovanja koncertu. A kdor mlajših le zmore kaj dinarjev, gre ob devetih v kino. Saj se tam kaže življenje tako lepo: reveži se prikopljejo do sreče in bogastva, zaljubljenci do svojih idealov, ljubezen zmaguje nad sovraštvom, dobro nad zlim... Otaja se gledalcu skorja okrog srca in marsikdo se zave na koncu, ko ga val ljudi spet vrže na cesto, da ima solze v očeh ... Za mnoge pa promenade ni Na tisoče jih je, za katere ni kina, ni večernega sprehoda po peščenih stezicah. V zatohlih sobah po podstrešjih in kleteh palač in dvoriščnih stavb legajo reveži zgodaj spat; pa ne da bi morda v kino ne hoteli, ali da bi bili za sprehod preleni. O, tudi njih srca so polna želja, tudi oni hrepenijo po razvedrilu! Toda za kino ni denarja, za promenado ni obleke. Še luč jim je predraga, da bi si upali svetiti pozno v noč. Zato legajo zgodaj, a vsak večer z večjo trpkostjo v duši in bolj pekočim razočaranjem v srcu, razočaranjem nad' življenjem, ki njim ni ničesar dalo... Koliko neutešljivih želja, koliko neizpolnjenih upov skrivajo take sobice! Pa še drugi ne hodijo zvečer na promenado, čeprav prečujejo cele noči: So to bolniki doma in v bolnišnicah, pa sestre in dežurni zdravniki, ki hodijo kot angeli iz sobe v sobo, poslušajo stokanje trpečih in se bore za vsako človeško življenje z angelom smrti... In koliko jih je še, za katere zvečer ni kina in promenade, temveč trdo delo: tu srečaš škropilni voz, ki pomiva cesto, da bo jutri spet brez prahu; nekaj korakov dalje naletiš na stražnika, ki z umerjenimi koraki nadzira v svojem okolišu nočni mir; uslužbenci nočnih straž pregledujejo okna in vrata; morda sre- čaš damo s kričeče pobarvanimi ustnami, ki gre za svojimi posli; pred hotelom se poslavlja gruča tujcev z »Good night!«; od postaje .se sliši sopihanje lokomotive in poslednji tramvaji pobirajo po mestu zapoznele predmeščane. Iz tiskarn pa že na kolesih in peš hitijo nočni prodajalci časnikov, tekmujejo, kdo bo obdirjal prej in več ka- varn — kajti zanje velja, da melje le tisti, ki prvi pride; kdor pa je star in zapoznel, ne zasluži nič, le iz usmiljenja mu morda kdo odkupi kak izvod. Luči po cestah ugašajo, samoten izvošček v stranski ulici potreplja svoje lačno kljuse, da se zbudi in ga odpelje domov: danes nista zaslužila nič, morda bo jutri kaj!... Po sveže oprani cesti pa vozi domov srečnejši konkurent: taksi. Elegantna limuzina drsi brezslišno, luči reflektorjev odsevajo na mokrem tlaku, le radio igra v avtu in šoferju ob strani sedi mlada in lepa ženica... Zagrebški šahovski turnir - končan Mojster je postal 16 letni Belgrajčan Gligorič - jugoslovanski Keresl Danes objavljamo še končni izid zagrebškega amaterskega šahovskega turnirja, ki se je včeraj končal. Če imamo pred očmi izid predtekmovanja v obeh skupinah, moramo reči, da ee je končni turnir, na katerem je igralo osem najboljših igralcev, ki so se udeležili letošnjega amaterskega turnirja, končal na naše neprijetno presenečnje. Naši najboljši igralci Gabrovšek, Šorli in šiška so v končnem turnirju nenadno skoro čisto odpovedali, kot da bi se bili te dolge tekme naveličali. Šorli se je med njimi še najbolje držal. Če v začetku tega končnega turnirja ne bi bil izgubil preveč točk. bi bila Gligorič in Rajkovič vsekakor bolj v strahu za svoje prvo in drugo mesto. Tako pa sta si priborita že tolikšen naskok, da sta lahko čisto mirno pričakovala konca tega turnirja. V zadnjem kolu sta si Gligorič in šubarič razdelila točko, kar je bilo za Šubariča dovolj, da je dohitel Šorlija, za Gligoriča pa premalo, da bi sam zasedel prvo mesto. Tudi šiška in Gabrovšek sta se zedinila za remis, Šorli pa se je v zadnji partiji z vso svojo silo spravil nad prvaka osiješkega turnirja mladega Rabarja ter mu dokazal svojo jasno premoč. Rajkovič pa je s svojo zmago nad Jermanom dohitel prvega v tabeli Gligoriča in z njim delil prvo mesto. Ker pa je Gligorič dosegel s svojimi številnejšimi zmagami le boljši uspeh, je' postal mojster, čeprav mu je ta turnir prinesi enako število točk kot Rajkoviču. XVI. nacionalni šahovski turnir se je torej končal s triumfom Belgrada in Novega Sada. Novi nacionalni mojster Gligorič, ki je star šele 16 let, je doma iz Belgrada.^ To je izredno nadarjen ša-hist in mu prerokujejo še velike uspehe. Pravijo, da utegne biti to naš Keres! Tudi naši slovenski igralci, ki so igrali na tem turnirju, so se o tem mladem belgrajskem šahistu zelo pohvalno izrazili. Končni izid turnirja: Gligorič in Rajkovič 5.5, Šorli in Šubarič 4, Gabrovšek in Rabar 3, Siika in Jerman pa vsak po 1.5 točke. Mubljana od včeraj do danes Imenitno vreme se je napravilo. Včeraj je ves dan brez slednje motnje sijalo prijetno, ne preveč ostro solnce. Oblaki so se potuhnili nekam k obzorjem in kar tam tudi ostali. Zvečer se je prikazala luna, ki je svetila v tiho, poznopoletno noč. Tako lepe noči, kakor je bila snočnja, že dolgo ni bilo. Jutro se je prebudilo v svetlem solnč-nem blišču, sveže je bilo in prijetno. Dan bo najbrž prav gorak, saj je že na vse zgodaj posijalo solnce z vso močjo. Prav malo je Se ljudi, ki so ostali zunaj po letoviščih, večina je že doma in se je tudi že vživela v vsakdanje razmere in v pusto vsakdanje delo. Njihovo življenje spet poteka po starih kolesnicah. Veseli dnevi 80 ostali zadaj, zdaj jih bodo deležni le še kot spomina in kot vabe ob mislih na prihodnje leto. čas teče naglo, vedno bliže smo jeseni. Vse pa se obnavlja; z vrstečimi se letnimi časi bo spet prišlo poletje in znova se bodo lahko iz mestnega hrupa in trušča, od vsakdanjih skrbi in pehanja zatekli v lepše kraje, kjer bodo preživeli spet tako lepe dneve, kakor so jih letos. Naši delavci se vračajo Zadnje dni, ko se je mednarodni položaj na svetu tako zaostril, so se začeli iz tujine vračati k nam tudi naši delavci. Ponajveč se vračajo iz Francije. V tehle razburkanih časih je res najbolj varno v domovini, posebno če je taka, kakršna je naša, mirna, prijetna, urejena, pa kljub temu pripravljena na vse. Včeraj zvečer se je vrnila velika skupina naših delavcev, danes zjutraj pa je spet prišla nova. Delavci so se odpeljali na svoje