202. številka.
Ljubljana, v torek 2. septembra
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan >ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij ako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi ae ne vrnČHJo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka atolba". Upravu i Ar \ u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovš, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
ve\ja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   ■   50 n
, četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
„  pol leta........8   n   — „
n četrt leta........4   »   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
UpravfUštvo „Slov. Naroda".
V LJubljani 2. septembra.
Jedno leto ne šteje veliko v življenji posameznega človeka, še veliko manj pa v življenji celega naroda. Vender je navada, sestavljati za vsako leto bilanco narodovega delovanja in napredka. Ko bi se mi danes tega posla lotili in začeli pregledovati v teku jednega leta nabrano gradivo, ne obhajali bi nas posebno ponosni in veseli občutki, temveč v bvojo žalost in škodo morali bi priznati, da v letu dnij nesmo prav nič napredovali, pač pa nazadovali, da je našega narodnega življenja jedno leto izgubljeno.
Kako nadobuden bil je naš položaj lani ob tem času! Za nepozabljivih slavnostnih dnij kazala se je povsodi najčistejša lojaliteta in pristna narodna za-vednoBt. Vsa dežela bila je v izrazih teh lastnosti j soglasna in vse je tekmovalo, pokazati svoja srčna čuvstva. Imeli smo priborjeno veliko večino v deželnem zboru in v deželnem šolskem svetu in opravičena je bila nada, da bode na teh podstavah prav lahko dalje delovati, zlasti ker sti — tako se je poudarjalo in se še v jedno mer poudarja — kakor lokalna vlada, tako tudi osrednja vlada na Dunaji nam prav odkritosrčno naklonjeni.
A ostra jesenska sapa potegnila je po dežel-nej zbornici in vse dobilo je drugo lice. Nesmo sicer izgubili večine, a slednjej zvezale so se z verigo spravljivosti roke, da jej je znatno delovanje ne-možno, vladna naklonjenost pa se je pojavljala le v sladkih in nikdar izpolnenih obetih, da, pri zadnjih volitvah na Štajerskem videli smo celo, da so skoro vsi uradniki menda- samo vsled naklonjenosti lokalne in osrednje vlade proti nam glasovali.
Vse kaže na to, da je vladi jedini smoter zavirati in nazaj potiskati kipečo narodno zavednost, da jej niti na um ni palo, kaj storiti za našo narodno ravnopravnost, temveč, da je glavna njena modrost: razcepiti in oslabiti obe glavni stranki in potem mej njima, ali bolje rečeno na njih, postaviti svoje vsemogočnosti prestol. Da pri tacih razmerah napredek ni mogoč, da je naša ravnopravnost v uradih še iluzorična, je ob sebi umevno, kajti baš v Kranjskej, o katerej se navadno trdi, da je v narodnem oziru že utrjena, vladajo še silno žalostni odnošaji.
Nemščina kraljuje izključno in še mogočneje, nego pred dvajsetimi leti. Deželni odbor, broječ tri četrtine narodnjakov, uraduje po velikej večini nemški.  Vsi dopisi do okrajnih šolskih svetov in do
druzih uradov so s prav malimi izjemami v blaženej nemščini. Deželni šolski svet je naroden, tako je vsaj občno mnenje, a kdor bi pri njem iskal kacega slovenskega spisa, moral bi pri belem dnevu prižgati svetilnico, in še potem ne bi imel nikacega uspeha. Visoka deželna vlada uraduje slovenski le toliko, da kacemu narodnemu društvu, zdaj pa zdaj dostavi kak kratek, kacega izleta se tikajoč odlok, to iznaša morebiti 10 vrst na mesec.
Da pri c. kr. okrajnej in deželnej sodniji o slovenskem uradovanji niti govoriti ni, razvidel bodu vsak, ako mu povemo, da niti slovenski listi neso bili tako Brečni, da bi se jim bila dostavila kaka slovenska razsodba. Od urada do urada mogli bi naštevati vse, a ne našli bi niti jednega, pri katerem bi se bilo v teku jednega leta le za trohico na bolje obrnilo, povsodi kaže bo nam le negativen rezultat in to vse pod nam prijazno vlado, v dobi, ko smo dobili spričevalo, da smo „regierungs-fahig".
Veliko bi Še trebalo prostora, ko bi hoteli navajati vse, česar nesmo dobili, n najkrajši odgovor v tem oziru bilo bi jako pomembe polno slovo: Nič!
A da smo pravični, ne smeli bi izreči te besede, kajti brez vsega tudi ni bilo. Dobili smo vladno glasilo, ki je obogati!o naše slovstvo za nekoliko neprenosljivih psovk, naklonil se nam je oficijozen list, ki takraj in onkraj Litave nema para, napredovali smo tako silno, da se jedna in ista služba kar trem kompetentom na jedenkrat obljubuje, seveda z določno izrečenim pogojem, da so vladno pravoslavni; dobili smo imenitno preiskavo proti „Sokolu" katera bode „ad oculos" dokazala nezmotljivost vladnih organov, izvedeli smo, da si narod ne sme voliti poslanca, katerega bi sam rad, ampak tacega, katerega mu je vladna previdnost potegnila s police, videli smo, kako se v znamenji korupcije izvršujejo vladni naklepi in čuli smo, da vsej širnej Kranjskej ni nobenega mesta več niti slovenskoj, niti nemSkej opoziciji.
Sedaj, ko je vsa opozicija, vsaj po preživej fantaziji nekaterih gospodov, poražena, sedaj ima nam prijazna vlada vsaj proste roke in široko polje, da nas obsuje in obsiplje z raznimi blaginjami, sedaj smo preverjeni, da bodemo v kratkem deležni popolne ravnopravnosti in da bode naše bilanca čez leto dnij vsa drugačna, nego je danes, kajti naša lokalna in osrednja vlada bodeti si kar vrata podajali pri osrečevanji tužnega našega naroda.
Trgovska in obrtna zbornica.
Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 20. avgusta t. 1. redno sejo pod predsedstvom zborničnega predsednika g. Josipa Kuša rja in v prisotnosti naslednjih gospodov zborničnih Članov: Ivan Baumgartner, Ivan Nep. Horak (podpredsednik), Anton Klein, Fran Kollmann, Alfred Ledenik, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Vaso Petričič, Josip Ribič, Fran Sark in Jarnej Žitnik.
G. zbornični predsednik koBtatuje, da je za sklepanje zadostno število zborničnih članov zbranih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gg. Alf. Ledenika in Jarneja Žitnika.
Potem naznani, da mu je od c. k. deželnega predsedstva došel naslednji dopis: „Čast imam naznanjati Vašemu blagorodju, da je po ravnokar mi došli brzojavki nj. ekscelence gospođa glavnega pobočnika Nj. veličanstva fcg. barona Mondela Nj. veličanstvo cesar za čestilko, katero ste v imenu trgovinske in obrtne  zbornice povodom Najvišjega
rojstvenega dneva izreki', izraziti blagovolilo svojo zahvalo".
