V ».rfk. i'fttt'k im.Uto iih»j» ni »flin » Mi"- l.„ru tm t*Mi**l1 111 g.,m M *M M* - k. ,x pol l.U . . 4 „ - ,. ,., h tri I** . i .. -•» ,i mI Itn . '<'•> — ia ,„m i.-^i - n '■>' Vr.Jifi'l> • nl'VJ",i'1 (ll«rr»iitf»«»»l »t. i 17. Št. 2 1. f'.e.milli: ti.4V.i-l.....Ivp-.Iiipn.i »ttH Ikrat. • ■ 11 .....tlaka :kr.it. ■! lr. H «» li-ka ;lkrit- >. ■• ». raki m pU.u-i • 1 • ■ p* • prostoru. /n »-al; li-.'k ja pl.n.t kiilfk Miprlj) m :iok. Kofcaatal ci nt* iijlaja, ilopi-i lnj M t Udovoljilo frunkuj.jo. V M;u-il)oi'ii &55. to!>iMi;iijn IS()<). Vzhodne stvari. V Belc ni g rad u 10. febr. J. P, Čeravno se Vi tamkaj v mili domovini najbolj pečate z domačimi, res prevažnimi zadevami, in pišete o zcdinjenji slovenskega naroda pod ono upravno oblast, in čeravno Vam je to najbliža in najpotrebneja naloga, vendar mislim, da se bo tudi za ta moj članek našlo prostora v predelih „Slov Naroda", tem bolj ker smo tudi Slovenci vezani po krvi s svojimi južnimi brati. Torej prebrnimo list, iz Slovenije poglejmo na balkanski polotok , na to divno zemljo, ki stoji zapuščena kakor neka puščava, iz ktere neprestano čujemo žalostni klic tlačenih narodov. I.e malo je narodov na svetu, ktere bi bili premagovalci tako zatirali, kakor se zatirajo vzhodni narodi. Zgodovina ima izgledov dovolj, ki kažejo, kako so se narodi tu pa tam tlačili, kako so izgubljali svojo narodnost in se jim je vsiljftl značaj, jezik premagoval-cev vendar se je vsaj človecanstvo po mišljenji dotičnih časov in zmago-nosnih narodov kolikor toliko spoštovalo tudi na premaganem narodu. Ali strmine Stare Planine ječo od štirih vekov pod jarmom tiranstva, ktero se do denašnjega dne ni cblažilo. V verige robstva, pravega robstva, ktere menda niso bile težo afrikanskiui zamorcem v soverno-amerikansLih državah, vkovali so se vsi vzhodni kršćani; samo izdajalec narodni in verski se jo mogel osvoboditi teb strašnih okov. Slavno države, ki so svetu izobraženje dajalo in društvene zakone utrjevale, so padle, in na pol divje morajo sedanji prebivalci teh držav živeti, samo da si rešijo življenje in čast sebi in svojim naslednikom. Kaj jo dene« iz starega vizantskega carstva, kaj iz bolgarskega, srbskega? Vse to države so cvetele, bile nosilke izobraženosti vsega srednjega veka do svojega propada, a denes tc je strah, ko pogledaš v Bolgarijo, Bosno, Epir, Tesalijo. Vsak Turčin je gospodar „raje", a ,raja" molči,'Wi solze, ali ostri svoj jatagan, nabija dolgo puško — in napočil jo čas za „krst častni i slobodu zlatnu". Ne bo se dolgo šopiril polumescc po turških bogomoljib (džamijah) , skoraj skoraj bodo tudi krščanski zvonovi po vseh cerkvah vzhoda zazvonili, a mi bomo praznovali ustajcuje našega naroda in njegove svobodo . . . Stvari dozorevajo, in čas dela noomahljivo. S svojimi očmi bomo mogli videti svoje rešenjo, in prepustiti svojim naslednikom naša dela in trud za domovino! Naj mi vredništvo ne brišo vesele nade, uvoda, ki se jej morebiti zdi fantastičen. Če ravno ni napisan deduktivno, vendar je resničen; ko bi mogel pozvati svoje rojake v naše dežele, prepričali bi se, da sem pisal, kakor reči stojo. Že toliko časa plaši vzhodno vprašanje našo ostarelo grešnico — zahodno diplomacijo. Ona pozna struge, po kterih so bo razlilo vzhodne v prašanje, a se hoji nasledkov, zlasti pa trepečo pred severnim strijcom in panslavismom. Zarad tega so no more diplomacija iznebiti svojega posla kot čuvajkinja polumescca, zato je zapadna Evropa vedno pripravljena vložiti svoj kapital v trolinelo zgrado evropskega osmanstva in Turku prijazne vlade so vedno pri rokah, da pomagajo evropski kapital metati v earigrajsko nesnago. Nadalje so diplomati, ki so bili nameščeni v Carigradu, opisovali turške razmero kot napredovalno in v pisanih barvah kazali goljafanemu zapadu vlado in narod, ki je 100 let nepremakneu ostal na istem mestu — pravi fanatičen divjak. Popotniki po Turčiji so niso nikdar znali iznebiti svojih predrazsodeb proti krščanstvu, posebno pa proti Slovanom in Orkom. Proti prvim no, ker so se bali Slovanstva iu povsod vohali ruske rubeljne, a proti obema narodoma vkup za to ne, kor jim vzhodno življenje ni dopadalo. Tu razvajenci niso našli prikladnih hotelov, francoske kuhinjo, ampak največo zapuščenost, na nekih mestih tudi pravo nemarnost Stvari sicer tudi pri Turkih niso bile bolje. Ali ker so dohajali le z odličnojimi v dotike, imponirala jim je turška hladnokrvnost, ktero so menda tolmačili za pravo modrost. Ker ni nobeden teh tujih popotnikov znal narodnega jezika, in ker so prihajali v nov svet, ki njihovim Ugodnostim nikakor ni mogel služiti, naravno je bilo. da so nas jutrovčane opisovali kol prave barbaro, nevredno svobodo in samostalnosti. Tako smo prišli na zapadu v najslabejši glas, in zarad teh mohkužarjev in povr.