domove, kjer bodo pogledali za zaslužkom in za kosom domačega kruha. Z visoke smreke je padel Delavec pri cestnem odboru v Kočevju, Pe-rovšek Jože, je splezal na kakšnih 10 metrov visoko smreko, pa je doživel nesrečo. Kar na lepem se mu je odlomila veja, na kateri je stal, in že je padel v globino. Pri padcu si je zlomil roko. Matija Rihtaršič, sin posestnika iz Selc nad Škofjo Loko je vtaknil v slamoreznico roko. Stroj mu je pomečkal prste na roki. Glava je bolela Antonijo Kušarjevo, ženo krojaškega pomočnika iz Ljubljane, pa je vzela praške. Da bi bolj gotovo zaleglo, jih je vzela malo več, toda postalo ji je slabo, tgko da so jo morali reševalci odpeljati v bolnišnico. Praški so kočljiva reč in jih ne gre jesti kar tako kakor kruh. Marsikdaj je že kdo izkupil, ker je vzel večjo količino kakor je bilo za enkrat predpisano, — »da bi bolj gotovo zalegloc. Kdor vzame prašek, se mora ravnati po navodilu. Stroj je poškodoval prste Lojzetu Gašperju, mizarskemu vajencu pri tvrdki »Erzar< v Zgornjem Berniku. Na Hradeckega cesti je nekdo povozil Marjana Hudnika, sina postrežnice v Ljubljani. Mati je peljala na kolesu svojo malo punčko, hčerko kovaškega pomočnika iz Loke pri Mengšu. Takile majhni otroci pa so lahkomiselni in se radi igrajo. Mala Marica je vtaknila med vožnjo no-žico v vrteče se kolo. Špriklje pa so jo zgrabile in ji odtrgale palec na levi nogi. Kopalna sezona je skoraj v kraju Konec avgusta je prišel in ž njim se je tudi polegla najhujša poletna vročina. Minili so časi, ko človek skoraj ni mogel vzdržati, če se opoldiia ni odpravil k vodi in se osvežil, da je potem popoldne lažje prebil v službi. To je bilo vrveža po vseh naših kopališčih! Koliko ljudi se je zbiralo dan za dnem ob naših rekah na prostih krajih! Vsi bregovi so bili gosto poseljeni. Pol mesta se je ob najbolj vročih dnevnih urah izselilo k vodi — ulice so zaživele šele ob poznih večernih urah. Zdaj pa se je po večjem že vse pomirilo. Kopališča so večinoma že opustela, glavni naval . P°pustil, le nekaj najvztrajnejših kopalcev še Pf*raja°b bolj gorkih dnevih in se solnči! Voda v vež prave gorkote, pa tudi solnce ni več »or k?kor ie bilo poleti. Če potegne ve- x ™ l • ,zdai že kar občutno hladno. Kopališča Iat 3r’ kma,u b0 iz niih izginil tudi po-Kn ».i.-A 'J? ?otem bo tam zavladala tišina, ki ? k i r ?• Prihodnjega zgodnjega poletja, ko bodo ljudje spet prihiteli v množicah kakor vsako leto m spet napolnili ves prostor s svojim veselim hruom. Zdaj so opusteli tudi bregovi Save, Ljubljanice, Gradaščice, Sore in vseh drugih rek, kamor se hodijo poleti naši ljudje hladit Sezona gre naglo h kraju in prav kmalu bo že končana za letos. Na Ljubljanici je tudi dan za dnem man’j‘' čolftivi Poleti,' v vročini, so se prevažale gor in dol po vodi cele skupine, zdaj pa le še redko tu pa .tam,, ogledaš posamezen čoln. Tudi ta sezonski šport bo za letos že v kratkem prenehal. Letošnja jesenska velesejemska prireditev bo posvečena kmetijstvu. Nameščena bo v šestih paviljonih tako, da zavzame skoraj ves razstavni prostor. 50% popust na jugoslovanskih železnicah velja za prihod v Ljubljano od 20. avgusta do 11. septembra in za povratek od 2. do 16. septembra 1939. Umrl nam je v 69. letu starosti predobri soprog, dragi oče, gospod JAKOB DEBEVEC posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 31. avgusta ob 18 s Tržaške ceste 93 (Glince) na pokopališče na Viču. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1939. Franja roj. Novak, soproga; dr. Rado Debevec, sin; prof Nada Debevec in dr. Zina Debevec, hčerki ■— in ostalo sorodstvo. 48 Skrivnost smrtne megle Le s težavo je Devorny zadušil krik. Videl je Mutachorova ušesa! Tudi ta so bila zmrcvarjena, porezana od spodnjega konca navzgor. Starec je izgledal kot kaka doga. Ta hip je Devorny razumel, zakaj so Matachorove doge imele dolge uhlje, foxterier pa dolg rep. Profesor je spet spustil lase čez okrnine in si nalil novo skodelico kave. »Da, tudi s silo so poskusili, da bi mi ukradli skrivnost,« je dejal tiho. »Toda tudi to je bilo zaman. Pol ure sem vzdržal, nato sem se zgrudil. Moje telo ni ustvarjeno za take muke. To so lopovi menda končno tudi spoznali, kajti od takrat niso kaj takega več poskušali, — verjetno iz strahu, ker bi bil lahko izgubil življenje, ki jim je tako dragoceno.« »Zelo važna skrivnost mora biti, kateri velja ta boj,« je dejal zamišljeno Devorny. »Ne morem si misliti, da bi se sicer tako zelo trudili, da bi jo razkrili.« »Saj tudi je zelo važna,« je odvrnil hladno Mutachora, kakor bi hotel že z glasom opozoriti, da se ne želi o tem še naprej pogovarjati. Njegov pogled je obtičal na stenski uri. »Veste, kako kasno je že?« Devornyja je sicer zanimalo vse drugo prej kakor čas, toda po svoji dolžnosti se je moral ,delati presenečenega. »Kaj? Že tri je ura? No, kako je minul čas!« »Zdaj moram pa spat,« je dejal Mutachora in se dvignil »Če hočete, lahko pri meni prenočite. Tam, zofa bo menda za vašo velikost dovolj dolga.« Devorny je takoj pritrdil. Profesor je prinesel nekaj ode, in blazin ter se poslovil. Prepustil je Devornyju, da si uredi ležišče po lastnem okusu. Toda šele dve uri kasneje, ko je bilo že svetlo jutro, je prišel Devorny do spanja. Čas od treh do petih je dobro izrabil. Ni ga bilo prostora v vsej hiši, v katerem ne bi preiskal slehernega kota, razen dveh — profesorjeve spalnice in sobe, v kateri je bil zaklenjen pes. Čeprav so vlomilci še tako vneto iskali, vendar je njihovi pozornosti ušlo neko važno pisanje, ali pa so morda v resnici stikali le za profesorjevo tajno, ki ni bila nikjer drugje zapisana razen v njegovih možganih. Pisanje, ki ga je Devorny našel, je bilo zdaj lepo spravljeno v njegovi denarnici. xxiv. Sonce je svetlo in toplo sijalo v sobo, ko je Devorny odprl oči. Najprej se je sploh mofal domisliti, kje prav za prav je. Saj je bil vendar ostal pri profesorju? In zdaj? Tu je stala vendar Marion in ga očitajoče gledala. Oh da, seveda, saj je vendar gospodinjila pri Mutachori. »Koliko... koliko je že ura?