Zbornica je to izjavo stoje vzela v znanje.
I. Zapisnik poslednje seje se odobri.
II. G. Mibael Pakič poroča o zborničnem računu in stavi v imenu odseka naslednja predloga:
1. Računski sklepi o zborničnem računu in penzijskem zakladu za 1883. I. Be odobre ter ho računodajalcu da absolutorij;
2. redno izkazan račun se v zmislu §.21. zakona z dne 29. julija 18G8. drž. zak. št. 85 predloži nj. ekscelenci trgovinskemu ministru potom c. k. deželne vlade.
Predlogi se jednoglasno vsprejmo.
III. G. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Gradec za dovoljenje 4 semnjev za blago in živino, in sicer v ponedeljek po sv. Valentinu, v ponedeljek po sv. Florijanu, v ponedeljek po Marijinem rojstvu in v ponedeljek po sv. Tereziji. Izmed občin so ugovarjale sumo štiri, od treh občin pa neso došli nikaki izjavi.
C. k. okr. glavarstvo v Or notni j i se je izreklo proti dovolitvi prošnje.
Jednako prošnjo je uložila ta občina že 1874 in 1876. leta, a zbornica jo je tedaj odbila; ker se odnošaji od tedaj niso spremenili, stavi odsek predlog:
Z' ornica naj se proti dovolitvi semnjev izreče.
Zbornica vsprejme predlog.
G. Vaso Petričič poroča o prošnji podob-čine Nadlesk za dva semnja za blago in živino, in sicer v 24. dan marcija iu v prvi ponedeljek po sv. Janezu Nepomuku. V prošnji se omenja, da je Ložki dolini živinoreja zelo znatna in se mnogo po živin: povprašuje. Prošnjo priporoča tudi c. k. okr. glavarstvo v Logatci; tudi c. k. okrajn* zdravnik v Postojim izrekel se je na vprašanje okrajnega glavarstva za privolitev, češ da je živinoreja v Ložkem okraji v istini na visoki stopinji. Z ozirom na to, da se je v Ložkem okraji v novejšem času živinoreja povzdignila kar je s številkami dokazano z ozirom na to, da občine Logaškega in Kočevskega okraja niso ugovarjale, predlaga odsek:
Zbornica naj se izreče za dovolitev semnjev.
Predlog ae vsprejme. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje <lcžele.
V Ljubljani 2. Heptembra.
Tabor, katerega so priredili Mladočehi v nedeljo v Konigsfeldu na Ifloravskem, bilje kljubu dežju jako mnogobrojno obiskan. Vsi govorniki so z jako ostrimi besedami obsojevali delovanje nemškega sebulvereina in kazali na žalostne posledice, ki bi jih imelo to delovanje. Tabor je sklenil resolucijo na češke poslance moravskega deželnega zbora, da naj v zboru predlagajo zakon, ki bode otrokom za-branjeval obiskavati šole, kjer se ne poučuje v njih materinem jeziku.
Danes se snide gališki deželni zbur. Ta je jedini v Avstriji, ki ima še večjo veljavo. Vse druge deželne zbore so liberalci ponižali, samo gališkega neso mogli. Ta deželni zbor nema samo pomena za Galicijo, ampak za celo državo. V gališkem deželnem zboru se že določi politika, katere se drže potem Poljaki povsod, to je tudi v državnem zboru. Da je tako, poučil nas je veljaven mož poljskega kluba grof Adalbert Dzieduszvski, ko je poročal v Stanislavu svojim volilcem o svojem delovanji v deželnem in državnem zboru. Rekel je, da disciplina zahteva, da vsi poljski poslanci v državnem zboru hodijo po potu, katerega jim je odkazal deželni zbor. Tega se mora držati celo poljski deželni minister. Te moške besede veljavnega poljskega politika naj
bi si tudi marsikdo pri nas bolje utisnil v glavo. S tem je ta poljski poslanec naravnost povedal, da se celo minister mora držati politike, za katero se je odločil narod po svojih poslancih, ne pa da bi se morali poslanci držati politike, katero jim diktira vlada. Poslanci sami morajo odloČiti, in sicer popolnem samostojno, brez vsacega migljaje od zgoraj, politiko, katere se bodo držali, potem pa vsi od prvega do zadnjega morajo skrbt ti, če treba tudi pritiskati, da se vlada ravna po njih žeijab. Da BC poslanci morajo pri svojih odločitvah, ozirati na želje svojih volilcev, je celo naravuo, to zahteva že zmisel parlamentarizma. S tem seveda ni rečeno, da bi poslanci ne smeli podpirati vlade. Tudi tu so nam Poljaki že dali lep vzgled, kako se ravnati. Oni so podpirali celo liberalne vlade, in podpirajo tudi sedanjo, samo poprej si zagotove, česa jim bode dala. Tudi naši poslanci naj vlado podpirajo, če nam toliko da, dn je podpore vredno, če pa nam samo obeta, pa nič ne da, tedaj naj jej pa moško obrnejo hrbet.
Včeraj so na Sohiogg radskein kmetske občine volilu v dežel ni zOor. Izida de ne vemo, pa mislimo, da so povsod zmagali konservativci. Da bo pa imeli trd volilen boj z b& uernvereiuovci, je gotovo.
Volitve za Iirvatski sabor bodo 16., 17., 18. in 19. t. m. Volilna borba bode jako huda. Vlada in njeni orgaui napenjajo vse Bile, da bi oslab-šali opozicijo v novem saboru.
* nanje države.
Vsi časopisi se že bavi jo s tem, kaj sta se nemški kancelar in francoski poslanik Courcel pogovarjala v Varziuu. Mnenja so jako različna. „Times" poročajo, da je samo zaradi francosko kitajskega spora povabil Bitmarck v jako prijaznem pismu francoskega poslanika, Bismarck je le hotel vedeti, kuko daleč misli Francija braniti svoje interese v Kita|i, da bo on natančno vedel, koliko .so strinjajo francoske namere z njegovimi mtzori in interesi drugih držav, in bode potem mogel uravnati svojo politiko. Mnogi fraucoski in Dem A ki listi pa trdijo ravno naBprotuo, da An se francoski poslanik in Bismarck pogovarjala samo o kolouijalnem politiki v Afriki, o fraucosko-kitajskegu spora se pa v pogovoru še dotaknila neata. Iz tega se vidi, da se nič gotovega ne ve, kaj je bil povod temu snidenju.
Prijateljstvo mej nemškimi konservativci in katoličko str m ko .se vedno bolj razdira. Katoliški listi napadajo že konservativce in nasprotno. Pri bodočih volitvah si bodo najbrž povsod nasprotovali drug d i uze ni u. To nasproti e pa bode koristilo samo liberalcem, ali pa vladi, ki bode loži e urmila nekaj svojih kimovcev brez vsake določne politične barve.
