229. številka. Ljubljana, v četrtek 7. oktobra 1897. XXX. leto E-i m m Iihaja vsak dan «ve*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati ?a a v st ro- Of» e rs k c dežele za v 550 loto 15 j,'ld., za pol leta H gM., za četrt leta 4 pld , za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 1,1 glrt., za četrt leta 3 gla\ 80 kr. za jedem mCMC l glcL l<> kr. Z;, pofiiljanje na dora računa se po 10 kr, na mesec, po 110 kr. za čttit leta. — Za trije dc*ele toliko \pč, ki'likcr piStntna zmš;t. Za osnanila plačuje se od stiristopne petit-vrute po fi kr., če se oznanilo jedrnkrst tisku, po F> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce sc trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli fr&nkovatt. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravn iHvo je na KongTtaanm trga St. 12. Upravnifitvu naj so blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacija, o/.nainlii, t. j. vso administrativne stvari. Volitve v zavarovalnico proti nezgodam delavcev. Na dan 6. novembra bo razpisane volitve v v/ođstvo in nadzorstvo tega zavoda, čegar delovanje ee razteza na[Kranjsko, Primorsko ia Dalmacijo, in nujno je potrebno, da se začne sistematična agitacija za te volitve, ako se hoče konec narediti se danjim raimeram pri tej lavarovalnici. Ogromna večina zavarovancev pri tem zavoda je slovenske oziroma hrvatBke narodnosti, a vzlic tema je ta zavod v laskih rokah in smo pri zad nji volitvah de izgubili nekaj zastopnikov, katere Brno prej imeli. Laški odbor je tako gospodaril, da slabše že ni mogoče. Uvedel je pač laško uradovanje in nastavil celo vrsto laskih uradnikov, za katere je v/stvaril mastno plačana mesta, ali za zavarovance se je brigal kar mogoče malo. Zavarovalnica proti nezgodam delavcev je se daj laška trdnjava, katera na troSke Slovencev in Hrvatov dela laško propagando, in že zategadelj, že iz narodnostnih ozirov, je tteba poskusiti, da spravimo v odbor kar mogoče največ naših mež, da strgamo vodstvo zavarovalnice iz rok Lahom in je poverimo nadim zaupnikom. Toda narodta čast ni jedini faktor, kateri nam veleva, udeležiti se volitev v odbor zavaro valnice. To nam veleva tudi korist zavarovancev, interesi zavarovalnino plačnjočih delojemalcev in delodajalcev. Doslej se je denar, naš denar pri tej zavarovalnici take rekoč pri okna metal. Gospodarilo se je jako s!abo, kajti Če se plačuje cela vrsta deloma nepotrebnih deloma neperabnih uradnikov uprav sijajno in nenavadno visoko, je to gotovo slabo gospodarjenje. To pa se je godilo na fikodo zava rovaacev, največ slovenskih zavarovancev. Napram laškim zavarovancem je zavarovalnica postopala vedno kar cajkulantnejee in dobili so brez težav vse, kar jim je Slo, vbb do zadnjega krajcarja, tako da ni bilo nikdar slišati ni najmanjše pritožbe. Slabo pa se je godilo alovenekim zavarovancem. Morali so se uprav boriti n izplačilo prittcJeSe Jim ZAV&rcvsIniae. Premagati jira je bilo nečuvene ovite, da so dosegli, kar so bili opravičeni tirjati, in če pofeti so morali po več mesecev čakati na izplačilo zavarovalnica. Navadno jo zavarovalnica vs»ko stvar zavlačevala in je pri vsaki priliki eknsaJa zavarovancem kaj utrgati. Slovonsko časopisja je te* kom l*t priobčilo ntbroj nprsr vneboip jočih sTu čajev o postopanji delavske zavarovalnice, iz kaferih izhaja, da je v interesu vseh zavarovancev, da se preraste razmere, d« ss napravi red pri zaverrvžil* niči in zagotovi to^-o in prr.vičto ter nepristransko poniovaoje. Mogoče je to U ako bodo vs;, vsi slovenski volilci postopali solidarno, ako se vsi ''o zadnjega udeleže voFitev. V nekaterih kategorijah nam j«* saroine brez taje pomoči zagotovljen s zmtgs, ako izpolnijo vsi slovenski volilci svojo dolžnost, A če tudi zmagamo v teb ka: ep. ori i's h, ram s t m te ni zajamčena većina v cdb.ru To je roo^nc dobiti samo, ako se gleda vdihe v nekaterih katego« rijsh dc8?že porasnmljenja z Ntmci, brez katerih sodelovanja v dotičnih kategorijah ni mislti na ugo* den cspfb. Opozarjajoč s'ovenske voli!ce na bližajočo rq vol'tv«1, gbd« k«t*rih se v*1' že dogovori mrj in* terotovcnici krogi, prosirao rltsti prirs crske rojak naj ekrfce. da debe vsi naSi volilci glasovnice, in da jih ne daje iz rok, dokler sa ne rargli e* imena kandidatov. Boj ne bo lahak, ker se Lahi ž? pripravljajo na volitve in eo že razvili živahno Bg f.v cijo, b'teč si cr-gotoviti prevlado v zavarovalnici. Državni zbor. £b Na Dunaju. 6. t kxobra. V zborničnih knloarjih jo danes vse vrelo stikalo glave In ugibalo: kaj bo? Postopanj? neredkih klerikalcev-, katero ulegne razgnati ptrlr.M-n tamo tečino, je vse oanpnilo. Nemci sa z" do voljno smehljajo, saj jim je Dipanli s svojim predlcgcci priskočil na po meč in posredno priznal opravičenost njihove opozicije, opravičenost obstrnkcije. L jalno in pošteno Dipatilijevo postopanje pač ni, in Slov i uviJevajo čedalje bi'j, da je Dipanli nastali kor.fl ikt ia S a h - m a t. (Novela. — Spisal Iv. N. Vrtni k.) H. (Daljo.) Ta pa je zopet zadrhtola . . . Kako rada bi na bila dejala: .Ugajaš mi!