£46. številka. Ljnbljana, v sredo 26. oktobra tS9H. XXXI. leto. |ihaj> vsak dan »vriT-r, iiimli nedelje in prr-mike, ter velja po pofiti prejem an za »v stro ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedel flieaea 1 (Id. 40 kr. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom sa vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr Za pošiljanje na dom račnna se po 1 >',tr, na mesec, po 80 kr. aa četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor post m na znafta. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. Za oananifa plačcje ae ud Iti rist opne netit v.ate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fmkovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in apravaittvo je na Kongresnem trga fct. 12. Upravnittvu naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Telefon 6t. 3^. Po pogajanjih z vlado. „Slovanska krščansko-narodna zveza" je včeraj iidala nekam lakoničen, a vender velepomemben komunike, v katerem je naznanila, da je svojim zastopnikom v nagodbenem odseku naročila, glasovati za to, da se o nagodbenih predlogah otvori specijalna debata in da ae izvolijo nasvetovani pod-odseki, ter dalje, da ostane v sedanji večini, pri-ćakujć, da bodo desnici pripadajoče stranke njene zahteve dejanjski krepko podpirale. Ta komunike naznanja, da se je razmerje mej „Slovensko krščansko narodno zvezo" in mej vlado razjasnilo, da se je mej strankami, zjedinjenimi v tej parlamentarni združitvi, in mej vlado doseglo porazumljenje in da ostane valed tega zveza v desnici in bo vlado podpirala. Zmagalo je torej stališče, katero je nad list nekaj časa skoro sam proti malone vsem drugim slovenskim listom zastopal. Slovenski poslanci se niso lahko odloČili, slasti ker vlada ni hotela ali pa ni mogla ugoditi vsem zahtevam, katere so slovenski in hrvatski poslanci oglasili kot najnujnejše, a če so se poslanci vzlic tema izrekli za vztrajanje v desnici in za podpiranje vlade v nje najtežavnejšem položa/n, vodilo jih je pri tem prepričanje, da je v eminent-nem interesu ctle monarhije, preprečiti v tem kritičnem trenotku ministersko Irizo in da bi z izstopom iz desnice napeljali samo vodo na mlin naših najhujših nasprotnikov ter tem pomagali na krmilo, kar bi za ves slovenski in hrvatski narod za moglo postati usodnege pomena. Fundamentalno načelo vsega parlamentarizma in ustavnega vladanja je, da stranke, katere vlado podpirajo, tudi a svoje strani od vlade zahtevajo, naj vodi vso upravo v smislu in po načelih dotičnih strank, in vlada ima dolžnost, da se po teh načelih ravna in da npolteva želje in zahteve podpirajočih jo strank. V koliko hoče to storiti Tbun Kaizlovo ministerstvo, to se je pač pokazalo pri pogajanjih mej slovensko in hrvateko delegacijo in mej vlado, a ker poslanci varujejo tajnost, tudi mi ne moremo še povedati, kar smo z druge strani izvedeli o pogajanjih in njih uspehu. Sicer pa treba pripomniti, da pogajanja de niso končana, ampak se glede nekaterih važnejših točk de nadaljujejo, in tudi to lahko povemo, da takoj še ne dobimo ne vseučilišča ne nadsodišča. Na to je slovenski narod pač pripravljen, da mu tudi sedanja vlada ne izpolni nakrat vseh njegovih želja in potreb. To je tudi skoro nemogoče, saj gre za to, da se izpolnijo zahteve, katere so se nabrale tekom polstoletja. Slovenci smo bili doslej sistematično zapostavljani in zatirani, in toliko zamude in tolikih krivic pač ni možno na jedenkrat, tekom nekaterih tednov odpraviti. To pa pričakujemo, da se bo vlada resno trudila, poravnati stare dolgove in odpraviti stare krivice, da bo sistematično na to delala, da se že uveljavi načelo ravnopravnosti in da se tudi gospodarski povzdignejo naše pokrajine ter da se ne bo z grdo nebvaležnostjo plačala požrtvovalnost slovenskih in hrvatskih zastopnikov. V tem smislu pozdravljamo z rečenim komunikejem naznanjeni sklep slovenskih in hrvatskih poslancev, nadeje* se, da bodo vse desničarske stranke zvesto in odločno podpirale slovenska prizadevanja, in želeč, da bi slovenski in hrvatski poslanci potrebe in zahteve slovenskega naroda vedno energično in odločno zastopali. V IJlihljHii). 2G. oktobra. Parlament. „KeJcbHvrehr" tiše: Jednaki vzroki prinašajo jednake posledico. Obstrukcija je provzročila vedno zaključek državnega zbora. Kakor lani tako bo tudi letos. Parlament ostane le tedaj, če opasti levica svcjo obstrukcijo. Sicer mora slediti odgoditev ali zaključitev parlamenta. „Grazer Volksblatt" označuje položaj tako: Rešitev uganke donese menda razvoj stvarij na Ogerskem. Ako premaga baron Batffy tam obstrukcijo, potem ae bo treba tukaj za kaj odločiti. Ako pa bo premagan Bai tJv, ako pride ondi do ministerske krize ali do razpusta državnega zbora, potem letos itak ni možno dognati nagodbe, potem smo rešeni skrbi, a tndi desničarskim Bt*-ankam ne bo treba dati nikakih koncesij Mi Bij a grofa Muravijevs. Peterburške .Novosti" pišejo, da je imel poset ruskega zunanjega ministra na Dunaju zlasti glede v kratkem se vršeče konference za razoroženje velik pomen. Balkan je mej glavnimi vzroki, da se je oboroževanje evropskih držav toli pretiralo. Sedaj je mir na Balkanu zagotovljen val* d sloge Busije in Avstro-Ogen-ke, toda povsem odstranjena pa vender le ni nevarnost, da se izcimijo novi prepiri mej bal kan skimi državami. Izpremembe, katere je določila Be -rolinska pogodba, so glavni povod bojazni. Bolgarija se je z vzhodno Rumelijo povečala, Srbija pa je ostala nespremenjena. Iz tega neprestane bolgarsko srbske frikcije. A tudi Črna gora ni zadovoljna. Sloga