« je vprašal zmedeno. >Eu*sst,« je odvrnila Marion mirno in nato nekoliko zlobno pristavila: »V tovarni imajo zdaj že opoldanski odmor Mislim, da ti sploh ni treba iti tja, grof. Ven te bodo vrgli tako in tako — tudi pismeno.« Devorny ni bil popolnoma njenega mnenja. Najmanj pa je bil o tem prepričan, ko je pomislil, kaj bi storil Lammerley, če bi zvedel, kje je on, Devorny, prebil noč. »Le kakšen si!« je nadaljevala Marion. »Kako le more človek tako strašno izgledati...« »Počakaj malo z ujedanjem, punčka! Midva vendar še nisva poročena«, jo je smeje opomnil detektiv. >Daj, brž se obleci«, je zaklicala jezno, ker ji ni hotel šiniti v glavo noben primeren odgovor. »Zunaj že stoji pripravljena kava in profesor tudi že čaka.« Pri zajtrku sta vladala spet sloga in mir. Celo Mutachora je bil danes boljše razpoložen in se je udeleževal razgovora obeh mladih ljudi. Pri slovesu se je detektiv sam sebi zazdel podel. Mutachora gotovo ne bi bil niti napol tako prijazen do njega, če bi bil slutil, kakšno pisanje je bilo v Devoriiyjevi denarniči. Marion ga je spremljala do tovarne. »Pravim ti, da nima nobenega smisla, da greš noter«, je ponovila, ko sta zavila okrog Ogla in zagledala tovarniške dimnike. Devomy se je zasmejal. »Bomo videli... Sedaj je ura ravno dvanajst, precej pozno je... Časa bo treba, da se bom znašel. Na svidenje, mala!« Hitro ji je ponudil roko v slovo in pohitel n*?rej. Toda že po desetih korakih se je še enkrat obrnil. Marion je obstala sredi ceste in mu pomahala v pozdrav. Nenadoma je zaslišal neko ropotanje in regljanje, ki je bilo pomešano z glasnimi vzkliki strahu. Obrnil se je. Za nekaj sekund mu je zastalo srce. Proti njemu je dirjal dvOvprežni vOz, konja sta se silovito vzpenjala, vajeti pa so se vlekle po tleh. V odprtem vozu je sedela neka ženska, krilila z rokami in divje kričala ... Toda Devornyja ni pretreslo kričanje, ampak nekaj drugega. Marion je izgubila glavo. Tekala je na levo in desno... j Spotaknila se je. Obležala je na cesti. Oddaljen komaj še dvajset me*rov pa je dirjal naravnost proti njej voz s splašenimi l konji. Od tu in tam O številu Hrvatov, ki so ostali izven meja novo ustanovljene banovine Hrvatske, razpravljajo zagrebški časopisi in pravijo, da je ostalo največ r ' o.jvodini. Njihovo število znaša okrog 200.000 Sanio v Subotici živi 60.000 Hrvatov, kar pa ne znaša niti polovico Hrvatov v Bački. Ker .jih je precej tudi v Baranji in Banatu, znaša njihovo število skupno okrog 200.000. \olitvp v hrvaški sabor bodo po mnenju hr-vas£', P°liticnih krogov čez mesec ali pa dva, Vsekakor pa pred božičem. Volitve bodo tajne. 1 o&vetovalni odbori, ki so jih predvčerajšnjim zbrali na zasedanju hrvaškega narodnega zastopava, hodo pomagali pri organizaciji banovine Hrvaške in pri pripravah za volitve. V te odbore niso bili izvoljeni samo pristaši HSK, temveč tildi zastopniki SDS, ki je bila s HSS vsa leta združena v tako imenovano Kmečko demokracsko koalicijo. Od SDS so bili izbrant v posvetovalne odbore: Vilder, Kosanovič, dr. Križman, Kecmano-vič in Eror. Sava Kecmanovič je na primer član odbora za obrambo domovine Hrvatske. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je včeraj iz Niša vrnil v Belgrad, kamor so se bili vrriili tudi vsi hrvaški ministri. Danes bo prva skupna seja vlade narodnega sporazuma, na kateri bodo prisotni vsi ministri. Dr. Maček se je pripeljal v Belgrad danes zjutraj. Davidovičevi demokrati so v raznih izjavah po objavljenem sporočilu o seji njihovega glavnega. odbora rekli, da demokrati nikjer ne bodo pobijali sporozuma, pač pa jih skrbi, če se bodo vse določbe^ res izpolnile in če se bodo pogajanja o nerešenih vprašanjih zares nadaljevala v duhu bratstva in tovarištva ter v popolnem zaupanju. Oni menijo, da je sporazum premalo obvezen, ker daje zaenkrat samo Hrvatom tiste pravice in demokratske svoboščine, kakor si jih zela tudi vse druge jugoslovanske zgodovinske pokrajine. Pritrjevalno stališče do sporazuma so zavzeli tudi socialisti dr. Topaloviča. Ti in demo-kratje poudarjajo, da jih je najbolj razveselilo dejstvo, da je vlada razpustila skupščino in senat. S tem je odprta pot, da pridejo v parlament zares pravi zastopniki ljudstva. Pri tem pa žele, da bi se volitve izpeljale v pravem demokratskem duhu. , Ves občinski odbor v Splitu je podal ostavko tu sporočil banski upravi, da ji stavlja na razpolago svoje mandate. Občinski svet je bil ime- SnHtčan? Mi,ana Stojadinoviča. bplitčani se sedaj ftčudeno sprašujejo, kako so no Teobrnili tisti ljud>c’ ki so dosled Hju. m J p otl ®Porazumu s Hrvati. Odstopivši v kateriInrBnamr^ SPfitavf,i «nico na bana, PT av-°’ 0(1 vseBa srca Pozdravljajo J pa ilh hrvaško časopisje pri- olnk., t™Pa’ da 50 zemljiš6e na Gošpinem Oul- ^ u Proda>i Sokolu za 25.000 din. ©k je za Hrvate posebna dragocenost, kajti tam fo bili pokopani prvi hrvaški kralji. Hrvatje so erom nameravali ta otok preurediti v narodni park ter prepovedati graditi hiše. Brez ozira na to pa je ta prostor dostikrat več vreden, kakor pa ga je ocenil občinski odbor in ga prodal Sokolu. . Pravoslavno prebivalstvo u okraja Dvora na Unije poslalo v Belgr^ zastopstvo, ki je prosilo, da bj kraj priključili banovini Hrvatski. Prebival-.smetja živelo v -najboljši slogi s Hrvati ^ govore za priključitev k novi banovi ^ ®Jlh°V Jzem.'ePls™ Položaj, zlasti pa govori za to gospodarska povezanost kraja z ostali-P1 kraJ}’. fo bili izločeni iz vrbaške banovine in priključeni banovini Hrvatski. Posebno odwK 6ianstvo pravoslavnega prebivalstva, ki ga ie vo dil poslanski kandidat z Mačkove liste Eror Da je odšlo k Cvetkoviču in prosilo tudi nieea za priključitev Dvora k banovini Hrvatski. Angleški in francoski generalni konzul sta včeraj obiskala v Kupincu dr. Mačka in mu po naročilu svojih vlad čestitala k srečnemu zaključku pogajanj za srbsko-hrvaški sporazum. Kmalu za njima pa se je pripeljal italijanski generalni konzul in tudi on izrazil enake čestitke. Dr. Maček je ostal z njimi dalj čaša v razgovoru. Svoj kabinet je te začel organizirati ban banovine Hrvatske, dr. Ivan šubašie. Da bi svoje delo opravljal hitreje, 6i bo zbral kar pet tajnikov, in sicer