šne/.ev moramo so zdaj trpeti, ter se ne smemo na nikogar naslanjati, kakor na same sebe. Vendar so so ti popisovalci naših narodov pravi naši sovražniki prevarili. Jutrovo ni brez življenja, turški kričanje (raja) do zdaj obsojeni na robstvo, niso mrtvi, ampak bridko čutijo udarce, ki od dne do dno na nje padajo. Raja trpi in je trpela, doler drugače ni mogla. A zdaj moro drugače iu bo od dne do dno bolj mogla. /e imamo lu tivo državi, Srbijo in Grčijo, ki ste se povzdignile na razvalinah divjaštva in Bogme! kdor hi rekel, da niste te dve državi devetkrat više v omiki in svobodi, kakor vse osmansko cesarstvo, krvavo bi se goljufal. In že te dvo državi ste Evropi nekoliko debelo zamašene oči odprlo, evropski narodi vsaj na vzhod drugače gledajo kakor poprej. Mršava diplomacija pak ne more tako lahko popustiti svojih starih kopitov in zastarelih nazorov. Pač nima vsaka država svojega llismarka, Cavurja ali vsaj Bratiana, ki bi imeli potrebno mero lastnih misli, a no samo nekoliko makiavolističuih fraz. Sedanjim diplomatom je baš lahko za zeleno mizo srkati svojo kavo in si s kako aboto kratiti zlati čas. Naj bi ti gospodje rajo gledali na nazore, ki električno prošinjujejo vse narode na zemlji kakor tudi posamezno ljudi, potom naj se Oglasijo kot svetovni areopag — potem naj čuvajo mir svetovni , ko bodo težnjo, vesoljnih narodov izpolnjene, kolikor se slagajo z večno pravičnostjo. Potem, in še lo potem jim bomo hvaležni za njih mirovno prizadevanje , a denes se moramo njihovim razcepljenim lasovom le —■ smijati. Kaj so vendar lo počeli v Parizu'.-' Vos svet jo radovedno pričakoval modrega izreka — dočakal ga ni. Konferencija je šla brez uspeha na dvoje, porta je nategnila nekoliko mehkeje struno, a (Irska jo ostala trdoglavna , dokler se tudi tam kralj ni dal prevariti od diplomacijo. Ali jutrovo vprašanje zato šc ni zaspalo : vsako loto, vsako spomlad bo na novo pretreslo evropsko priviligirano diplomate in njih časnikarske pomagače, vsekalo bo Turčiji nove rane, vzhodnim pak narodom bo izbnjalo novo upe. in ako so jo tur.ško-grško razmerje zdaj „providno" potlačilo, ali so s tem vzhodni narodi mnogo izgubili? No! Ce so je njih tirjajoča pravica letos vidoma udušila , drugo leto se z nova oglasi in ho seboj priklicala mnogo važnih skušenj no le za narode, ■rtMJHUMai List*. Ćrčkarije iz Londona. (Konec.) Političnih emigrantov iz Rusije se v obče ne nahaja mnogo v Londonu, in Rusi, kteri so tukaj, teže po najbolj za koristnimi Mihami: za nauk in zaslužek v inženirstvu in sploh v umnem obrlnijstvu. Politični grešniki in pregnanci Poljaki se povsodi nahajajo na širokem svetu, vendar najbolj prijetno jim je naseljevati se v Parizu in po družili mestih francoskih. Angležka jim je malo po godu in okusu, zato se jih tukaj mnogo ne nahaja. Pa osoda povsodi čudno ravna z vitežkim narodom poljskim; po celem svetu oznanujejo nesrečneži in nezadovoljniki poljski križevo vojsko proti njihovim tiranom Itusom, pa njih glas odmevu le v njihovih ušesih, njihov srd se množi le v njihovih prsih, in vrh tega še njihova nesreča na tujem jih tako vodi , da namesto Rusko škodo, le Rusko propagando širijo. Strahoviti Mu-raviev je marsiktero staroslavno rodbino poljsko iz domače zemljo izruval, marsiktori mogočen poljski grof, ki je poprej kraljevsko živel in nad svojimi robskiini podložniki svojevoljno vladal, si služi zdaj kukavno na tujem svetu vsakdanjega kruha. Takšna staroslavna odličnost, ki jo poprej na svojih gradovih in cesarskih dvorovih Petorburških bliščela, mi jo tukaj prijateljsko znana; grof staroslavnc poljske rodbine ubogo ima životariti z učenjem francoskega in — ruskega, jezika svojih tiranov — strašna satira, s k toro osoda človeka bičati more. Ubožtvu ne moro biti veče nego ako se oklene vi-sokoglasečega aristokratnega imena in starih predsodkov s spomini na mi-nolo sijajnost. Nesrečnim aristokratom, ki so skrivajo pred grenko satiro svojega imena, je London mnogo priročno pribežališče: tu je prvi titel denar: kolikor imaš toliko veljaš, kolikor znaš toliko se stimaš: Si grof ali tolarjev sin, in ko druzega nimaš, pometaš ulico in magazine, da se s tem preživeti moreš, nikdo sc ne bo zato brigal. Stimul in cenil so bodeš lo po tvojem delu. Brez vse šale, primerov je v Londonu takšnih nesrečnih aristo-kratov, ki so došli sem iz različnih krajev kontinenta, posebno tudi iz Italije, ki so radi, da se z pometanjem magazinov in drugim poslovanjem tako jim nepristojnim životariti morejo. Vendar takšnim poštenim ljudem , ki so v resnici voljni sc z vsakim jim mogočim poslovanjem pošteno preživeti, tuji naselniki, njihovi deželani, ki so v boljših okornostih, kolikor mogoče pomagajo. Vendar po većem je težavno poznavati ljudi, ki so ali biti želijo pošteni, ker pisani so povodi, po kterih ti pisani ljudje sem dohajajo. Nikdo zato rad imena in adrese tujini dohodnikom ne javlja, ki le nekoliko skušenj londonskega življenja ima. Najbolj pa se jo treba varovati Nemških bera-čunov; med temi je največ profesionalnih goljufov. Nemci imajo v Londonu vsakovrstnih društev za vsakovrstne svrhe iu potrebo: med temi je posebno dvojo odličnih, namreč: der „scbwindler-verein" iu „der bettler-verein". Prvi lehko da je znan po svojem delovanji blizo po celem svetu , drugi pa najbolj nas tuje naseleuike v Londonu tiče. Kar bi o sch\vindelverein-u nakratko omenil, mislite si stvar tako: kakšen bankrotiran trgovec ali nevreden komij priroma v London sreče iskat; tukaj si naime bodi si kje kakšno sobo za „oftico" in si jo znotraj z vsem tako vrodi. da je podobna prav znameniti firmi, kteri sc ve da je prva potreba pisna miza, na kteri ležijo velike bukve, prav mašne bukve ali evangclium schvvindlerjcv; k tomu še visok stol, ter tinta in papir, na kterem je vpisana firma, sc ve da kakšno pošteno angleško ime kakor Brovvn ct Comp., Smith etSon, Tompson, Robert-son