IlolaiMlaka vlada je predložila zbornici načrt zakona, da se mej regeutstvom, ne bode smela uvesti nikaka sprememba v nasledstvu.
S francosko-lil taj »k. vgra bajišča sedaj ni nobenih posebnih novih poročil. Zdaj ko so razrušene trdnjave ob JMiuskej reki, je nekaj dnij mir. A dolgo ne bode mrno, kajti francoska poročita javljajo, da bode admiral Courbet kmalu naskočil kak drug kraj ob kitajskem obrežji, ako se Kitajci ne udajo. Bombardovali bodo Francozi tako dolgo kitajska obrežja, da Kitajci spoluijo francoske pogoje. Francoski pogoji so ravno tisti, kot so bili označeni v francoskem ultimatumu, samo da se bode s mIii zahtevalo 250 ne pa samo 80 milijonov frankov odškodnino in kako jamstvo za točno izvršitev pogodbe. Tako hitro pa še morda ne bo kouca vojne, kajti Kitajci so neki silno razkačeni na Francoze, io njih vlada še vedno upa na zmugo. Sedaj je neki razpisala neko darilo ia. glavo vsacega Francoza.
Dopisi.
% Notranjskega 30. avgusta. [I/.v, dop.] Sedel sem mirno pri mizi ua Dox*ta dvorišči v dan volitve notranjske. Na drugej strani sedelo je nekaj gospodov, jedni iz Cirknice, jedca   od ostran Loža. Jaz sem bil vsled poraza naše  stranke pri volitvi, nekako pobit io nesem za celi svet dosta ali nič brigal. Pivo res izvrstuo,  hladilo mi je razdražene živce. Nasproti mene pri isti mizi,  sedel  je tudi nekako zamišljeno že prileten duhovnik,  kateri je  pa naposled najino molčanje pretrgal: „Nič prave živahnosti in veselja ni videti danes na stranki, katera je ua čudtn ter neverjeten način, kakor se čuje, premagala. Vidi se jim, da jih vest teži za njih ne kaj moško obnašanje". Po teb besedah sodeč, da gospod, ki je tako govoril, ne more biti nusproten  našej stranki, ga vprašam: gospod,  kaj ste tudi vi volilen mož? „Oj ne, prvič nesem iz tega kraja, in drugič, ko bi tudi bil, bi me nikdar ne izvolili, ker jaz kot duhoven se v te stvari ne utikam,  ker tudi moj poklic ni. Danes sem videl sicer mnogo gospodov mojega stanu, kateri so kaj naudušeno ugitovali, pa za koga? Ne bi bilo ton*j veliko bolj umestno,  da bi ti gospodje v volitve se niti ne utikali V Vsaj sovraštva bi si potem od nobene strani ne  uakopavali." Jaz sem kar strmel nad tem govorom, in mislil sem si: to je pač moder, vse časti vreden duhovnik. Name-
raval sem ga ravno vprašati, po njegovem spoštovanem imenu, kar prikoraka nekoliko volilnih mož, ter posedejo okolu mize blizu nas. Spoznal sem jih tikoj, da so od one stranke, koja je bila za danes, sicer ne po lepem potu premagana. Raz obrazov se jim je brala neka mirnost; dokaz, da so volili po lastnem prepričanji, popolnem prostovoljno.
Družba ta sedela je mirno, ter resno razgo-varjaje se o jedni in drugi zadevi, pustivši volitev čisto iz nemar. Pa to ni trpelo dolgo. Prebližavati so se začeli gospodje, ki so bili ta dan zmagovalci, prosili zmagane za prijateljstvo ter, da naj poslednji na prošlo volitev pozabijo in o tej nič ne pišejo. Razgovorni zmagovalci hoteli so dokazati, k&ko na krivem potu, da so oni Notranjci, kateri nečejo po njih stopinjah hoditi. Kar jim pa ni šlo; naglo ter razborito so jih nasprotniki pobijali ter tako nazaj potiskali, da z vso silo svoje modrosti si neso mogli pomagati iz zadreg, v koje so jih poslednji čestokrat spravljali. Čulo se je pa mnogo od vladinih zmago-valcev in to čudnega. Jeden teh je trdil, da onih 600 gld., o kojib 8e toliko govori, neso namenjeni v ponemčevanje. Zakaj pa? so ga vprašali, a odgovoril je, da on tega neče povedati. Vprašal je potem nekdo; zakaj so se pa dosehmal narodni poslanci tako odločno upirali v privolitev le 500 gld. za ravno ta namen, a zdaj, ko imamo pa večino, dovolilo se je celo 600 gld. Na to vpraševanje bil je odgovor kratek, pa čuden, da v to vo naših bratov — Čehov — voditelji nasvetovali. Ta odgovor vzbudil je občni smeh. Tako pa tudi ni bilo smeha ue konca ne kraja, ko je »golob miru in sprave" hotel dokazati, da vsega prepira na Kranjskem je le jedini g. dr. Tavčar kriv. Na to se je od vseh strani) ćulo : Ne dr. Tavčar, Šuklje je ona kukavica, ki seje razdor in sovraštvo mej nas in dokler bode ta na krmilu, kamor ga je vlada postavila, ne bode mej nami miru. Še mnogo, mnogo sem pri tej priliki čul, česar dosehmal nesem verjel. Naposled so pa zmagovalci morali umolkniti, kajti pobiti so bili v vseh svojih trditvah popolnoma.
Iz Kudolfovega 31. avgusta. [Izv. dop ]
Sine ira et studio, et tanirn cum ira ot studio. Dovolite, da vam v glavnih potezah podamo ! sliko Šukljejevo,  kojo si v Novem  mestu že dlje j časa rišemo. Prepričani smo namreč,  da če je kdo poklican v tem kritičnem času o Šukljeju sodbo iz- 1 rekati, so to gotovo tisti, ki so ga v deželni zbor poslali.
„— Wir giauben, dass die Herren Radiculen der Nationnlpartei, welche heute zufallig (!?) die erste Geige spieleu, ihr heutiges Vorgehen gegen ProfeBsor Šuklje und indirecte also auch (I?) gegen deu Landesprasidenteu Freiherrn vou Winkler und dies zum Scbadeu der gesammten s 1 o-venischen Na ti on noch sebr sehr werden zu bedauern habeu."
Ne ustrašite se, gospod urednik! Tako je bilo brati 27. aprila t 1. v „Politiki", — katera je, mimogrede povedano, po nParlameutarjiu, židovsk list v v vladni službi — v nekem izvirnem dopisu iz Ljubljane od 25. aprila, menda ravno tačas, ko ste in ker ste v Ljubljani iz mestnega zastopa vrgli gosp. Šukljeja.
No, zdaj pa vemo, zakaj je gosp. Tine propal, — prav mu je, zakaj pa je bil tako trmast v — aprilu !
„Zob za zob, nos za nos, peBt za pest", prav po mozaičnem principu! „Zavedua" Notranjska pa je „kumovala"!