Rusije z Avstro-Ogerske se mora torej jako utrditi, da mine balkanskim državam vestlje za nove nemire. Jesensko zasedanje f sneoakega parlamenta se je začelo včeraj. Doslej še ni nobeni h poročil o izidu prve seje, v kateri so bile stavljene različne interpelacije radi Dnjfusa, Fašode, zadnjega štrajka in vojaške 2arote. Cavaignac, bivši justični minister, je dokazoval, da je revizija ne možna, ker bi se morali izdati ogledohi raznih držav. Listi sodijo, da prvi dan parlamentarnega zasedanja ni minil brez pouličnih škandalov. IV*-roultVIe je agitiral za demonstracije pred palačo Bourbonov za generalni Štab in proti justici Toda tudi vlada je ukrenila kar treba, da se vzdrži red. Vsekakor prinese nova parlamentova doba mnogo zanimivega. Vojaška diktatura v Španiji? Sagastovo ministerstvo trese zopet huda kriza. Naučni minister, Gamazo, duša vsega kabineta, je odstopil in s tem je dobilo ministerstvo luknjo, katere morda sploh ne bo možno zalepiti. Liberalna in konservativca stranka sta se preživeli. Ako odstopi Sagasta, je liberalcem menda za vselej odzvonilo. Nedavno so imeli v madridski vojaški kazini generali in visoki častniki — okoli 200 — meeting, ki so se izrekli soglasno za vojaško diktaturo. Morda je ura generala Polavieje res že napočila. Kraljica je imela i njim dolgotrajno konferenco. Polavieja pa ne sprejme vlade, predno se mir definitivno ne sklene. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, dne 25. oktobra. Seje, kateri je predsedoval župan Hribar, se je udeležilo 23 obč. svetnikov. Overovateijenaa sta bila imenovana obč. Pavlin in Tur k. Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje seje je obč. svet prestopil na dnevni red. Obč. svet. dr. H ud ni k je poročal o zahtevi hišnega posestnika Jaromira Hanuša glede nekega povračila za mestni občini odstopljeni svet, za napeljavo gramoza na Kbnnovo cesto in za napeljavo vodovodnih cevij. Obč. svet je že v zadnji seji razpravljal o stvari in je tedaj poročevalec predlagal, naj se samo za odstopljeni BVSt Katmšu in dru. Koprivi plača po 125 gld. Ilmuš in dr. Ko-\i va sta opravičena zahtevati odškodnino, ker sta mestu odstopila svet, ki ne leži pred njiju hišama, ampak višje in katerega nista bila primorana mettu odstopiti. Poročevalec je na novo predlagal, naj se za ta. 50 štirijaških Bežnjev veliki svet plača Ha-sušu in Kopfivi vsakemu po 125 gld., skupaj 250 gld. proti listini, na katere podlagi se svet potem prepiše. Obč. svet. G o gol a je zahteval pojasnila, kako je prišlo do tega, da uta Hanuš in Kopriva dotični svet odstopila občini, ne da bi si bila prej zagotovila plačilo, na kar je župan Hribar pojasnil, da ima občina pač svet v faktični posesti, da pa ga Hanuš iu Kopriva mestu še nista odstopila. Obč. svet. Stare je zastopal mnenje, da sta sta se Hanuš in Kopriva oglasila poet festum in da jima ne gre nikako plačilo, ker tedaj, ko je mesto prevzelo njiju svet, nista nič odškodnine zahtevala Govornik je predlagal, naj ne zahteva odkloni. Župan Hribar je pojasnil, da je Hanuš že davno ustno oglasil svojo tirjatev in na pojasnilo županovo opustil takrat pismeno zabtevo. Obč. svet. dr. Hodnik je opozarjal, da se Hanuš in Ko j r va nista oglasila post festum, češ, ker se nista nikdar odrekla pravici do sveta in nista hotela meBtu tega sveta podariti, sta še vedno opravičena, zahtevati plačila. — Faktično Bta svet že odstopila ali plačilo lahko iztirjata potom pravde. ObČ. svet je sprejel poročevalčev predlog. Obč. svet. Klein je poročal o prizivu Ivana Grajžarja v zadevi stavbe hleva na njegov« parceli ob Predilnih ulicah in je predlagal, naj se priziv odkloni. Obč. svet. Žužek je v imeni manjšine stav-benega odseka predlagal, naj se prizivu ugodi. Govornik je pojasnil, da ne gre v tem slučaju za kršenje § 75. stavbenega reda, ki dopušča izjeme, ako so odprtine nad 6 m in povedal, da je Grajžarju svetoval, naj zida hlev ob cesti in naj nad hlevom napravi dvonadstropno hišo, a Grajžar je izjavil, da tega ne more storiti, ker nima za to potrebnih novcev. Pripravljen pa je bil dati reverz, da v 10 letih ob cesti nad hlev sezida dvonadstropno hišo. Obč. svet Pavlin je konstatoval, da je stavbeni odsek z veliko večino se pridružil županovim izvajanjem. Dovoljenje zgradbe bi bilo nezakonito, sicer pa bi imel Grajžar sam škodo, ker bi imel premalo prostora za manipulacijo z vozovi. Gosp. Grajžar se je že deloma udal in predloži nove načrte, vsled česar lahko vsakdo mirnim srcem glasuje za odklonitev priziva. Obč. svet. Turk se je izrekel za to, naj se Grajžarjev priziv odkloni, češ, dvorišče ne bo premajhno za manipulacijo z vozovi. Obč. svet. dr. Hud ni k je opozarjal na stavbenega reda določbe in na sklep obč. sveta z dne 3. maja t. I., po katerih je na Grajžarjevem svetu zidati po strnenem sistemu. Izjema bi se mogla storiti Bamo iz javnih ozirov, nikakor pa ne z ozi-rom na zasebne interese. Obč. svet. dr. Požar je naglašal, da se Grajžarju ne zgodi nobena krivica, saj mu je šel obč. svet vedno na roko, sicer pa je naznanilo obč. svet Žužka dokaz, da smatra Grajžar svoj priziv brezpredmetnim, torej se ta priziv lahko odkloui. Obč. svet je sprejel odsekov predlog. Obč. svet. Dimnik je poročal o nekaterih izpremembah programa za jubilejsko slavnost mestnih ljudskih šol. Jnbilejflki odsek je z ozirom na smrt cesarice sklenil nasvetovati, naj vse šole praznujejo 1. decembra cesarjevo vladarsko petdesetletnico. Dne 1. decembra naj bo skupna maša za vse šole, kateri naj sledi primerna slavnost v posameznih Šolah. Otroci naj se