http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	tGCJlliK
ČETRTEK, 16.NOVEMBER / ŠTEVILKA 1227. LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
Veni
TOPLE MALICE IN KOSILA
tel. 05 6416 333	/ mob. 041 684 333
www.fastfoodveni.com
NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211434
Sanj pa ne izdam niti vedeževalki
Ob gledanju filma Odiseja 2001 nismo verjeli, da računalniki lahko govorijo, danes to počne že moj pametni telefon. Vedno več izmišljotin iz znanstveno fantastičnih filmov postaja stvarnost v kateri smo vedno bolj nezaščiteni.
(Mef) “Iz podatkov vašega telefona izhaja, da se vsak dan med to in to uro nahajate na tej relaciji. Iz naših podatkov izhaja, da se v tem časovnem pasu na isti relaciji sprehaja še 5 uporabnikov naše platforme. Če si želite njihove družbe odgovorite na to sporočilo in obvestili jih bomo o tem, da si želite družbe.
Znanec je po poklicu računalniški programer zato ga takšno sporočilo niti ni preveč presenetilo, prestrašilo pa je nas, običajne uporabnike najrazličnejših naprav, ki naj bi nam pomagale bolje živeti. “Kako vedo kdaj se voziš s kolesom skozi vinograde do Parenzane in nazaj?« smo se čudili, pa nam je pojasnil kdo in kako danes spremlja vse naše premike in navade.
Nadzoruje nas vse, kar je elektronskega z nami ah na nas, pa tudi vse kar je okrog nas, od vseprisotnih nadzornih kamer do vohunski sateltov, ki zaznavajo vse premike na tem planetu. Včasih smo verjeli, da nihče nima dovolj ljudi in dovolj časa da bi sledil vsakega od nas, danes vemo, da tega ne počnejo ljudje ampak računalniški algoritmi, ki nenehno računajo in obdelujejo, na videz nepomembne podatke o vsakem od nas.
Trgovske pike in točke služijo, da trgovci vedo, kaj nam morajo ponuditi, različne kartice ugodnosti imajo isto funkcijo, programe radijskih in tv postaj menda oblikujejo z nenehnim obdelovanjem nekakšnih anket, ki jih izvajajo z nami, a brez naše vednosti.
Planet zemlja se spreminja v stroj, kjer vse, kar nas je naredilo ljudi, emocije, znanje in tradicija, nimajo več veliko vrednosti. Poslušam o tem, da s pomočjo algoritmov lahko z visoko stopnjo natančnosti vnaprej izračunajo, kdo bo izvoljen na naslednjih volitvah, kdo bo zmagal na olimpijadi in kateri izum bo spremenil svet. Tisti, ki nam ves čas merijo število prehojenih korakov, število udarcev srca, krvni pritisk, sladkor in holesterol, z veliko verjetnosti lahko napovejo, kakšne volje se bom tudi sam zbudil v četrtkovo jutro in kaj si bom privoščil najprej.
Le tega, kaj sem sanjal to noč ne vedo. In zato o tem ne bom govoril, ker bi podatek že nekako prišel do njih in postal javen.
Sanje so naše zadnje pribežališče, zato jih ne izdam nikomur, sicer mi bodo že jutri poslali ponudbo za nakup tablet s katerimi bom sanjal, da živim v Švici.
^ ara
Veterinarski center Centro veterinario
HOTEL ZA MALE ŽIVALI
ALBERGO PER PICCOLIANIMALI
Trgovska ulica 4, Izola
tel 05 6401300
dežurni telefon:
031344832
nnn
INTES4 SANB40I0 BANK
OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA
tel. 040 600 - 700
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
OD OKTOBRA 1917 DO KATALONIJE 2017 (nič novega)
V psihologiji obstaja strokovni termin »projekcija.« Pogosto se pojavlja v stavkih ko, na primer, ponosni oče pove: »Ja, pa se vidi, daje moj sin«, ko mule udari po gobcu drugega mulca, ali naredi kaj podobnega, »moškega.« Tako kakor je pred nekaj dnevi naš predsednik vlade obtožil dva poslanca Državnega zbora, Jana Škoberneta, poslanca SD in Miho Kordiša, poslanca Levice, da sta začela predvolilno kampanjo, čeprav sta se oba mulca in falota obnašala precej bolj civilizirano, človeško, humano, kot nekateri drugi člani slovenske vlade. Naprimer ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkoš Žnidar in njeni, ki v skladu s svojo vestjo pošiljajo na človeka, ki je izgubil vse in iz sirskega pekla prebegnil v Slovenijo, po enoletnem čakanju pa je dobil za vrat policaje na konjih in s psmi, oklepnike in podobna sredstva od katerih je Ahmad Šamieh bežal iz Sirije. In, ko se je Ahmad ob petih zjutraj pojavil pred azilnim domom v Ljubljani, so ga tam čakali organi, da ga izženejo na Hrvaško. Pa so jim to preprečili: humanist in človek Miha Blažič - N Toko ter omenjena poslanca , ki sta, kako je lepo povedal predsednik vlade, začela predvolilno kampanjo, čeprav je on vse sam, osebno, naredil, da do tega izgona ne pride. Telefoniral je notranji ministrici, vendar se menda ni odzivala na njegove klice. Kje je še mogoče, da se ministrica ne odzove na klice predsednika vlade? Tistemu predsedniku, ki ni niti ust odprl, ko so izgnali begunsko družino, ki si je tukaj že ustvarila dom, ker je bilo takrat do volitev še daleč. Nič ni slučajno, tudi to ne, da se je predsednik vlade prav zdaj odločil pomagati Ahmadu. Volitve so namreč pred vrati.
Tako, kot ni naključje, da je španski premier Mariane Rajoy povabil predsednika Evropske komisje Jean Claude Junckerja, na Univerzo v Salamanci, da mu podelijo častni doktorat in priznanje španske vlade za pomoč španski vladi v boju proti katalonski osamosvojitvi. Salamanško univerzo so ustanovili Mavri za študije medicine, astronomije in matematike, v katerih so bili daleč pred evropsko znanostjo. Jean Claude Junckers je, v svoji zahvali ob velikem priznanju, povedal, da so »nacionalizmi strupi, ki preprečujejo evropsko enotnost,«, ter, da »ne moremo ostati prekrižanih rok, mora se reči »ne« vsaki obliki separatizma, ki slabi Evropo in širi prepade«, za kar se mu je Mariano Rayoj zahvalil. Nič ni naključje.
Ob začetku španske državljanske vojne je bil rektor univerze v Salamnci znani filozof Miguel de Unamuno. 12. oktobra leta 1936, na svetovni dan španstva, ki je posvečen negovanju stikov med špansko govorečimi narodi, je bila slovesnost v avli salamanške univerze. Predsedoval je rektor Unamuno. Med drugimi so bili navzoči salamanški škof, Francova žena, civilni guverner in general Millan Astray, ki je v svojem govoru ostro napadel Katalonijo in Baskijo. Imenoval jih je »rakasti tvorbi na telesu naroda,« in nadaljeval: »Fašizem, ki Španiji prinaša zdravje, bo znal obe uničiti.« Skupina falangistov v modrih srajcah je z iztegnjeno roko pozdravila Francovo sliko.
Stari Unamuno, rektor, je odgovoril: »Vsi čakate na mojo besedo. Vsi me poznate in veste, da ne znam molčati. Molčati je marsikdaj isto kot lagati, saj molk se lahko tolmači kot pritrjevanje. Rad bi nekaj pripomnil h govoru - če ga smem tako imenovati - generala Millana Astraya, ki je med nami. Pustimo ob strani osebno žalitev, ki tiči v zmerjanju Baskov in Kataloncev. Kot vsi veste, sem se rodil v Bilbau. Škof, ki je prav tako med nami, je Katalonec iz Barcelone, pa naj si to želi ali ne. Malo prej sem slišal nekrofilski in nesmisleni klic »živela smrt!« Vse svoje življenje sem se ukvarjal s tem, da sem govoril paradoksalne reči. Toda kot strokovnjak za paradokse moram reči, da me ta popolnoma tuji klic odbija. Gospod general je pohabljenec.« Dvorana je utihnila. Unamuno je nadaljeval: »Je vojni invalid. Tudi Cervantes je to bil. Žal imamo danes v Španiji preveč pohabljencev. A kmalu jih bo še več, če nam Bog ne pomaga. Pohabljenec, ki mu manjka Cervantesova duhovna veličina, si išče dvomljivo olajšanje v tem, da vse okrog sebe pohablja.« General Astraya se ni več mogel brzdati. Zavpil je: »Dol z inteligenco! Živela smrt!« Unamuno je mirno nadaljeval: »To tukaj je tempelj inteligence, jaz pa sem njen svečenik. Vi ste skrunili te svete prostore. Zmagali boste, saj ste za to dovolj brutalni, ne morete pa prepričevati. Če hočete prepričevati, morate dokazati. A za to bi vam bilo potrebno dvoje, česar nimate: razum in pravičnost. Nesmisleno se mi zdi pozivati vas, da mislite na Španijo. Sem končal.« In je odšel iz dvorane. To je bil njegov zadnji govor. Umrl je zadnji dan istega leta.
Ali je naključje, da je Mariano Rajoy pripeljal Jean Claude Junckersa v Salamanco? Ali je hotel Španiji in slepi Evropi nekaj povedati?
Nič ni naključje.
Tradicionalni slovenski zajtrk
Ob dnevu slovenske hrane bo tudi letos potekal tradicionalni slovenski zajtrk, ki se že vrsto let izvaja na tretji novembrski petek. Projekt vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. Otroci v izolskih vrtcih in šolah na ta način bližje spoznajo zdrav zajtrk, ki so ga bili navajeni njihovi starši ter babice in dedki.