Pa šalo na strani   Oglejmo Bi rajši, kaj stari „Pressi" 26. avgusta t. 1. iz Ljubljane pišejo. Ta vladni list prinaša 28. avg. („O. C. Wien") sledeče: „— Narodna tiskarna — in deren geheimen Kathe der Plan ausgeheckt wurde,  zum mindesten den Landespriisidenten Baron Winkler, wenn nlcht auch das ganze Ministerium Taaffe (horribile auditu!) zu sturzen."   Oj, sveta neslanost!   Ko nam g. Obrezo dovolj pokadijo in pohvalijo,  češ, da on naučitev nemškega jezika kot Slovencem jako koristno, da potrebno priznava, nadaljujejo in sklepajo tako le: „die nationalradicale Partei UDter der Fiihrung Dr. Zarniks  und des Hribar hat nunmehr total ab-gevvirtschaftet (?) und das Organ der sloveuischen Actiendruckerei kann nunmehr sammt dem Herrn Priisidenten Dr. Zarnik den Degen versorgen; die Fiihrung des slovenischen Volkes in Krain hat sie ein- ftir allemal  venvirkt.   Der Ruf nach neuen MUnnern war  schou lange ein iutensiver und be-rechtigter.   NeueManner, Freunde derBil-
dung und der d e u t sc he n S p r ac h e , vverden die Fiihrung des geistig begabten Bloveniscben Volkes in Krain iibernehmen. Es dammert eben auch in Krain eine bessere Zeit heran".
Iz čegave orieine je ta dopis v .Pressi" io oni v „Politiki", se s prstom dotiplje.
No, ali se Vam zdaj, gospod urednik, ne dani? Mi Novomeški volilci g. Šukljeju vender jedenkrat čutimo, pri čem da smo; zatorej si štejemo tudi v dolžnost in v pravico, da javno pred slovenskim svetom povemo, kaj zdaj mislimo.
Najprvo bi g. Šukljeju svetovali, da bi se ne smešil pred svetom ter ne identirikoval svoje osebe z g. baronom Winklerjem ali z visoko vlado. Vprašamo g. Šukljeja: je li on res misli, da bi bil slovenski narod pogubljen, ko bi, — da v priliki govorimo — nemška kukavica njega (Šukljeja) ne bila zanesla v slovensko gnezdo, da bi brez Šukljeja slovenskemu življenju nastopila smrt??
„Nove može"! Kaj še! Dajte nam stare može s starim programom nazaj, kakor so bili Tomau, Bleivveis, Jurčič! Z novimi možmi — koliko da nam je pomagano, ste Vi g. Šuklje sami nam v svarilen izgled! Vi, g. Šuklje le naše zaslužne in veljavne može izpodrivate, — to vidimo zdaj jasno — ter Bebi prvenstvo prisvajate. Pa varate se mogočno!
„Prijatelji omike in nemškega jezika" Brno tudi mi, so vsi razumni Slovenci, ali prijatelji germanizacije (in v tem grmu tiči zajec!) nesmo in ne bodemo nikdar!
Mila majka Slava nj obvaruje slovenski rod pred tisto Vašo „lepšo zoro"!
Je-li mislite, da smo tako slepi, da ne vidimo pod kako nesrečnimi avspicijami jadrate? Vtvorili na narodnem pol tičnem polji ste si g. Šuklje že tako, da vam druzegu ne ostaje, nego prevzeti zapuščino po strijcu g. Dežmanul Bojimo se le, da vašemu razdirajočemu delovanju ne sledi jedenkrat prokletstvo celega slovenskega naroda!
Pa obrnimo se na drugo stran, v mlado preteklost.
Kuka radost, kaka navdušenost — na dan zmage Šukljejeve pri volitvi v deželni zbor v Novem mestu lansko leto 1 Koliko telegramov je dohajalo tisti srečni dan od vseh vetrov slovenskega sveta — od najbolj odličnih narodnjakov, posebno pa od inteligentne slovenske mladine !
Id danes —?
Danes zmerja „Ljubljanski List" te inteligentne Slovence „slovenske muezzine, nejasne radikalce, mlade prenapeteže, trdoglavce" itd. itd. in infinitam gratiam, „Slovenskega Naroda" pa „časnikarskega našega M.tuzalema" !!
Gosp. Šuklje pa še čuti neče, da je slovensko ljudstvo nevoljno, vsled take nedostojne pisave,
Novomeščanje pa — to povemo zdaj odkritosrčno pred celim svetom — obžalujemo, da smo Šukljeja volili ter se s to volitvi jo tako hudo spekli, ter obsojamo odločno razdevajoče delovanje Šu-kljejevo!
Tudi g. Šuklje ni mož beseda. Predno je šel pretečeno spomlad v Novomesto zaupnico si iskat na „rotovž", je obljubil nam, da ne bo nikdar „Slovenskega Naroda" izpodrival, da ne bode zaslužnih narodnjakov v svojem listu napadal, da ne bode „osoben", da ne bo delal ali širil razponi.
In zdaj — ?
Zdaj že piše v „svojem listu" (26. avg. t. 1.), da „narod slovenski na Kranjskem ne stoji več za „Slovenskim Narodom" ! In 29. avg. izreka v Bvojem listu, ki je baje vladen, te-le pomenljive besede: „da Slovenstvo v sedanjem položaji takih politikov, kakoršen je dr. Val. Zarnik, ne prenaša več"!
Gospod urednik, zapomnite si vendar te perfidne besede!
Čudno je pa to, da hoče g. Šuklje s svojimi volilci, ki neso bog vedi kake visoke in učene glave, še zadovoljen biti, ko je njemu nasproti vsakdo že v Ljubljani „duševen revežu, ko mu je vse, kar ne pride izpod njegovega peresa, „neukusen proizvod razgrete domišljije." Gotovo, Novomeščanje se bodo še bali drugikrat voliti tacega veleuma, kateremu nasproti so oni prave uičle!
G. Šuklje zareB previdno in dosledno po Bvojem potu dalje koraka do zaželjenega svojega cilja, to vidimo sami, pa tudi naši politični nasprotniki to previdijo: Ljubljanski „butelj", od katerega se more reči, kakor pravijo od otrok in norcev, da tudi včasih kako resnico povejo, označi jako dobro pri nas zdaj moderno „šukljevunje" s „politiBches Strebertum."
Ako bodo Đelokrarjjci tudi tako „zavedeni", kakor bo JNotranjci, bo g. Šuklje zarea še — daleč prišel.
nZweig anf Zvveig sen' ich fallen", tako bode g. Šuklje kmalu deklamoval. Najdebelejša veja, tista .obrabljena obtežena", da z „najnovejšim dnevnikom" govorimo, je že pala na tla. Začetek je narejen; zdaj bo ložje šlo: zdaj bo šlo od te debele in grčave na one bolj suhe in tanjke, na vse tiste, katerim „sedanja prostost uže preseda", ker nečejo s trpet i, da bi Šuklje po njih do — vrhuuca splezal.