obdarijo s primarnimi knjižicami in podobicami, vsaka šolska zastava naj dobi spominski trak, za vsako šolo naj Be nabavi podob" cesarice in učilo Franc Jožef I., za konferenčne sobe pa naj se nabavi cesarjev medaljon. Ostanek kredita naj se porabi za nakup obleke, ki naj se ta dan razdeli mej revne Šolarje. Poročevalec je predlagal, naj se ta nasvet odobri in naj se dovoli dodatnega kredita 260 gld. — Sprejero. Obč svet Dimnik je poročal o nap rojenem zvišanja dotacije za ženska ročna dela na mestni ljudski šoli nt Barja in je predlagal, u*j se dota cija od 20 g d. na 40 gld poviša — Sprejeto. Obč svet. dr. Poiar je poročal o zgradbi poslopja za mestno dekliško osemrazrednici pri Sv. Jakobu Program za to stavba je ž« odobren. Došla sta dva načrta Načrta Fr. barona Kraussa in Joa. Volka se je priznala nagrada in se je že nekako sprejel kot podlaga za to stavbj. Stavba je jaao nujuo potrebna, zlasti ker leži poslopje na Vrtači, k j • t je šola nastanjena laven šolskega okoliša, tako da imajo otroci tja jako dala S m ker so vsi šolski prostori veliko premajhni. Poročevalec je predlagal, naj se sprejme za gradnjo nacrt Fr. bar. Krausna iu Joh. Vdlkl za pc dliigu, in naj se načrt da v popravek kakemu d mačeniu arhit-'ktu, a popravi naj Be tako, da se bo zavod mogel eventuvalno razdeliti na ljudsko in ua meščansko šolo, v ost de n pa naj se pri poprv-i ugodi tudi nekaterim nasvetom šolskega uaiizoru.štva. Obč. tvet G o gol a je dejal, da bi se s to stavbo zazidal lep trg in lepi razgled iz Virantove hše Kranjska hranilnica bi se morda spistila v pogajanja in dala za šo'o nekai Virantovega vrta, če bi i-e ji z. gotovilo, da se trg pred Sv. Jakobom nikdar ue zazida. Vaekako bi kazalo obrniti se n* kranjsko hranilnico. Le bi se hranilnica ne hotela ozirati na tonudb). potem j* še vedno čas p04kr-fceti, da Be na spomlad začce s stavbo na Sv. Jakoba trga. Govornik je nasvetoval, naj se narodi magistratu vprašati kr.mjako hranilnico, če bi h > tfla odstopiti za šolo nekaj Vtrantuvega vrta in pod k* . .... pogoji. Obč. avet Dimnik je opozarjal, da so prebivalci šentjakobskega okoliša izrekli žel i o, naj bi se šola gradila ra Virantoveniu vrtu. Dotičniki BO se že sami obrnili tudi do kranjsk- hranilnice, a ta je ( dgovorila, da kratko malo tega »veta ne da obč. svet Kozak so se iir kli. naj pride stvar takoj na razgovor. Predlog dr. Hodnika jo bil od-klonjen. Na to je obč. svet. Senekovič poročal o zgradbi poslopja sa tretjo mastno desko Ijadsko šolo na Poljanah. Prostori v mestni ljudski šoli v Komenskega ulicah ne zadostujejo več, ker je čedalje več učencev, vsled česar je magistrat nas v« toval uvaževati ali bi ne kasalo zgraditi tretje Ijud ske šole na Poljanah, ker se tudi v drugi mestni šoli množe učenci in bo občina gotovo prišla v položaj, da sezida novo šolsko poslopje. Poročevalec je pojasnil, da sedaj na Poljanah ni sa šolo pri inernega prostora, sicer pa sa je tudi okr. šolski nadzornik izrekel prott ustanovitvi šola na Poljanah, ker je največ učencev na levem bregu Ljubljanice, a tisti učenci s Poljan, ki nečejo obiskovati mestne šile, lahko obiskujejo šolo v Marijanišču. Prostori v s danjih deških ljudskih šolah ne zadostujejo, treba je novih prostorov, a novega poslopja še ni treba zgraditi. C) 1 pomoči je tako, da bi ne bili strtški prevel ki, in to se da doseči s tem, da se pri prvi mestni deški ljudski šoli dozida nekaj sob. Poročevalec je predlagal, naj se vzhodni trakt te šole pudaljsa tako, da se pridobi eveutuvaluo šest Nub. magistratu naj se naroč1, da poskrbi načrte in proračun in naj v proračun za prihodnje leto postavi 15 000 gld dočim ostanek plača pozneje Obč. s et. Dimnik je toplo priporočal zgradbo tretje šole. Pojasnil je, da so vse šole do zadnjega kotička prenapolnjene, in da učitelji komaj zmagujejo delo Če bi se prizidalo nekaj sob, bi bila ob čina v treh letih ravno tam kakor zdaj. Govornik je dokazal iz zakona, da *< prenapolnjene šole morajo ločiti, in da tudi nekateri sedanji prostori ni-kakor ne zadostujejo h'gijeuičnim iu učnim potrebam Obč. svet zastopa napredne ideje in zato je njegova d< Ižnost. da p svečuje šolstvu največjo skrb. Kato liska stranka ima v Lichtenthuraovem zavoda najlepšo šolo. Schulvereinska šola vzprejem* samo to lik ) učencev, kol.kor dol >ča zakon. Že rajni Glo-bočmk je v deželnem zboru naglas.ti, da denar, ki Podžupan dr. vitez Bleivveis je izrekel ume- | se žrtvuje za lolstvo ni zavržen, da sa dobro obre stuje iu dež. predsednik baron Heia je izjavil, da stroaki za šolo so neizogibni in še ntsmo tam kjer bi morah biti. Tudi v Ljubljani še nismo tam. V sad njih letih ustanovila se je le na b»rju nova Šola, druge so bile že prej in so se le razširile. S:evilo Učencev rase vedno. Pred devetimi leti je šole obiskovalo 1998 dečkov in lt>09 dekl'c, letos pa je 2 246 dečkov in 2337 deklic, torej se je pomnožilo število za 97o otrok, na leto povprek za 108 Tudi štev |q razredov na vs^h šolah as množi. Prizidava pri l. mestni šoli ne bi bila za d je kakor za nekaj let in bi bili dotični stroiki po nepatrebaem izdani. Govornik je predlagal, naj se migistratu naroči, da od mestnega šolskega sveta izposlaje uradne podatke o potrebi tretje ljudske deške šole in naj jih pred loži s primernimi predlogi, preko odsekovegs predloga pa naj danes preide na dnevni red. Župan Hribar je pojasnil, da ni predlagal tretje šole, ampak le vprašal obč. svet za mnenja o tej stvari. Podžupan dr. vi'ez Bleivveis je priznal, da je obžalovanja vredno, da je nakopičenih mnogo otr.ik v «e ;.in ih šolah, a razmere vender niso take, da ne more reči, da so zdravju škodljive. Država ekrbi še slabše za mladino, Kaka je stara gimnazija in koliko je n pr. na Dunaju nakopičenih otrok v šolah. Da mestna občina rada stori za šolstvo kar trba, to priča današnji sklep glede zgradbe deklištse šole. Prej ali sl^j bo tudi tretjo šolo treba Bldnti, a takrat bo občina to laglje storila, kakor ziaj nje, da ni rii! liti, da bi hrmilnica, ki m ravno pri jazna mestni občini, ngodila tej želji. Mesto je re duto kupilo le z namenom, da tam sezida šolo. R*s je, da bi bilo lepo, če bi ta svt»t ostal nezazidan, a . airo to, da bi Virantova hiša im^-la lep razgled, to ne more b ti vzrok, da se stvar opusti. Obč. svet dr Hudnik ie nasvetoval, naj se I opi v di govor s kranjsko hranilnico, a le če je ta priprnvl ena V rantov svet brezplačno prepustiti, naj se stvar upravi zopet pred občinski svet, s.cer naj ae pa že danes sklene zidati št lo na sv. Jakoba trgu. Obč. svet. Požar je naglasa!, da bi lepi raz-gl< <1 iz Vira-it.ove hiše valjal 24 000 gld. Kadar gre 7 oOO do 600 gld v oleiševal e namene, tedaj je c'lno pomislekov, sedaj pa se hoče pus iti svet, ki je v«djai tisoče, nezazidan. Jedini pogoj, pod katerim bi obč na pustila ta svet rezaz dan, je, da se dubi brezpla i:o diLg prostor. S;cer pa, če bo stala ua 1 gu Upa itavba, bo trg le pridobil. Menda se je v fbč s etu že jedenkrat govorilo, ponuditi kranjski hranilnici tako zamenjavo, a hranilnica je odgovo i la. da Virantovega vrta ne da. V obča pa ne kaže a kranjsko hranilnico sploh i»aj pogajati se. Ni še dolgo tfga, bar je jeden gospodov obč. svetnikov pri ravnateljstvu kranjske hranilnice posredoval radi j J,:rre ?a občekorsten ramen, a ne samo da je glasom časopisov grdo naletel, ampak to. kar je h predsednikom etmim govoril, je prišlo is gorko v linte. Zal u j. ač ni treba poniževati se, saj vemo, da j>ri hranilnici n* nič opraviti. Kranjska hranilnica da \eliko, kadar da in je že rrarsikaj storila, ah v zadnjem ča; u prstopa proti mestn tako, da je naj trije f-bo ee občina sploh ni ne dogovarja ž n;o. Župan Hribar je pojasnil, da ie magistrat že jed^i,krat vprašal kranjsko hranilnico, če proda "Viantov vrt, da je pa hranilca rekla, da ga ne preda. Pri specijalni dr bati je cmeril obč. svet. Gogo la, da je obč. svet že principijali o sklenil, da je čolo zidnti tako, da se lahko k nji prizida župnišče in vprašat, ie je načrt tako napravljen, da bo to megočp. /npan Hribar je pojasnil, di se ravno zato priporoča načrt barona Krausa, da *e lahko prizida župnišče. Obč. svet je sprefel vse predloge in tudi Go h v predlog z d<;stavkom, da pr.de stvar samo iv-ddj A« )»d^nkrat pred obč. svtt, če bi hranilnica odstopila Virantov vrt. Obč. svet. Senekovič je poročal o nekaterih jrpremembab določil za podelitev c sarice Elizabete podpor za višjo žensko izobrazbo v ročnih delih. Magistrat je namreč nasvetoval, naj hi se podpore podeljevale tudi obiskovalkam šol dunajskega m Frauen-*iwerbverfcitia". Če bi se temu usue^lo, bi moralo to Vfljati tudi za druge kraje, koder so tako Šole. Sicer j>a izobrazba, ki jo dajejo te šole ni tako visoka, kakor jo je dobiti v omh šolah, za katere so ustanove določene. Poročevahc je predlagal, naj se predlog odkloni. — Sprejeto. O poročilu radi zgiadbe tretje ljudske šole se je cajp.ej Unela kratka formalna debata. Obč. svet. dr. Hudnik je predlagal, naj se poročilo odstavi z dnevnega reda, ker gre za važno vprašanje, glede katere** ee obč. svet ni mogel informirati. Obč. svet Dirnuik, podžupan dr. vit-'z Bleivveis »n ObČ. svet Dimnik je omenil tudi uzorne zavode ka toiiške stranke. Katoliška stranka sploh m za šole in nasprotuje še jednorazrednicarn, imenovanih šol pa ni ustanovila stranka, ampak ustanovile ho jih redovnice. Obč. svet se lahko pridruži predlogu, di se napravi pruidek. Ako dobi šola še šest sob, bo prostora za 210 otrok in tj bi že za nekaj let zadostovalo. Obč. Bve*-, dr. Hudnik je pritrdil pomisleku, da danes ne gre tako globoko pos zati v žep objini, kakor želi obč. S7etn>k Dimnik, pač pa naj se izreče, da je prizdati na 3 ali eventuvalno G sob, ampak kar določno šest s b Vzlic temu se vender lahko sprejme prvi del Dimnikovega predloga, di naj se dobe uradni podatki o potrebi tretje ljudske šole. Obč. Bvet. dr. Požar je naglašal, da mora meato sprejemati otroke h kmetov m mora prispevati še za deželne šale, kar provzroča občini silnih žrt-^v. U.mnikovi predlogi bodo obveljali, če ne da-Les, pa čez nekaj let, a vzlic tema bo dobro, če se napravi rasvetovani prizidek, ker bu ta prizidek tudi še tedaj potreben, ko se zgradi nova šola, z-tto naj se sprejma poročevalcev predlog. Obč. svet. Pavlin je opomnil, da je odločilno vprašanje, če bo res, da bo treba v 5. ali 6. letih novo šolo zidati. Di se dobi natančno prepričanje, na to meri Dimnikov predlog. Ako bo občina primorana zidati novo šolo, potem prizidek pri I. mestni šuli ni praktičen in naj se sprejme Dimnikov predlog, saj je po dobljenih podatkih še vedno časa dosti, *\i se eventuvalno sklene prizidek. Obč. svet. Gogola se je izrekel proti predlogu poročevalčevemu, ker meri na to, naj se obč. svet. izreče za prizidek, ne da bi vedel, kakšen bo in koliko bo veljal. Pred vsem bi bilo treba načrtov ia proračuna, ia današnje naprave ps ai raiviietr, kaj bi bilo bolje, ali prizidek ali nova šola. Na predlog obe. svet. Kosa k a je bil sprejet konec debate. Obč. svet Senekovič je pojasnil, da prizidek ne bo nepotreben, ker bo število učencev vedno raslo, sicer pa