zasebnega, političnega, gospodarske-^na',eneR* tajnika ter pravnega svetovalca. Ritoviča ne^a _tainika je imenovan inž. Antona na ia k;i T Pomočnika finančnega ministra zavodov v Z*ap«kanj Pr®dsednik- Zveze denarnih “ -- stilizacijo hrvaško-6rbšk^artU’ Coneordiia:6r m; Igloi (3:54.4), Fato-ifl’ ,n?'fok-: Kapros (13.93 m), Somlo Kisš k7 Jli ?a m Pr*ko zaprek: dr. Margo, Uprtalan- ^ i’ met kladiva: Kemeny (44.70 m), EBitergomy Wfm K«'«» 60 torei vsai na papirju tako fsji mirno računajo na zmago. Našo atletsko reprezentanco, ki bo zastopala v Belgradu jugoslovansko atletiko, bomo objavili jutri. J ,Kl*sbeno š»lo »Sloge« bo Od 1. septembra t 1. da vsak delavnik od 9 do 12 in Praiakova ulica št. 19 (Ljubljanski dvor), šola poučuje: solo-petje, gosli. Klavlr, violo, čelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, trompeto, rog, pozavno, kitaro — P<> potrebi tudi druga glasbila — in teoretične pred-mete. Goji tudi komorno glasbo, orkestralno igro in mladinsko zborno petje. I. mestni otroški vrtec se je e Tabora preselil v ljudsko šolo na Ledini in krajevni šolski odbor opozarja 6tarše na to preselitev. Mariborčani, ki so imeli priložnost potovati za nekaj časa čez fnejo, pripovedujejo zanimive reči o vojaških pripravah. Z vlakom je težko potovati, ker pelje vlak iz Maribora samo do Gradca še nekam redno, če skušaš potovati naprej, si odvisen le od dobre sreče. Neki Mariborčan je potoval dva dni z vlakom, — nameraval je v Švico, pa je prišel le do Brucka. Tam ga je minilo veselje, obrnil se je nazaj ter se vrnil z brzovlakom v Maribor. Potoval je kar brez vozovnice, nihče ga ni niti vprašal za karto do Maribora in tudi s časom je imel srečo. Progo, za katero je rabil poprej dva dni, je prveozil vlak to pot v šestih urah. Opazil je na progi vse same vojaške transporte. Vsi mostovi so zastraženi, vsi predori, na kolodvorih so že vojaška poveljstva. Pod vojaško upravo so že vse važnejše tovarne, v katerih so zavzele mnoga mesta namesto moških ženske. Tudi v Gradcu je videl na tramvajih ženske, ki so v družbi moSkih kondukterjev prakticirale, da bi v slučaju njihovega vpoklica zavzele svoja mesta. Kljub drakonskim uredbam za pobijanje draginje in kljub nakaznicam, s katerimi se do vsake podrobnosti ureja nakup skoraj vseh predmetov, se vidijo v trgovinah ogromne množice ljudi, ki bi radi vse pokupili. Ljudje bi se radi enostavno iznebili denarja ter se zoližili z blagom, kar pa sevda ne gre. Trgovci smejo prodati le toliko, kolikor dovoljuje nakaznica za vsakega posameznika, kar pa je bore, malo. Zaradi tega se vidi, da se ljudje zalagajo s predmeti, ki jih sploh ne rabijo, ki pa se še dobijo nTez nakaznic. Vsak si misli, da mu lahko taka stvar pozneje še bolj prav pride, kakor pa denar. Če ne bi bilo tako strogih odredb in kazni, bi vso deželo zajela brezglava nakupovalna panika, cene bi se strahovito dvignile. V Gradcu in na področju bivše Avstrije živi vse polno ljudi, ki imajo svojce in znance v Mariboru in v Sloveniji. Mnogi od teh dobivajo sedaj iz Nemčije vprašanja, če bi bili pripravljeni sprejeti njihove družine za daiišo dobo na počitnice, V Maribor je že prispelo nekaj družin, katerih družinski poglavarji so bili v Nemčiji poklicani k vojakom, ter so se nastanile tudi pri sorodnikih. Ljudje pač^ vedo, da bo pri nas mir in da ne bodo trpeli pomanjkanja! Slovenski dan na Kočevskem Znan je težak narodni boj Slovencev na Kočevskem. Videti pa je, da je lanski Slovenski dan v Kočevju vlil novega poguma, ker letos prirejajo ^Slovenska Straža« na Kočevskem in »Prosvetno društvo v Mozlju v nedeljo 3. septembra >Drugi slovenski dan< na Kočevskem z otvoritvijo in blagoslovitvijo prvega slovenskega in prosvetnega donia na Kočevskem. Pogumni in požrtvovalni so Slovenci v Mozlju, ki so lani ustanovili Prosvetno društvo, letos pa že vabijo na blagoslovitev doma. Občudovanja vredna je njihova zi-lavost in požrtvovalnost, da narodno in gospodarsko v tako težkih razmerah zmagajo tako težavno delo. Kompletne 6loven6ke župnije se pomišljajo leto za letom, preden eelotijo zidanja Doma. Slovenski Mozeljčani pa so se v enem letu oklenili idejo lastnega prosvetnega ognjišča in jo tudi ostvarili. Slovenci! Radujmo se njihovega narodnega napredka, pomagajmo jim s podporo in udeležbo na Slovenskem dnevu v Mozlju, ki ima letos zelo pester program: Na predvečer zakurijo slovenski fantje v Mozlju in okolici kresove. V nedeljo ob pol 9 se zberejo udeleženci pri 4iapelici pod Mozljem, ob 9 je slavnostni sprevod k novemu domu, kjer vseučiliški profesor dr. Lukman opravi blagoslov Doma in sv. mašo z govorom. Nato se prične slovesno narodno zborovanje s pozdravi odposlancev s Kočevskega in drugod in govora glavnih govornikov, urednika g. Terseglava in g. Škulja Ob 2 je telovdni nastop članov in mladcev FO in člariic DK. Nato pomembno »Ziljsko štehvanje«. Ljudska veselica z ribolovom zaključi celodnevno slavje, ki se vrši v vsakem vremenu. Pridite organizacije v krojih, narodnih nošah, društva z zastavo. Mozelj je lepa izletna točka ob cesti proti vinorodnem Maverlu in Črnomlju 9 km od Kočevja. Dohod z vlakom ob 8 v Kočevje, kjer je za prevoz v Mozelj preskrbljeno. Slovenci od blizu in daleč pridite la dan v Mozelj na Kočevsko, da pokaže slovenstvo svojo ljubezen do trpečega narodno ogroženega brata. Mariborčani In okoličani na kmečki tabor v Sv. Lenartu v Slov. goricah Prihodnjo nedeljo, 3. septembri t. 1. se vrša pri Sv. Lenartu v Slov. goricah za severni del Sloven-sltega Štajerja narodni kmečki tabor. Na ta tabor bodo na prošnjo pripravljalnega odbora vozili iz Maribora izpred glavnega kolodvora v nedeljo zjutraj ob pol 8 mestni avtobusi, ki bodo takoj po končanem taboru, t. j. med 12. in 13. uro vozili udeležence zopet nazaj v Maribor. Cena vožnji za osebo tja in nazaj i« 16 din. Opozarjamo pa udeležence, da morajo biti pred pol 8. uro pred glavnim kolodvorom in da takoj zavzamejo prostore v avtobusu, da se bo moglo preskrbeti za vse udeležence dovolj prostora. Zaradi tega se morajo udeleženci iz drugih krajev pripeljati z jutranjimi vlaki. Na taboru govorijo minister Snoj, bivši narodni