Naj Vam, gospod urednik, še povemo, od kedaj 80 je začelo politično vreme na Dolenjskem spreminjati. Odkar smo čitali nepozabljiva „ Dunajska pisma", odkar smo brali r Ljubi j. Lista" napad na „Sokole" in slišali, da se n narodni čut naj raji iz-raževa v — škandalih", se je g. Šuklje tukaj popolnem zameril; s svojim psovanjem pa in udri-hanjem po g. dr. Zarniku je pri nas tako rekoč „Bodu dno izbil".
„Tako se ne sme pisati", „g. Tine je naše gore list", to slišiš, Čestiti bralec, tukaj dan na dan, to gre tukaj od ust do ust. Vse je razdraženo in razžareno; jeden naj odličnejših najmodrejših in najstarejših narodnjakov tukajšnih je rekel, da je že ostudno, kakor „Ljublj. List" pisari. „Ko bi — dajal je — moj brat v pijanosti kake nespodobne in grde reči učinil, bi ga jaz s plaščem bratoljubja zakrivati moral in njegovo dejanje pred svetom zatajil, ne pa na ves glas trobenta), kakšen da je moj brat. — Iu mari ni naš brat g. Tine? Kri pa ni voda* !
Kam pridemo, če se z zlobno roko v privatno življenje slehernega seže, če se vsakemu „srce i obisti" prt-tipi jejo ter vsaka še tako majhna reč iz preteklosti na dan in v javnost tira? kdo na zemlji je brez napak? Je-li mar g. Šuklje? Je-li je njegova preteklost čista, brez peg??
Resnično je, da se tukaj vsakemu mrzi, se v politično areno podati in javno pisati, ko si ni nihče veii pri nas svest, da se mu „od tam gori" ne zasadi bodalo Za vratno v zatilnik.
Na ves glas pa povemo, da tukaj na Dolenjskem Še vedno — iu kljubu „najnovejšemu" in njega „prophetu", dra. Val. Zarnika čislamo in visoko cenimo njegove neminljive zasluge za slovenski narod in boderao mu hvaležni vedno za njegovo dolgoletno možato delovanje v prid naroda in uaro-dovega probujenja v tistem času, ko je g. Šuklje Še nemške burke uganjal po šoLkih klopeh.
Mi se le čudimo, da se slovenski svet ne gane, da se ne vzdigne ter protestu je jednoglasno zoper Šukljeja in njega krivi evangelij. To naj si g. Šuklje zapomni: mi vsi stojimo še vedno za „Slovenskim Narodom", našim „najstarejšim dnevnikom", ali pa 2 njim pademo!
Bratje slovenski, oklenimo se zdaj tem tesneje ^Slovenskega Naroda" in njegovega jedino-pravega programa! Ne trpimo, da bo nam še dalje mej pšenico sejal ljuliko slovenski vladni list! G. Šukljeju P" ?adnjo rečemo s Hamletom: „Ophelia, geh' echleunigst in's Kloster!u
Iz Črnomlja 29. avgusta. [Izv. dop.] Pred kratkim bilo je v „Slov. Narodu" nekaj dopisov, katerim v pojasnilo in resnici v čaBt dovoljujemo ei nekoliko dodati. — Dopisnik razjezil se je malo na naš vodnjak. Nadejaj e se, da bomo prišli z glo-fcokejem kopanjem in streljanjem do tekoče vode, poglobil se je vodnjak, naravno tedaj, da so bile že prej naročene cevi prekratke in morali smo še do 4 metre cevi j naročiti, in sesalko za toliko nižje postaviti. Kakor se je izrazil gospod ingeuieur H. bilo je takrat v vodnjaku še na tisoč veder vode; in zarad prekratkih cevi je ni bilo mogoče vzdigo-vati. ■— Zdaj so je temu v okom prišlo in vodnjak tlobro dela. Mej popravljanjem seveda moral se je ročaj privezati, da niso otroci in odraščenci sesalke majali, ker se s tem potere. Da se neslani-Brencelj 2aradi tega norčuje z našim županom po Bvojem kumu „Mikotu" VodnjakoviČu dozdeva se nam jako neprimerno, ker to ni bila županova krivda, da se je globokeje kopalo, to je bil še le poznejši ukrep. Povedati pa moramo, da bi še zdaj ne imeli jed-nega vodnjaka v Oruomlji, ko bi ne imeli tacega župana: — kajti le g. Sušteršič je s bvojo previdnostjo in energijo pridobil nam vodnjak, ki je gotovo nad vse potreben. Po nepotrebi ni se denarja trošilo, in če ve g. dopisnik kam se je po nepotrebnem denar metalo, naj to objavi. — Tudi daje dopisnik dobre nasvete, kateri pa neso bili originalni; saj je bilo že skleueno pri mestnem zboru, da se trg posiplje in da se ustanovi posojilnica. —
Potrebni koraki so  se  le storili   in  tudi osnovni odbor za posojilnico je že ustanovljen.
Domače stvari.
— (Imenovanja.) Deželnim zdravnikom pri deželnej vladi za Kranjsko imenovan je J. Wag-ner, do sedaj okrajni živinozdravnik v Ptuji. — Gosp. dr. Stanko Sterger v Logatci imenovan je c. kr. okrajnim zdravnikom II. vrste. — Gospod dr. Razpet pride kot okrajni zdravnik v Rudol-fovo. — Na slednjega mesto imenovan je okrajnim zdravnikom dr. Ivan Vavpotič.
— (Iz Celja) se je ondan nam dopisovalo, da so se pri zadnji volitvi deželnega poslanca vsi sodnijflki uradniki udali ukazu Heinricberjevemu ter za nemško - liberalnega kandidata glasovali. Danes smo boljše poučeni in prav radi konstatujemo, da so trije sodn.svetovalci: gg. Peter L e v i č n i k, Dr. Josip Gal le in Ivan Stuhec v pričo in pred očmi predsednika Heinricher-ja glasovali za narodnega kandidata prof. Žolgarja.
— (Wawreczka.)  K včerajšnjemu životopisu tega v službi (?) in zunaj službe izredno mar ljivega in gorečega uradnika nam je še dodati: Ta uradnik  nema niti 8. giinnazijalnih razredov, niti mature (marveč samo 6 gimnazijalnih razredov). Pravijo, da je bil že kot dijak z dušo in s telom navdušen Nemec in da je  moral kljubu velikemu pokroviteljstvu še zdaj živečega nemškega profesorja samo zaradi političnega rovanja ntuialjno šolanje opustiti, ker drugače bi ga bila šolska gosposka iz Šole izklučila.   In   zdaj   naj   bi bil rovar imenovan davkarskim nadzornikom, katerim je pri vseh službenih opruvkib z našim narodom občevati 1 e v slovenskem jeziku, ki šo nema spričevala o popolnej zmožnosti in znanosti našega jezika 1  Sicer Brno pa brali v „Laibacberici", da je ta služba davkarskega nadzorniku razpisana za juriste t. j. take gospode, kateri se lahko izkažejo razun s spričevali o raznih predpisanih skušnjab in o  popolnem znanji slovenskega jezika tudi s spričevali o juridičnih študijab. Bože mili! Brez mature se Wawreczka vender ni pravdoslovja izučil! Trdno smo ton.j prepričani, da se bo gospod pttdsedoik finančnega vodstva, kateri je jedenkrat postavil tej službi pogoj juridičnih znanosti), do Bled n o tegu pogoja pri imenovanji davkarskega nadzornika tudi vestno držal.