občinski svet tadi i a pozneje lahko izreče, da opusti prisidek. Pri glasovanju sta bila sprejeta prva dva dela Dimnikovega predloga, naj poskrbi magistrat podatke o potrebi tretje ljudska šile in naj jih s primernimi nasveti predloži obč. sveta in tisti del poročevalčevega predloga, s katerim se naroča magistratu, poskrbeti sa načrt prisidka ia proračun. Obč. svet. Tur k je interpeliral, zakaj so bili dobitki za efektno loterijo kupljeni v tmini in ne pri domačih zlatarjih in zakaj sa je astronomična ura za vremensko hišico naročila na I) maju in ne pri ljubljanskih urarjih. Župan Hribar je odgovoril, da je loterijski odsek sklenil nakupiti glavne dobitke skupno, ker je Krma Schellhammer & Schsttera, katera ju loterijo vodila in sploh posredovala, zatrdila, da sa potem dobe ceneje in zlasti ker j i rekla, da nobena tkma glavnega dobitka v vrednosti 50.000 kron ne bo dala v komisijo, ampak bo zahtevala, d* se direktno od nje kupi. Postranske dobitke v vrednosti 30 000 kron je hotel odsek dati domačim zlatarjem. Ti so, izvzemši Doktorica, ki ni prišel na posvetovanje, vsi izjavili, da jih ne prevzamajo. Doktoric se je oglasil še le dragi dati, ko so bili dobitki že drugod naročeni. Pri dotični seji občinskega s/eta, v kateri je bilo sklenjeno, naroČiti uro za vremen sko hišico tam, koder vsa druga instrumente, je bil navzočen tudi obč. svet. Tark, a sa takrat ni oglasil. Odgovornost pade torej na Turka ravno ta.kO, kakor na vsacega druzeg*. Sicer pa nima nihtia vzroka očitati občinskemu svetu, da se ne ozira na domače davkoplačevalce, najmanj pa Tark, zlasti ne v tem slučaju, ko je čitto gotovo, da bi domačini ne bili mogli za tako ceni napraviti rečenih stvarij, kakor so se dobile drugod. Obč. svet. Tur k je izjavil, da odgovora ne vzame ni znanje, češ, občina je kupila dobitke pri Židu Mjravvetzu, na kar je župan Hribar odgovoril, da nima nobenega povoda kaj preklicati. Tark je prečital odgovor, katerega so mu spis tli intera-sentje, a je slabo informiran, ker občina ni pri Mora vvetzu ničesar kupila, ampak posredovanjem Sohell-bammerja ia Schattere vse pri firmi M iyar & sinovi. Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani. 26 oktobra. — (Deželnozboraka volitev.) Pri današnji deželnozborski volitvi v mestni skupini Kranj Škofja Loka je bil izvoljen kandidat narodne stranke, gosp. ravnatelj Šabic, kateri je dobil v obeh mestih skupaj 127 glasov. Kurat Koblar je dobil 89 glasov. Izvoljen je torej gosp. ravnatelj S u b i c Slava volilcem, a slava tudi klerikalni — lojalnosti! — (Koblarjev volilni shod v Kranju.) Is Kranja se nam piše: Sinoči je sklical nek aMe^čan-ski volilni odbor* volilce na volihi shod v neki tukajšni gostilni, kjer se je hotel predstaviti kandidat klerikalne stranke, kurat Aut. Koblar. Naši volilci so v kompaktni masi, kakih 40 na števila, prišli na shod, a Koblarja je spremljalo 12, reci dvanajst pristašev, vštevši „generala" samega. Klerikalna manjšina nikakor ni hotela, da bi se volil predsednik, ampak oktroirirati je hotela gostilničarja na Šmarjetni Gori, Cofa, za predsednika. Vse prigovarjanje, da je tudi večina pripravljena voliti C*fa, so bila brezuspešna. Dogajali so se burni prizori, katere je prouzročil kandidat Koblar sam s svojim netaktnim in naravnost izzivaj oči m obnašanjem. Vmes je kričal znani agent krščansko-socijalne stranke in f tktotum „Slovenskoga Lista", Štefe, katerega je bil Koblar za pomoč pripeljal s seboj. Koblar je kričal na naše volilce, da se obnašajo „kot socijalni demokratje* (ker bo hoteli imeti red in predsednika!), odličnemu meščanu je rekel, da ima .dobro golijo" itd. Ogor-čeuost nad takim kandidatom je postajala vedno večja in je dosegla vrhunec, ko so nekateri volilci zapazili, da ima Štefe — nož v rokah. levili so mu nož in mestni policaj je tiral ta steber „Slovenskoga lista" mej glasnim smehom ven iz sobe v hladno noč! Ker se je generalova stranka še vedno upirala, da bi se izvolil predsednik in ker je Koblar do skrajne meje zlorabil ži potrpežljivost naših volicev, smo in corpore vstali in odšli. V dvorani je oatal Koblar sam — vodje stranke so jo bili že poprej popihali I Mi pa smo krenili k P. Mavru ml. in bili hvaležni kuratu Koblarju, da je tako izborno delal — reklamo za našega kandidata. — (Is občinskega it s ta.) V si nočni tajni aeji občinskega sveta bil je pekovski mojster in hišni posestnik, Avgust Jenko, imenovan ljubljanskim meščanom ; v občinsko svečo pa sta bila vzprejeta kramar in posestnik Matevž Stucin ia postreftček TomaŽ Rek ar. Prvi ima plačati pristojbino 150 gl., poslednja dva po 100 gld. — (Repertoir slovenskega gledališča) Jutri, v četrtek, 27. t. m. in v aoboto, 29. t. m. ae bode pela velemelodijosna in splošno priljubljena romantično komična opera .Marta*, katero je uglasbil v 4 dejanjih pl. Flotov. BMarta" se je pela na slovenskem odru že v sezoni 1894/95 ter ee je takrat občinstvu mahoma prav posebno prikupila. Po preteku štirih let se bode pela .Marta" torej zopet, toda z docela novimi močmi. Vse uloge so prišle v druge in tudi boljše roke, tako da bode .Marta" i svojim najboljšim znancem zopet jako zanimiva. Glavne vloge so v rokah gdč. Št'astne (lady Harriet Durham), gospdč. Hadkiev/iczeve (Nancv), g. Raskovida (Lvonel), gosp. Nollija (lord Tristan Miclefort) in g. Fedyckowakega (Plumkett). Ker je opera tudi izvrstno naučena in je libreto jako zabaven, se je nadejati jutri in v aoboto dveh posebno prijetnih gledaliških večerov. — (Nepreviden kolesar.) V nedeljo popo lud ne povozil yi neki kolesar na lltdeckega cesti 64 let staro Marijo Šubic, stanujočo v Soteski št. 10, katera je bila Uko težko poškodovana, da ho jo morali prepelj.