Poleg tradicije je velik poudarek na zdravem zajtrku, ki je eden najpomembnejših obrokov v celem dnevu. Med ima veliko pozitivnih učinkov, saj je odličen vir energije in deluje pomirjajoče. Čebelar Dario Renko bo pomembnost medu in njegove predelave predstavil otrokom vrtca Mavrica v Kortah ter vrtca z italijanskim učnim jezikom L’Aquilone.
Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku se bo v petek pridružil tudi župan Igor Kolenc. Ob 9. uri bo obiskal otroke vrtca Mavrica v Kortah. Otroci vrtca L’Aquilone pa bodo skupaj z Ambro Šlosar Karbič, vodjo vrtca in predstavnico Italijanske samoupravne narodne skupnosti, okušali slovenski zajtrk ob 10. uri. Na dogodku bodo otroci preko igre na zabaven način spoznali pomen slovensko pridelanih dobrot, kot so črn kruh, med, jabolko, mleko in maslo.	szj
Obvestila Društva invalidov
Meritve krvnega tlaka
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da organiziramo meritve krvnega tlaka v prostorih društva v četrtek, dne
23.11.2017 ob 8.00 uri.
Vljudno vabljeni!	Predsednik Dl Izola:
Franc Poropat
Razpis kapacitet ZDIŠ za leto 2018
Člane društva invalidov obveščamo, da z dne 13.11.2017 odprt razpis za prijavo počitniških kapacitet ZDIŠ za leto 2018. Razpis bo trajal do 28.02.2018.
Vse, ki ste zainteresirani za koriščenje kapacitet ZDIŠ v letu 2018. Vljudno vabljeni.
MANDRAC je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občina Izola
Izola je manjšinski lastnik Izole
Vpogled v Zemljiško knjigo bi verjetno pritrdil, da Občina Izola ni večinski lastnik zemljišč na območju lastne občine, Velik del jih ima v lasti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, večino najelitnejših smo izgubili z lastninjenjem in kasneje z različnimi bančnimi izterjavami in ustanovitvijo takoimenovane Slabe banke,
Tega se zavedajo tudi v občinski upravi, kjer radi potarnajo, da nimajo možnosti kvalitetnega načrtovanja in priprave Občinskega prostorskega načrta, saj so nekatera najatraktivnejša zemljišča končala v tuji lasti.
Ob predstavitvi nekaterih projektov, ki jih na takšnih zemljiščih načrtujejo lastniki ali morebitni investitorji je postalo jasno, da Občina Izola nima prav veliko možnosti širitve obrtnih ali industrijskih območij, njeno edino orožje, s katerim lahko sploh vpliva na razvoj in prihodnost tega kraja pa je prostorsko načrtovanje in določanje namembnosti posameznih zemljišč. Na Občino sicer redno prihajajo zainteresirani investitorji, ki preverjajo naklonjenost njihovim načrtom, v zadnjem letu so z njimi seznanili tudi občinske svetnike, ki jim pripada pravica do odločanja o tem, kaj bo kje zraslo.
Nesojeni tuji investitor, ki se ukvarja z medicinskim, rehabilitacijskim turizmom, je predstavil projekt v katerem kombinira klasične hotelske objekte in apartmaje, njegova predstavitev pa je pri svetnikih pustila mešane občutke, čeprav velikega nasprotovanja ni bilo videti. Kolikor je nam znano se investitor od predstavitve dalje ni več oglašal v občinski stavbi in zdi se, da od te prodaje zemljišča in načrtovane gradnje ne bo nič.
Njihova predstavitev je svetnike prepričala predvsem s tem, da še ne gre za konkretno projektiranje ampak samo za ugotavljanje, kakšno območje bi sploh lahko prodali morebitnemu kupcu in investitorju. Seveda pa bo veliko odvisno tudi od tega, kako se bo urejalo območje Ladjedelnice, saj ta trenutno ni ravno navdušujoč sosed načrtovanim turističnim objektom višjega razreda.
Jadranka in Ruda
Trikotnik še čaka
Če gremo od Belvederja proti Rudi je že znano, da obstajajo projekti za turistične gradnje na in pod Belvederjem, v Simonovem zalivu in trikotniku pri Delfinu (IPA 8) > Prav za to območje, ki ga sedanji lastnik, Gorenjska banka, ureja in vzdržuje, da bi bilo atraktivnejše za morebitnega investitorja, je že doživelo predstavitev občinskim svetnikom.
Delamaris čaka Ladjedelnico
Od trikotnika proti vzhodu je seveda veliko območje nekdanjega Arga, ki je v lasti slabe banke.
Sledi območje nekdanjega Delamarisa in ladjedelnice, ki prav tako ni v lasti občine Izola, ampak Repe, nekakšne avstrijske slabe banke in naše, slovenske Slabe banke. Prav avstrijski lastniki so izolskim občinskim svetnikom predstavili svojo vizijo urejanja tega območja.
V tuji lasti sta tudi dve zanimivi območji avtokampa Jadranka in trgovsko gostinskega območja pri Rudi. Prav slednje je spet v lasti Gorenjske banke, ki pa ga, zaenkrat še ne prodaja, čeprav ni skrivnost, da bodo to storili takoj, ko dobijo pravega kupca.
Med Jadranko in Rudo, na zemljišču, kjer je zdaj še nadvoz in cestna pentlja, je pravzaprav še eno redkih območij v lasti izolske občine, ki je tukaj že uredila parkirišča za sprehajalce in kopalce ob obalni cesti ter nekaj sanitarij, njihovo načrtovanje pa se tukaj ne konča.
MOK lastnik izolskih zemljišč
Med pregledovanjem lastništev posameznih območij izolske občine smo naleteli tudi na večje število parcel, ki so v lasti Občine Koper. Ne gre za parcele brez posebne vrednosti, ampak za celotno območje med cesto in morjem, od Rexa do avtokampa Jadranka, kar dejansko pomeni, da smo v last dobili le cesto.
Drugo večje območje, ki je, vsaj po veljavni Zemljiški knjigi, v lasti Mestne občine Koper, se nahaja nad Merkurjem vse do višine izolske bolnišnice, tretje manjše območje pa je prav na območju deteljice, med podvozom pri Mehanu in cesto za bolnišnico.
Kako je Mestna občina Koper postala lastnica zemljišč v izolski občini smo povprašali odgovorne v koprski in izolski občini. Iz službe za stike z javnostmi koprske občine so odgovorili, da je res na območju Občine Izola kompleks zemljišč, ki so v zemljiški knjigi vpisana kot last Mestne občine Koper, kar pa je najverjetneje posledica neurejenega zemljiško knjižnega stanja. S strani Mestne občine Koper namreč ni prišlo do odkupa omenjenih zemljišč.
Iz kabineta izolskega župana smo prav tako dobili odgovor, da gre najverjetneje za napako, ki je nastala pri nastavitvi nove zemljiške knjige za k.o. Cetore (prej Lazaret). Zemljiška knjiga za k.o. Lazaret se je vodila na sodišču v Kopru in zato so očitno pripisali lastništvo Mestni občini Koper. »Z zadevo smo seznanjeni in jo bomo skušali v najkrajšem možnem času urediti. Navedeno ne bo imelo nobenega vpliva na razvoj območja obalne ceste,« so še zapisali v odgovoru. Hitra rešitev problema bo tako odvisna predvsem od dobre volje obeh lokalnih skupnosti.	ur
mamoh/m: 4
-----------------------------------Občina Izola
Občina ne odgovarja na “anonimko"
Člani civilne iniciative za spremljanje izvedbe OPPN Šared so prejšnji teden objavili zapis, v katerem župana Igorja Kolenca pozivajo k spoštovanju dogovorov. Iz Občine so na zapis odgovorili, čeprav ne le avtorjem, temveč celotni javnosti.
Prejšnji teden so člani Civilne iniciative za spremljanje izvedbe OPPN Šared naslovili pismo, v katerem župana Igorja Kolenca in občinsko upravo pozivajo, da spoštujejo dogovore s časa priprave in usklajevanja akta OPPN Šared. Te dni je z Občine prišel odgovor na to, kot jo sami imenujejo anonimko, ki pa to v resnici ni, saj v uredništvu razpolagamo z naslovi avtorjev.
Na Občini pravijo, da je z dogajanjem na Šaredu obveščena vsa javnost, odgovor v celoti pa sledi:
0 dogajanju je obveščena javnost
Občina Izola v zadnjem letu pospešeno prodaja nepremičnine na Šaredu s ciljem, da pridobljena sredstva v celoti nameni za ureditev komunalne infrastrukture na tem območju. O poteku aktivnosti na Šaredu redno in na različne načine obveščamo širšo javnost in tudi v prihodnje informacij ne želimo pošiljati samo nepodpisanim posameznikom, ki so julija letos županu poslali nekaj zahtev v tako imenovani civilni iniciativi. OPPN Šared je bil (kot sicer vsak prostorski akt) soglasno sprejet s strani občinskega sveta, skupaj s slednjim pa je bil potrjen tudi program opremljanja, ki je osnova za definiranje višine komunalnega prispevka. Občinski svetniki so junija letos izglasovali rebalans proračuna, s spremembo pa se je 100.000 evrov sredstev iz prodaj na Šaredu preneslo na ureditev obalne ceste. Vendar pa je bilo na isti seji sprejeto tudi to, da se sredstva v letu 2018 vrne na zanje prvotno planirano postavko. Višina sredstev, zbranih iz naslova prodaje zemljišč na območju OPPN Šared, je javno dostopen podatek, ki je bil že večkrat objavljen v medijih (po izvršitvi posameznih javnih dražb). Do sedaj smo iz prodaje iztržili dobrih 1,2 milijona evrov.