itd., kakor sc ravno poljubi da Michl, Sehulze, Meier, MUller itd. svoje iruo prekrsti. Prva in najvažnija knjiga takšnega schvindlerja so namreč l)i-dot-ovo bukve, v kterih Didot vsako leto vse znamenite firmo trgovske in (abrikne v mestih evropskih javlja. Sclnviudler so zato na visoki stol k svoji mizi pred te adresne bukve vsede, ter piše iu piše dan za dnevom na različne firme, ktere si ravno izbere; iz sobo napravi universalnega trgovca, izveden je v vsem, trguje z vsora : pišo v Rusijo lirinam, ki trgujejo s zrnjem, poprašiijo kakšne so setve ali ako bi so um iz Odeso za dobre kupčijsko pogoje en cargo poslali mogol, iz Sicilijo bi si želel salpetra, kjo iz Fran- temveč p« M diplomacijo. Diplomacija so motila »tfcj So vesel, svojoj vspclia In si poje radostne pesmi, *e«lar naj ne pozabi koliko zadreg jej jo sama »aLi Grtija napravile, »j pomm« koliko preglavic« jej dela Roaanijn j„ bi le lo bilo, ko l.i vstala Srbija, ktero obdajajo sa.no sorodna ple-,»,„:>, in bi javno ter glasno kakor Rpmanijn tirjnla evojc pravice. Diplo-macijn bo imela \ »roji oevkretneiti v določilnem časa poal* voć k" P"ved' kajti tega smei.....iričakotati, đa make drŽava d« bo mirno gledala diplo matičnih abotooati, in oa bi se brž ko a« »odi Amerika utegnila prihodnje raspore in se potegniti za zatirane nanule na vzhodu. S tem končujem svoje denainjc pismo in enkrat kaj obiirnejegn povedati o srbski politiki, i zdaj kale, Slovani precej zadovoljni liiti. vtikati i pridržujem prihodnjič ktero sinemo . kakor ae S? o p i s i. U LJubljane, 24. febr. r. [Izv. dop.] Na vseh mejah Slovenije jo veselo politično gibanje. Slovenci bojujejo boj za pravico, za naroden napredek in za.v. se vidi. da so ,i Zapisali pravo geslo na zastavo nit) prdi slovensko zemlje ne prepustimo več tujcem i goapodatvo, doma bodimo domači poapodarji. Boj borujete na nemški meji, ne strašite so potujčenih domačinov ne tujih naseljencev, ki nimajo razutnljenja za to, da hočemo biti, kar so naši očetjo bili in na tej podlogi napredovati, čestč* svoje slovansko rojstvo. Iu okrog Trsta, na dragem mejniku Slovenfl so naši rojaki M'lo zavedajo in ker vse kaže, da rok križem DO drže. smemo upati, da bodo povsod svojo može spravili v ljudski za-top. In ko som skrajne meje drage domovina preglodal, veselilo bi me, ko bi mogel v sredini bivajoč Videti, da jo v centra prav .....nvno tudi koncentrirano narodu.. gibanje. Namesti tega pa slišim, da -o pri skušni volit vi za naš mestni zbor na strelišči Nemci kandidate postavili, mi Slovenci pa nismo Se nič takega, ki ima voliko tipljiva, poskužnli. Kakor ! rž bo kaj videti, vsaj malo. poročil Vam bom. Denes zopet staro no ice, da dremljemo, da so zadnevnik še zmerom ni ničesa Morilo. — Volitveni listi za mestne občinske volitve se smo vrivali. Pa tudi ne dovolimo več, da bi ^o Nemci še dalje v naši „niali drfeli-, ktere nikdar niso dobro oskrbljevali. dokler so oni gospodarili, — še dalje v našo gospodarstvo vrivali. Pri nas velja kot prvi dogma amerikanska Monroe-doktrina: Vsakemu Slovencu izročimo mi zagovarjanje naših pravio. Nemcfl pa nikdar! Iz družili razlogov so se zedinili nemškutarji svojo g)MC dr. Leitmajorju odreči, da si tudi oni nočejo po svojega pooblaščenca M posojilo v Celje hoditi, posebno pa DO uradnika ne, kteri jo prisegel, da nn napravljeni ustavi ne sme majati. »domaČi prvi neprijatelj mi ni nikol. tak sovražnik, kakor tuji pivi prijatelj, kteri do meno nikakcga čutja imeti, ne more/ Kar so programa tega novega kandidata tiče. si jo on program Dr. I. itmajerja prisvojil, v tem obziru imamo mi tedaj z enim in tistim govorili. Kar so pa oseb, njih lastnosti in zmožnosti tičo , so si ta dva gospoda različna kakor luč iu tema; sicer prsi vam je že poznan , hočem še kratko malo druzega popisati, vi pa sodite o njem, kakor vam 'I vam na je volja. (I. Poseka oče jo bil veliki posestnik in gospodar grajšine „Pogled« blizo Konjic. Svojega sina je dal v Celje v Šole, kjer je štiri razrede glavne Sole dovrSil. Kar se je tU naučil še zdaj zna, če še ni že kaj pozabil. Podložnike tlačiti ■ , pri svojim očetu doma privatno izuril, ko še je ta pa-trinionijalno Ino oblast imel, in ko so mu še kmetje robotati morali. Ko pa je Ido |8l kao tom dalo svobodo osebo in svobodo posestva, poprijel se je ta grajŠčak »brez službo" poljedelstva, in zdaj opravlja gospodarstvo pri .svoji materi, ktern j' Se posestnica premoženja po svojem možu. Iz tega vidite tedaj, da bo je ta gospod nekaj učil, in da tudi nekaj zna, — koliko bo tudi vsakemu nepoznanemu jasno. Iz teh lastnosti sledijo tudi drugo, ktere se kažejo posebno v okrajnem zaatopu. Tu po izgledu voleslavnega grofa Oktaviana Kinskega na Češkem s svojo občino ravna: tu so Se kaže njegov grnjščinski duh v celi svoji go-losti, češ da jo on sam poklican govoriti, vse ravnati in svetovati, in da so vsi drugi dolžni ubogati, kakor njim njihova „kratka podložna pamet" zapoveduje. Za toga del mu odborniki okrajnega zastopništva, kteri so zraven toga tudi volih i, svojih glasov ne bodo dali, naj si g. Ribič okrajni sodnik, in .