poslanci Brodar, Špindler in Žebot, župan Poljanec in zastopnik MKZ g. Puš iz Ljubljane. Začetek slavnosti pri Sv. Lenartu je ob pol 9 s sprevodom skozi trg. Nato bo sv. maša na prostem. Cerkveni govor ima dekan g. Gomilšek. Po sv. maši blagoslovitev prapora MKZ (botra bivši nar. poslanec Žebot in ga. Špindlerjeva). Krai Barometer-sko stanje Tempe- ratura v 0“ D > »S CD O a s i 0 Veter (amer, i a kost , Pada- vine , a s® a , KB ■5 a « S Ul/Ul vrsta Ljubljana 7645 26 4 13-0 85 0 Si — — Maribor 764-3 26-4 110 90 0 0 — — Zagreb 7624 270 12 0 80 3 0 — — Belgrad 7611 26-0 130 60 0 E, — — Sarajevo 7633 25-0 io-o 60 4 0 — — Vis 761-1 25-0 17-0 60 0 0 — — Split 761-4 30-0 190 70 i NE, — — Kumbor 759-8 2S-0 190 60 3 0 — — Rab 761-3 27-0 17-0 70 C 0 — — Dubrovnik 7597 30-0 18-0 50 l NE, — — Vremenska napoved: Večinoma jasno, stanovitno in soparno vreme. Nagnenje h krajevnim nevihtam. Koledar Danes, četrtek, 31. avgusta: Rajmund. Petek. 1. septembra: Marija. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Su&nik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec, Rimska c. 31. Pogreb pokojne gospe Justine Jor* č e v e , žene železniškega sprevodnika iz Ljubljane, bo jutri popoldne ob 4 izpred mrtvašnice v spioini bolnišnici. Razpis zdravniškega mesta Selnica ob Dravi. ''krožni ur.ad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje zdravniško mesto v Selnici ob Dravi v svojstvu pogodbenega zdravnika. Rok za vlaganje prošenj je do 22. septembra. _ Pregled motornih vozil v Ljubljani, na Bregu st. 20, je 1. septembra od do 11. Zabavni park na Ljubljanskem velesejmu. Nočnega življenja v Ljubljani prav za prav ni, FazeLn dvakrat na leto, ko imamo velesejem. Ob jesenskem velesejmu bo na tem zaba-' vi&ču se posebno prijetno. Ko se zvečer razstavni prostori zapro, bo oživelo zabavišče in zažarelo v tisočerih lučkah. Vsakdo bo mogel pokazati svojo spretnost v streljanju, v balansiranju na to-ooganu aU pa v šofiranju avtomobilov. Vrtiljaki, metanje zog na cilindre, amerikansko kegljišče lov na race, vse to bo nudilo dovolj zabave in’ stave ^ veselja. Višek pa bodo varitejne pred-n hVe;J:POred, |eL skrbno sestavljen in tako sijajih j V Ljubljani še nismo videli. Občinstvo bo občudovalo neprekosljivo dresuro tjulnja, ki ^vf Jnt’ ,Rra- na, Rlasbene instrumente, pleše na ' kot Pravi akrobat in kaže še mnogo dru®ih moi^tr? m«HaP°nSki *?nKleri'. muzikalni klovn, S8t moderne parodije in neprekosljivi akro- ženie Ha k° Vrst,li in ^varjali dobro razpok skrh ’ • , -°m° rza nekaj 685,1 Pohabili na vse moreč1?, Lj‘lblia zamorka in postaven za- gUaro Prllt,7'Vaia^/leSe in igrala na havajsko ob ml Q t h • P?P°ldne ob 4 zvečer OI:a,m Pav,*.iona »K<. Vstopnina bo -merna, za popoldanske predstave pa še znižana. ievnfškZm^K SITa .h**!0 K°vwi,a na velikem bo- tembraT , 7’ u' na Brfiz'ah (lne 3- «P- a hl Jh J 'H*«®! "iih, ki so izkrvaveli ,tK>1!aaa:h Pred 25 leti. Tudi vaša dol-v Ji a^° ’iubile slovenski narod, da pridete' naše°velTki v ^ W vae "e ™remo dovršit! svidenje! kulturne in eoclalne naloge! Tedaj na Šolsk1°™ri,rI1Mi"ia 5 ™ kra|j''-e pri Državni e 1 v LJub,Janl obvešča dijaštvo, da mora do 6. septembra 1939 dvigniti rešene p roč n o Hi« n T- V *Hski kuhin'i Ni- Vel- kraljice Malt n3 avni ftolskl Polikliniki, Aškerčeva ce-lu; f r ®ePlembra lfl39 morajo dijaki(inje) vrnili od staršev podpisana reženja istotam. Dijaki, ki se ne bi držali odrejenih terminov, i7gube pravico do prehrane. , . ?a strokovni nadaljevalni šoli za mehansko tehnične obrti na Ledini ee prične redni pouk v pete« l. septembra t. 1. Na to opozarjamo vse va-jence, ki se do sedaj še niso vpisali na navedeni soli m ki moreMti čakajo na naknadno vpisovanje, ki bo v nedeljo 3. septembra t, 1. Promenandni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljana priredi danes zvečer od 19 do 20 promenandni koncert v »Zvezdic. Koncert bo izvajala godba Narodnega železničarskega glasbenega društva >Sloga< pod vodstvom kapelnika go«p6dn Herberta Svetela. Koncert bo samo ob lepem vremenu. Narodno gledali«« ▼ Ljubljani bo uprizorilo za časa |esenske velesejmske razstave v Ljubljani serijo opernih in dramskih predstav. Prva predstava bo v operi v soboto zvečer, v drami pa v nedeljo zve-čer. Uprizorila se bodo nekatera učinkovita ki uspela dela lanske sezone. Repertoar še objavimo. Planinski tabor na Uršlji gor Maribor, S. septembra. V nedeljo 3 septembra t. 1. prireja celokupno Slov. plan društvo (osrednji odbor iz Ljubljanr' m vse podružnice) velik vseslovenski II. planinski tabor na Uršlji gori. Na predvečer v soboto 2. sept u Zaf£rr, kr,eeovi na Pl««vou: Kremžarjevem vrhu in Veliki kopi, v nedeljo dne septembra služba božja v cerkvi sv. Uršule ob 9, M tem ob 10 slavnostno zborovanje planincev pred planinskim domom, popoldne planinska zabava. Ker bodo na ta dan zbrani planinci iz vse Slovenije, ne bomo zaostali mi Mariborčani, ki nam je ta gora blizu m pri srcu. * Mariborski planinei se zberemo v soboto ?. septembra na gl. kolodvoru in se odpeljemo s koroškim vlakom ob 13.39 do Guštanja, odtod v 3 in po! urah složne pešhoje do vrha Planinškega doma. Irijateljsko vabimo vse na to lepo proslavo Bomo vam spreml jevalci, vodniki, tolmači 7a pr i mer, da bo v nedeljo zgodaj 2jutraj vozil izletni-ki avtobus iz Maribora do Guštanja, bomo še pravočasno objavili. Za prenočišče in prehrano je zadostno preskrbljeno. Na veselo planinsko svidenje! Takoj n* prostem takoj po sv. maši. Popoldne ho ljudska igra »Slovenskega kmeta povest« s petje in in godbo na prostem pri Narodnem domu. Ker je ugodna prilika za prijetno vožnjo in izlet v Slov gorice, vabimo Mariborčane in okoličane,, da se udeležijo slovenjegorišketfa tabora orihodnio nedeljo, dne 3. septembra t. 1. Strmi 4 sSLOvEjfeUfi DOM«, Ane 91. gfgnefa 1A89. gtev. 198. Presenetljiv dogodek za demokratično Francijo - uvedba cenzure Tam smeš telefonirati in brzojaviti le v francoskem jeziku Menda res v Evropi ni vež dosti držav, za katere bi uvedba časopisne cenzure pomenila presenečenje. Povsod drugod so tega že tako navajeni, »la se že nikomur več niti ne zdi