Komunalna infrastruktura se, in se bo tudi v prihodnje, ureja/la iz naslova prodaj zemljišč na Šaredu.
Projekti komunalnega opremljanja in terminski načrt izvedbe komunalne infrastrukture na območju OPPN Šared so pripravljeni in se bodo izvajali skladno s pridobitvijo zemljišč. Občina namreč ne more pridobiti gradbenega dovoljenja, če ne izkaže lastništva oz. služnosti nad zemljišči. Občina prav tako ves čas z lastniki (z vsakim posameznikom posebej) aktivno dela na odkupih, zamenjavah in izravnavah. Na tem mestu ponovno pozivamo lastnike k prodaji oz. dogovoru, saj je realizacija projekta odvisna tudi od določenih posameznikov.
0 Šaredu transparentno
Poleg rednega obveščanja o poteku aktivnosti na Šaredu na skoraj vsaki seji občinskega sveta, na zadnji redni seji tudi pod posebno točko na dnevnem redu, smo se tematike dotaknili v številnih sporočilih za javnost, novicah na spletni strani in komuniciranju preko socialnih omrežij. Prav tako so vsi občani o dogajanju na Šaredu obveščeni tudi z občinskim glasilom, ki ga prejmejo na dom oz. si ga lahko ogledajo na uradni spletni strani. Prav z željo, da bi obveščali celotno javnost, se župan ni odzval na zahteve nepodpisanih posameznikov.
Naš cilj je, da informacije posredujemo celotni javnosti in ne le posameznikom, ki se skrivajo za civilno iniciativo s ciljem uresničevanja osebnih interesov.
Izvajalec del kanalizacije znan še letos
O poteku aktivnosti na Šaredu so župan in pristojne službe nazadnje podale informacije na zadnji seji občinskega sveta.
A ,
Ocenjena vrednost izvedbenih del za prvo fazo komunalnega opremljanja, vključno z nakupom zemljišč in izgradnjo zbirnega fekalnega kanala Šared - Izola je 4,2 milijona evrov. V skladu z razpoložljivimi sredstvi bo Občina pristopila najprej k ureditvi zbirnega fekalnega kanala Šared-Izola in delni izvedbi opremljanja na območju Šareda, kjer bodo nakupi zemljišč zaključeni. Še v tem letu bo objavljen javni razpis, s katerim bo Občina Izola iskala najugodnejšega izvajalca za delno izvedbo prve faze, za katero je na voljo 1,5 milijona evrov. V tej vsoti so všteti odkupi zemljišč za razpisano fazo del, ki so predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo komunalne infrastrukture. Izvajalec del bo predvidoma izbran do decembra, dela pa se bodo začela izvajati po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
SZJ
0 cesti in vodi
Pred časom smo objavili zapis bralca, ki ima velike težave z odvodnja-vanjem ceste na Medljanu. Kot pravi, odkar so cesto obnovili, ima ob vsakem deževju na njivi poplavo in zato grozi, da če ne bodo ukrepali odgovorni, bo ukrepal sam. Po objavljenem zapisu je sicer stopil v stik s Komunalo, a na pozitiven odgovor še čaka. »Direktor Komunale Denis Bele ni želel slišati o tem, da je izvor težav cesta. V zabeležki sicer omenja probleme povezane s cestiščem na drugem mestu zaradi posegov lastnikov, kar pa je laično prepričevanje, pa tudi, da se voda iz cestišča pač mora odvajati«, je še povedal. Težava je verjetno v tem, da se odvaja tam, kjer to sicer ni predvideno, predvsem pa ni mogoče. Na rešitev torej še čakamo.

Četrtek, 16.november 2017, št. 1227
----------------------------------------------------- Lokalno - globalno
Nazorno o Nazorjevi ulici
Nazorjeva ulica je vzporedna ulici Oktobrske revolucije in po njej je urejen enosmerni promet. Razmeroma tiha, čeprav prevozna ulica, je te dni vendarle precej glasna.
Nekatere stanovalce je namreč razjezil nov prometni režim, s katerim je občinska služba njihovo ulico spremenila v območje umirjenega prometa, kjer velja stroga omejitev hitrosti in prepoved parkiranja. Posebej slednje je presenetilo in razjezilo posamezne stanovalce, ki so konec oktobra, od enega od sosedov, prejeli tak dopis.
»Spoštovani sosedje!
Ko sem danes odšel iz stanovanja sem na avtomobilu opazil opozorilo občinskega redarstva. Ker mi ni bilo jasno, zakaj sem dobil to opozorilo (najprej sem pomislil na to, da imam koprske registrske tablice) sem poklical vodjo Občinskega redarstva in ga vprašal, zakaj sem pred lastnim blokom dobil opozorilo o napačnem parkiranju.
Vodja redarjev mi je pojasnil, da nam odslej pripadajo samo parkirna mesta med blokoma in da je tam, kjer smo doslej parkirali vsi, zdaj občinsko vozišče na katerem parkiranje ni dovoljeno, kar določa tudi ustrezna prometna signalizacija s tablo za označitev območja umirjenega prometa. Namestili so jo že maja meseca.
Takšno ravnanje se mi zdi nepotrebno, saj je cesta že zdaj enosmerna in je vozišče dovolj široko, da po njem lahko varno vozijo avtomobili in celo tovornjaki, istočasno pa so tam tudi parkirani avtomobili, saj parkirnih mest zelo primanjkuje. Predlagam, da se v ponedeljek, v čim večjem številu, odpravimo na Občino Izola k Alešu Pesku, višjemu svetovalcu za promet, s katerim sem sicer že govoril po telefonu, saj so me k njemu napotili iz Občinskega redarstva.
V pogovoru z g. Peskom nismo nič
dosegli saj mu nisem uspel razložiti nastale situacije in je vztrajal pri ugotovitvi, da sem parkiral na cesti ter na ta način naredil prekršek. Mi je predlagal, da se ponovno dobimo v ponedeljek in v živo pogovorimo o možnih rešitvah. »
Nekaj dejstev
Drugi stanovalec omenjenega bloka je zapisal, da je blok vseljen že od leta 1965 in v tem obdobju ni nihče nič storil za ureditev prometa in ureditev parkiranja. Parkiranje sicer v ulici ne predstavlja kakšne težave, razen morda poleti, ko pridejo na dopust najemniki počitniških stanovanj. V obeh blokih je po 21 stanovanj, ki seveda, potrebujejo parkirne prostore. Postavitev znaka za cono umirjenega prometa je bila izvedena brez soglasja velike večine stanovalcev. O tem menda odloča župan, vendar dvomim, da to lahko kar tako stori, brez sodelovanja stanovalcev. Gotovo pa bi morali biti o tem obveščeni in imeti možnost pritožbe. Obstoječi red pomeni prepoved ustavljanja in parkiranja, kar je nesprejemljivo, saj tu živijo stalni prebivalci, mnogi med njimi so že starejši in seveda potrebujejo prostor za ustavljanje in parkiranje avtomobila. Pa ne le to. Tudi k nam pripeljejo blago, prihajajo serviserji ali patronažne sestre, vendar ne smejo na cesti parkirati svojih avtomobilov, saj jim oznake to preprečujejo.
V pogovoru pa so stanovalci Nazorjeve še povedali, da je bilo, kljub parkiranim avtomobilom, doslej dovolj vozišča za enosmerni promet, zato zahtevajo, da se ta parkirna mesta ohranijo.	ur
Kaj slika Monnet?
/makedonske impresije/
piše: Ivo Vajgl
Ničesar. Jean Omer Marie Gabriel Monnet ni v sorodu z znamenitim slikarjem Claudom Monetom, ki je s sliko »Impression« sprožil eno izmed najbolj odmevnih smeri v svetovnem slikarstvu - impresionizem, niti z njegovim najstarejšim sinom Jeanom Monetom, ki je bilo njegov priljubljen motiv. Jean Monnet, s katerim sem se ukvarjal minuli teden v Makedoniji, velja za enega izmed »očetov« evropskega združevanja, ki je leta 1950
ustanovil Evropsko združenje za premog	Šemo2kr5a1q! zl1bevropov 'n »
in jeklo - predhodnico Evropske unije.
V dolgotrajnih pogovorih z vodji vseh, v parlamentu zastopanih strank sem zagotovil sodelovanje v projektu Evropskega parlamenta, ki je poimenovan po Jeanu Monnetu - in sprožil verižno reakcijo nesporazumov, ki so značilni za politično ozračje države, ki nam je blizu in še vedno ujeta v nedorečenosti, razpeta med pričakovanja in vsakodnevno resničnost, ljudi, ki jih je mogoče v hipu navdušiti in potisniti v obrambne jarke splošnega nezaupanja.
Dialogi v Monnetovi rojstni hiši blizu Pariza so tradicionalna oblika druženja članov nacionalnih parlamentov z evropskimi poslanci in strokovnjaki za posamezna kritična vprašanja, o katerih je v parlamentih nacionalnih držav težko doseči enotnost
Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu.
pogledov, v okolju brez prisotnosti medijev, v svobodni izmenjavi mnenj in neformalni obliki pa je to morda lažje. In vendar si je do včeraj vladajoča stranka VMRO vzela čas, da na ponudbo, ki naj bi skrajšala pot Makedonije do začetka pogajanj o članstvu v EU, odgovori pozitivno. V soju neverjetne pozornosti medijev in javnosti sem moral izrekati zagotovila, da Monnetovega imena ne bomo uporabili kot izgovor, da bi spremenili ime Makedonije, da ne bomo Makedoncem vsilili albanskega jezika in da ne bomo pripravili nekakšnega novega »Pržinskega sporazuma«, ki je pripeljal do spremembe oblasti v Skopju. Organizacija Makedoncev v diaspori mi je posvetila posebno sporočilo za javnost, s katerim je opozorila na nevarnost uveljavljanja tujih vplivov v domovini.