-iiui VVngner, njegov pomočnik, prizadevata, kakor si hočeta, Živi se sicer DOja razdeljujejo. Po novi postavi, ktero nam je deželni /bor sklenil, te dni pri g. Posoku ,.in dulci jubilo", in to nam je zadosti, ker vemo, da dobomo blizo 300 volilcev več. Še zdaj se prav ne ve, ali bodo t:: prirastek Le zmagamo, narodni stranki pa tudi nič ne škodujemo. Zakaj bi tedaj tako slovenski ali nemSki franki na korist. Največ jo pomnožitve volilcev pri malo nevarne stvari tudi svojega veselja no imele. Omeniti Se moram, da tretjem volilnem razredu kjer Slovenci vsolej zmagajo) iu pri drugem.UnSa gori omenjena uradnika naravnost proti dr. Leitmajerju agitirata, ker To, da jo čez 'Jo penzioniranih oficirjev dobilo volilno pravico, ni po-|ge bojitn menda, da bi prehitro na taki način okrožni svetovalec postal. — nebno kazno. Konjičnni sami rečejo, da so prepričani, da njihov kandidat ne zmaga, ali V Konjicah. 22. febr. [Izv. dop.] Pridouel nam je glas kroz Snj- oni narodnemu zn toga del svojih glasov ne dajo, da so pro no bi reklo, da cev samostan v našo lopo dolino, da se jo v nedeljo večer v Celji dr. Leit- je g. Zuža enoglasno izvoljen, kakor dr. Razlag. major kandidaturi za celjski volilni okraj odpovedal. Prisiljen je bil s tuž- Iz Belega grada. ls. febr. jlzv. dop.) Dolgo Vam že nisem pisal, nim glasom v pričo tistega društva, ktero gn je nn led kandidature med Slovenci zapeljalo, živo resnično izgovoriti: ta led na kterega sto me zapeljali je presklizok za moje slabe noge , jaz na preslabi podlagi stojim, da ne bi padel. Z veliko nevoljo se jo moral že za kratko dni , odkar je svojo kandidaturo naznanil, žalostno prepričati tor javno izreči: ,.jaz zdaj Vam pa vendar le moram. Gotovo so tudi Vaši čitatelji radovedni izvedeti, kaj so tu dela in ali jo kaj upanja, da bi se Srbija otresla svojo letargijo, v ktero jo bila skoraj žo do cela zabredla. Smem Vam trditi, da je naša vlada, ono toliko kritikovano politiko prijateljstva z Magjari — zapustila, in da se resnično približuje Romuniji, Grški, pa tudi s Turčijo ne se odpovedujem kandidaturi, kor sem iz Konjic slišal, da me ondotni volilci, stoji v najvećem prijateljstvu. Vladni organ „Jedinstvo* jo to žo večkrat na ktero sem BO najbolj opiral, .voliti nočejo, in da si mislijo seboj pripeljat i svojega poslanca, gosp. Posek-a, velikega posestnika in grnjščaka." Jaz vam, kot Konjičar, morem kar b6 nas tiče. potrditi, da bi dr. Loitinajor od nas zares glasov no bil dobil, ne od narodne no od nemSkutarske strani, ktern zadnja jo v našem trgu močnejSa nd prvo, in to iz različnih razlogov, Kolikor pa je pa nas ležeče, hočemo vsegdar SVOJO moči in Ves naš vpliv staviti na tO, da Nemci enkrat k prepričanji pridejo, da slovenski volilni okraji ne smejo več biti tekališča na kant prišodjSim, ali pa slavolačnim, nemškim kandidatom . ker mi naših kandidatov v veliko Nemčijo nikdar ni- izrekel in ravno zdaj bo izšel članek napisan v najvišem krogu, v kterom se bo dokazalo, da mora bili srbska politika narodna politika, in da samo velika Srbija moro poravnati stare grobe in popraviti, kar se je tolikokrat zamudilo. Ako bi v Srbiji tudi tako hitro ne prišlo še do vojske, - kar je odvisno od okolnosti - držali se bomo v prihodnje le narodno politike, in bomo vsegdar pripravljeni za vse dogodbe, ki bi se utegnilo primeriti. Zdaj so pri nas prav pridno dela v zadevah novo svobodne tiskovne postave, o pro trnju „sovjeta", porotnih sodnijah, odgovornosti ministrov itd. Ako ho poletje mirno, imeli bomo morda letos najvažnišo skupščino, kolikor .»•«»..W.1'i«. f -t.". .1 .-sv "•■ : kulKva coske ali Nemške vina itd., kar si koli bodi So ve da, vse one firme ne I plačilo adrese poštenih in premožnih Nemcev v Londonu, Adrese pravim se dobi- ..«,i„ :„ «.; ........1.........1:1.: 1......<.....«1.... :., „:.........1. :.. ».....__1.....1 1......• __ •........-u . 1. .m. . 1.... ______• . •.•« . < ... • . <• vedo iu si ne mislijo . da ta veliki kupčovnlcc je siromak iu mnogokrat ko maj toliko ima. da listno poštnino plača; ali Se za ta denar svojo obleko zastavi. Maisiktera poštena trgovska hiša na kontinentu so zelo razveseli dobiti priliko stopili v. Londonsko lirmo Itrovvu ol Coinp. v trgovske opravke, saj Anglcžka je po mnogih mislih za trgovino izvoljeni srečni Khlorado. Ko schvvindler na svoja vprašanja odgovore in muštre dobi, začne živo naročanje tega in onega; svoj kredit stavi nn referenco drugih prijateljev. Pa ko hi še to reference no zadostilo, pošlje „vuleur de portefeuille" namreč raejnico sprejeto, po kterem družniku drugo schvvindler-bande. Nahajali so so primeri, da so takSni tatje kot referenco imenovali, Rothschilda, haringa ali banko nngležko, in da se uboge žrtve na kontinentu niso drznile pri teb refencah popraievati . Če ros poznajo Brovma et Coni]), in da so so požurile naročeno blago brez kake sumnje poslati. Ko naročeno blago dojde, ga selnvimller kar mogoče brž in v izgubo proda ali zastavi, dobljen denar shrani in svoj začasni „ol'lice" zapusti ter ime drugač prekrsti; se ve da, njegovih in mejnie njegovih sobratov tatov nikdo ne izplača, iu izgubljenega po trgovsko ukradenega blaga nikdo ne vrne. Organizacija nemških schvvind-lerjev v Londonu je mnogo zapletena in zavozlana: včasih so zbirajo in shajajo ti ljudje skupno v Citv in se tako pogovorijo kakšen velik schvvindel vzajemno izpeljati. Jim Stvar dobro izteče, dobro vsem , spodleti ali se njihova goljufija razsveti. odneso prvaki sclnvindlersko pote in njihovi laikov pomočniki /a nje trpijo. Na svetu pa tudi ni mrčesa, ki bi se toliko