— (Vabilo k ustanovni veselici), ka-( tero priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Sla-1 vec" v nedeljo dne 7. septembra 1884 v prostorih i restavracije  „Ljubljanske  Čitalnice" na korist svo-
jpmu fondu Program: II — „Budnica", marš, svira vojaška godba. 2. Bendl. „Svo;i k svojim", moški zbor. 3. Tittl. „Ouvertura po slovanskih napevih", svira vojaška godba. 4. Pozdrav, govori predsednik g. A. Jeločuik. 5. StrausB. „Rosen aus dem Siiden", valček, svira vojaška godba. 6. Vilhar. „Slavjanska", moški ibor. 7. Balfe. Dvospev iz opere „Cgankau, svira vojaška godba. 8. Jenko. „Na stražiu, o uno-spev z baritou-solo. 9, Strauss. „Der Kltlgere giebt nachu, mazurka, svira vojaška godba. 10. Hajdrih. „Jadransko morje", moški zbor. 11. Komzak. nSlav-janski glasovi", poutpouri, svira vojaška godba. 12. E. VVeudler. „Večerna", čveterospev. 13. Steru. „Pozdrav Ljubljani4*, četvorka, svira vojaška godba. 14. Mangolt. „Moj dom", moški zbor. 15. Strauss. „Im Sturmschiitt", svira vojaška godba. — Kegljanje za dobitke. Kegljanje se prične v soboto 6. t. m. zvečer ob 6. uri in traja do nedelje 7. t. m. do 8. ure zvečer. Dobitki: I. dobitek: jeden zlat v vrednosti 9 gold. 50 kr., II. dobitek: 4 gold., III. dobitek: 3 gold., IV. dobitek za največ serij: 2 gold., V. dobitek: 1 gold.; VI. šaljiv dobitek. — Dobitki razdele se ob 8. uri zvečer. Serija 3 lučaje 10 kr. Pri besedi svira vojaška godba pešpolka bar. Kuhn št. 17 pod vodstvom kapelnika gosp. Nemrave. Začetek veselice ob 8. uri zvečer. Ustopnioa za ude prosta, za neude 30 kr. Preplače se hvaležno vspre-jemajo. K tej veselici najuljudneje vabi odbor.
— (Vabilo k alavnosti 201etnega obstanka Čitalnice v Vipavi), katera se bode praznovala na malega Šmarna dan 8. sept. t. 1. Spored: 1. Sprejem Ljubljauskega „Sokola" z vojaško godbo io z8stavo, in sprejem druzih društev. 2. Skupni obed ob 1. uri popoludne v čitalničnih prostorih, pri obedu svira vojaška godba, cena 1 gld. s pol litrom vina. 3. Ob pol 6, uri popoludne zabava in vojaška godba na čitalničnem dvorišči, 4. Ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani: a) Slavno-Btni govor: G. Rohrinann. b)A. Nedved: „Prošnja", poje zbor. c) „Oblaček", dvospev, spremlja zbor.
d) J. Zajec: „V boj", poje zbor, e) Igra: „Eno uro doktor", f) Šaljivi prizor, g) Ples z vojaško godbo. Ustopnina 30 kr., sedež 30 kr., ustop k plesu 70 kr. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
— (Goljufija.) Danes poslala je neka Žen-akt A. K. znanko sluznico A. S. v zastavnico, da zastavi 18 kosov prtenine. Ko prinese A. S. zastavni list, zapazi A. K. da je številka na zastavnem listu popravljena. Takoj gre v zaatavnico in tam izve da je mesto 18 le 16 komadov zastavljenih. Policija je preiskala stanovanje A. S., v katerem je našla dva namizna prta, katera je bila dekla izneverila. Izgovarjala se je, da je to storila, ker se jej slabo godi.
— (Tatu), ki ]e ukral nekemu gospodu na pokopališči pri sv. Krištofu uro in verižico, je policija v osobi nekega hrezposeluega Laha prijela. Ne ure ne verižice ni imel več, iu izgovarjal se je, da je bil na Vrhniki. A biado, katero je še imel, ko je krni, dal si je bil že obriti.   Izročili so ga sodniji.
— (Umrl) je 30. m. m. g Jakob Badl, posestnik Krapinskih toplic, v 82. letu svoje dobe.
— (Iz Metlike) se nam piše: V četrtek 28. avgusta je bližnja Kolpa strašno veliko škode napravila. Ravno je bila otava po travnikih** blizu Kolpe pokošena, kar pride po silnem deževji naglo voda in odplavi vso otavo, več sto centov Pri Metliki nalovili so veliko lesa in žagauic, katero je voda nesla iz gorenjih krajev. Njive blizu Kolpe bde so tudi vse pod  vodo in  šftoda je res velika.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 2. septembra. Srbski kralj z obiteljo ob 11. uri zvečer semkaj dospel. Zaradi vesti, da se namerava atentat na srbskega kralja, ukrenila je policija najobširnejše previdnostne naredbe. Na potu iz Zemuna v Budimpešto zakasnil je vlak tri četrti ure, ker se je neka os preveč ugrela. Iz Budimpešte ni mogel dalje potovati, ker je prišla vest, da je osobni vlak pri Kelenfeldu skočil iz tiru. Zategadelj se je kralj danes zjutraj na Dunaj odpeljal.
Dunaj 2. septembra. V Tientsinu se širi vest, da so Li-Hung-Schang-u odvzeli dostojanstvo velikega tajnika in podkralja.
Napolj 2. septembra, Včeraj jih je tukaj okolu dvajset za kolero umrlo.
Madrid 2. septembra. V Alicantu, Ne-veldi in Elchi pričela je kolera.
London 2. septembra. „Times" poročajo iz Pekinga: Danes so se ob cestah nabili plakati, v katerih se proglaša vojna s Francosko. Ostro je prepovedano vsako nadlegovanje podanikov drugih narodov.
Razne vesti.