Tujih vplivov se v Evropi bojijo marsikje. Včerajšnja (sredina) razprava o ogroženosti pravne države na Poljskem, ki je bila že tretja v tem mandatu Evropskega parlamenta, je veliko dvorano EP v Strasbourgu spremenila v ideološko bojišče. Pogumni podpredsednik evropske komisije Timmermans je desničarsko-nacionalistično poljsko vlado obtožil kršenja načel pravne države, splošnih človekovih pravic in načel, na katerih je zgrajena Evropska unija. Poljski poslanec Lewandowski, ki je govoril v imenu poslanske skupine ljudske stranke (EPP), si je zaslužil dolgotrajen aplavz in tudi moje odobravanje z besedami, da poljski volivci niso vedeli, da so izvolili vlado, ki bo sistematično zlorabljala svojo moč in ki ji bo uspelo v tako kratkem času v svetu očrniti svojo državo. V imenu liberalcev je Guy Verhofstadt spregovoril o več kot 60.000 neonacistih, ki so minule dni paradirali po Varšavi, v državi, ki je na lastnih tleh doživela grozote Auschvvitza. Poslanka skrajno desničarske desnice iz Hrvaške Tomašičeva je poljski vladi prihitela na pomoč.
V Evropskem parlamentu čedalje bolj pogosto govorimo o kršenju temeljnih vrednot EU v državah članicah. Za Orbanovo Madžarsko, ki je bila na tapeti nekajkrat, Poljski, ki po avtoritarnosti vlade in kršenju liberalnih demokratičnih načel prednjači od samega začetka, po Malti, kjer se je plaz kritik zlorab oblastnikov sprožil po umoru raziskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie, (še) nismo zbrali dovolj poguma, da bi se soočili z avtoritarnimi potezami vlade v Madridu, ki v Kataloniji obračunava s pravico do samoodločbe, načela lastnega in mednarodnega prava.
Spet smo imeli na dnevnem redu probleme, povezane z migracijami in interpretacijami prava za mednarodno zaščito azilantov. Begunec, okoli katerega so se v Ljubljani lomila kopja, nam sporoča, da vladavina prava v naši skupnosti, ki hoče biti pravna država, šepa.
Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu

Četrtek, 16. november 2017, št. 1226
Volitve------------------------------------------------------------------------
Obrazi z ekrana so naša duhovna hrana
piše: Franko Hmeljak
Dobili smo novega - starega predsednika države. V Izoli je zmagal skoraj 60 odstotno, poražen je bil le na Maliji in v Jagodju-Dobravi.
Drugi krog volitev predsednika države je v Izoli pripeljal na volišča dobrih 33 odstotkov volivcev (33,39%), kar jemanj kot v prvem krogu, ko je glasovalo 36,70% volivcev. Kljub temu smo bili po volilni udeležbi najboljši od štirih občin slovenske Istre. Zanimivo pri tem je, da je imela Izola v prvem krogu predsedniških volitev najnižjo , v drugem krogu pa najvišjo volilno udeležbo od štirih istrskih občin.
Tudi tokrat je bila najboljša udeležba na volišču v hotelu Keltika, najslabša pa v palači Manzioli, vsega 27,71%.
PahonŠarec 59.65:40.35
Pri tako skromni udeležbi je analiziranje volilnih rezultatov sicer precej vprašljivo pa vendarle. V volilni enoti Izola je bil Borut Pahor izvoljen s prepričljivo večino oziroma razliko slabih 10 odstotkov, kar je bistveno več kot na državni ravni. Najbolj prepričljivo je zmagal na Baredih (75%), vendar to pomeni vsega 27 volivcev. Od velikih volišč je bil najuspešnejši na volišču v dvorani Rdečega križa, kjer je prejel 64,42% glasov oziroma, je zanj glasovalo 248 od 387 volivcev. Nekoliko preseneča zgolj 54% podpora na volišču Društva upokojencev, kjer so kandidati SD običajno prejemali dobro podporo. SD pa je, kot vemo, podpirala kandidaturo Boruta Pahorja.
Zanimivo glasovanje v Jagodju
Kot vedno je zanimivo primerjati volilne izide dveh volišč v KS Jagodje. Medtem, ko so na volišču v Hotelu Keltika (spodnji del Jagodja) Pahorja izvolili kar 62 odstotno, so na volišču v KS Jagodje - Dobrava (zgornji del Jagodja in Dobrava) prednost dah Marjanu Šarcu z 51.80%. Pahorjevemu protikandidatu so večino glasov namenili tudi na volišču na Maliji, kjer je zanj glasovalo 86, za Pahorja pa 82 volivcev.
Povejmo še, da je predčasno tokrat glasovalo 275 volivcev, od tega je 58% volivcev glasovalo za starega in novega predsednika. Tudi tokrat je neveljavne glasovnice oddalo 45 volivcev, od tega celo trije na predčasnem glasovanju. To, seveda, pomeni, da se pri glasovanju niso zmotili, ampak so zavestno prečrtali ali obkrožili oba oziroma nobenega kandidata ali pa pripisali svojega.	ur
Pod volt na Velikem trgu se je vrnil železni pano, sestavni del urbane prenove našega mesta. Najbolj so se ga razveselili tam zmrzujoči, saj so jim z njim odnesli priročno skladišče za prazne pločevinke piva, nič manj pa starši otrok, ki so se tam igrali z električnimi žicami, ki so bile sicer odklopljene a so, tako, iz zidu štrleče, vendarle delovale malo zastrašujoče. Še posebej pa so se popravila razveselili sosedje, ki jim je pokvarjena kljuka jemala spanec, ko so težka železna vrata, v vetrovnih nočeh, tolkla ob železni okvir. O tem, kako težki so ti železni panoji pa priča tudi fotografija, ki je nastala ob povratku pod volt.
To poved sem prvič slišal med ogledom dokumentarnih filmov Želimirja I Žilnika leta 1974, ko sem se znašel med peščico gledalcev v portorožkem Avditoriju. Po izteku plodnega obdobja jugoslovanskega obdobja „črne-ga filma", ko je Žilnik z novosadsko Neoplanto, ki je sicer zgolj eno od sedmih imen za glavno vojvodinsko mesto, v Berlinu prejel srebrnega medveda za film Zgodnja dela, kar je bil dotlej največji dosežek jugoslovanskega filma, si je moral preživetje poiskati v Nemčiji. Kot mi je kasneje pojasnil Radovan Čok je v Nemčiji za kinematografe veljal zakonski predpis, da morajo vsako projekcijo začeti z domačim, večino-, ma dokumentarnim filmom. Tako je Žilnik kmalu našel producenta za svoje dokumentarce na miinchenski železniški postaji, kjer je snemal jugoslovanske „gastarbajterje“, zlasti njihove vtise po večletnem delu ■ na tamkajšnjih gradbiščih. Enega od njih je najbolj očarala televizija pred spanjem v samskem domu.
Šele kasneje sem bral knjigo Guya Deborda, Družba spektakla in v tej gajstarbajterski izjavi dojel njen smisel: v družbi spektakla sodobni kapitalizem organizira celotno človekovo življenje s pomočjo izrabe prostega časa in informacijskega blaga kot glavnima pripomočkoma spektakla pri podjarmljenju človeka. Tako je izraba prostega časa s televizijo postala še ena vrsta blaga, saj tako ves čas kupujemo iluzije, ki nam jih ponuja spektakel. To je bilo napisano leta 1967, dobrih 30 let prej je Walter Benjamin v knjigi Eseji, ki jo je leta 1974 izdal beograjski Nolit, v esejih Umetniško delo v času tehnične reprodukcije in Prispevkih za kritiko sile, na primeru nacistov pojasnil, da je v dobi javnih občil, tedaj sta bila to le radio in film, politik dejansko postal igralec. Da teorijo praktično dojameš, se je meni zgodilo šele ob drugem ameriškem napadu na Irak. Bush mlajši je dal v oklepnike, ki so bliskovito hrumeli proti Bagdadu, posaditi tudi televizijske ekipe in tako sem, na j tedaj že obilici televizijskih programov, na starem Gorenjevem sprejemniku več kot ducat krat v enem večeru gledal en sam posnetek, kar j je pripomoglo k odločitvi, da sem sprejemnik dal zapečatiti, odpovedal sem se uslugam kabelske televizije in stacionarnega telefona in tako v letu dni odplačal računalnik, pa še na sina, tedaj študenta Humanistike dobil še Eudoramove storitve hitrega interneta. Sčasoma sem se naveličal še gledanja televizije na računalniškem zaslonu in po nekaj letih s čudnimi izjavami presenečal sodelavce, ki so ob jutranji kavi komenti-i rali sinočnje Odmeve....
Da se tudi to plača sem dojel komaj med letošnjimi predsedniškimi volitvami, ko sem v prvem krogu nemočen oddal glasovnico z vsemi prečrtanimi kandidati, v drugem krogu pa podlegel skušnjavi za las neuspelega, »protipahorjevega referenduma."
Dolžina kampanje za drugi krog je bila za kakšen dan prekratka: Delo je v soboto napovedovalo izzid 56,3% za Pahorja in 43,7 za Šarca, nedeljski volilni izid pa je znašal 52,94 : 47,06. Pred 5 leti, v drugem krogu, v dvoboju z Danilom Turkom, je Pahor prejel 490 tisoč glasov, v nedeljo pa več kot 100 tisoč manj. Ob dejstvu, da je bilo presenečenje prvega kroga že to, da je bil zopet potreben drugi krog, je na Pahorjevem obraz prineslo resen pogled, namesto prejšnjega vedno nasmejanega, tako se je Svetlana Slapšak po prvem krogu resno v Večeru spraševala, ali se pri Pahorju v teh okoliščinah lahko porodi tiranska želja, ko je povezala njegovo izjavo da mu je predsedniška funkcija „pisana na kožo," spričo katere gre torej za ..fatalistično fevdalno razumevanje moči".