* — a spomnila seje nesrečne Anine ljubezni in — molčala je. .Gospića, zftkaj mi ne odgovorite? Vi torej ne verujeta ?u Godba je zopet, zaigrala. Kos je iznova objel svojo plesalko. Čuden čut ga jo prcsinjal, drsečega Emo v svojem objemu; kur nevede jo je lahno pritisnil k sebi ter razburjen šepotal: .''ma, bodite moja! Verujte mi, da vas vspk trenetek bolj ljubim" . . . Za hipec je premagalo i Emo burno Čustvo... a naglo se je zopet zavedla resnobe položaja ter mu odgovorila: „„Sedaj-le me morebiti res ljubite, gospod profesor; ko pa porajate z drugo, ljubili bodete tudi ono. Kaj ne?"" aOkiutnica! — Zakaj vas na morem sovražiti!" — Privel jo je na njen prostor ter se ločil od nje. „Da bi vedel, kat o ga ljubim", je dejalo dekle samo pri s* bi . . . ,Saj jo tato blagi . .. Koliko mi je pravil o avoji materi! Prav rad jo ima. .. In o svoji bolni sestri, kateri je bil o počitnicah zvest družabnik. Kako lepo jej jo stiegel! . . . Ea, on jti za; rs dober človek ..." Noj tem pa je pristopil Krivec k svojtu.0. so-drugu. Lice se mn jo kar sretilo. „,Hnra, dobljena zmeg.i je!' — Nab**>ko t»*ko je bilo, kakor sem ti pravil . . . Ila, ba, Ana je žs meja ... — Ia ti, anice? Kaj si dosegek ?* vedno mi je ugajala ta pametna punica, danes «am pa spozna), da sem zares zaKubljonaa. ,Ha, ha! Kolikerič pa, prijatelj?" a„Lo popmehuj se, a vnod&r je žalostna ir-t-rta."" Tu sam nase se togeto mu je pravil, kak<5ja postala šala — resna izpoved . . . Kma pa jo vstala ter Sinila v garderebo, kjer je m$'a A:o Parno, a vso razžarjeno. „ A vika, posInSaj me i" je vzkliknila že na pragu ter pohitela k prijateljici. nBNo, kaj je, daflica ?*■ „Dejal mi je, da me ljubi I — Pa nm-da 8d samo dali", je pripovedovala sramežljivo Ema. a„Gloj, glej, kdo pa je ta ,on'? Ničesar mi niei 9e povodila o njem ... Pa čakaj ugantam ga? Li ne — Kok?" je agibala Aaa. BDu, on, on 1 . . . Dejal je, da heča !e zssne ljubiti.8 nalašč prociarofiii, da gi ja i^kal, ker neče več biti v većinv Sploatao ranenje jr-, da se na-iprotstvo mej slo-ranHkiirsi strankami in r.ej klerikalci ve; ne poravna. Cehi e« z Dipaulij*vim predlogom ne bodo nikdar opr'jar.nili, Dip'u!i pa fkoro ne tarre nazaj. Najbolj zadovoljen s teta je grof Bid^ni. Branil &e j i '5e?n>čnrnk3 večina z vsenai silami, pr.v ker co v ni?j eed^li nomski klerikalci, in g'e !al je po strani todi slovenske poslance, največ ker se je karalo, da za Dipaulijem pobirajo stopnje. Bideni sc klo ikafoav ni mogel obraniti, prijel' ao ga bili za vrat ia n>» ektišili zadušiti. Z.laj je prent, ?.daj ima ivcbodtt« roko uhl vse strani. Po izstopa Di« paa*'je*-( t in t »a nična delnic* sama več večin; v zbornici, ia Điu^eni si bo lahko odi alača a do slučaja nesfavi! vtclao, kakršno ho potreboval. Ni dvoma, dokazano je celo, da je nemški kTer:krJna itraaka za hrbtom d«asu. ci hotela iiko-r:stiti nfl;-fnno politično sitovaoijo v svoj«* nam«ie -i danajbr> cfopi iz desnice, ter se jej to n< posrečil:. 0:iri na v !:1 < jo le doloma opravičujejo. Dlpauli ia njoc*o»i aomiiljoaUd 83 bili vedao intti-ginti. Intrigirali no v H b/nw*rtcvem klubu proti 8vr>ura k'ubovim tovaiiSasa in tudi v sedanji v*čiai, a motijo sh, ako menijo, đa jim bo njh n ji korak khj koriertil. ,Nar. Listy" pravijo dobro, da ji katoliška liaddka stranka v amoti, ako meni, da eo jej d^er;ica oda in da botie ena igra!a ulogo jezioka U) te1* ž r.u . l'i-d: d.jv, kur-' - : »••*';fdl i tr - o v desniri. m odvisina od tega, kako je gospod Di-paa!i ppal in kr.kr; no lodili njegovi vinogradi. Naj pas.T, kako se bo stranki njegovi godilo, če izgubi pod pero desnice ! S!r«rka Dipau'i evn bo ^."-j kršč. ■oo'jtlisti in mej nemškim* nacijonalci u'.oniIa ia njen ko?>r-orrrti.?ewa ž *jo. N;iravno jo, Ia Bfl poslarc' v o'igled vai!n;3i dorodbm, kafo?e %a pripriivljajo na desnici, nisj ni"- prevtč zauiaali 3a razpravo o podporah po ojroab o^kcdorrnih okrajev. Za'-etko.u seje se je kr3?an*iki socijalist Bie-lohlawek pr.tegui! za zbornične alnj;e, da dela kookurerc? soo i jalnim demokratom in napadal pi- ff>Takc, tsko? — Kaj si mu pa odgovorih ?mu ml kaj! R'zođela sem mu evoja n&zcre glede Ijnbav?, na kar ja posta! precej redkobeseden . . . Ob, njega bi mogla trenda r vso silo IJabi;' !a aaSpomt3JKJ se ponižanja in eramote, katero sum doživela jaz! Ti ne v»š, kuko to peče in kako boli ... — Osvete je poslej mo;a toiašba. Ta »ne vzdr-?">in rcr>riii; da VBaj trancluo pozibiin na ono strašne ponižaojo . . . ČJasto so mi zdi, de bi mi bi! vr; i\ik' \ t', tik posnemat. „Vxzc-L-ti^ C:^.z&-lr;đo•, kotira je ba;e vsakemu možkemu blinila srčno nagaenjl In brezpegojno r.danoat. ter se aa« trajala z ciega Ijiitiavjo; črez n«?kaj časa pa ga ja poljala ca svoj vrt, od tam ga ja lokavo avabila k Kalim, r:.skim dvirim, skezi kamere ga je pahrula v g!ob.^-»no vode, ki jo drla spodaj ... Pa ti ai Se ace-elj, V^fsr: me na more razumeti ... Ne zgražaj se nid raenoj, du^ioa ! Pazi le, da bo5 arj^noj^a cd meno!"" Prijateljici sta nekaj časa rcolčali; pot«m je zopet zač-ala Krna : „Kos jo ttko dober! Oa ni Dmani! — Le po-slnSaj ras in moralo sii hod pritrditi . . ■ Morda sa gq spominjaš, da smo bili spomladi na Oir^i-, t*-.b<» ni bilo poleg, ker g; imala pcuk. Se.Ioli smo n\ vrtu pod ko3tanji tei r.c reselo p^govarjni''. V bližini pa so se gogali na vs*tki gngafn ci kretski sarniškega ravnatelja Halbaaa, potem pa ja zbor niča razpravljala o predlogih za podporo. Prvi je govoril Spin č i d, kateri je popisal obopni položaj istarskih kmetov, Novak je razpravljal o razmerah na se vernem reškem, socijalni demokrat Kiesevvjtter pa je splošno govoril o razmerah kmetov, grajal, da država kmete samo izkorišča in napadal krščanska