čudno, če vidi, Kako je časopis pobelil >cenzurni sneg«. Celo še bolj je javnost, ki zasleduje dnevne dogodke po časopisju, radovedna, kaj je neki napisal ta ali oni časopis, da »ni odgovarjalo resnici«, ali pa je bilo zapisano preveč po pravici. Tako cenzura dostikrat ravno nasprotno dokaže, kakor pa je njen namen. Seveda taksna cenzura, ki dovoljuje v časopisju vsaj manjše bele lise. Bela lisa v časopisju javnost opozarja, da se je spet nekaj takšnega zgodilo, kar bi moralo ostati tajno, če se je že moralo zgoditi. Tedaj začne delovati na vso moč ljudska iznajdljivost, ki na tistem belem odstavku vidi zapisane tudi takšne stvari, na katere pisec zaplenjenega članka sploh ni niti mislil. Vsak raje misli na kaj hujšega, kakor pa je v resnici. In če kdo kljub temu, da je prepovedano razširjati takšne vesti, zanesljivo točno pove, kaj je bilo zapisanega, kjer je zdaj v časopisu bela lisa, mu ponavadi le malokdo verjame. Misli si: ne boš ti mene. Tu je že moralo biti zapisano nekaj hujšega, če ne, gotovo ne bi bilo zaplenjeno. Tako danes ljudje govore največ o tistih časopisih, ki so največkrat pobeljeni, češ, ta časopis si upa povedati resnico, če ne, gotovo ne bi imel lakšnih težav z državnim pravdnikom itd. itd. Pri nas in tudi drugod po evropskih državah so se tega časopisnega »snega«, ki pada poleti in pozimi, kakor rečeno, res že kar navadili in smo prepričani, da mora biti tako, ker to zahtevajo višji interesi. Večkrat se zazdi cenzura celo potrebna ustanova, ki pomaga brzdati človeka in krotiti jezik, kadar bi se le ta rad preveč na široko in čisto po mili volji razgibal, ne oziraje se >a levo ali na desno. Časopisi, telefonska, brzojavna in radijska poročila - vse pod cenzuro Zelo neprijetno presenečenje pa mora biti cenzura tam, kjer jo prej niso nikdar poznali. Lahko si predstavljamo, kako je te dni presenetila na primer Francoze uredba, s katero so v tej demokratični državi uvedli cenzuro. Predvčerajšnjim je bila ta nova uredba objavljena v francoskem Uradnem listu in je z istim dnem začela tudi veljati. Njena moč se je pokazala takoj prvi 'Jan. Številni francoski dnevniki so izšli — pobeljeni. Določbe te francoske uredbe pa se ne nanašajo samo na časopisje, pač pa tudi na razširjanje nedovoljenih vesti po radiu in po drugih sredstvih, ki služijo v ta namen. Tako je uvedena zelo stroga cenzura nad telefonskimi razgovori in sicer ne samo razgovori z inozemstvom, pač pa tudi med posameznimi kraji v Franciji sami. Tako med drugim določa ta najnovejša uredba, da nihče ne sme v Franciji telefonično govoriti z nikomur v kakšnem drugem jeziku, razen v francoskem. Kam ta določba meri, je seveda v sedanjem času, ko je vohunstvo tako razširjeno, takoj jasno. Cenzura je uvedena tudi nad brzojavnim prometom. Vse brzojavke, ki prihajajo iz tujine, ali pa so tja namenjene, so podvržene najstrožji cenzuri. Tudi brzojavke morajo biti pisane samo v francoskem jeziku. Prvi (»pobeljeni1' francoski časopisi V torek zjutraj so se prvič pokazali na ulicah po francoskih mestih cenzurirani časopisi. Pobeljena so bila predvsem poročila, ki govore o mednarodnem političnem položaju v Evropi. Deloma je bilo morda , res, da se je politični položaj nekoliko pomiril, deloma pa so le časopisi bolj v tem smislu pisali, ker so se bali, da jih zaradi preveč razburljivih vesti ne bodo zaplenili. Zakaj hi vendar pisali tako razburljivo, ko pa še vedno obstoje možnosti, da se vse razprtije med posameznimi državami na miren način poravnajo. Če so celo v Berlinu začeli poudarjati, da vrata, ki vodijo k miru, še niso čisto zapahnjena, potem se je vendar še prezgodaj razburjati in misliti na vojno, ki da mora priti, ko vendar nihče noče niti za noht popustiti. Francoski'listi so že takoj prvi dan, ko je stopila v veljavo uredba o uvedbi cenzure, po veliki večini objavili le tista poročila, ki so jih dobila od uradnih agencij, torej že cenzurirana. Lastnih pripomb si tem uradnim poročilom niso nič kaj dosti upali pristavljati spričo tako strogih določb zadnje tiredbe. ; = • Nekateri listi pa so bili vendar se precej korajžni. Zato pa so tudi izšli v takšni obliki, da 60 morali že na prvi pogled vzbuditi med bralci in nebralci največjo pozornost. Bili so tako nenavadni in zanimivi, da so se ljudje zanje kar stepli. Uredništva so sicer imela nekoliko sitnosti, ker njihovi časopisi niso mogli iziti tako, kakor so jih uredniki napisali, podjetja pa so imela prej dobiček kot pa škodo. Saj je povsod enako, drugod in pri nas. Ljudje kar nočejo razumeti, da je v tako napetih časih, kakršne danes preživljamo, razburljivo pisanje za javnost prej škodljivo kot pa koristno, posebno še, če se izkaže, da je bilo či6to neutemeljeno. Saj vojna vselej prehitro pride, kadar zares pride. Nov otok v grških vodah Z otoka Santorina v grških vodah so te dni sporočili nenavadno novico, ki je vzbudila ne samo mnogo zanimanja, pač pa prav nič manj tudi strahu. Zemeljski ognjenik v zalivu Sv. Jurija je začel zadnje dni spet močno delovati. Posebno močno je bruhal v noči od nedelje na ponedeljek. Pojavilo je se na tem ognjeniškem stožcu, toda še pod morska gladino, novo žrelo, ki je izbruhalo ogromne množine lave. Grško prosvetno ministrstvo je poslalo na kraj tega razburljivega dogodka atenskega' univ. prof. Geadgalosa kot najboljšega grškega strokovnjaka za takšne stvari, naj podrobno preuči nenaden pojav. Ta grški učenjak je ugotovil, da je sredi ohlajujoča se ognjeniška lava zgradila nov otok. Vzel je nekaj kosov lave s seboj, da jo bo še v svojem laboratoriju na atenski univerzi bolj natančno preiskal. Novemu otoku je dal ime Triton. Profesor Geargalos je ostal v bližini tega novega grškega otoka vso noč in gledal, kako tako rekoč iz 6amega morja bruha ognjeniška lava in pepel. Vrh Sv. Jurija je dobil široko poč. Precej je razpokano tudi zidovje cerkve, ki stoji na vrhu tega otoškega hriba, toda zemlja je za zdaj ostala še na evojerti mestu in najbrž ne bo zdrčala v morje, česar 6e tamkajšnji ljudje boje. V bližini leži tudi otočič Thery. Omenjeni strokovnjak je dejal, da za zdaj še ni treba imeti strahu, da