Pravo presenečenje izida predsedniških volitev pa je dejstvo, da je po Delovi anketi že drugi mesec zapored po mnenju vprašanih na prvem mestu stranka SD z 20% podporo, sledi ji Janševa SDS s 14% podporo, čeprav so že nekaj časa prave poraženke prav agencije, ki ugotavljajo javno mnenje. Tovrstni Gallupov inštitut je nastal v času industrijske revolucije, v času množičnih organizacij in centraliziranega državnega nadzora. Digitalne tehnologije na novo strukturirajo politiko, česar se bolj kot aktualna politika zavedajo skoraj že dvotretjinska večina, ki je takšne volitve bojkotirala. Med njimi je večina prekarcev, čeprav so najbolj iznajdljivi med njimi na vrhu lestvice najbogatejših Slovenk in Slovencev. To so pravi obrazi, tudi z ekrana, za 21 stoletje, ki se v politiki začenja s faznim zamikom, saj zavest zaostaja za realnostjo..
Franko Hmeljak je upokojeni novinar Radia Koper, po novem ljubiteljski kmet in vsestranski aktivist in spremljevalec našega življenja.

Izola
Na Rdečem križu o uveljavljanju pravic
V prostorih Rdečega križa v Izoli je potekalo predavanje na temo Uveljavljanje človekovih pravic iz javnih sredstev. Kdo lahko te pravice uveljavlja in kako lahko pride do njih so na žalost temeljna vprašanja, ki nimajo preprostega odgovora.
Na brezplačnem predavanju, na temo Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki je potekalo na sedežu Rdečega križa Izola, v sredo, 8.11.2017 so bile predstavljene sledeče pravice: denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencioniranje najemnine, otroški dodatek, državna štipendija za mlade do 18. let idr.
Uslužbenki Centra za socialno delo Izola, Jasna Jug in Klara Giassi so vsebine zelo jasno obrazložile. Predstavitev je oplemenitila pravnica Sabrina Jerman, s Primorskega svetovalnega središča, ki občanom Občine Izola, upravičenim do denarnih socialnih pomoči, svetuje brezplačno. Sabrina je izpostavila drugo plat pravic - dileme, pritožbe ter splošno razumevanje teh pravic, ki so včasih za preprostega človeka težko razumljive.
Udeleženci so že med predavanjem izpostavili nešteto vprašanj, iz katerih so se razvile živahne in zanimive debate. Ugotovili smo, da bi bilo potrebno take vsebine večkrat predstaviti v živo. Zaposleni in člani Rdečega križa Izola pa smo se ponovno prepričali, da smo žal kot humanitarna organizacija zadnji v vrsti institucij, na katere se lahko socialno ogroženi obrnejo. Preko izpostavljenih vsebin sedaj bolje razumemo, kdo so naši upravičenci, ki priha-
jajo k nam, na podlagi odobrenih denarnih socialnih pomoči ali drugih odobrenih pravic iz javnih sredstev. Žal je takih vedno več.
Za sodelovanje se zahvaljujemo Centru za socialno delo Izola in Primorskemu svetovalnemu središču Izola, udeležencem pa za odziv, ter za kopico izpostavljenih življenjskih vprašanj.
RK Izola, predsednica, Nevija Božič
Zahvala za dolgoletno sodelovanje
Uspešno opravljeno usposabljanje predavateljev za tečaje Prve pomoči
Predavateljici na tečajih Prve pomoči in prostovoljki, Marti Gams, se zahvaljujemo za dolgoletno in vztrajno sodelovanje z našim Rdečim križem. Marta počasi prepušča svoje predavateljsko mesto novim predavateljem, obenem pa sporoča, da ostaja na razpolago, kot prostovoljka, kar cenimo in jo tudi potrebujemo.
Ob uspešno opravljenem izpitu za predavatelje prve pomoči iskreno čestitamo našima novima predavateljema Petri Adamič, dr. med. in Samu Krmacu, ki bosta sčasoma nadomestila Marto. Samo je začel sodelovati z nami pred kratkim, tako na tečajih PP, kot prostovoljec, za kar se mu tudi toplo zahvaljujemo. Obema želimo uspešno in prijetno delo.
RK Izola
030 601 901
DOSTAVA RIC RO IZOLI
hlič več skrbi, na dom
vam pripeljemo mi.
www.pizza-bambola.com
KAPUČINO
MttEBSKM.
Admir Sinanbegovič bronast
feomoB
3. SNL - zahod
Rezultati 13. kroga
Adria : Farna Vipava 2:2 (1 : 1) Ajdovščina : TKK Tolmin 2 : 0 (0 : 0) II Bistrica : Jadran HK 2 : 0 (0 : 0) Bilje : Elta Izola 1 : 0 (0 : 0)
Bilje : Elta Izola 1 : O (O : O)
Bilje, 11.11.2017 ob 14.00, gledalcev 150
Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Jur-šič Erik, Mandir Marin, Pletikos Chris, Vidakovič David, Zyba Adem, Zupan Miha (58' Nikolič Žan), Rastovac Erik, Elshani Ar-lind, Lee-Him Kristian Franklyn (90’ Memič Aldin), Banovič Dejan
Strelci: 1:0- Doplihar Nejc (47’, llm)
Primorska članska liga
Rezultati 11. kroga
Piama Podgrad : Košana 1: 0 (1: 0) Renče : Rakek 5 : 1 (2 : 0)
NŠ Ankaran: Korte Avtoplus 0:0 (0:0) Cerknica: Postojna 2 : 1 (1 : 0) Komen : Koper B 0 : 3 (0 : 3)
NŠ Ankaran - Korte Avtoplus 0 : 0 (0 : 0)
Ankaran - SRC Ankaran Gledalcev: 30
Korte Avtoplus: Romanešen Gregor, Viler Rok, Dulič Anis, Pirc Boštjan (72’ Jačimovič Sebastijan ), Jerkovič Aleksander, Kleva David, Koščak Nandino (86’ Jankovič Miha), Mahnič Gašper, Stojanovič Nikola, Davidovič David (67’ Rutnik Gregor), Jakovljevič Nemanja
uvrščenem Svišu se je končalo s porazom Izole, čeprav proti favoriziranim domačinom Izolani niso prikazali slabe predstave. Žal tudi zadetki Tea Beganoviča in Urha Jakoba Poberaja - vsak jih je dal po sedem, niso zadoščali, da bi se naši fantje izognili porazu.
V uvodu so Primorci dvakrat povedli za dva gola, a so jih domači ujeli na četrti točki. Do odmora je bilo razmerje moči na parketu bolj ali manj izenačeno, kar se je odrazilo tudi v rezultatu. Prednost dveh zadetkov Sviša ob polčasu ni predstavljala nobene nevarnosti in Izola se je tudi v nadaljevanju dobro kosala z nasprotnikom. Ta je po izenačenju pri 16:16 začel postopno pridobivati nekaj prednosti, ki je še v 54. minuti zanašala dva gola. Sledila je serija petih zaporednih zadetkov Sviša, kar je pokopalo upe Izolanov, da bi se dokopali vsaj do točke.
Izola igra prihodnji krog doma s Krškim. Tekma bo v petek ob
19.00	v Kraški.
Martinova regata v Izoli
V	organizaciji Jadralnega kluba Burja Izola se je ta vikend odvijala tradicionalna Martinova regata za mladinske tekmovalne razrede.
V	Izoli se je zbralo več kot 150 jadralcev iz Slovenije in sosednjih držav. Žal pa vremenski pogoji organizatorju in jadralcem niso bili najbolj naklonjeni.
V	soboto so zaradi šibkega vetra plov izpeljali le jadralci razreda laser radial. Vremenski pogoji so bili v nedeljo podobni, šibek in spremenljiv veter je omogočil izpeljavo enega plova le v razredih laser radial in laser 4.7. Jadralci razreda optimist pa na žalost v dveh tekmovalnih dneh niso uspeli izpeljati nobenega plova.
V	razredu laser radial je z dvema drugima mestoma slavil domačin Nicolo Kravanja, pred Isa-bello Filipo in Matijo Succijem (oba Italija). Četrta je bila Valentina Baruca (JK Jadro Koper).
V razredu laser 4.7 je v edinem plovu zmagal Klemen Petrovič (JK Jadro Koper) pred Gašperjem Strahovnikom (JK Pirat) in Sebastjanom Tulom (Italija).
CfenmB®
Sinanbegovič bronast na svetovnem prvenstvu
Za slovensko reprezentanco v kickboxingu je izjemno uspešno člansko svetovno prvenstvo v Budimpešti, kjer je 16 članska slovenska tekmovalna odprava v konkurenci 1388 tekmovalcev iz 60 držav osvojila kar 11 odličij.
K temu uspehu slovenske izbrane vrste je pripomogel tudi član kluba KiT Admir Sinanbegovič, z osvojitvijo bronaste medalje v disciplini point-fighting, v težnostni kategoriji do 94 kg. Na poti do medalje mu je, poleg ostalih nasprotnikov, v četrtfinalu stal nasproti tudi aktualni ruski prvak Nikita Lapshin, kjer je slavil izolski borec, ki se je tako Rusu oddolžil za poraz na lanskem evropskem prvenstvu. Žal pa je v kasnejšem polfinalu, v enem izmed naletov, Sinanbegovič utrpel poškodbo vratu, ki mu je preprečila, da bi dvoboj odločil v svojo korist in se tako uvrstil v finale tega svetovnega prvenstva.