accijaliste, češ, da spadajo maj klerikalce in da priganjajo samo siromašne žide, bogatim pa se klanjajo in delajo ž njimi kopčije. Odgovarjal mu je Lueger, kateri je zagovarjul vojaštvo, aseis-rekel proti militarizmu, in povdarjal, da krščanski socijalisti niso nasprotniki siromašnih Židov. Govorilo je de več poslancev, potem pa ae je razprava pretrgala. Tekom seje je bilo preds4dnigtvu izročenih mnego inicijativnih predlogov in interpelacij. Prihodnja seja bo jutri. V LJubljani, 7. oktobra. Delegacijski predsednik. Ker eo razglasili nekateri dunajski časopisi, da bo izvoljen predsednikom delegacij bivši češki namestnik, grof Fr. T h u n , izjavljajo B N a r o d n y L i s t y", da bi smatrali mladočeški poslanci izvolitev Thunovo za netaktno izlivanje ter bi izvajali iz tega najres-nej^e konsekvence. Thun je storil Cehom preveč kr.vic, da bi ga megli priznati Cehi predsednikom de'egacij. Zajedno pa menijo „N. L." da bi bil gret Vetter najsposobnejša oseba za predsednika delegacij, kajti grof Vetter je objektiven in občo sina pat cen mož. Deželni zbor hrvatski je vlada e cesarskim reskriptom odgodila. V m k je ta, ker ae je ban bal, da bi zahtevala k alirana opozicija, naj se zb:r skliče, dasi proraCua še ni izgotovljea in bi bili stroški bree uspeha. Hrvatski ban je bil teli brezobrazen, da ja v pogo/oru z mad so že po kc*i konservativni. A će se nstod vtnlar dviga, tedaj otroci Nakrat sj utrga vrv in jodao dečko? pade tako nesrečno na cbraz, da mu i±koj udari kri iz nosa ia uat. Naže omizje se p«,č ni vJiko zmenilo it to; Gorate se je celo surovo saanaejal« A Jan ko ,e priskočil k ranjenemu dsčku, pejtl ga k bi.ž rjemu vodnjaku, kjer mu je sam izpral rano . . . Ti ne vaš, kako mi je ugajalo tako vedeuje . . . Kaj ne, da je res blag?!" .„Ti ga že ljubiš, Enica. Dal ti Bog veliko sreče!" — Odhiteli sta zop*t v pltono dvorano, od kodar je donel znan S'rausaov valček . , . . . . M nil je odmer. Mnogo gospodov se je že prej umaknilo v strunska sobe, kjer so si pri tiau in karuh kratili čas. Sjj to jo za tje pač lepša zehava, nvgo potiti sa pri pit sil Star.jiie gospo in gospodične no sa naveličalo kritikovati; marsikatero je moril že spaubc; rado bi bile odš.'o demev, a isadi-l je 83 vo3elo rajala. Sleda;ič aa jo jtla dvorana prazniti. Tudi doktorici Gruntarica sj je dvignila ter poklicala Emo in Ano. Spremila 6ti j h Kes in Krivec. .Torej kdaj mi odgoverile, gospica?" je šepetal Ja'Ao Eui pri slovesa. -9Na izletu, kittrcga napravimo v 2ačetku gepterr.bra. r.ko c:e ne 2;\bite v teh štirinajstih dneb.u" »NKd.r Dikdr r Ema 1" (Dalje prih.) se morajo vprašati njega voditelji, kje tiči tema uzrok? Vprašati ae morajo njega voditelji, ali hoče narod, da sa mu povrne, kar je iigabil, ali da se mu nekaj da, česar še doslej ni imel, a kar ima pravico imeti. Tudi mučeaiški hrvatski narod za hteva, a ničesar novega, nego žalibog le ono, kar je izgubil. Hrvatom sa godi danes tako slabo, da se jim ne more slabše. Naravnost onemogočena jim je eksistenca v lastni domovini. Davki, doklaJe, kazni, vse to raste toli og:omno, da tega narod ne more več zmagovati. In kako ravnajo pri vseh možnih uradih s kmetem uradniki, bijoči ia plja-vaječ: mu v lice, zatvarjaječi in oškodujoči ga brez razlrgi, o tena se je že dosti čr\lo. Hrvatski narod je postal pod sedanjo vlado stvar, katero tujci nesramno izrabljajo in izčrpavajo. Hrvatje neprestano d.-.;<•,o in dajejo, a kaj narodu vračajo? 1) ijo mu Bišnjace, Bebrino, Kloštar Izaaić Sr. Iran Žabno, S) pravice, priatoja tum vsaj ta. Policijski prefekt Lepine je imenovan ge-a ■ i • m guvernerjem A ! g e r i j e. Francoski pred-s d-, k ja bil prad Lepinom imenoval dunajskega poslanika. L oz «5 j a, čeg*r imenovanje je tudi ,Jo ur.-u J cffu eltt že publiciral. Loze* pa je imenovanje odklenil. Bie odpusti francoska vlada vsled resi-tentjceti L :-h a iz državne službe. Loze* pa trdi d i os'ine še pri avstrijskem dvoru. V Indiji bo godi Angležem slabo. Po naj novejših vastću so se Orakzaiski rodovi zopet zbrali v Khaukitbski dolini, kjer sa natavijo prodiranju angkške vojske. Afadi sa pa bližajo Khaibarskemu prelazu. Tudi rod Sa soka s* v se je združil z M;so-kaiai uroti Angležem. 0 stroških električna razsvetljave v stanovanjih. Kakor je pač lahko umevno, vladajo mej občinstvom o sttodkih za električno luč v stanovanjih bJj ali menj neja^tui pojmi. Mus kdo pravi, dama aicor električna luč »ama na sebi pravugaia, ia da 8b mu pojebno pria!cidna zdi za razsvetljavo stanovanja, da pa je vendar ne mora uvesti, ker bi ga dosti preveč s:als. Ako si v svoje stanovanje u vedam električna luč — tako pravi — potem hoJem imeti bogato razsvetljavo i\i v vaaki aobi, povsodi žarnice, kjer j h utegnem kdaj rabiti, v obednici, v spalnici v salonu, sredi sobe izpod stropa viseče, pri pisalni mizi, pri postelji itd., v stanovanja s štirimi sobami potrebujem najmanj 10 žarnic. Ce ta žarnice pav-Š diram po Ijubljanukem ceniku o prejemanju električnih tokov, moram na leto plačevati najmanj 100 g!d. pri čemer še ni u&teta ona vsota, katero pGtrebujem za nadomestitev neporabnih žarnic z novimi. Ričun v ttj obliki je resničen in se mu ne da ugovarjati. Ati kdor tako račuai in sklepa, ni vpoštaval jedne važne okolščine, na katero hc Tremo tukaj opozoriti, namreč okolščins, da onemu, kdor ima inttJiraaih precejšnje število žarnic, o katerih ne mera povedati, koliko ur na leto potrebuje njih luč, pač ae kaže treskov pavšalirati, marveč da ju nanj dosti bolj prikhdno, ako ei naroči elektro-števec in potem le plačuje, kar je dejanski potrošil. Da podkiepimo to svojo trditev, navesti hočemo številke o troŠkih električne razsvetljave v 8t£norar>j'b, katere je v strokovnem listu .Zsisohrif: fii- EUdstrotechnik* Itta 1895. objavil neki W. pl. W nkler, številke, o katerih ta mož trdi, da so popolnem zanesljive ia avtestične. W.nkler biva na Da. aju in ima, kakor sam pravi, stanovanje s štirimi >jcbami in s štirimi postranskimi prostori. Dj meseca julija 18U4. 