meta morfoziral kakor ti trgovski tatje: v vsaki potrebi si prekrstijo ime, spromo-nijo stanovanje in poslovanje; njihova sreča iu nesreča pa se vrli na vedno tekočem vretenu. Dn bi te selivvindlorje in njihovo mnogovrstno poslovanje in pisano življenje popisovati hotel, imel bi mnogo omeniti, pa to ni tukaj moj namen, tei.mč le na kratko kontinentalnih pribežnikov v Londonu omeniti — Nemški bettler-verein imenujem nek adresson-buroau.v. za vso nemške bemčune, ki som dohajajo. V tem bureau\u namreč se dobijo za primerno njo za ..primerno" plačilo: bettler-verein namreč po priliki zna, koliko je ta ali oni poštenjak vajen dati novo došlim nesrečnikom in zato več ko beračim dobi, več ima za adreso plačati, Za ilustracijo omenim, kar sem nedavno pri enem svojih znancev in prijateljev videl: Prišel je k njemu tak beračun prosit pomoči; moj znanec mu da pol krone (1 gld. 2.r>. v srebru), da bi se ga znebil, pa berač tega daru ni hotel vzeti, rekši, da mu je premalo: za vašo ndieso imam plačati pot šilingov (2 gld. 50 kr.). Odličnim Nemcem se tukaj vedno treba varovati onih izvržkov iz Nemčije , da jim niso nadležni. V obče so pribočniki s kontinenta pisane priliko in njih šola in skušenjo iz življenja človeškega prav različne. Mnogo ljudi priroma celo nepromišljeno v London m druga mesta angležka, mislć da ako lo sem doidejo, srečo gotovo najdejo; pa voliko so jih strašno vara: dogodkov se nahaja, da več takšnih nosrečnežev je tukaj brez vse pomoči revno glada poginilo; ljudem ki niso pripravni rokodelci, včasih nikakor ni mogoče najmanjšega poslovanja za pičel živež dobiti: kdor se sem podil brez. znanja jezika angležkega, brez znancev in prijateljev, brez introdukcij h kteri familiji ali društvu, ta greši proti milosti božji in človeški in brž se bridko kesa svoje nepremišljenosti. Najža-lostniji prikazi takšnih nesrečuežov se morejo videti po londonskih ulicah, pa tudi po druzih mestih angležkih; človeka ki menda nikoli poprej ni mislil, da bibilkedaj berač, prisilila je tukaj nesreča, da treba mu ali beračiti ali umreti. Mnrsiktori odličen obraz, ki je menda pred malo loti še v ponosu m veselju cvete!, vidiš tukaj mrtvaško vpaden in z srčno muko in obup-nostjo oblečen. Človek, ki jo bil vajen sc v sijajnih salonih veseliti in družiti, koraka t. h tožnim glasom povajc - da rekel hi jokajo - beraško ''' ,,! " B« vsrailiS in mu kakšen pcny vržeš. Ali ker druga nič no zna in nobenega dela no dobi, nabira cvetic ali si kupi kakšnih majhnih malenkosti, da 8 tem, milosti prosi, ker drugače beračiti jo na Angležkem prepovedano, 111 brez takšnih priiuočkov bi tudi mnogim celo nemogočo bilo za dar nagovoriti. Mnogi teh nesrečnežev so največega pomilovanja in vso pomoči vredni; pa kdo jih more iz velike množico najnosramnijih beračunov ih je do zdaj še v Srbiji bilo. Tudi v drugih stvareh, posebno za ljudsko čakati uresničenja nnrrdcb nokterili paragrafov in jo odvisne storiti od večo izobraženje sc skibi. Sedanji minister uka. Dimitrija Matic postavil si ja za svojo glavno nalogo, ljudsko izobraženje temeljito izboljšati iu povzdigniti. Svoje delo je pričel z osnovnimi šolami, povsod je že upoljal nedeljsko s. maja 180« pada §. 3, po kterem je uk od cerkve odločen. S tem so ob veljavo prišle vse naredbe, ki so n!c duhovnikom v roke dajalo. Vlada ima nalogo in pravim skrbeti, da se volja zakona izpolno. - - Dr. Toman ometuje odgovor ministrov. Starin govori za ministra, (iiovaneli in Svetec podpirata Tornana, zadnji kaže. d.i je zbornica iu vlada nedosledna in teorijo menjava. Minister llasner jo vladno ravnanje zagovarjal, ktero sc mu ne zdi zoper ustavo in postavo. Prešlo so jo na dnevni red. V Zagreb pride več deputacij pozdravit cesarja, kedar pride tjc. Iz Osel.a pride na čelu odposlanstva grof Pejačcvič. - Pravijo, da cesar namerava iz Zagreba iti v Reko in bode obiskal pohrožjo jadranskega inorja, kakor tudi Trst, morda celo otok Vis, pri kterem jo slavno bojišče predlanske pomorske bitve. Ogrsko volitve se krvavo vise. Med volilci Ifollaiiovo in Dienove stranko se je te dni vnel tak razpor. da so so dejansko napah in ostal je eden mrtev, več pa jih je ranjenih. Srbska vlada se po svojom listu „Vidovdan* zahvaljuje ogerski v imenu srbskege naroda za javno razpravo v pravdi proti prognanom knjezu Karažorževiču ter „upa", da bodo više Bodnije obsodbo potrdilo. Bavarska zbornica poslancev jc potrdila šolsko postavo v cerkvenem zmislu z lil glasovi proti 26. Prusovski poslanec v Parizu zatrjuje na Bismarkov ukaz v svojih razgovorih z Napoleonom , da Prusija ne misli na vojno, tciniič resnično želi mir ohraniti. — Tu pa so vse večne litanijo. Iz Italijo je prišel te dni vladen pooblastenco Calcgari na Dunaj, da In pn denarnih velikostih dobil veče posojilo, kakor so pravi na podlogo cerkvenega premoženja. Prepiri med I! e 1 g i j o in V r a n c o s k o zarad železnice, iz kteroga so nektari listi žo vojsko videli, utihnil je popolnoma, ko jo belgijsko starešinstvo potrdilo z vsemi zoper sedem glasov postavo zarad želoznie, o kterih so FVancozje vpili, da sojini škodljivo. Samostojni francoski listi so vladnim nasproti vedno zagovarjali, da jo Belgija na poti pravico, in da noče Francosko na boj klicati. Kes ni misliti , da iu I miljoni Belgijcev iskalo različna s 40 miljoni Francozov. V Carigradu