Klubski uspeh izolskega KiT je zaokrožil nastop aktualne evropske in sedaj tudi svetovne prvakinje v light contactu, v kategoriji do 70 kg, Urše Terdin, ki si jo kitovci delijo z mariborskim klubom Proficiogroup Hvvarang. Uršo je namreč študentska pot zapeljala na Obalo in tako že tri leta trenira v izolskem klubu.

e®™®
Poraz v Ivančni gorici
RK SVIŠ IVANČNA GORICA -
IZOLA 29:22 (11:9)
IZOLA: Gregorič, Jurič, Mičovič, Smej, Božič 1, Beganovič 7, Žgavec, Logar, Vukovič 1, Peharc, Poberaj 7, Konig, Čolič 2, Stopar
3.	trener: Peter Pucelj.
Gostovanja Izolanom (še) ne ležijo. Letos so jih imeli pet in le proti Črnomlju so osvojili točke. Tudi zadnje v soboto proti drugo
Lestvica:
1.	ŠD Škofljica	14
2.	RK Sviš Ivančna Gorica 13
3.	RK Dol Tki Hrastnik 12
4.	RK Drava Ptuj	11
5.	RK Slovenj Gradec 2011 10
6.	Rokometni Klub Krško 8
7.	RD Rudar	8
8.	ŠD RK Krim-Olimpija 7
9.	RK Črnomelj	7
10.	RD Izola	6
11.	RK Brežice	5
12.	RD Jadran HK	4
13.	RK Radeče Papir Nova 4
14.	RK Grosuplje	3

Dve®
Sara Rožac prva
Dne 12.11. je v 5. kolu lige Furlanije Julijske krajine v Pordenonu Sara Rožac (JK Izola) osvojila 1. mesto med mlajšimi deklicami do 12 let.
©uIHiMiW@
Prve tekme dober pokazatelj sezone
Pred tekmovalci Strelskega kluba Izola so novi izzivi letošnje sezone, s katerimi so se spoprijeli že kar na 1. turnirju Primorsko--notranjsko-kraške lige Zahodne regije 28. in 29.10.2017 v Ankaranu, okrepljeni z nekaj zagnanimi novimi naj mlaj širni člani. Rezultati niso zaostali (serijska zračna puška): Cicibani: Jaša Barut 3. mesto. Mlajši pionirji (ekipno drugi): Martin Frank 7., Vasja Kitič 8. in Alex Zubin Cvi-jič 14. mesto. Začetnica, mlajša pionirka Sara Tomanovič se je odlično odrezala in s 4. mestom za las zgrešila medaljo. Pionirji (ekipno 5.): Aljaž Bajt 8., Martin Memon 11., Leon Krbavčič Bandelj 12., Luka Samuel Rihter 14., Jaka Hrvatin 18. mesto. Mešana M/Ž članska ekipa 3. mesto, posamezno pa: Člani: Ivan Božič 5., Dorjan Rožac 9., Robert Germa-nis 10. mesto. Članice: Dolores Šuštar 3., Patricija Memon 5. mesto. Edini med Veterani Bojan Šuštar se je uvrstil na 7. mesto. Pištola (skupno ekipno 3.mesto): Kadeta Mark Rožac 2. in Timotej Germanis 6. mesto ter člana Andrej Jakomin 4. in Ivan Božič 18. mesto. Izkazal se je še kadet Vito Kavalič s standard zračno puško na 3. mestu, Ivan Božič pa je bil v kombinaciji na 5. mestu.
Mladina se je teden dni pred tem (22.10.2017) v Ljubljani udeležila še 1. turnirja Pokala SZS, držav-
na liga mladih: kadeti Vito Kavalič 31., Dan Lorbek Ivančič 33. in Val Lorbek Ivančič 38. mesto ter kadetinja Lara Frank 6. mesto (skupno ekipno 8. mesto). Istega dne so se na 1. turnirju Pokala prijateljstva SZS državne pionirske lige uvrstili takole: Alen Karajkovič 26., Jaka Hrvatin 34., Martin Memon 36. in Leon Krbavčič Bandelj 40. mesto (ekipno 7. mesto). Namesto visokih uvrstitev so mladi domov odnesli veliko bolj dragocene izkušnje na državnem nivoju.
Strelci pa ne počivajo in 5.11.2017 so se pomerili še na L turnirju 2. Državne lige Zahod. Ekipa s standard zračno puško je bila tretja, posamezno pa Lara Frank fenomenalno 2. mesto, Katja Reja 7. in novinec v ligi Vito Kavalič 15. mesto. Ekipa s pištolo je posegla še višje (2. mesto), posamezno pa: Andrej Jakomin 4., Ivan Božič 6. in Leon Tomažin 9. mesto.
dš
HHBBHHI
V ponedeljek 13.11.2017 je bil odigran 36. turnir letošnjega prvenstva občine Izola v taroku za posameznike.
Po 8 točk od 9 možnih sta zbrala Boris Debeljak in Zvonko Glu-šič. Prvi je osvojil dobro razliko +750, drugi pa +349. Tretje mesto je zasedel Anton Sevčnikar s 7 točkami in razliko +409. Četrto mesto je pripadlo Mariji Bolje s 6 točkami in razliko +53. Enako število točk je zbral tudi Vladimir Šetina, a slabšo razliko -95, kar pa je zadoščalo za uvrstitev na peto mesto.
Naslednji turnir bo v ponedeljek 20.11. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. Do konca leta bodo odigrani še 4 turnirji za uvrstitev in zaključni turnir z razglasitvijo uvrstitve posameznikov.	,,1,
BRUSEU ZAHTEVA VEC DENARJA
piše: Franc Krajnc
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani predlaga višja vplačila članic v EU proračun. Letno s sedanjih 140 na kar 280 milijard evrov. Zaradi britanskega Brexita se obeta 10,2 milijardna luknja.
Preprosto predlaga povečanje prilivov v bruseljsko blagajno. Pravijo, da bi za delovanje Evropske unije potrebovali letno namesto dosedanjih 140 milijard evrov kar 280 milijard, kar pradstavlja 100-odstotno povišanja. Sedemletni izračun finančnega proračunskega obdobja 2014-2020 bi tako znašal 1.960 milijard evrov, kar je v primerjavi s preteklimi finančnimi perspektivami morda 100 milijard manj.
Okrog 55.000 uradnikov (25.000 v Evropski komisiji in 20.000 ostalih) za bruto plače v sedemletnem delovanju porabi okrog 5,5 do 6 milijard evrov. Mesečna plača parlamentarca znaša 6.200 evrov (+ dodatki okrog 5.000 evrov), plača komisarja pa okrog 20.000 evrov bruto.
Odkod naenkrat takšna zahteva, se sprašujejo - in tudi kje naj članice vzamejo, da bi ustregle bruseljskemu predlogu? Kot kaže gre poleg rednih prispevkov, ki jih že sedaj plačujemo članice za dodatne davščine in celo davke od borznega posredovanja.
Obeta se proračunski izpad 10,7 milijarde evrov
Z izstopom Velike Britanije iz članstva EU se bodo zmanjšali prilivi v bruseljsko blagajno za 10,7 milijarde evrov. Države članice EU plačujejo trenutno v bruseljsko blagajno okrog 1% svojega BDP. Največja neto plačnica, Zvezna republika Nemčija, bi po tem scenariju morala letno doplačevati kar 3,8 milijarde evrov.
Postavlja se tudi vprašanje katere članice naj vplačujejo te dodatne zneske? Kot se sliši, naj bi to plačevale le članice evrske skupine, torej tudi Slovenija, ki je neto prejemnica, kar pomeni, da več sredstev prejema iz bruseljske blagajne kot vanjo vplačuje. To je dobro, ker nakazila iz Bruslja izboljšujejo sliko našega BDP!
Evropsko gospodarstvo je res v rahlem vzponu, a povečuje se tudi inflacija. Slednja po zaslugi politike ECB. Predsednik ECB Mario Drag-hi s ciljem, da bi spodbudil inflacijo in tako pospešil gospodarsko rast članic evrske skupine daje mesečno natisniti tudi do 60 milijard evrov svežih evrskih bankovcev. Zanimivo bi bilo vedeti katera članica tako poceni denar zares uporablja v svoj prid.
Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, nato urednik mesečnika Primorski utrip, zdaj pa spletne strani Slovenski utrip ter finančni komentator Mandrača.
Obisk mestne knjižnice
»Kdor bere, ta tudi misli. Kdor bere, bolje razume samega sebe, druge ljudi in svet, ki v njem živi...« Manca Košir.
Z učenci neobveznega izbirnega predmeta francoščina, ki obiskujejo 4., 5. in 6. razred OŠ Livade Izola, smo obiskali Mestno knjižnico Izola. Knjižničarka Špela Pahor je s pomočjo slikanice učencem pripovedovala zgodbo v francoščini. Z učenci smo listali po francoskih knjigicah in prebirali francoske besede. Skupaj smo preživeli zanimivo francosko bralno uro.
Učiteljica francoščine Maša Avsenak Zobec
90 let ohranjanja identitete Istre
Pred dnevi je devetdeset let praznovala Nada Morato, neutrudna istrska kulturna in prosvetna delavka, zbirateljica zgodovinskega in etnološkega gradiva Kort in Istre nasploh, ter avtorica številnih knjig in organizatorica premognih prireditev »na hribu«.