* (Veteran mej čebelami.) Učitelj Ivan Sckosner v Hartmannsgrliuu na Češkem ima v svojem uljnaku panj čebel, kateri bi bil meseca juuija t. I. lahko praznoval svojo 78 letnico. Trf pridne ži-valice so 29. junija 180G. leta prirojile v Šaub (okraj Luditz) k tedaujemu posestniku Petru Schbmerju. 1844. leta je imel ta čebelar že 30 panjev zarodka in naraščaja od starih čebel, katere je to leto pred svojo smrtjo mej svojih osmero otrok razdelil. Matični panj je dobil'na posebno prošnjo in željo njegov sin Josip Schbsner, kateri je bil takrat učitelj v Gabkornu (v okraji Pečau). 1873. leta umre Josip Schbsner in zapusti t<\ stari panj čebel svojemu sinu Ivanu Schbsuerju, učitelju v HartmannsgiUnu, kateri ga skrbno varuje iu hraui kot pravo dragocenost. Omeniti nam je, da ima t« starina toliko ljudstva in medu, da mu v vsej Českej ne najdemo jednacega. 1876. leta so te stare čebele zadnjič rojile in od teh njenih potomcev ne živi niti jeden već.
* (Staro-nemške kazni proti ponarejanju hrane, ) V zbornega pisarja Baltazarja MUllnerja letopisih svobodnega neposrednje cesarju podvrženega mesta Norimberka, katere hranijo zdaj v tamošnje mestne hiše arhivu, beremo mej mnogimi druzimi za nemško pravo^odie srednjega veka prav zruimljivimi zapiski tudi mične črtice o kužni proti ponarejanju, mešanju iu kazenju jedij in pijač. Te kazni presegajo daleč drakonione trdosrčuosti in grozovitosti krvavih in mučnih zaglavajh sodnij cesarja Karola V. V tem rokopisu beremo: 1456: Janez Kblbel, meščan v Noritnberku in Li nbardt Frey pl. Thalmessig, zaradi ponarejanja in mešanja žafrana in druzih vonjav ž njijiuim ponarejenim blagom v petek po Misericordiji (t. j. drugi petek po Velikej noči) živa sežgana in branjevka, katera je blago prodfijala, živa zakopana v ponedeljek po Bonifaciji (14 maja). 1459 Ulrihu Hevdeoheimerju, Norimberškemu meščanu, aer je vino (brez mavca V) z vodo krstil in prod'jal, iz posebne milosti (au*
besunđeren Goaden) obe uSesi odrezali. (Dandanes bi montli torej skoro vsi krcmarji in skoro vsi vinski prodajalci brez ušes okrog hoditi). 1464 Margareto Wessnerin, branjevko v Norimberku. katera je imeia krive in goljufne uteže, poleg ve-al iivo zakopali. — Hudo po nekedaj Nemci sleparjem na prste stopali. Zdaj pa živimo v času velike osobne prostosti, ko nas vsak brezvestuik lahko sle pari za drag denar, kakor mu ljubo in drago, ker gosposke res ne morejo nadzorovati vesti vsacega posamičnega, a hudo bi lahko kaznovale ponarejalce jedij in pijač.
* (Anglešk vojak nema kredita.) Pred kratkim se je občinstvo v Kajiri jako uznemirilo in zelo prestraSHo. Nek anglešk vojak je po vseh me stnib in cestnih vogalih z bobnom razglasil oklic. Oni, kateri oklica neso razumeli, so po mestu brzo raznesli vest, da se je ravno očitno razglasil obsedni stan čez mesto. Nekateri dovtipneži so rastro-sili glas, da se je izgubil pes angleškega generala. Vojak je pa oklical, da v Kajiro prišedšim vojakom Roval-južnega-Kentpolka prebivalci ne smejo denar jev na upanje (vero) dajati in mkake stvari upati ker polkovno poveljništvo ni porok za plačarjje teh vojaških dolgov.
* (Mnogoštevilna rodbina.) Kralj Si-amski je oče, kakor trdi „Celestial Empire", 263 (berite: Dvesto tri in šestdesetim) otrokom. Ker je ta vladar še mlad, se bo njegov zarod s časom še znatno pomnožil, tako da bo število njegovih otrok doseglo in znabiti še presegalo število otrok modrega kralja Salomona.
Poslano.
Danes, pri odhodu v Ameriko, se posloviva od najinih ljubih starišev, sorodnikov, znancev in prijateljev. Bog Vas živi v milej domovini, v kojej bo naju nekateri najini nasprotniki, llateski mogotci tako težko gledali. Na svidenje!
V Trstu, v 1. dan septembra 1884. (554)
Viktor Jnvan. Boštijan Petrič.
Javne dražbe.
4. septembru: 3. eks. držb. pos. Marije Logar iz Gorenje vasi, v Logatci. 1. eks. držb. pos. Josipa Be-zova iz Obrka, 732 in 3O0 gld., v Novemmestu. 1. eks. držb. pos. Janeza Jakobina z Kavnega, 1950 gld., v Ložu.
Meteorologično poročilo.
Št. 14.792.
Razglas.
(555)
S o	ČaB opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-k rina v mm.
O. ■ ■	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737 14 mm. 736 68 mm. 736-87 mm.	+ 10 6'C + 222" C + 161°C	brezv. z. zah. z. zah.	megla d. jas. jao.	OOO mm.
Srednja temperatura + 16-3°, za 0-7« pod normalom.
XDia._ia-5 s_:<a ^orza.
dne 2 septembra 1.1.
(Izvirno telegrafifcno poročilo.)
Papirna ren a.......... 80 gld. 70     k: .
Srebrnu renta ....       .... 81 , 45 ,,
Zlat« reu......... 104 „ —
5°/0 marčna renta......... 95 , 85
Akcijo naredno banke....... *52 , — ,
Kreditne <;kcije........ 297 , 50 „
London   .   . ........ 121 , 50
Srebro........... — „ — ,
Napol.............. 9 „ 65»/, .
C. kr. cekini. ......                                   .   . 6 „ 74 „
Nemške marko ..... 59 „ 50 „
4% državne orečke iz 1- 1854   250 gld. 124 , — „
Držav ne srećke iz 1. 1364.         100 gld. 169 „ 50
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 103 , 90 t
Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 , 10
,     l-'            .... 91 „ 55
„    papirna renta 5°/0 ..... 88 , 35 ,
5% štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . 105 , — „
Dunava reg. srećke 5°/0    .   .   100 gld. 115 „ 75 ,
o^uilj. obč. avstr. 4,/»0,'o z'ati zast. listi . .121 „ — ,
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 108 „30 „
Pri*>r. oblig. Ferdinandove aev. železnice 105 , 50 „
Kreditne srečke......100 gld. — „ — „
Budolfove srečke ....        10   „ 19 „ —
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 104 „ 75 „
Trammway-drufit. vel j. 170 gld. a. v.    . 212 , 50
Pri arečkanji 70 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po nacrtu vršilo v 2- dan septembra 1884 leta, so bile vzdignene:
Št. 29 275 z dobitkom......15.000 gld.