kraljuje veselje, da so jo razpor z Grki broz vojsko končal. Neprijateljstvo s Perzijo ktero bi bilo Turkom jako škodljivo, ako bi so bila grška vojna uvela, mislijo odstraniti, ker Rusija Perzije ne „ščuje" več. V Španiji so ustavodajni kortes volili za prvosednika Rivero-a, ki je po svojem mišljenji zmeren ropublikan iu spoštovan pri vseh narodnih strankah, med ktere nisti šteti stranki pregnane kraljice izabelo in Karlistov. Ali bo Španija republika ali monarhija, določilo se bo kmalu. Provizorična vlada se je svoji delavnosti odpovedala. Prim jc izrekel, da so je skladal s svojimi tovariši v dozdanjcni vladanji, da hoče še dalje svoje življenje posvetili edino le svobodi. Nasvet nekterih kortesov naj so izroči dozdanji vladi zahvalnica, in .Seranu naroČi novo ininistcrstvo zbrati, jc bil sprejet, da si sn republikanci ugovarjali. Veliko težavo dela Spanjccm upor na amerikanskom otoku Kuba, ki je spadal od nekdaj nji iu si hoče zdaj samostojnost privojskovati. Ha/up stvari. * (Skrivna dela.) Nemški kandidat v Mariboru prav po tihem vabi volilne može k shodom boje se menda, da bi ga kak narodnjak ne molil v njegovem agitovanji. Denes je sklical shod v št. Lenart, in v suboto ga hoče ono uro pred volitvo sklicati v Mariboru. To skrivanjo nam in goljufov vselej spoznavati ? Vsak ti pripoveduje svojo tugepolno povest in nesrečo, pa to tugepolne povesti so vedno iste in si vse omike: ponajveč jih je izmišljenih iu umetno nasnovanih goljufati ljudi, ki jih hočejo poslušati, /a takšne povesti tudi oni bettel-verein skrbi, da jih onim svojim klion-tom pradaja in jih pripovedovati uči, ki nimajo sami tako dobre domišljijo, da hi si ■/. njo koristiti mogli. Poslednji bosanski kralj. (Zgodovinsko-romantičen obraz; češki spisal Prokop Dhoehalouiek, poslovenil Podgoričan.) III. Grobovo tiho jo vse okrog, tako, da ne bi tekoj veroval kdo, kako je mogoče, da je tu tisoč in tisoč vojščakov v taboru; ni ga nikakor.snega glasu, ni najmanjšega genotjn, le veter časi zažvižga po pusti plani, ali vendar čo tenko vlečeš na uho, zdaj pa zdaj slišiš, kako plahtajo šatori, ko se veter vpira vanje, in po tem poznaš, da znaš kamo, da veš v tabor in po taboru, kjer ni nikjer nobenega živega ogorka več, da ne vidiš čisto nič. Kader za malo časa neha veter, čuješ, kako se zadevlje orožje ob orožje, neprenehoma sc čuje štopot, in poluglason šepet veje po taboru, edino znamenje, da ni še vgasnilo vse življenje tukaj, kjer je tak bojni hrup kraljeval zvečer. Tiho se neka moška postava bliža z južne strani kraljevemu šatoru sredi tabora; vselej ga začuješ, kader se z nogo zadene ob kaj na tleh, ali pa ob kak ogorek ali plahto. Da si je taka tema in hoja težka le-todi, vendar se ne zmoti s pravega pota. Zc je blizu tisto čete, kteri je kraljevič ukazal semkaj — taboru na hrambo, in na uho vleče poluglasni šepet te bojne čete. „To jo vendar vrag," — godrnjajo posamezni, „zora bodo kmalu, sovražnika pa ni še ni sluha ni duha!" „Znstorij smo so veselili boja in bojnega krika denes," — opazijo zmago, a zdaj?" „Ništa še tam, kjer bi morala biti," — šepne sam sobi ta moški, in nehote* se ozre na kraljev šator. „Će zastonj čakamo tu-le," — zahudi se nekdo moji četo, „pre-snoto da, kar v oči so hodom posmehoval denes zjutraj obema: kraljeviču in vojvodi." „Saj so ve da!" — odvino nekteri »bolajski župan jc zvit kakor lisjak, ali naše strpnosti ni tako hitro konec. Ker pa kraljeviča in vojvode šo zdaj ni nazaj, to je podoba, da še zdaj se nekaj kuhain kar koli kuje." „Kuje se kuje nekaj," — vzdibno ta možak, ta skrivni poslušalec, „ugenili ste." — Zdaj pa krono naravnost h kraljevemu taboru tako, kakor bi videl, kani gre, in kakor bi dobro vedel pot. Ali na enkrat se v tihi noči raztegne krič z juga, kjer kraljevi perjanici čakajo v zasadi, — krič, ki je kosti prešinil bojnikom in kri razvnel jim; - - krik, znan vsakemu voj-ščaka. krik tak, kakoršen se vije in izmiče vojščakom iz prs takrat, kader zagledajo sovražnika. Krik za krikom se vrsti, da naposled vstane nepretrgan krič in vik, hm m in žverket krutega boja. 'Po trenotje obstoji moški, ki se bliža kraljevemu šatoru, obstoji precej, ko prvič zagrmi nočni krik. „Ali je mar resnico govoril Tomažcvič. ta izgubljeni sin," omeni sam sebi poluglasno, „ali so mar Vukmanu na pogubo njegove namere?" — Na enkrat 60 drugič razlegne krik v tej temni noči, zdaj zopet, čuje bojni hrum. „Ha!" — vikne skore na glas, „moji bratje v hoji, jaz. pa oprezvam todi okrog, ali nisem vreden smrti !" Zc se hoče obrniti, pa obstoji zopet tako. kakor bi bil primrznil k Mam ; zopet se obrne h kraljevemu šatoru, stegno glavo naspred , knkor bi hotel z očesom podreti to strašno temo, da bi videl, kaj sti senci, ki sti šinili mimo njega. Nič več no čuje bojnega krika, k kraljevemu šatora na-nekteri „vedigabog, kje sla kraljevič in vojvodu, obljubila sta nam hoj inuhivi uho in vleče nii-nj ; na enkrat sc zopet premakne in tiho korači na- takih prilikah ■ pa »op mora žo vedeti, zakaj so jo celo nova pi ikazen | luči boji. ■ (V Krnnji) nn gimnaziji »o razpisani d?