-.ti v deželno bolnico. Ker je kolesar imel številko na kolesu, si ga je Marija Šnb c zapomnila in naznanila pristojnemu oblaetvu — (Aretovanje ) Mest. o policijski nadstražnik. Nikolaj Večenn, aretoval je danes na južnem kolodvoru tri fante, ki so se nameravali odpeljati v .Ameriko, v namenu, da bi se odtegnili vojaški dolžnosti. — (Velikanska repa) zrastla je pri Flor-jančku na Ježio, ki tehta G ky in pol. Vidi se pri Antončku na Tržaški cesti — (Škofijska gimnazija v Gorici?) Laški listi poročajo, da se v Gorici ustanovi baje škofijska gimnazija. — (Učiteljske razmere na Goriškem ) S Tolminskega se nam piše: Vedno inteazi vnejše se razpravlja prežalostno gmotno stanje učiteljstva na Primorskem v učiteljskih krogih in sic-r privatno, na zborovanjih in v časnikih Ni čuda! Bodi tudi meni dovoljeno jedno ali dve povedati. Učiteljstvo na Primorskem je v istini tako slabo plačano, da je kar sramota. S 300, 400, 500 in tudi s 600 gl. plače ne more dandanes učitelj živeti, kaj pa še-le družino vzdrževati in otroke šolati. Kdor bi mogel to trditi in dokazati, naj se oglasi! Prav in nujno potrebno je. da gre deputacija primorskih učiteljev obeh narodnosti k cesarju ter na Najvišjem mestu pojasni ustmeno in pismeno v posebni al resi nn&o obupno gmotno stanje, naj bode ta korak strada-jočega učiteljstva komu I,ob ali pa ne. Prosim pa čč. gg. tovariše držati takt povsod in v vsem našem gibanju. Delati jasno in odločno, a nobenega napadati ali žaliti. Kakor nam ni bilo prijetno, da so naši primorski časopisi, kakor dogovorjeno, trdovratno molčali, ko so se v sosednih deželah našim čč. gg. tovarišem plače izboljševale, tako nam ni prijetno in britko čutimo sedaj, ker se nam hoče metati pesek v oči ter marsikaj neopravičeno ofti tati in žugati. Čč. gg. tovariši! bodimo možje in pretrpimo tudi to! S.mi delajmo in Bog nam bode pomagal! Hitro, hitro teče čas. Ura zamujena se ne povrne in taka zamuda bi se utegnila maščevati. 'Gorje, kdor zakrivi! Naj tedaj v Trstu ali v Gorici v prvi vrsti društvo ali enketa, sicer pa privatui čč. gg. tovariši skličejo koj shod, na kojem se do loči deputacija in »dresa k Nj. Veličanstvu. Naše geslo in pot je sedaj na Dunaj k cesarju I —c — („Sabljaftki klub" akad teh. društva .Triglava" v Gradcu) je izvolil za zimski tečaj 1. 1898/90 tale odbor: Predsednik, mod. Gvidon Prt gl; tajnik, iur Raato Pustoslemsek; blagajnik, iur. Fran / In r ; goHpndar, med. Albin Jesili. — (Akad društva „Slovenija" na Dunaju) odbor se je sestavil za zimski le« aj tako le: Iur. Fran Novak, predsednik; iur. Josip Andros, pod predsednik; iur. Ivan Zabukovšek, tajnik; iur. Anton Bončar, blagajnik; phil. H in ko Vodnik, knjižničar; iur. Josip Očkerl, arhivar; iur Fran Vidmar, gospodar; iur. Šajn, iur. Emil Valeutinčič, namestnika — (Slovenska gostilna na Dunaja.) Slo venec I. PJišovnik je odprl slovensko gostilno v tretjem okraju v Seidlgasse. Toči izvrstno protivinsko in plzensko pivo. Pristna vina. Dunajske Slovence in v obče vse, ki pridejo na Dunaj, opozarjamo na to gostilno. * (Kuga.) V Laa ob Taji vlada velik strah. Mati na kugi umrlega sluge Barischa je namreč vzela z Dunaja seboj obleko svojega sina. Žena je dosedaj sicer zdrava, toda kaj bode osmi dan, to napolnjuje vse z veliko skrbjo. Boje se, da se ni morda tem potom tudi v Laa koga zanesla. Bari- acbevo mater so takoj dejali v bolnico ter so jo , povsem izolirali. * (Župana glavo odrezali) so neznani rao rilci v Biostani n« Srbskem. Napadli so ga ponoči ter mu odrezali glavo ter jo odnesli. * (Roparski napad) V .G ran d Hotelu" v Monte Carlu je vdrl ponoči neznan človek v spalnico ruskega državnega svetnika kneza Pilow-skega. Morilec je zbudil kneza ter zahteval denarj a. Knez mu je izročil kaseto s 76 O0O franki in dragotin v vrednosti 30 000 frankov. Ropar pa še s tem ni bil zadovoljen in je udaril kneza z nožem po glavi in zbežal. Knez je nevarno ranjen * (Anarhist — ropar) 24 t m. je bi pred porotno sodbo v Frankobrodu zlatar Fran Frank, kateri je oddal na pošti nakaznico s svojim našlo vom ter hotel potem došleg* pismonošo oropati. Fran Frank je bd svoj čas strasten g«jvormk anar histov. Prebiti bode moral dvanajst let v primlni delavnici. * (Zopet nesreča na morju.) Ladija „Satis-faction", katera je peljala v Meuitd oglja, se je v Severnem morju notopila Kapitao, njegova žena in devet mož je utonilo. Samo jedea mladenič se je rasti. * (Nov način pijančevanja) V Ameriki je nekdo izumil bonbone, kateri imajo v sebi precej alkohola, tako da se vsakdo opije, kdor je zavžii gotovo število teh bonbunov. Mnogi zahtevajo, da ne prodaja teh nevarnih bonbonov ustavi. Darllai Podporno društvo za slovenske visoko-Boloe na Dunaj n je zadu|i ča« prejelo »ledeča darila: Od gosp Vilj. Pfeiferja, državnega poslanca itd., 41 gld., k tej svoti so darovali: Neimenovana gospa v Krškem 20 gld.; g. dr. Ferd. Tren z, c in kr. štabni zdravnik v Toplicah, 10 gld.; g. dr. Jos. Unterlugauer. vladni svet n.k v Sarajevu, 10 gld.; g. dr. Tomaž Romih, župan itd v Krškem, 1 gld.; g. Ivan Škerlj, c. kr dež. sodišča svetnik v Novem mestu, poslal je v imenu si Čitalnice v Novem mestu polovico čistega dohodka s pomočjo gg visokošoloev prirejene besede 24 gld. 4 5 kr.; g. France Novak, pravnik, polovico čistega dohodka veselice v Idriji, 32 gld.; slavna upravmštva „Sloven skega Naroda*, .Ljublj. Zvona" in „Rodoljuba*4 v Ljubljani 24 gld.; dalje so društvu darovali: Vč. ge. Junez Babnik. župnik v Toplicah, 5 gld.; Jos. Rozman, mestni kap'an. taimk družbe sv. M"hora v Celovcu, 2 gld.: Mihael S mi d. župnik v Solčsvi, 2 gld.; slavna p o b o j i 1 n i a v Lngatci 10 gld : gg. W. VVanous, trgovec v Radgoni, 5 gld ; J'.