1. je ruzs/etljeval svoje u Umo- vanje deloma s plinom, deloma s petrolejem in svečami in sfcer je imel 7 plinovib plamenov, dve petrolej eki svetilnici ia tri ateariaske sveče. Od julija 1894. I pa razsvetljuje svoje stanovanje izključno le z žarnicami, kojih ima instaliranih skupaj 19 s svetlivostjo 220 normalnih sveč. Te žarnice so tako raavrščeu«, da ima vsaki prostor, kjer sa večer potrebuje lač, dovolj svetlobe, da se dajo žarnice, kjer nanese potreba, a dveh mest ugasniti ali nžgati, in da se Inč nikjer ne trati po nepotrebnem. V dobi 1. julija 1893. do 30. junija 1891. je ta mož plačal za razsvetljavo svojega stanovanja 70 ald. 34 kr. in sicer za plin 54 gld. 84 kr, za petrolej 11 gld. 84 kr. in za svečs 3 gld. 66 kr., pri čemer niso všteti trošci za potrte cilindre in aa užigalice. Od 1. julija 1894. do vštetega 30 junija 1895., ko je ta mož razsvetljeval izključno le z žarnicami, pa g* je razsvetljava stala z všteto uajemnino za elektroštevec 75 gld. 18 kr. kr.; njegovi prostori pa so bdi po njegovi lastni trditvi za 50% boljše razsvetljeni. Da moremo te številke prav oedniti, treba pcudarjati, da je plin na Dunaju dokaj cenejši kakor v Ljubljani (/.»', kr. proti 14 kr. v Ljubliani) in da je v oni dobi na Dunaju cena električnega toka za jeden bektovat in uro bila določena na 4 in pol krajcarja. Ker je od tega časa ta cena bila znižana na 4 kr., kakor je določana tudi za Ljubljano, stanu tega moža razsvetljava pri sicer istih razmerah sedaj le G6 gld. 83 kr. in je v okroglem za 3 gld. cenejša. Ko bi ta mož plin plačeval po Ijnbljanski ceni, stala bi ga razsvetljava s plinom, petrolejem in s svečami več nego 70 gld. ia djbiček, katerega bi dosegel, uvedši si električno luč, znašal bi čez 10 gld. na leto. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. oktobra, — („0 spojenju slovenske i istarske družbe sv. Cirila i Metoda") je naslov članku, kateri je v zagrebškem „Obzoru" obelodanil predsednik istrske družbe, dr. Vitezić Lsta 1893., na cbčnem zbora družbe sv. Crila in Metoda v Sežani, izprožil je bil dr. V11 i i «• misel, naj bi 8s obe družbi zjedinili. Občni zbor je naročil odboru, naj se o tem predloga p08fetn)e in naj o njem poroča prihodnjemu občnemu zboru. Na odborov poziv je dr. Vitezić izdelal natančen načrt za premembo društvenih pravil, toda odbor je izjavil, da v sedanjih razmerah ne more priporočiti rtorganizicije dmžbs sv. C rila in Metoda v Bmislu V teaičevega pradbga. Dr. Vitezić je na to izročil svoj predlog poiitičaemu društvu „Eli-nost", a ker ga to ni uvaževalo, ga ja sedaj obelodanil. Ker se nam zdi, da Vitez ćav predlog ni napačen, opozarjamo nanj člane naše šolske družbe. — (Današnje volitve udov in njih namestnikov v komisijo za pridobninski davek) udeležilo si jih je izoaej 1124 vol.Le v IV. razreda 9 9 — Kot ud^e eo bili izvoljeni gg : Š t u r m Fran, krojaški mojster s 95, Čara er ni k Ignaoij, kamnosek s 94, Baraga Fran, sobai slikar s 87 ter Turna Ferdinand, črevljarski mojstar z 72 glasovi. Kot namestniki pa so izvoljeni: Breskvar Fran, knjigovez, Lenćek Alojiij, klepar, Novak Franc, posestnik in izvošček ter Zanič Nikolaj, posestnik — vsi v L;ubljani. 111 razred, o čegar izidu smo včtraj poro.'fli, ne šteje tisoč, mirveč le UHO voliicev, kar s tem popravljamo. — (Repertoir slovenskega gledališča) Za današnjo predstavo opere „Karmena bilo je že zjutraj intenzivno vprašanje po vstopnicah. V Bilo o se bode „Karmen" ponavljala. Prihodnji torek predstavljala so bode prvič izvirna veseloigra „N apo • leonov aamovar" spisal Ridoslav M u r n i k. Oo jednem pa pride na oder Jos. Stritarja BNosanM, k:.t n je dramatizoval in za oder pri redil režiser Iaernann, ter veseloigra „P opol na žena", v kateri nastopita v glavaih ulogah gdč. < > g r i n č e v a in g. Kranjec, ki sta ti ulogi nastndirala v dramatični šoli na Dunaji. — (Narodna čitalnica) Ker izredni občni zbor ljubljanske narodne čitalnice dne 25. sept. ni bil sklepčen, sklicuje odbor drugi izredni občni zbor v malo dvorano „Narodnega doma in sicer na nedeljo dne 10. t. m. ob 11. dopoludne. — (Ljubljanica) je vsled zadnjega deževja naraBla včeraj za 1 50 m nad normilom; danes na večer je jela zopet upadati. — (Izgubljene reči) Prs mestnem magistratu ljubljanskem bile so tekom meseca septembra zglašene naslednje izgubljene reči: trinajst denarnic s bkupnim zneskom 254 gld. 45 kr., šest žepnih ur, srebrn obroček z različaimi cberki, zlata zapestnica, mošnjiček s tremi srebrnimi obeski, tt srebrom obrobljena očala in par rokav.c. — (Najdene reči.) Tekom meseca septembra bile eo pri mestnem magistratu Ijnbljaaskem zglajene oziroma oddane nsaledoj* najdene reci: šest denarnic s skupnim sneskom 48 gld 48 kr., zlat prstan z rndečim kamenčkom, trije solnčniki, srebrna verižica s tremi obeski, črna pelerina, sedem dežnikov, kratka pozlačena verižica, škatljica z novimi robci, slamnik in jtden molitvenik. — (Zdrav/štreno stanje v Ljubljani.i Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 26 septembra do 2. oktobra kaže, da je bilo novorojencev 26 (=38 61 °/B0), mrtvorojenca 2, umrlih 14 (»20 79 °/o0), mej njimi je umrl za grilo 1- sa jatikr 5t sa vnetjem Hopilnh organov 1, ca različnimi boleznimi 7. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=-42 8 ">/•). «» zavodov 9 (=64 2 <>/•). Za infekcijoznimi boleznimi je obolelo, in sicer: za grižo 11, za vratico 1 oseba. — (Mraz in sneg) Po zadnjem dvadnevnem deževji začela je briti burja, v niža vi znižala temperaturo za 6—8° R, po planinah in višjih gorah ja hribih na Gorenjskem ter Notranjskem pa je padlo včeraj proti jutru več palcev na visoko snega. Zdaj čutimo tudi v Ljubljani že nekak zimski mraz, in ljudje eo tudi pričeli že kuriti peči Jedino lovci in tičarji ro vesele1 tega vremena. Tudi na Koroškem ia Štajerskem je zapadlo mnogo enega. Isto se poroča malone iz vseh drugi kro-noviu. — (Bralno društvo v Mokronogu) priredi t nedeljo 10. oktobra v gostilni „Pri lipi" vese lico. Vzpcrud: „Narobe ideal", jeinodeianska igra, spisal iUduslav Murnik, „Krojač Fipia, barka v jod ne m dejanji, prosta ztbavn. Začetik ob polu s uri zvečer. Vstopnina za ude 15 kr., za neude 25 kr. — (Letošnja premovanja goved) se bodo vršila v drugi polovici i e - c . oat< tora in sicer 18. dne oktobra v Gorenji Vasi cad Skcf.o Loko, dne 21. oktobra v Ribnici in dne 23. oktobra v Vipavi. — (Logar) se je aačel razširjati v Baču in v Koritnici ca N tranjskem. — (štajerskim slovonskim učiteljem v prevdarek ) Piše se nam s hkajerikeg*: Mariborskemu iP'!-fti-mii učitaljnkemu d u --t »u do'žui smo mnogo tivalM, da je teko ja^no pokaralo svoje sta-Uače. To mora pogreti veacvga mlačueža, obuditi mora i v nas slovenskih t-Ijih narodno zaved »ost in narodni ponos, prapriteti mora vsakogar, da z zatajtvanjFin svoje narodnosti ničesar ne do sedemo. Kako smo b»li vedno pthievoi in skromni v narodnostnih zahtevah ! V narxski dražbi nismo nikdar zahtevali, da se ozira tudi na nas Slovence, nikdar se ni pri »Štajerski učitei|ski zavezi" še nič razpravljalo v našem jeziku, nikdar h ni pela pri dotičnih koncertih slovenska pesem in veseli smo bili, če nam ni bilo treba po lošal > „Des deotscfco Lied" ali „Die Wacht bdi Rhein" itd , in vend«r nas hočejo sedaj sraaectno itmati it, te „Štajerske zveze učiteljskih draštev. * Bodemo li cakan, ii ne bodemo taktj vsi, kakor jeden odgovorili, da na njihovo društvo ne r fbktujemo, da mi svoj učiteljski po klic drugače razumemo, da smo prepričani, kako lahko bi se učitelji vseh narodov družil, snve dale kot učitelji in ne kot politični etrankarj«, da pa z ljudmi, ki nai r»d< našega narod* zaničujejo, ne moremo paktirati? Kje sto sedaj, tovariši, ki ste nas s svojimi sirenekimi vabili izvabili, da smo po zabili članek „ivfer gefca»gt. uod fiBfgenagfclt" ter aopet pristopili BZr«zi štajerskih učiNljtkih dru 'štev" ? Vaša dolžnost je, da sedaj popolnite organi »acijo spodnještajerek.h učiteljev ter poskrbite, da hedemo v kritičnem času j d mi ter odločno storili korak, katerega zahtevata staeovski ponos in čast naroda. Ta jedinost in odločnost sa utora doseči in to bo prvi ugodan unpi'h že omenjenega aklepa „Mariborskoga mestnega u a t- lj«ik« g i društva*. Do-segli bodemo pa š« drugo, tudi ne mnoj važno pridobitev in to celo brez našega sodelovanja, namreč posebno deželno konferenco za Slovenski Stajer. Prepričani smo namreč, da bo ces. kr. deželni šolski svet v svoji veliki ljubezni do nem Ških učiteljev poskrbel, da se Is tem ne bo treba družiti n svojimi sovr«ž«iki ter bo ločil učitelje po narodnostih v d*e konferenci. Pri tem naSB pa mora tako rekoč eamo od sebe pripasti še kot tretje da rilo: deželni nadzornik, ki je slovenščine popolnoma vešč, ker le tak bo mogel soditi slovensko konferenco. Bodimo pa tudi pripravljeni, posebno "vsi odposlanci deželne konference in vsi člani okrajnih konferenčnih odborov, d« bodemo deželni Šolski svet pravočasno opomnili, ako bi sam pozabil avujo Ijubeaen napram nemškian tovar»št>m v tem u j-.'.-u dejanski izkazati. Bodimo možje i — (Slovensko pevsko društvo) s sedežem v Ptuji naznanja, da ne vrši glavni zbor v nedeljo due 17. oktobra 18(J7. ob 1 A nri popoludau v prostorih „Narodnoga doma" v Ptuji s eledečira vmporadom: 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika, bUgujoika in ralunakih preglednikov. 3. Volitav predsednrke, odb-.ra in ra- 'lili preglednikom. 4 Nasveti. Morebitni pred-'u;--.'