« profesorski iloibi, ena iu matematiko in narovcalovj* droga za jezikoslovje. Plaća 788 gld. ,») slovanskem k n j i g 0 t r i.t v u I. naime kako se skuša zbolj- • «• i ; , s;,.i.;,; imn oriiiosli v 91 listu članek iz ..Zukunfto\ sati ravno zna) v Nmji, smo printsi: v _i. nam »m«»« i i in sicer zato. da I i se na .1 nami možje misli, kteri bi Srhe posnemali in to za narodno literaturo prevažno stvar v roko vzeli. Omenjeni časopis prinaša v listu 22. t. m. zopet nekoliko nasv vredni, ker ima vrednik onega lista 1 nasvetava, da bi se na Dunaji veli trdi tov, ki so tem bolj obzira in izpeljave t star literat skušnje v tej zadevi. On i vseslovenska knjigarna ustanovila in h, i„ ne bilo posebno težavno. Početje bi sc ustanovilo ua delnice po 200, l"<> in m gld. in s prostovoljnimi doneski. — Dasiravno bodemo morali tudi potem še po naših mislih gledati da se vredi slovensko knjigotržje pri nas doma, in menimo da je važno, kar je o tem naš dopisnik iz Opčine spregovoril, naj bi se namreč knjigotrštvo po agentih in celo semnjib širilo med ljudstvom: vredi n je tudi oni nasvet premisleka in bode ustanovitev take obče Blovanskeknjigarne z.i Blovansko književno vzajemnost velike koristi. ■nio. da bi marsiktor Slovenec veasi rad dobil klasike tega ali ■a ker B ne ve kam po-nje obrniti , iu dostikrat ati, opttSti vse, kar je dvojna kvar. oper „Marb. Zcitg.") mislijo, kakor si volili 21. jan. 1867 in so bili popred ti da. volilnega odbora. V 28, st. „M. Ztg. pismu, ki je na prvi strani tisk ega jeziKa. iz sKusnji tega slov: tudi nima kje pozveo * (Tožbo z. nekteri volilci, ki bo shodu tedanjega nan v nekem volitvenem berechtigte", izreka, letos volilci ,. u a pol iimo, vložiti i večer pri se namreč podpisom „Wahl- i bi utegnili „kokor pred dvema letoma" tudi lija n i-' glasovat:. Ker se torej tu naravnost volilcem 21. jan. -s'''7 javno očita, da so pijani „svojo najvažnejo pravico udeleževanje ooatavodejnosti vršili," nahajajo omenjeni volilci v tem očitanji razžaljen je svoj e česti. Za zdaj moremo kot zanesljivo povedati, daje g. Pavel Mihci a k, volilni mož iz Gabernika pri gorenji Poljskavi, ki je predlanskim glasoval za dr. Vošnjaka in 11 r a n il s t e t t e r j a, svojo tožbo že odposlal na c. ki. okrožno Bodniji v Celje. Za njim jih pride gotovo šc več. ki si takih surovosti ne dade tako meni nič tebi nič v zobe bij u vati, Nekoliko šole v skušnjah nemikutarskim kričačem ne more škodovati. ' (Iz slov. bistriške čitalnice) Že v 16. št. „Slov. Nar." smo omenjali VSpeiuega delovanja sicer mlade in majhne bistriško čitalnice. Zadnjo nedeljo smo se iz nova prepričali, koliko bi nam mogla taka če tudi še tako majhna društva v naši narodni stvari pomoči, ako bi čitalnična vodstva svojo nalogo tako marljivo spolnjevala, kakor se to godi v Slov. Bistrici, Prostor nam za denes ne dopušča obširno popisati zadnjo besedo. Naj torej le ob kratkem povemo, da se je bilo zbralo skoraj 100 kmetov, večidel posestnikov, nekoliko tudi volilnih mož. Meščanov ni bilo, pa jih tudi ni nihče pogrešal. Igrala se je igra „Rob iz. Kranja'1, ali lokalizirana: ,Krapi iz Poljskavo". Igralci so svojo nalogo prav dobro izvršili, posebno se jo odlikoval Grabež in Kovačeva hčerka. Radi bi imenovali imena, ko bi se ne hali, da bi se komu tu ali tam v greh ne štelo, ako bi se izvedelo, da je pripomogel narodni strani, zbrano ljudstvo je bilo pravhvalcž.no in je prav pazno sledilo igri. kakor tudi govorom. Zandarji in oddelek husarjev so skrbeli, da so se mogli Slovenci brez nevarnosti zbrati k podučljivi veselici. — (Iz. Ljubljane.) Po izgledu goriških in novomeških vrlih dijakov, hočemo tudi ljubljanski dijaki naša prvaka in pesnika V. Vodnika in l'Y. Prezirna 28, t. m. v ljubljanski čitalnici slaviti. Zatorej vabi podpisani odbor uljudno vse č. rodoljube in sploh vsaeega nam pravičnega možaka, da l,.ltt»«,l;MWi «»hb tiu«Ku.tu««i..r.' 'te i prej, da se ne bi slišale njegovi! stopinje, naravnost h kraljevemu šatoru, kamor sti izginili obe prikazni. Prod vbodom v šator obstoji ; zavesi sti na pol odgrneui , in meju njima nekdo na videz stoji na straži; ali ves zatnokuen je v šator, sicer bi moral zapaziti nenadnega svedoka, ki je skoro prav pri šatoru, in ko obstoji, uide mu poluglasno: ..Radič!" — očito, da pozna, kdo je ta stražnik. „Kdo je \ šatoru ?" • oglasi se notri kralj Štetan. „Sliši se bojni krik, kdo je to. oh! ali si ti, sin moj V zakaj pa se ne oglasiš ? zakaj ne na-čeluješ vojščakom ?" „Ne mudi se!'1 — opomni Radić poluglasno. „Ha, kaj je to!" - plašno vskrikne kralj Štefan, da se daleč po taboru razlegne ta grozni vskrik tako, da bi vsi slišali ga, ko bi ne bili zamaknem v boj v dalečini. „Sin, zakaj BOŽaš k meni V' - vikue kralj, ne z navadnim glasom, smrt no je zagrgral. „Pomisli na Roga, prokleti sin! Kazen nikoli ne praznuje — Ilija! Ilija! osveti — — —" \soje tiho zopet; Radić globoko vzdihne na vhodu. „Dovršeno je zdaj!" šepne sam sebi. sneine kalpak z glave in otarc si pot s čela. V tem nekdo iz šatora pribeži tako naglo in plašno, toliko da podrl močnega vojevode. Ali ker ničesa ne čuje, ni ne vidi. ulije v temoti dalje, da menda sam ne zna. kamo, kakor tak človek, ki mu je smrt za petami, tak tudi kar dere naprej, samo da bi ubežal. Vojovoda Radič skoči za njim in zagrabi ga. „Kam bežiš, šleva? Osvesti se, Tomažcvie'" Ali Toinaževič mu no odgovori, prestrašen gleda h kraljevemu .šatoru. — „Kaj ti jo?