Na Martinovo soboto je v Dolu pri Vogljah, v občini Repentabor, oziroma v gostilni Ravbar (pri Županovih), kjer je rojena, deveto desetletje dopolnila Nada Morato, Kortežanka in Kraševka hkrati,, prejemnica nekoč zelo pomembne Kocjančičeve nagrade, kulturnica številnih del o slovenski Istri pa tudi dolgoletna sodelavka Mandra-ča in redna poročevalka o kulturnem in zgodovinskem dogajanju v Kortah in okolici. Na slavje je povabila tri hčere, Jelko, Darinko in Bojano, pet vnukov in dva pravnuka. Čeprav ni pri najboljših močeh se je razveselila bližjih in daljnih sorodnikov, ki so ji zaigrali in zapeli, seveda, po domače, a tudi malo po moderno.
Učiteljska družina
V predstavitvi na spletni strani Primorci.si je Špela Pahor zapisala: Nada Morato sodi v trinajsto generacijo potomcev kmeta Andreja Rauberja (roj. 1610). Ta rodbina je dala več šolanih ljudi. Rodila se je v Županovi domačiji v Dolu pri Vogljah pod Repentabrom na Krasu. Mama Marija Bizjak je bila doma iz Cola. Oče Ivan Janko Ravbar je bil iz učiteljske družine. Imela sta štiri otoke: Nado, Ladija, Dragico in Mileno. Nada in njena sestra sta postali učiteljici.
Osnovno šolo je Nada Morato obiskovala v Repentabru, nato gospodinjsko v Tomaju, po vojni pa je maturirala na učiteljišču v Tolminu. Leta 1955 je diplomirala iz zemljepisa in zgodovine na Višji pedagoški šoli v Ljubljani.
Poučevala je že med vojno kot 16 letno dekle, bila je »partizanska« učiteljica. Po vojni -je službovala najprej na Pivškem (Košana, Zagorje na Pivki, Studeno). Nekaj časa je poučevala v osnovni šoli v Kortah, kjer je spoznala svojega moža, zdaj pokojnega Albina, ki je bil po poklicu ekonomski tehnik. Poročila sta se 13. februarja leta 1956. V družini so tri hčerke in vse tri so učiteljice. Od svoje upokojitve Nada Morato živi v vasi Korte nad Izolo.
Večino svojih delovnih let je poučevala na osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli. Za šolsko rabo je sestavila Zgodovino Izole in Priročnik za ekskurzije. Sodelovala je pri 1. delu Krajevnega leksikona Slovenije (1968). Več svojih tekstov je objavila v Primorskih srečanjih in v zborniku Annales.
Ustanoviteljica KD Korte
V prostem času je raziskovala, pisala ter bila aktivna v vaškem družabnem in kulturnem življenju.
Ustanovila je Kulturno društvo v Kortah. Njena zasluga je, da se je po osamosvojitvi Slovenije ime vasi Korte zopet vrnilo na obcestne table in v dokumente. Po vojni so namreč ime vasi spremenili iz Korte v Dvori.
Objavila je zgodovino svoje rodbine z naslovom Globoko so korenine. O duhovnih poklicih v župniji Korte je pisala v publikaciji Stati in obstati. Pripovedno folklorno gradivo je zbirala na terenu od Bržani-je prek Trsta do Soče ter ga objavila v knjigi Kruh in ribe, slovstveno folkloro slovenske Istre pa je v sodelovanju z etnologinjo Špelo Pahor zbrala in objavila v knjigi Mrak eno jutrnja (obe sta izšli v zbirki Glasovi). V tem času je v svoji vasi odkrila kar nekaj pripovedovalskih talentov.
Knjiga Stoji učilna zidana je nastala ob 180 obletnici ljudske šole v izolski občini. Znani sta njeni drobni knjižici Popotovanje po izolskem podeželju in Korte. O primorskih duhovnikih v času fašizma od konca prve do konca druge svetovne vojne je pisala v knjigi Bili so Čedermaci.
Napisala je delo Ravnikova dediščina v Kortah (Franjo Ravnik je bil profesor, duhovnik in narodni buditelj; v Kortah je deloval med 1871 in 1883). Rojstnemu kraju je posvetila delo Repentabor - svet na meji. Napisala je še: Moški pevski zbor KD Janko Premrl-Vojko Korte ter ljudsko igro v petnajstih slikah z naslovom Ne več tako. Njena zadnja knjižica ima naslov P'r n's k'ntamo eno šrajamo t'ku. Izdalo jo je Kulturno društvo Korte februarja 2014.
Nada Morarto je objavljala v različnih revijah, ki izhajajo v Istri, pisala je za časopise in posebej za Mandrač, pri katerem je sodelovala skoraj od začetku rednega izhajanja pa vse do pred nekaj leti, ko je to veselje in obveznost prepustila hčeram in drugim članom društva.
Glasbena družina
Pri Moratovih je glasba doma. Hčere prepevajo, vnuki pojejo in igrajo, zato je na slovesnosti nastal pravi 10 članski družinski »Samo za zdej« orkester v katerem so zaigrali: vnuk Klemen na cajonu, pravnuk Liam je brenkal na violino, vnuka Samo (kitara) in Jani (tenorska tuba), vnukinja Zarja (igra na sinth), Samova soproga Amanda (violina), pravnukinja Tiara (violina), sopranistka Ana - partnerica vnuka Boruta, iz ženskega pevskega tria pa se vidi hčerki Bojano in Darinko.
Nada Morato je lahko zadovoljna, da za njo ostaja tudi tako bogato ustvarjalno in poustvarjalno nasledstvo, ki lahko zdaj, ko sama ne more več postoriti vsega tako kot je to počela leta in desetletja, nadaljuje njeno delo, v dobrobit izolskega in istrskega podeželja in v dobrobit istrske kulture nasploh.
Vse najboljše, Nada! š.p in m.d.
Kultura
Začarani gozd Erike Gregorič
Erika Gregorič je Izolanka, magistrica italijanistike, ki jo poznamo, je predvsem kot ilustratorko, čeprav je šele zdaj izšlo njeno prvo “uradno” delo, slikanica Začarani gozd avtorice Ksenije Bratuš Albreht, ki ga je s svojim peresom oživela Erika.
Prejšnji teden smo omenili, da je mlada izolska ilustratorka, sicer magistrica italijanistike Erika Gregorič, dočakala izid svoje prve slikane knjige, Začarani gozd. Slikanica, katere avtorica je Ksenija Bratuš Albreht, je izšla v sodelovanju z zavodom Human.si, izdala pa jo je založba ALE.
-	To je tvoja prva slikanica, rišeš pa že dolgo.
-	Lahko bi rekli, da je to prva slikanica, ki je uradno izšla. Sicer pa je res, da že dolgo rišem, čeprav sem prvič risala nekaj tako pravljičnega, namenjenega otrokom.
-	Pred tem si bila v drugem svetu, v svetu japonskih stripov in animiranih filmov.
-	Ja, saj sem še vedno tam (smeh).
-	Naslov slikanice je Začarani gozd, avtorice Ksenije Bratuš Albreht. Kako je prišlo do sodelovanja?
-	Ksenija in Samanta Eler, ki je napisala predgovor za pravljico, sta mi predstavili projekt in mi pokazali prvo različico zgodbe. Vprašali sta me, če bi to zgodbo narisala. In ker se mi je zdela res zanimiva, sem nalogo seveda sprejela.
-	Kakšen namen ima ta slikanica?
-	Skozi zgodbo predstavlja ločitev otroka od staršev, v smislu, ko starši otroka peljejo v vrtec, ali pa ga dajo v varstvo komu drugemu. In podobne situacije. Kako otrok občuti to ločitev in kako ta prva izkušnja pomaga pri njegovi osamosvojitvi. Otrok se takrat srečuje se s čustvi, ki so zanj povsem nova, kdaj se bo mama vrnila, kako bo, ko bo prišla nazaj in seveda kako pomembno je, da se starš vrne.
-	Zgodba je prikazana skozi zajčke.
-	Ja, tako je, to pa zato, da se na takšen način otroci lažje poistovetijo z zgodbo, da jim je ta kolikor se da, blizu.
-	Tvoj slog je bil tokrat zelo “realističen”.
-	Ja, ker je tudi sama zgodba zelo življenjska in sem skušala
to prikazati skozi realne situacije. Najprej sem zgodbo prebrala in si začrtala, katere situacije bi izrisala in sem se lotila dela. Mislim, da sem izbrala tiste najbolj ključne.
-	Sicer pa nisi šolana ilustratorka, kajne?
-	Res je, to delam za veselje, ker mi je všeč in me sprošča. Začela sem skozi risanke, zdaj pa večinoma tako, da me povabijo k sodelovanju.
-	Kaj pa si po izobrazbi.
-	Sem magister italijanistike, ampak to delam ob službi.
-	Kakšni so odzivi na slikanico?
-	Otrokom je zgodba zelo všeč in so nad njo navdušeni. In tudi slike so jim bile všeč, saj otroci najprej vidijo slike, skozi katere si oni predstavijo neko zgodbo, starši pa jim pomagajo z besedami.
-	Kaj pa japonske risanke?
-	Ja, ta stil mi je še vedno naj ljubši in mi je prirasel k srcu. Ta pravljica je zaradi tega nekoliko drugačna.
-	Imaš željo, da bi nadaljevala ?
-	Zdaj imam predvsem željo, da
promoviramo slikanico in jo predstavili javnosti. V knjigarnah je še ni. Delamo pa na tem, ker je veliko zanimanja. Zaenkrat smo jo predstavili v Postojni.	ur
Fotografski Ex Tempere
Ob 37. tednu starejših občanov Društvo upokojencev Izola v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje MORJE, Izola, organizira VII. FOTOGRAFSKI in SLIKARSKI EX-TEMPORE in nas vabi k sodelovanju.