, 1H55 n       „ ......2.0O0 „
■ 31 602 .       „ ...... 600 „
» 33 628 „...... 600 „
r 41 293 „       „ ...... 600 „
Št. 1129, 2012, 2238, 3407. 5045, 6072, 6434, 9727, 10 310 10.339, 10 927, 11.672, 13 068, 13.122,   13 325,   14.583,   15.321,   16 098, 16.466,
17O07, 24942, 31 718, 36 157, 41.248, 53 249, 64 345, 69.606, 30 gld. Od
18 668, 26.283, 31 774, 36 349, 41.770, 55 569, 64 363, 69.743.
20.177, 27.403, 32 930, 36.875, 43 675, 56440, 65 220, 71.399,
21.180, 29 509 33.196, 37.710, 46.105, 59 219, 66.633,
24 071, 29 534, 33 674, 37 898, 47 618, 61 948, 67 313,
24 864, 30.705, 34.228, 41.019, 52.903, 62.771, 68.894,
74.688 vsaka z dobitkom dosle  izžrebanih lozov neso še izplačane
naslednje številke: št. 27 083 z dobitkom 2000 gld.;
§t   A', •■: :n 7 ,l,,l.,iL*,,„,  IRfin  nlri •   &t    ■m: m; :   / An.
, 45 330 z dobitkom 1500 gld.; št. 26.163 z do bitkom 600 gld.; št. 26 045, 33 724 in 63 093 vsaka z dobitkom 500 gld. in št. 999, 1487, 2015, 2643, 29*7, 3374, 3429   3783, 4683   5099, 5697, 6915, 7840   8005,   8240,  8284, 9462, 10.683, 11.208,  11.785,  12.517, 12.875,
14 957 18.077 22 540 24 609 27.992 29 685 32.833 35 817 40 615 45.165 51 235 54.114 61 712 65 442 71.272
vsaka z dobitkom 30 gld
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 2. dan septembra 1884.
Župan: Grasselli.
15 243, 18 510, 22 916, 25 187,
28 619,
29 732. 33 237, 35.878, 41.741, 48 577, 51415, 56 474, 62 933, 67.173,
15.266, 18 594, 23 013, 25.247, 28.793, 29.733, 34 175, 37 345, 44.515, 48 885, 51.429, 59.692, 63 296, 67 302,
15.286, 19 661, 23.719, 25.560, 28 845, 31.147, 34.771, 38 209, 44.539, 49.207, 51.487, 60.137, 63.425, 70 024,
14.101, 17.301, 20.033, 23 996, 25.608, 29 017, 32.542, 35 373, 39.996, 44.632, 49.498, 51.770, 60.140, 64.048, 70 406,
10 868, 14.290, 17.460, 21.743, 24.420, 27.345, 29 621, 32.742, 35.640, 40 100, 45 027, 50.142, 52.092, 61.486, 64.135, 71.008,
72.752, 73 345, 73.495, 73 819 in 74.257,
star 12 do 16 let, ki zna saj nekoliko nemško, vsprejme se v neko špecerijsko prodajalnico. — Več pri upravništvu „Slovenskega Naroda". (551—1)
Komi
za prodajalnico z mešanim blagom v jako uljudnem mestu, koji je tudi v prodajanji usnju popolnem izurjen, vsprejme Be takoj pod ugodnimi pogoji. Ponudbo poSiljajo naj se na upravuištvo „Slovenskega Naroda".        (553—1)
priporoča svojo zalogo izvrstnega
dolenjskega vina
od leta IHHil. in sicer: irnina po 16 kr. in arlenlka
po I«—1» kr. liter pri večji odvzetji. (531—2)
Mejnarodna linija.
h Trsta v MM naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „C3-eriacLa.sa.Ia.",      4200 ton, okolu 5. oktobra, a     „East —_a@rlla,**-,,--______
Kajuta za potnike 200 golil. — Vmesni krov 60 g-old.
Potniki naj se obrnejo na (552_1)
T- T _3 DES 2d TTI Xj 33 ,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eni lliano d' Ant. Poglaj en, generalnega agenta v Trutu.
Za je§emko In zimsko sezono
priporoča
najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča
tvrdka za sukno
MORITZ BUM-a
(ustanovljena v letu 1822): Volneno blago, »ruski iadelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter.
Blago za zluinkr r*ukn|e v vseh barvah in vsacega dela, po gld. 2.50, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter.
Najnovejša podklada za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 meter.
Elegantno blago in hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter.
Pravi angleški popotni plaidi, 3'/a metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake bazo za civilne in vojaško obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in druga društvu. Uzorci zastonj in franko.   Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplaci.  Pošiljatve nad 10 gld.
vrednosti poštnine proste. Karto z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom kr«« j uski in mojstrom. — Normalno blago za obleko, normalne postelj nke in potniške odeje, sistema dr. Gustava Jager-ja v siiitim«rtu, v bogatej izberi.      <543—1)
Ostane tu od nedelje 31. avgusta do 8. septembra.
V Lattermannovem drevoredu.
Maj^Bcja menažerija na celem svetu.
Lastnik IT. KLEEBERG. Otvorjeno od 9. ure dopoludne do 9. ure zvečer.
Prvikrat v Ljubljani: 1 povodnji konj, 1 nosorog, 1 tapir, 2 slona, 16 levov, d prekrasnih tigrov, 2 črna pantra, rjavi in črni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, 4 kače, krokodili i. t. d. — Vsak dan dve glavni predstavi: ob štirih popoludne in ob sedmih zvečer s čudovitim slonom „Jombo", s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bodeta krotiteljica zverin gospodičina Ema Kleeberg in slavnozuani krotilec zverjadi gospod K. Grail. Vsakrat je mej
produciranjem glavno kruienje grabežljivih zverin. Ustopnlna :  I. prostor 70 kr., II. prostor 40 kr., III. prostor 5JO kr. (550—1) Or^*" Sit, <t, i konji xa klanje se kupujejo, iia se krmijo * njimi fjraltešljive zverine.
(526—3)
najboljši niti (Hosentraaer) sveta.
Najboljši naramniki za hojo, ježo, lov, potovanje, telovadbo, vesljanje, streljanje in sploh pri vsakem opraviln jednako pripravni.
Amerikanska iznajdba.
1 ><>l»i \ :i j«> ho pri
w t "THE IjRESHAM ,
m:Mk,ith- WTHmiM društvo » življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogerako:
Dunaj, Giselastrasse št. 1,1 Pešta, Franz-Josefsplatz
v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva.................. frank. 83,780.016-90
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30.junija 1883 ... „ 16,602.36770
Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot............... , 139,950.000-—
V slednjej dvan» jstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri
društvu za.................. , 65.7-16.175-—
ponudb, vsled česar zmiša skupni znesek v s'ednjih 25 letih
na uloženih ponudbah več kot........... „ 1.260,777.854*55
Prospekte in druga razjasnila daje
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaške' cesti št. 3, U. nadstropje pri "Val. Zetsol_—otu. (309—5>
Jzdutelj in odgovorni urednik: Ivau Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
3694
2727
1190
88