« — povpraša ga Radić, „treseš sc tako, kakor trepetli-kovo listje, tako si bled, da se ti po noči pozna. Moški hodi moški!" „Ah si ga videl?" — povprača Toinaževič, a ustna sc mu treso. (Dnlje prih.) se blagovoljno svečanosti vdelož.', ter so tako vrednejše in sjajuejŠe proslav-Ijajo zasluge naših nam nepozabljivih pesnikov. Da so beseda ni preje napravila, krivo so bile maisiktere zavire, na ktere je „besedin* odbor naletel. Progi am besedo je tale: i. Prolog; 2. Vojenska, češki zbor; :;. VII.Air Va-rie pour Violon par Bori6t; 1. Deklamacija; 5. Kdo je mar? besede Koseškega, nap. Ipavčev; 6, Nova pisarija,dialog, zl.Proširen; 7. Popotnica, zbor; 8. Novci za diplomo, burka v onem djanji, iz češkega prevodil prof. Fr. Robec — Vstopnimi 40 kr.; veči doneski se zadovoljno sprejemajo. — Čisti donesek se porabi za Vodnikov spominek. — Vstopnice se dobivajo pri g. Bučarji pred Frančiškanskim mostom. Začetek ob '/as zvečer. Odbor. * (Volitev deželnega poslanca v Cel j i.) Nemški kandidat dr. Leitmavr se je zdaj sam kandidaturi odpovedal, kakor on pravi zato, ker se je našel drug „verfassungstreuer" poslance, kakor pa naši znanci zagotavljajo, zato ker ni imel upanja, dobiti le en sam glas. Boljša prihodnost tudi ne čaka novega nemškega kandidata g. posestnika Prošeka , kterega bo menda zdaj nemško politično društvo pohvalilo kot velikega prijatelja slov> naroda, kakor je prej hvalilo dr. Leitmaverja. Da bi jih plent vse te prijatelje! * (Preteki o leto) se je ustanovilo na Stirskeni 55 novih društev , dva pa sta razpadla. * („Danicu") ne more pozabiti, da smo jej bili malo po prstih potolkli, ko je bila več kot pobožna in je svojevoljno jela kandidate postavljati. Tudi v zadnjem listu ima dva dopisa, ki svoje rogove proti „S1. Nar." obračata. Vso skupaj pa ni druzega, kakor topo zaganjanje predrznega hinavca, kterega „Triglav" takole opiše: „Mi ne moremo nič druzega o njem reči, kakor da mora biti na službo naših nasprotnikov , ker hoče vrsto slovenskih volilcev preotliti in tako nemškemu kandidatu pomagati. V tej misli nas še bolj potrjuje, ako v roko vzamemo nesramna (infam) pisma, ktera isti gospod slovenskemu dubovenstvu razpošiljava in zoper našega kandidata s pripomočki agitira, ki mu no delajo niti kot Slovencu niti stanu pisalče-vemu časti". »Triglav" obeta — da bo po volitvi toga „ćudnega sanjača1' ime imenoval. Mi mislimo, da ni vredno s tacimi vrtalci puliti se. V savin-ski dolini se tudi te sorte „narodnjaki" smejo s celjskim nemškutarskim društvom zoper narodnega kandidata vezati, pa bo vso eno izvoljen. * (G. Kosar) piše v »Dan.": Ker se mi je iz zanesljivega vira naznanilo, da menda res mnogi volilci v saviuski dolini nameravajo pri prihodnji volitvi deželnega poslanca vCelji za mene glasovati, naznanjam tuka] očitno, da me ni volja to kandituro prevzeti, temveč da se strinjam tudi jaz popolnoma s celjskim volilnim odborom , da naj so glasovi vseh rodoljubnih volilcev družijo v osebi iskrenega rodoljuba g. Ivana Z uža. Slovenskim pcveein in prijateljem slovenskega petja \ •avlnekl dolini. Ker je v večih krajih Savinsko dolino, kakor v Celji, v Zavod , n Laškem , v Sent-Jurji, v Vojniku itd. več že dobro izurjenih slovenskih pevcev in pevk, ki bi se vkupnega slovenskega petja radi vdeleževali, in ker je število teh pevcev in pevk na enem samem mestu premajhno, da bi sami za-se dosti zdaten in močen zbor ali kor napravili, se je misel in želja iznudila , da bi so vse to po več krajih raztresene pevske in sploh muzikalni.' moči združile v eno samo močno pevsko društvo, ktero naj bi se na priliko imenovalo „Slovensko pevsko društvo Savinsko dolino". — Namen tega bi bila gojitev in povzdiga slovenskega petja in naprava vkupnili pevskih in sploh muzikalnih predstav zdaj na enem, zdaj na drugem kraji v Celji, v Zavcu, v Šent-Jurji, na Laškem, v Vojniku itd. — Ta namen bi se prav lahko in brez vseh imena vrednih stroškov dosegel s tom, da bi so pevci in pevke vsak na svojem mestu, — za svoj glas — dobro naučili enih in tistih, jim od društvenega vodstva poslanih slovenskih pesem, in da bi potem vselej pred vkupno produkcijo vkupno voliko skušajo imeli, pri kteri bi kak muzikalno izobražen in zato sposoben gospod vodil vkupno petje in pevce privadil k enakomernemu, živemu, natačnemu in čistemu petju, kakoršno petje se od vsaeega umetnega društva zahtevati mora. — Stroški tega pevskega društva bi bili tako majhni, da bi no bilo menda treba več kakor k vočemu po kakih 10 krajcarjev na mesec plačevati, ker bi le za pisanje pesem in za luč nekaj denarjev potrebovali. Zraven tega bi pa društvo tudi podporno ude imelo. — Ker se pa po postavi pravila vsakega društva morajo visoki c. k. namestniji predložiti, se s tem vsi slovenski pevci in prijatli slovenskega petja v Savinski dolini uljudno vabijo, da naj bi se v razgovor tc zdevo in za ustanovljenje društvenih pravil v prav obilnem številu zbrali v nedeljo 28. februarja to leto ob petih popoldne v dvorani Celjske čitalnice, ktero nam jc čitalnično ravnateljstvo v ta namen prijazno prepustilo. Tisti gospodje pa, kteri bi bili zadržani k temu razgovoru osebno priti, naj svoje misli in nasvete pismeno enemu ali drugemu spodaj podpisanih naznanijo.-Z druženimi močni bomo lepo društvo ustanovili. Zdravi! V Celji, 18. febr. 1869. Matevž Kozel, d. Ipavic, dr. F. Bratkovič ___ Levičnik, Gregorič. ~i Dr. Ferdinand Duhač, itnik v grajskih ulicah it, NI o Mariboru, Lnutniki: Dr. Jož« VoAnJHk in drugi. Tinkar Urinimi Jnnzl«-.