bi se ta otočič pogreznil v morje. * — m Tad t Franciji praznujejo ▼ vsakem kraju svoj« »žegnanje«. Ob takinih prilikah se drže svojih starih običajev. Na tej sliki vidimo na primer svatbo bretonskih otrok. v«; ; i,vV': » • /V r i&V - ■ 'č Stebri francoska narodne obramb«; vrhovni poveljnik letalstva V u i 11 e m i n, šef mornarice D a r 1 a n in vrhovni poveljnik suhozemske vojske general G a m e lin. Vsak ne more tako kot vojvoda Norfolk... Kadar se mudimo na pošti, moramo kar mirno počakati, da pridemo na vrsto in se tudi sicer držati natančno vseh predpisov, ki veljajo na poštah. če nam poštna uradnica zavrne položnico, češ da je nismo prav izpolnili, nam pač ne preostane nič drugega, kakor da izpopolnimo še ono tako, kakor je prav in kakor zahteva poštna uradnica ali uradnik. Če hočemo poslati brzojavko, a smo spet napisali kaj takšnega, kar uradnici ali uradniku na pošti vzbuja dvom, moramo tudi to (»praviti, če nočemo, da nam pred no6om ne ta pre tistega majhnega okenca, za katerim je sama stroga uradnost. Proti tem predpisom smo brez moči, tudi če smo prepričani, da s? nismo prav nič zmotili pri oddaji položnice, brzojavke ali | česa podobnega. I Cisto drugače pa je lahko nastopil vojvoda Norfolk, ko mu je uradnica na posti zavrnila brzojavko. Ta mož je-bil leta 1860 angleški poštni minister. Bil pa je kljub temu zelo skromen mož. Nihče mu ne bi. bil prisodil^ po zunanjem videzu, da zavzema tako visok položaj. Nekoč je odšel na nadzorstveno potovanje po Angliji. Prišel je tako med drugim tudi v neko manjše mestece. Da bi se prepričal, kako uradniki na tamkajšnji pošti Opravljajo svoj posel, je napisal brzojavko in jo pomolil uradnici skozi okence. Ze prej pa je tudi opazil, da je tista poštna uradnica precej nevljudna z ljudmi. Ko je prebrala Norfolkovo brzojavko, je tudi njega osorno zavrnila, češ, napišite vendar na brzojavko svoje ime. Norfolk vendar m vase irne, pač pa ime grofije. Napišite drugo brzojavko! In vojvoda Norfolk je vzel prejšnjo brzojavko ter napisal drugo, ki se je glasila: Poštnemu ravnateljstvu v Londonu! Uradnica te pošte je zelo predrzna in skrajno nevljudno postopa z ljudmi. Kaznujte jo disciplinsko, če pa še to ne bo dovolj in se bodo takšni primeri pripetili v bodoče še kdaj, jo odpustite 1 Poštni minister Norfolk! Norfolk je spet stopil k okencu in izročil brzojavko s pripombo, da ne stane nič. Ko jo je uradnica prebrala, je skoraj padla vznak. Začela je seveda takoj jokati in prositi poštnega ministra, naj te brzojavke za božjo voljo nikar ne odpošlje. Moi je znal biti tudi velikodušen in odpustljiv ter je listek, na katerega je napisal to nenavadno brzojavko, raztrgal.- In to je bdlj .zaleglo, kakor pa, Se bi bila tisto poštno uradnico res doletela disciplinska kazen, saj se kazen hitro prestane in pozabi, velikodušno odpuščanje pa ostane vsaj nekaj dlje v spominu. Šahovska olimpiada v Buenos Airesu Pred kratkim se je v argentinski prestolnici v Buenos Airesu začela šahovska olimpiada, katere so se nameravali prvotno udeležiti tudi jugoslovanski šahisti, a so pozneje to svojo namero opustili, ker je za takšne stvari le treba imeti malo več denarja na razpolago. Kljub temu pa naše igralce vseeno zanima potek’ te olimpijade, katere se udeležujejo šahisti vsega sveta. Prija-vjk>_ se jih je mnogo in so se morali razdeliti na Štiri skupine, v katerih nastopajo igralci ene države proti igralcem druge, dokler se te skupine ne bodo med seboj do konca izmenjale. V prvem kolu so bili doseženi tile rezultati: Skupina A: Anglija-Kanada 2.5—1.5, Poljska-Brazilija 3.5:0.5, Češka-Paraguay 8.5:0.5. Skupina B: Belgija-Fran-cija 2.5:1.5, Nemčija-Bolivija 3.5:1.5, Uruguay-Detonska 2.5:1.5. Skupina C: Danska-Irska 4:0, Holandija-Islandija 2.5:1.5, Litva-Ecqador_ 4:0. Skupina D: Estonska-Svedska 3:1, Norveška-Gua- V Ameriki imajo čudne navade, te se jim zazdi, da ima kakšna stvar prenizko ceno, ker je je v prevelikem izobilju, jo začno metati v morje ali dru-jaže uničevati Tako vidimo na tej siki, kako zlivajo na neki farmi mleko iz kangelj po tleh, ker ga imajo preveč in zato nima visoke cene. če ga bo manj, si ““»lijo, bo že več povpraševanje po njem. Zahtevajte povsod naš list! ■■■■■■■■■■■■i Radio ■■■ninmnNum Četrtek, Sz, avgusta: Iž Poslušajmo citrafie (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester) — 14 Napovedi -19 Nap*vedi. poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Spomini Save Telekije (Veljko Petrovi*) — 20 Po domače (plošče) — 20.10 Slovenščina za Slovence (». dr. Rudolf Kolarič) — 20.80 Dvospevi: ga. Pina Kobau (sopran), ga. Marija Tutta (alt) — 21.15 Reproduciran »infonični koncert: Brahms: IV. sinfo ni ja v e-moln — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester). Petek, 1. septembra: 12 Po naših krajih in gajih (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — i3.20 Slo- venska glasba (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Kotiček SPD (dr. Svetozar Ilešič) — 19.40 Nac. uia — 20 Puccini: Dva speva iz op. Madame Butterfly (Zlata Gjungjenac) — 20.10 Ženska ura: Zena v službi državne obrambe (ga. Pavla Hočevar) — 20.30 Kvartet mandolin — 21.15 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Sobota, 2. septembra: 10 Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma, nato koncert vojaške godbe — 12 Pio. šče) — 112.45 Poročila _ 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Zanimivosti — 19.40 Nac. ura: Veliki Šmaren v narodni veri (Jelica Velovie. knjiž.) Bgd — 20 Kalman ■. Ciganski primaš, operetni venček (plošče) — 20.10 Zaključna beseda o nervoznosti in nevrasteniji (g. dr. Ivam Kanoni) — 20.30 Schubertove pesmi poje gdč. Vanda Ziherl, pri klaviriu c prof. M. Lipovšek - 21.15 Godalni trio (gdč. Francka Ornik, gg. Miran Viher in Geoda Šedlbauer) Boccheri-« Najpovedi, Poročila — 22.16 Koncert češke glasbe (Radirki orkester). temala 2.5:1.5, Palestina s Kubo še ni odigrala vseh partii. V prvem kolu so bile proste Peru, Cbile in Argentina. Lojze Pajtler: BEG IZ TllOSKE LEG 10E 2) Od tu naprej so nam pustili tudi dolge laee. Tudi to je bil svojevrsten mejnik v tem življenju. Spričo vsega tega je bilo bivanje tu kaj kratko, kar *je nadvse razumljivo. Drugo jutro nas je na postajo spremljala godba, štela je šestdeset mož, ki so imajoirali sijajno ko angelci, da sam msem vedel, kdaj smo prispeli na pograja. Videl sem, da godba legije ne siow zastonj po vsej Franciji. Od tega slovesa mi ni ostalo dosti v ■‘ponrinu — kako tudi... Vem samo, da e bil na postaji neki polkovnik z vsemi ."