- glede kraja prihodnje velike pevske elavnosti n- j se blagovolijo uaznauiti vsaj do 14. oktobra. Gcapode poverjenike in dotične gospode, kojim smo pedlali nabit; Ine pole, prosimo, da nam išta z naivnimi domski dopošljejo v svrho računskega •kJfijpa za lete 1897. do 15. oktobra. — („Tagespošta") poroča danes, d* je v Gradci ponesrečil Franz Krv'ič anv Logatec in Krain*. Veseli nai, da ja „Tagespošta" jela rab.ti prava slovenska krajevna imena namesto nemških spak in želimo, da bi se dosledno držala tega načela. — (Na uvaževanje) Is Calovca se nam piše : Tudi naši politični nasprotniki pripoznavajo potrebo eradovanja v slovenskem jeziku, k»r j«« raz vidno ia tega, da išče tukajšnji notar g. K. Rit bel slovenščine zmožnega notarskega kandidata. G.isp. Riebel je koncilijanten in še dosti nepristranski mož. Korcški Slovenci iskreno želimo, do bi ne kateri slovenski notarski kandidat naselil v C^lovei. Pozdravili bi ga z veseljem, samo p»zi naj. da si v narodaem OSJIH ohrani svobodne roke — (Slovenski operni peveo g. Pogačnik -Naval) je nastopil prsdvćeraišujim v no»i Puccini-jeii operi „Ciganski umetuki" („B o h e m e'J v gledališču ob Dunajščici ter ja v druUbi pariške operne pevke, g »upe Saville ž d najve'je vspahs. Vsi dnnajski časepsi hvalijo Pogačniknvo čisrost into nacije, krepkost gltsu in i:redao fioo izgovarjanje tekata. Sloveaski pevec je žel pravcati rminf in nebroj vennav mu je bilo poalonJHuih Več o na stopu g. N ivJa sporoči v kratkem naš dnuaj'iki dopisnik. * (Veliko poneverjenje) Praško sodišče j« znprlo nivu ( -i i okrajne posojilo ce v M- l...',.i. \Vmklerja, k«-r se je pri posojilnici, ki * i mej največje četike denarna zavode, izkazal neopravičen dtfioit v zoeiku 800.000 gld. * (Velikansko podgan ) ki or.tujejo v druge kraje, j« seda) v nekatar h delili N Ije Avstrijskega. V Hohenau, Bo ominchkrntn, N-uiiedlu in drugod je na polju toliko potujočih podgan da so uoičile vco rfpo in vea krompir. LjodjH jih preganiejo, a podgane eo ogrizle že hI:/. - 100 Ijodij, ki reorajo sedaj bolni doma ležati. L ud^tvo se obrtč« n-i deželni odbor in na kmetijske družbe za pjmoč. K nebrcjaioi podganom so se sedaj pridružile šo m.fl», tako, da po pilja vsa razrita. * (Skandal v ogerskem ministerstvu.) Bivši miaiatenjalni s-«taik v tionved ifem .Tjintst^r stvu l'«': r K&8sicR j? ob lolžil minis^a barona H-d"rvary a raz «ih šzaadaloz.iih af-r Ko je ho el ministerijaloi Birko8"y v prezidiju miointerijaln-'ga 8*etništva začeti dieci plinarno preiskavo proti Kossic u. izjavil je Knns cs, da sa-.tra le budi-peštaoski kr«znusk sodni dvor kojnpetont.nirj ras-sojevati v tej 7adevi Vpričo d.:!jc;pliORrnsg'i f;jja ita si je na to prižg?! Kassics ernodao. S cat s; raaše'. KaB^ica pa je naprav l novo ovadoo gele afer H*der7*ry sa t^r po-iVi po jiden izvod ova !bs cesarju, *oi>»*«o>u min stu in ti f i generalata Rf^ab^. * ( Polkovnik je šel v samostan ) VSaiat Omeru na Francoskem so prireiili častniki tam^š njega pešaškega poUa svojemu polkovniku C.e peaoia oproHtai večer. P.oti običaju pri takih ve čerib ai bilo na isrečno žiljo polkovnika niti g. dba niti drug h bučnih zabsv. Polkovu« ilovskim š'udij*m. * (Učitelj in učenka) Pater A.Telj Ftrrara, g'mnazijiki profesor v Kuri« ni na S ciliji, je za ča«a Šolskih počitnic poučera' lepo 18'e^no h-arko nekega ond)tntg* aria'okrata. in naposled s s/ojo učen Ko pobegnil. Patt-r je star 45 let. Književnost. — BNaŠa rnona hija " Kpnhalao dolo JuT.ja LavrenCiča, ki naj bo v besadi in ehki izražen sporninok 50'etnioe vlsdanja našega presvet lega cesarja, drspelo je do Vili zrezka, ki ob;nga pokrajinske, gorske in m-otni popise Gralioije. Znani g!«li^ki pisatelj M. R 'i le je kratko m instruktivno očrtai vse znamenitosti svoje domovine. Zrezek pa prinaša tudi sledeče, po fotografijah po Gsets ' i *w •■: Lvov z S slikami, Krakov n u 7 slikami, Knpčiuakega Cr'Č» grad Wawel, kn • tedraL, Pfflttjsl, Kolomea, Ruczhiz, Vč lička, Tatrausko pogorje in Moaty. Kakor vai izišli zvefiki se odlikuje tuli ta z eleganco in čisteči dobro ivbranib slik. Naslednja nvacka prino-oeta popise in slike Koroške in K r n n j s k «. Izborao delo, ki izhaja v r.vezkih a 50 kr., bodi vsakemu ljubitelju lepe knjiga vnovič priporo^ao ! Dunaj 7. oktobra. Vsled posredovanja posl. Kuša rja, katerega so podpirali dragi slovenski poslanci, je finančni minister dovolil, da se s mej o triodstotna potresna posojila, za katera jamči ljubljanska mestna občina, zemljeknjižno zavarovati pred državnimi potresnimi posojili in ponapredsčinami. Dunaj 7. oktobra. V današnji seji po slanske zbornice primerili so se zopet nečuveni škandali in samo hladnokrvnosti in eneržiji nekaterih poslancev gre zahvala, da ni nastal pretep. Socijalni demokrat Schram-mel je odgovarjal na L'jegerjeve napade na socijalne demokrate v včerajšnji seji in pristaši Schonererjevi so ga krepko podpirali. Hrup je bil nepopisen in je trajal celo uro; uprav huronsko divjanje pa je pro-vzročil izrek, „jaz Vas bom s pasjim bičem pretepel ali pa s sabljo razsekal". Predsednik je moral sejo pretrgati. Dunaj 7. oktobra. Bati se je, da se danes primerijo še večji škandali, ker sta se za besedo oglasila Lueger in Iro. V največjem hrupu bi se bila Iro in dr. G r e g o r e c skoro spoprijela. Gregorec je zaklical Iru „Fei gor Kerl" in „Iladerlump". Iro je planil na Gregorca in ga hotel udariti, a Lueger in dr. Verkauf sta mu stopila na pot in preprečila pretep. Dunaj 7. oktobra. Naučni minister baron Gantsch je odličnega filologa, profesorja na gimnaziji v drugem dunajskem okraju dr. Antona Primožiča pozval na slu/.bovanje v naučno ministerstvo. Dunaj 7. oktobra. Sin štajerskega dež. glavarja, grof Henrik "VVurmbrand se je danes popoludne, vozeč Be z izvoščekom, v vozu ustrelil. „Glasbena Matica'1. Za Kopitarjevo svečanost ima moški zbor pGlisb^ne Matice" v petek zvečer ob 8 uri skupno skušnjo. Narodno-gospodarske stvari. „Centralna posojilnica slovenska". (IV. Izvostja.) Z veseljem pošiljamo pričujoče četrto „Izvestje" m>'j slovenski evnt, ker naše