>s Ja vom i k, trgovec in posestnik v Šalni, 5 gld.; dr. J>s Ko i se k, odvetnik v Laškem trgu, 1 gld.; Jos Boncelj, trgovec v Železnikih, 1 gld ; Egidij Fux, c. kr. poštar v Ljubnem, 1 gld.; Jos. Premem, c. kr. uradnik pottnj hranilnice na Dunaju 3 gld. Iskrena hvala vsem blagim daroval cem in nabiralcem Daljne darove spreiema vč. g. Fr. Jančar, oionsignor, papeiki častni komnrnk, žnpnik nemškega vit. reda na Dunaja, 1., S nger efrasse 7. Talefttni&na in brzu^vna purofesia Kranj 26. oktobra, Tri današnji deželno-zborski vol t vi je dobil ravnatelj Subic 86 glasov, Koblar 43 glasov. Škofjaloka 26 oktobra. Tri današnji deielnosboraki volitvi je dobi ravnatelj Subic 41 glasov, Koblar 46 glasov. Dunaj 26. oktobra. ,,Neues Wiener Abendhlatt" je sinoči priobčil poročilo o pogajanjih mej vlado in Slovenci, katero je bilo tako očitno izmišljeno, da se zanje ni bilo vredno ogreti List je mej drugim trdil, da je grof Thun odklonil slovenske zahteve z ozirom na interese cile države in vsled upliva mini sterstva zunanjih dei. Nemci so torej zopet jedenkrat poskusili, izigrati grofa Groluchowskega proti grofu Tliunu. Ta poskus je prouzroči i, da je „Frdbl \ glasilo mini-sterstva zunanjih del, danes proglasil dotićno vest .,N. VV. Abdbl." kot popolnoma ni osnovana. Slovenski poslanci, ki so se dogovarjali z grofom Thunom, so pooblastili slovenske Časnikarje, da poročilo ,,N. W. Abdbl." dementujejo in proglase kot povse izmišljeno. Dunaj 26. oktobra. Nagodbeni odsek bo še danes volil pudodseke. Poslanska zbornica bo imela jutri sejo, potem pa ne do prihodnjega petka. Dunaj 26. oktobra. Nagodbeni odsek je danes končal generalno debato. I z mej slovanskih Členov je govoril Kaftan, ki je izjavil, da bodo slovanski členi ođseka nagodbo vestno presojali, sicer pa da se mora ogerska kvota zvišati. Gross je zbadal Kaizla, češ, da je mislil na svoj portfelj, ko je rekel, da gre za več, ko za nagodbo. Dunaj 26. oktobra. Bal let in o interniranih pravi, da Pecha še živi. Opoludne se je pri njej konstatiralo temperature 49°, pri Hochggerjevi 39Vt°. Dragi ca kugo oboleli se dobro počutijo. Novega sumljivega slučaja ni nobenega. Trst 26. oktobra. Po naročilu finančnega ministra Kaizla je izdal finančni ravnatelj Zimmermann okrožnico, s katero poživlja finančne uradnike, udeležiti se tečaja, ki se zanje priredi, da se nauče slovenskega jezika. .Piccolo" je silno razkačen in pravi, da v Trstu in na Primorskem uradnikom ni treba znati slovenskega jezika. Trst 26. oktobra. Obč. svet je z 22 proti 17 glasom odklonil pogodbo z vlado radi razširjanja pristana. Đudimpesta 2G. oktobra. Skrajna levica je inttrpelovala vlado radi pravaškega shoda na Sušaku, češ, da se je tam sklepalo o raztrganju ogerskih dežel in vprašala, če je vladi znano, kaj se je na Sušaku zgodilo, in če so še v veljavi kazenski zakoni. Pariz 26 oktobra. Brissonovo ministerstvo je podalo ostavko, kar pomeni velik uspeh združenih sovražnikov republike, monarh stov in klerikalcev. V včeiujšnji seji poslauske zbornice je Brissou naznanil, da je Dreyfuso*a zadeva v rokah kasači iskega dvora, iu da naj se nanjo nanašajoče interpe lacije ločijo od drugih. Deroulede je napadal vojnega ministra Chauoina, na kar je ta v javni seji podi-.l demisijo. Rib o t je predlagal re solucijo, s kbtero nsj izreče zbornica, da stoji civilna oblast nad vojaško. Berger je zahteval, nuj se vladi izreče graja, ker ne v'ruje časti vojske. PaČ pa je bil sprejet dostavek Michvjev, s katerim se vlada poživlja, narediti konec na padom na vojsko, in je bil odklonjen predlog Betaux:>v, naj se vladi izreče stapanje. Ministri so na to zapustili dvo-auo in podali demisijo P.^riZ 20 oktobra. Sodi se, da sestavi novo ministerstvo Dupuy ali pa Rib O t. Mo narhistieni „A u to rite" pravi, da Francija še ni bila nikoli tako pripravljena, pozdraviti kakega pretendenta, kakor sedaj. „Uappel" pravi, če bi bila Francija res republika, bi bil ge neral Cbanome niinolo noč spal v ječi. „Lanterne" dolž' Derouleda, da je v zvezi z je-zuviti, ki zastavljajo vse sile, da pokopljejo republiko. Pariz 26. oktobra. Monarhisti in kleri kalci so včeraj ves dan uprizarjali velike de monstracije. Policija je morala večkrat z orožjem poseči vmes. Aretovanih je bilo nad 300 oseb, mej n;imi predsednik 1 ge protisemitov, Guerin Kolonija 26. cktobra. „Kolnische Ztg.* pravi, da so vse razmtre na Francoskem take, da je velikanski vihar neizogiben. Sttev tretje republike je dozorela, samo ne vč se še, kdo jo požanje. Narodno-gospodarske stvar , — Za male obrtnike. Državno vojno ministerstvo si namerava nabaviti več oblačilnih in opravnih predmetov iz usnja potom malega obrta. Dobava obseza črevlje, jermena, tomistre. torbe, se dala za sedla, pa«ove itd. Postavno kolekovane (kolek 50 kr) ponudbe je vložiti najkasneje do 8. decembra 1808 I., 12 ure dopoladne. Zlasti pa je pripomniti, da se morejo oni mali obrtniki, ki se dobave ne udeleže samostojno, ampak zadružno, udeležiti te dobave le s posredovanjem dotične postavno obstoječe zadruge. Vse podrobnosti pove razglas, ki se lahko upogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — C in kr. intendanoa 3 voja v Gradcu namerava nakupiti večjo množino žita (pšenice, rži in ovsa) po trgovskih o3'čt|ih K »t ostavne kraje določa: Gradec, Maribor, Calovee, Beljak, Ljubljano, Trst, Gorico in Pulj Vsega skupaj se bode kupilo: 8600 met. centov pšenice, 40 400 met. centov rii in 47.800 met centov ovsa. Pismene ponndbe je pošiljati zapečatene c. in kr. intendanci 3. vo|ržavne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . 195 , *0 . Dunnva rei,'. Breč.ke 5°/0 po 100 gld. . . 131 „ 25 , /erolj. obč. avstr. 41//,' zluti zaat. listi . 98 „ 10 , Akcije antclo-avstr. banke po 200 gld. . . 153 „ 75 t *.juhljaiiake srečke......... 88 a 60 „ Kudolfove srečke po 10 gld...... 25 , — , tčreditne srečke po 100 gld...... 198 „ 75 , ' ramway-druftt. veh. 170 gld. a. v. . , . 538 , — - apiniati rubelj.......... 1 _ 27*/« „ YIZ1TNICE 1374-^ priporočil „NARODNA TISKARNA" ▼ Ljubljani. Ceno na prodaj! „Ljubljanski Zvon", vseh 17 letnikov (1881—97), kakor novi, se posamezno ali skupaj ceno proda. Pojasnila daje iz prijaznosti Iv. Bonao-a trgovina papirja in knjigo veznica v Ljubljani. (1624—4) na drobno razsekana, v poljubnih množinah na željo na dom postavljena oddaja žagarski zavod G.Tonnies. Izvod iz važnega reda veljaven od dot 1. oktobra 1898 leta.; »«3hod la LJubljane ju*, kol. P-eta «e« Trbt* Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; Čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čer Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj »ia Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Ce lovec, Franzenateste, Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Solnograd: čez AmBtettei na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoltidr»e osobni vlak * Trbiž, Pontabel, Beljak,Celovec, Ljubno, Seh*thal, Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popolndne osonni vlak v Trbi* Beljak Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lom - Oastein Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo Paril; Čez Kleiu-Reitling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipeko, Dunaj via Amstetten. —- Prvi« v Novo metlo 1» v Ko* cevje. Mešani via'ti: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri ^5 m. popoludne, ob 6. uri 80 m. zvečer — Prihod v Ljubljano j. k. I*ru|t la Trblaa. Ob 5. url 4t> m zjutraj osobni vlak z Dunait via Amstetten, iz Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih, varov, Plznja, Bodejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beliaka, Franlensfeste. — Ob 11. uri 17 m đopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo« Plznja. Budejevic, bolnograda, L i nca, Steyra, Pariza, Oenevt Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Qa«teina Ljubna, Celovca, Linca, Pou-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak s Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca* Pontabla — Prog* ia Nove-gai naenaia In Ko*c>v|m> Meaanivlaki: Ob8.uri 19m.zjutraj,ob 2. uri 32 m., popoludne iu ■ b 8. ari 35 m. zvečer. — Odhod Is L|nb< IJun** d. k. v KaiBialh. Ol 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 2:» min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Prihod v L|nblJ«no d. k. Is Kauintka. Ob 6. uri 56 m. >jn traj, ob 11. uri H m, dopolnilne, ob 6. ur- 10 m. in ob d. uri .rif> min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1044) Nagrobni venci trakovi v največji in najlepši izberi po priporoča (1618—6) Karol Recknagel Mestni trg 24. Izprašana učiteljica za ljudske lole daj« privatni pouk t nonlh prod- motih in (1671—l; MT v glasovirju. Povprafta se na Staram trsru it. IS, 1. nadstr v najem! Ia«o ae KONtllnM b ledenico v Rndolfovena ali v kaki večji vasi blizu Rudolfovega (Novega mesta) z dobrim prometom v un|eiu. Ledenica mora biti zraven, ker se ti> nahajaia istotam kmIoks« piv«. — Ponudbe na upravniatvo „Slovenskoga Naroda' pod „it. jio'» vsaj do 4. novembri* 4. I. (1670—1) z lepo in naglo pisavo ali pa S t® 23.0 graf,, vedč slovensko stenografije, se idita za odvetniško pisarno v večjem kraja na Kranjskem. Ponudb« vsprejema \z prijaznosti upravništvo BSIov. Naroda". (1658—9) Skladišče (magacin) se odda v Vodmatu h. št. 28 nasproti bivSe Andrettove tovarne za salame. (1653—2> K0K€ najmočnejša naravna, arsen in železo 80-držujoča mineralna voda (i238-8> priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Pitno adrmvljeaje nporabljts ae »koal eelo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Pozor! Pozor! Premog 5$ samo po 50 kr. Čast mi je slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da začeaši z današnjim dnem prodajam trboveljski premog 60 kg ■ samo 50 kr. Prodaja se v plombovanih vrečah. Naročila se vzprejemajo na Radeckega cesti (Kravja dolina) št. 3. Priporočam se v obilna naročila (1663-3) z odličnim spoštovanjem Josip Turk ml. G-ot©T7"o pozM-eigrajo splošno priznane karamele iz poprove mete pri pnuianjkitnja teka, aelodonlli bolečinah in alabeiii, pokvnr|eueni ftelodeu. Pristno v za* vojakih po 20 kr. se dobivajo v lekarni .pri slaieui orlu" pri železnem mostu in pri V. pl. Trukoniy|o v IJubijani. (1650 — 1) ŠriČar 4 BtlejaČ, £jubljana, Prešernove ulice št. 9 asa jata si uljudno naznaniti, da so došle tlOVUStt za jesensko in zimsko sezono o oelihi izberi. Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke, orhnih snkenj, zimskih sakenj, nepremočnih haoe/okoo, sploh oseh narejenih oblačilnih predmetoo. stajoečja izbera pranih pariških in herolitiskih damskih modelov: jopic, plaščkoo in plastent jopic in p/aščeo za dekleta n poljubni nelikosti in najmodernejših barvah. Jlustrovani cenit$ zastonj in franko, -ft^- (1,99_4> Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".