•astniki. Oni in polkovnik so stali na •>eronu v strogem pozoru, dokler ni naš vlak izginil s postaje. Bilo je slovesno, kakor da odhajamo v kdove kakšne nevarnosti in boje. V nasprotju z dozdanjimi prevlače-vanji po afriških železnicah ie bila vožnja topot prav zanimiva. Lahko rečem celo, da je bila zelo zanimiva, nič po-lobna navadnemu soldaškemu romanju v razbeljenih živinskih vagonih. Ni čuda, da smo bili vsi dobre volje in veseli, kakor malokdaj. Vozili smo se med polji, potem po imstinji, porasli s travo. Tod so se vi- deli tu pa tam arabski šotori. Življenje pod njimi je najbrž zanimivo, a gotovo nič udobno: visoki so komaj poldrug meter, da se morajo Arabci plaziti v šotor po vseh štirih. Zatem nas je vlak privlekel v gorato pokrajino, poraslo z gozdovi. Drevje v njih je bilo povečini iglasto: bori, cedre, lamariske. Toda videti je bilo kar domače, prijazno kakor kje pri nas na Krasu. Človek je nehote iskal, kje bo v kaki soteski zagledal nagel, preskakujoč potoček in zaslišal zvonec oddaljene črelde. O domovina, v koliko tujih podobah si me kar naprej spominjala, da sem ti ušel! Po nedostopnih vrheh in strminah ob soteskah in prelazih smo srečavali napol porušene arabske trdnjave. Vsaka izmed njih je bila tako ali tako zvezana z zgodovino Legije. Ob njihovem vznožju so za veličino in bogastvo Francije umirali tisoči in tisoči neznanih legijo-narjev v neskončnih osvojevalnih bojih, e katerimi je Francija počasi a vztrajno silila na žareči afriški jug ... Po teh trdnjavah so se še v zadnjih bojih med kabili in Francozi skrivali arabski strelci in se branili za žive in mrtve. Nihče jim ni mogel do živega: ne moderno topništvo, ne letala, samo Legija... Starejši legijonarji so ob pogledu na razvaline obmolknili, kakor da so jih prevzeli daljni spomini- Mi mlajši smo v začetku razgrajali kakor ponavadi, potem smo se tudi mi nalezli slovesnega molka. Sedel sem in gledal ■ skozi okno na pokrajino, ki je sanjavo bežala mimo nas. Nenadno me je nekaj vrglo pokoncu. Zazdelo se mi je, da sem zaslišal jok. Jok je bil navzlic molku in spominom tu nekaj neverjetnega. Mislil sem, da sem se zmotil, pa kmalu sem videl, da res. nekdo med legijonarji joka ... Ta nekdo je bil starejši tovariš. Poljak, ki je sedel blizu mene. Vsi smo ga začudeno gledali, on pa se ni menil za nas, marveč je z žalostnim očesom spremljal kup belih razvalin na strmem vrhu, okoli katerega smo ravno zavijali. V brado, ki je ponekod že sivela, so se mu cedile redke, a vroče solze. Zdaj pa zdaj ga je streslo ihtenje. Spogledovali smo se. toda ko smo videli, da se od starejših nihče ne obregne vanj s urovo šalo, kakor je to bilo v navadi, smo molčali tudi mi zelenci. Nazadnje sem ga vprašal jaz: »Kaj ti je?« Otrl si je z rokavom oči in zamahnil z roko: »Nič«... Bilo mi je premalo pojasnila, zatol sem pripomnil: »Za nič v Legiji ponavadi ne jokajo.« Bal sem se, da bo ob teh besedah planil pokoncu, pa ni. Samo pogledal me je in dejal: »Nič ni. Samo spomin. A tudi ta je že mimo.« Strmine ni bilo več videti in razvalin tudi ne ... Poljak se je spet obrnil k meni, ki nisem razumel ničesar, in je začel: »Vidiš, tamle gori je bilo. Pred štirinajstimi leti... Tam mi je padel edini prijatelj, ki sem ga imel v Legiji in na svetu. Torej imam pravico, da me na redke čase, kadar se vlečemo tod mimo, premaga spomin.« Nihče ni dejal besedice. Na trdih, brezbrižnih obrazih starih legijonarjev se je kazalo nekaj, kar je bilo podobno sočutju. Vse je bilo tiho, samo utripajoče ropotanje vlaka sem slišal. ■ Poljak ni več črhnil ne take ne take, kako in kaj je bilo pred štirinajstimi leti in kdo je bil prijatelj, katerega )e izgubil. Tudi ga ni nihče vprašal. Vse nas je te trenutke prevzela — vede ali neveide — edina sveta skrivnost, ki to Legija pozna: skrivnost tovarištva, močnejša od življenja, krvi in močnejša od smrti Vožnja je potekala naglo- . Ob progi so nas zdaj pa Po- zdravila arabska, mesta, ki so čepela na pobočjih spokojno, vsa bela, kakor čisti, siti golobje. Mesta, divjina, gozdi, vrhovi, pustinja — pa spet od začetka, tako je šlo ves ta dan do večera, ko smo dospeli v Oujdo. V Oujdi smo menili, da bomo deležni kakega presenečenja. Tu je meja med francosko Alžirijo in med ravnotako francoskim, a navidez samostojnim Marokom. Kakor ušivim civilistom so tudi nam pregledali kovčege. Pregled je bil k sreči zelo površen, tako da je bil strah nepotreben. Marsikateri legijonar se je namreč bal, kaj bo zaradi tobaka, ki si ga je nakupil v Alžiriji. V Maroku so cigarete še enkrat tako drago in zaradi tega carina stroga. Bali so se, da bodo obenj. Po pregledu 60 nas odvedli v pol ure oddaljeno vojašnico. To niti ni bila prava vojašnica, marveč naselje majhnih stavb, v katerih je Mio v vsaki prostora za kakih trideset liaai. Kolikor sem opazil, so bile skoro vse prazne. Mogoče so bili maroški vojaki ravno takrat na dopustu. Kdo ve. Ni me dosti zanimalo. Mislil sem, da nas bodo nastanili v teh stavbah. Toda peljali so nas čisto na konec vojašnice, kjer je bilo nekaj lesenih barak. Postelje so bile že nameščene, a posteljnina je bila vsa prašna. Vsakdo si je sam moral preje vse iz-prašiti, če je hotel zaspati. 2e ko smo se bližali Oujdi, se je dvigal hud peščen veter, kar smo močno čutili, ko smo koračili s postaje proti vojašnici. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesefcna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica S/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava- Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jote Kramarič — Izdajatelj: inž. J«*e Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. Rokopisov ne vračamo