vabilo v tretjem „Izvestju", di bi pristopilo v niš krog vedno več in več slovenskih posojilnic, ni bilo brez uspeha. Pristopile so k nam za slovenstvo velevažne poao-jiln.ee, ki delujejo na mejah naših pokrajin, kakor* šne so posojilnice v Istri (Pazin), v Slovenskih goricah (Sv. Trojici), ob osjerski meji (S/. Miklavž v ljutomerskih goricah) Prepričavši se o naših domoljubnih namenih in o solidnem ter pravilnem postopanju, pridružila se je nam čvrsta posojilnica v Logatcu m stopila je z nami v zvezo posojilnica v Idriji. Odkar smo izdali naše tretje „Izvestje"*, napeli smo bili vse moči, da bi bili v zvezo stopili z avstro-ogersko banko, ali to se nam ni posrečilo, čeravno sta dva odlična moža posredovala. Iz tega smo jirišli do prepričanja, da n;im kaže, opirati se jedino le na slovenske zavode, to je na slovenske posojilnice in hranilnice ter na „Živnostensko banko" v Pragi, katera jedino le Slovencem zaujn. „Centralna posojilnica slovenska" se sicer počasi, a pravilno razvija. Čeravno ne razjiolaga ie z velikimi svotami, vender je že njena moč ve-ika, ker je že z osemnajstimi posojilnicami v zvezi. Ta njena moč bode rastla od mesca do mesca, od leta do leta. Ker je že do sedaj nad stointrideaet posojilnic ustanovljenih ia ker se bo v teku dveh let znabiti še kaoih dvajset ustanovilo, privabiti utegnemo mi od teh atoiupedeset v tem času še gotovo precejšno število. Posojilnice bodo prišle do prepričanja, da je veliko domoljubno delo, ako, pristopi vši k nam, plačajo 5 gld. pristopnine, in d i dobro go^p idarijo, ako v podobi deleža naložijo pri na« 100 gld., katera svota se po 4% obrestuje. Ako naložijo večjo svoto, obrestuje s^ jim po4] a% kar je gotovo za vsako posojilnico plodonosno. Vse cnjene slovenske posojilnice bodo pa tudi gotovo prej ali slej izprevidele, da smo mi naš zavod ustanovili po vzgledu družili narodov, osobito po vz<_de Ki slavnega Raiffeisena jedino le v pomoč in korist njim samim, kajti vsaka novejša ali slabejša jioso-jilnica, katera se k nam pridruži, dobi ol nas kolikor toliko podpore in to pod jako ugodnimi po-goji in v zelo prilični podobi, to je v podobi hranilnih vlog. Ustanovili emo ta zavod tudi v ta namen, da bode jedenkrat Slovencem prava iu ve lika narodoa banka. Kdaj bode to, ne moremo jiro-rokovati, prej ko se nam slovenske posojilnice pridružijo, prej se bode to uresničilo. Umaknili se p« ne bodemo nikomur na ljubo. Oseba ali društvo, katera zoper nas ruje, dela to le iz nevošljivosti ali iz strankarskih političnih namenov. Mi pa, ki v političnih zadevah nismo nikoli nobeni slovenski politični stranki prpadali, delamo le za razvitek narodnega gospodarstva in narodnega denarstva. — Državne železnice. Dosedanje ime na orrgi Bis.hofshofMi Saalfeidea ležeče pcs'ajice Mi -tirbfrg Bi ji 1. oktobra t. I. preraenilo v Ati^aer f*'d*'u. — Po natočila ogerske zapadle ž.'Kznici razglaša železniško miuat^r tvo, da so bili pri žre banju on.« 1. ohtobra L. 1., katero sa je vrnilo ob m vzočnosL: c, kr. notarja izžrtbene štev. 3G, G04, G65, 838 :n 1284, torej pet komadov Stir.odstotnjh »adolžnio, em *;je 1898. Te z dolinice so izplačaj > poTecši cd 1. j^.nuvarja 1808. proti vročit .i urigi nblov z vsemi kupoii in tatom. Vrednost kuponov, kateri Ba ne odrajtajo, se odstre od svote, katera jo izplačati« Nafti m čitateljem. Kani&M preiskovanje mora tk>kv/;tti, <1h je vni&Va (črnilo za i'revlje) iz kemične pro-uaMne tvornice Št. FernolenJta, ustanovljeno 1*32. 1 na Dunaju, s. stavljeno iz lajprimernejftdi kemičnih Bestavin. Xato *e „Fernnlondtno vnSrilo* upravičeno imenuje ,najboljSe vo&ćilo na svetu". Vsa aVvfB vosčda, ki so v trgovini, niso ca rabo. Fern v.isMo ima to prednost, da poda usnju lepo crno sv.-tlotm Ia trdn«-t. Pri tem pa jo TOftftHo radi svoje rar-sirtve jako crnu. ll.il>:te t »rej le Fernolendtno ▼oficilo za črevlje, pri ku| m unji pa pa z to na repistrovano varstveno znamko, k.-r mnogo nerabnih posnetkov je že v trgovini Ilkratu spravlja tvrd* a St. Fernolendt dvo novi iznajdbi v trgovino: .Ni grm', ki se rabi sa voSfiilo Crc-velj, ki pa v mokroti r.e <»re prof. ter ne onesnaži obleke, pa „Wixia", tfkofe Mislece voščilo, za katero ni Uaba noheiic fičeti, in ki pođa ćnv jem svetlobo, podobno laku. „\Vixin" jo za črne in »vatla črevlje jako primeren. Ako nimajo Paraolandtnega voaJila v eni trgovini, vprašajte dru- pod, dokl.M- pi i'*' dobita, ker trud poplača vspch. Umrli so v Eajnbllanl: Dne 9, oktobra: Marija Znoj, delavka, M let, jetika. Dne 4. oktobra: Alojzja LV/.dir, šivilja, 00 let, Ka-deckega cesta St, 2.', ipridaaja jeter. Dne ft. oktobra: Nikolo Toneguzzo, zidar, 81 let, Rimska testa It 7, kap. — Peter Darmastja, gostar, »10 let, je umrl potoma v bolnico, ostarelost. V deželni bolnici: Dno 4. oktobra: Katarina Keržič, gostija, 77 let, ostar« i1 at. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 30V2 m. Poslano.*) 1 J* o Čas opatu vanj a Btanje barometra v nun. Tsir.p9-riturt v c Vetrovi Nebo Pail.virm t mm. v M urah ti. 9. zvečer ?V8*8 4*9 sr. jjvzh. oblačno 7. 7. zjutraj 7;,r. 0 8*9 sr. jjvzh. oblačno 00 ■ 2. popol. 784*6 8-9 sr. jvzh. del. jasno malom. Srednja včerajšnja temperatura fv2°, ga pod aor- ZDuLiia-cJslcsv borza dno 7. oktobra 1897. Skupni državni dolfl v notah..... 109 ^ld. 16 kr. Skupni držav q] dolg v srebru .... 102 Avstrijska zlata renta....... 123 Avstrijska kronska renta 4" ..... 101 Ogaraka zlata renta I"«....... 191 <)ger«ka kronska renta 4"/„..... 99 Avstro-ogorske bančne delnice .... 9»>7 „ — Kreditne delnico......... 868 „ — London vista........... 119 „ 65 Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 68 „ 72", •JO mark............ 11 „ 74 20 frankov........... 9 „ 69 Italijanski baukovci........ 46 „ 16 C. kr. cekini........... 6 ■ *>'» 109 gld. 15 50 V*.=> 70 50 Spretni prodajalci piva a!i cscloe, ki irAi.:jo znanstva mej restavraterji, kavarn, rji i. t. 7, St. 943 — obnov-1 enim /. razpisom od dn6 18. septembra, ad St. 94,1 — razpisal dve alužbl zdravnlkov-klrnrgov-porodnldar-Jev. Plači sta po 1000 gld. in 900 gld. od delavskega društva. Oba zdravuika bosta morala opravljati zdruvdtveuo alužho. kakor jo nnlaga preneseni delokrog, ter brezplačno zdraviti siromake. IVeg tega smeta pa svobodno izvrševati privatno prakso, samo da je urejeno tako, da je jeden VSikdar na razpolago v občini sami. Službi bi bilo nastopiti z dnem 20. oktobra 1897. Primerno opremljeno prolnje je uložiti do 15. t. m. na municpij v Korminu, kjer se izvedo podrobni pogoji. To objavo smo potiat'snili, kor utegne zanimati tudi kakega slovenskega zdravnika, totem bolj, ker je v sodnem okraju korminskcui velik del prebivalstva slovenske narodnosti. (1517—3) V spodnji ljubeznivi Savinjski dolini se proda posestvo ki meji na cesarja Fra ca Jožefa kopaliSće, za 10.000 In sicer je treba plačati 10.000 gld v gotovini in UlOO gld. se lahko vknjiži. K. posestvu spada na zložnem griču stoječa z dvoma verandama, liltfa poleg železnice z velikim stavbnim prostorom, nospotitarsl*.* IiInji za bivanje, knšfa, kleft, ovetllenjfak, lilevi in druga ^oapudnrska po« »lopjit. Arealfl 27 oralov obsega velik vrJ, travnike in lep nelaaekan xo*«!, mnogo plemenitih jaltiuu in vlnaklli trt. Vila je popolnoma meblovana ter tudi za zimo primerno bivališče. — Več se izve v npravnistvn „81ovenakega Naroda". (1521—1) Iščem sobo zračno in nemehlovano, s posebnim vhodom, najraje v kaki novi hiši in v bližini južnega kolodvora. — Ponudbe se prosi pošiljati pod naslovom: 1». Kovček, fotograf. Kolodvorske ulice St. 34 a. (1533—1) vzprejme takoj (1512—3) Fran I 5n ril, jermenar in sedlar v Ljubljani, Šelenburgove nlico. Vsakovrstne vozove kočije, poštne vozove, bagrle izdeluje po naročilu (1402—4j XTjrri,ii Srna, kolar, Vir pri Domžalah. Prodaja vina. Imam v kleti okoti 500 Hektolitrov i^ln-Nkr^a iiahinilnt-^n črilC£A in lirlrjtTtl vin«. Novo vino se začne razpošiljati s 1. novembrom t. 1. Cene vina od 19 — 30 kr. Hter postavljono na tukajšnji državni kolodvor. — Mali uzorčki se ne pošiljajo. (1513—3) ^V. l%t. Piijiii».ii, Dignano, Istra. V najem so išče za več let večja ledenica v Ljubljani pripravna kot Nliludlft^e piv« neke pivovarno. Ponudbe pod „SkladKćc piva" na uprav-ništvo „Slov. Naroda". (1403—4) Beneško jeguljo Kalifornidke slive Malaga- gr ozd i e francosko gorčico line male kumare e v gorčici (G-ourmand-Gurken) priporoča tvrdka (1534) BCham & IVI ur m i k SSv. Petra oestii. htdv. 33.971. (153G—1) Ustanova za m'h&imtzijce. S pričet kom letošnjega Jolskega leta izpraznjeno je je«lno »icmIo JeriK'i Sall«»4*Eier je% I Ii iiMtmaov v znnHku ."»'•> na leto. Pravico do teh ustanov imajo dijaki ljubljanskih pimnazijev, ki so na hI ran jak. m rojeni in ao ubogi, pa prilni in lepoga vedenja. Prošnjo, opr jene 8 potrobmmi dokazili, vložiti ie «Io U o uvu legit na «> no rti pri prt dstojnem šolskem ravnateljstvu. Magisirat deželnega stolnega mesta Ljubljane di 4 2. oktobra 1897. _ '-- — . .^'^i^*;^i^a^-JJa^^f%- Moravska il« MB SlfiaCI\af%LU Moravska c. kr. priv. tovarna brizgalnic, covij ir. kmetijkih strojev priporoča vsake vrsto in cevi ognjegasna društva ter kmetijske stroje ;io najnižji ceni tudi mm obroke« Podružnica: IV. A. Smekal v Zagrebu. Slavna tvrka R. A. Smekal, podruinioa Zagreb. Vsa čast Vam' napravil Kom dne 5. septembra t. 1. vajo in sem povabil sosedna druitva in naša bia^alna je dvema vodo dajala tako, da niti shajati nista mogli. V K. Vab bodem toplo priporofial, kur sem že jodonkrat storil. Sledi Vam tudi potrdilo in zahvala <>d odbora požarne brambe. Koroška Itola (Gorenjako), dne 13. septembra 1897. (1600—2) A. Potooulk m. p Št. 39,350. Naznanilo II. (1531 — 1} C. kr. poStno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu potrebuje za brzojavne stavbe v Bvojem okraju na leto po 3000 do 7000 "brzojavnih drogov koji se imajo v Impregnovalnici (chantier), zgrajeni v kronovini Kranjski, impregnovati in oddati. Ponudbeni pogoji so v včerajšnji številki tega lista natančno opisani. V Trstu, dne 30. septembra 1897. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo. Nadba stenic r, DSaiBSHDBOl se je doslej le v velicih mestih, zdaj pa se je razširila tudi po provinciji na neznosljiv način, ker bo vsa doslej vporabljena sredstva in dela bila brezvspešna. Najnovejša, senzacijo vzbujajoča iznajdba „Antikoršs" ™n v vaoh državah 'llllHi! patontovan W***a.«A Jo jedino sredstvo (i4ii-tj) s feegar vporabo se že lahko prvo noč oprosti stenic. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersio: • Dunaj VI , Gumpendorforatrasse 40, Mezzaniu. 8 fu<3imposta VI, Neubaugasse 15. Cena garniture gld. 140. Dobiva se povsod. Izdajatelj in o govorni urednik: Josip Kolii. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".