Povabilu se odzovemo in se na dan ex-tempora odpravimo proti morju. Spustimo se po klancu, pa skozi drevored in se kmalu ustavimo na plaži Delfin, zatem pa še v Simonovem zalivu. Učenci, željni fotografiranja, s težavo prisluhnejo kratkim navodilom. Kot bi trenil, se razletijo, da bi vsak skozi svoj objektiv uzrl motiv, ki bi čimbolj izvirno udejanjil novo zamisel. Pridejo dobro pripravljeni, s seboj prinesejo raznovrstno opremo. Na voljo imamo kar nekaj aparatov, med njimi Nikon D90, Canon D60 z objektivom 24-105mm, Coolpbc podvodno kamero in celo GoPro-ja v podvodnem ovitku. Slednjega si dobrodušno izmenjujejo.
Topel oktobrski dan je bil ravno pravšnji za čofotanje v vodi, ki je obrodilo zanimive rezultate.
Kljub mokrim kavbojkam pa se nihče od mladih fotografov ni odločil za izbor fotografije, ki bi bila posneta pod vodo. Selekcijo smo opravili prihodnjega dne in fotografije računalniško posodobili. Nato so bile poslane v pregled komisiji.
Za razstavo so bile izbrane štiri fotografije učencev 7. b razreda. To so učenci: Julian Stegovec, Max Mehle, Luka Vujmilovič Belac in Julija Jajalo.
Razstavo si lahko ogledate v klubskem prostoru izolskega gledališča. Otvoritev je bila v petek, 20. 10. 2017, ob 17 uri. S 3. mestom je bil nagrajen učenec Luka Vujmilovič Belac. Po mnenju komisije fotografija predstavlja mrtvo morje, v katerem ni življenja, kot znak upanja pa na levi strani vidimo ptice Kormorane.
Vsem udeležencem in nagrajencu iskreno čestitamo.
Sanja Tošič
16.11.	četrtek
19.00-Galerija Alga
Otvoritev slikarsko-kiparske razstave KDLU "UK": SOLINE
Glasbeni program: trio Vruja
17.11.	petek
10:00 Sončna dvorana Izola
Delavnica za otroke na temo vesolja
Delavnice vodijo dijaki 2. letnika programa predšolske vzgoje Srednje šole Izola. Za otroke od 3 do 6 let. Udeležba je brezplačna. Obvezne prijave na oi.izola@ jskd.si ali t: 05 66 31 390
19.00	Manziolijeva palača
"Isola cTIstria 2017"
Podelitev nagrade _Premio "ISOLA D'ISTRIA 2017"
il premio, giunto alla nona edizione, quest'anno verra conferito a GIOVANNI ULCIG-RAI. La serata prevede, oltre al conferimento del premio, un programma culturale e degustazione della famosa »pinza«. Giovanni Ulcigrai, nato nel 1939, scompar-so nel 2015 a 76 anni fondatore delTomonima e conosciutissima pasticceria alle Noghere, presidente per tre mandati del Circolo a Vela di Muggia, e nato a Isola, dove gestiva con la famiglia il cosiddetto Fomo de Viola. Trasferitosi a Muggia, ha fatto rifiorire il panificio. Negli ultimi anni curava il mini zoo adiacente al panificio.
20.00	Kulturni dom Izola
RAZPRODANO!! Glasbena popotovanja Ma ne Že Spet...Mef
21.00	Hangar
JOHN F. DOE (indie-alter-rock; Slovenija /Slovenia)
18.11.	sobota
ob 9:30 in ob 10:30 Sončna dvorana Izola
Sobotna ustvarjalnica
brezplačni plesno-gibalni delavnici na temo Velike črte. Ogledu razstave likovnih del Velika črta bo sledilo gibalno geometrijsko ustvarjanje na isto temo. Vodi dipl. plesalka Ingrid Gregorič. Ob 9:30 otroci od 3. - 5. leta, ob 10:30 otroci od 6. -10. leta. Obvezne prijave na oi.izola@jskd.si ali t: 05 66 31 390
17.00	Kulturni dom Izola
Lutkovna predstava MUC3 Copatarica
Priljubljena pravljica o muci, ki nerednim otrokom odnese copate. Otroci sklenejo poiskati mucin dom in svoje copatke. V gozdu pa srečajo mnogo živali, ki muco tudi poznajo. S skupnimi močmi najdejo njeno hišico. Kdo ve, ali bo muca otrokom vrnila njihove copatke ...?
20.00	Cerkev sv. Mavra
ZBOROVSKI KONCERT
30. mednarodno srečanje pevskih zborov
Nastopajo: Zbor Petrol iz Ljubljane, Zbor Santa Maria di Lestans iz Spilimberga in Zbor Haliaetum iz Izole.
21.00	Hangar
KING FOO (puop-rock; Slovenija / Slovenia)
20.11.	ponedeljek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predstavitev spletnega portala Kamra in Albuma Slovenije, Albuma Izola-al-bum spominov ZO.stoletja in DAN BREZPLAČNEGA VPISA
Kamra ponuja dostop do informacij, dokumentov, slik in drugega gradiva, ki so ga digitalizirale splošne knjižnice, muzeji, arhivi in druge lokalne ustanove.
21.11.	torek
med 9.00 in 18.00 uro Mestna knjižnica Izola
Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic vas vabimo na razstavo knjig slovenskih avtorjev, ki jih ne smete spregledati, po izboru izolskih knjižničarjev.
22.11.	sreda
17.30 Mladinska knjiga - Kavarna MK Kafe
predavanje Dr. Iztoka Ostana PREHRANSKA PRVA POMOČ
Življenje je neka vrsta gorenja. Ko ostarimo ali smo izčrpani od težke bolezni, so >drva< v redu, >peč< pa je potrebno popraviti, razlaga v prispodobi doc. dr. Iztok Ostan. Takrat si običajno priskrbimo dodatne vire rudnin, vitaminov, omega 3 maščobe ... V zadnjem delu predavanja pa bo razložil svoj trimesečni program prehranske prve pomoči za starejše in ošibele.
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Ali je imela rimska vila v Simonovem zalivu knjižnico?
To je le eno od zanimivih vprašanj, ki se nam zastavljajo ob razmišljanju o knjigah in knjižnicah v času Rimljanov. Kakšne so bile njihove knjige? Kje jih je bralec lahko dobil? Kako so bile urejene knjižnice? Kdo so bili knjižničarji?
21.00	Hangar
OTHERKIN (garage-rockVroll; Irska / Irlanda)

Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni
Izola - Isola	L
NAPOVEDUJEMO...
© <0 j.
Sobota; 18. november ob 17.00, Kulturni dom Izola
,,r l
t
• ‘
. * •	F
hPel IH
Vstopnina: 5 eur
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola
(t: 05/64184 39, gsm: 051 394 133, m: galeriia(5>center-izola.si)
novi urnik galerije s 1.11. 2017 je: ponedeljek - sobota: 10.00 -12.00
ponedeljek - petek: 16. - 18.00; Nedelja in prazniki: zaprto
A rt kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m:
info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred
dogodkom.
URAkulture
Galerija Alga
V četrtek, 16. novembra, ob 19.00 vas vabimo na otvoritev slikarsko-kiparske razstave
KDLU "LIK": SOLINE
Glasbeni program: trio Vruja
Razstavljajo: Andrijašič Jadranka, Bandelj Majda, Furlanič Irena, Furlanič Tulio, Jelenčič Irena, Jogan Oskar, Klecin Kristina, Knez Boženka, Kušče Vida, Lasič Miloš, Lepoša Monika, Logar Božena, Muha Forca Eda, Rojc Karmen, Štefančič Marica, Tuljak Silvij, Udovč Zlatica, Dragana Dada Čurin, Edo Lesjak, Milenka Arsenov, Zorko Dežjot, Kleva Jožica in Slavica Nastovski.
Sončna dvorana
razstava 17. regijska razstava primorskih likovnih ustvarjalcev 2017
Velika črta
Razstava bo na ogled do 25.11.2017.
Galerija Insula in Galerija Plač Ljubljanska 32
razstava
MARJAN MOTOH (1950-2015)
pregledna razstava ob obletnici avtorjeve smrti
•	v Galerija Insula in
•	v Galeriji Plač
GRHFOI
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
BOJAN ŠKERJANC Soline-življenski prostor primorske
STANE ČEBRON Igra svetlobe
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Razstava slik in kolažev PREOBLEKE - MATIJE ŠTRAVSA, razstava fotografij KAMENČKI - ŠPELE PAHOR in razstava knjig DR. ANTONA KRAJCARJA.
Nagrada je šla v dobre roke
Lani je občinsko nagrado posthumno prejel izolski slikar, grafik, karikaturist in še marsikaj drugega, Marjan Motoh. Eden od pionirjev akcije Ateljeji za 1 tolar je za seboj pustil bogato zbirko del, ki danes krasijo marsikatero izolsko stanovanje. Marjan, v finančnem pogledu, nikoli ni dovolj cenil svojega dela, zato so si ga lahko “privoščili” skoraj vsi.

Nagrada, ki jo je prejel po smrti, je omogočila, da je društvo Insula lahko pripravilo kar dvojno razstavo (v galeriji Insula in v Plaču Izolanov), ob tej priložnosti pa je izšel tudi bilten z zapisi o Marjanovem delu in s predstavitvijo nekaterih njegovih likovnih izdelkov. Kot je povedal likovni kritik, Dejan Mehmedovič, je ta Motohova retrospektivna razstava pravzaprav omage umetniku, ki tako velike predstavitve ni doživel za časa svojega življenja pa bi si jo gotovo zaslužil.
CJmrfi
({it Onm
HULA HOOP LADV MAVRICA, KD IZOLA
Sreda	Četrtek
20:00-21:00	11:15-12:15
HULA HOOP 8-10LET BON1FIKA KOPER
Ponedeljek	četrtek
16:00-17:00	16:30-17:50
051-670-074
zenartdance@gmail.com
Na odprtje razstave so prišli mnogi njegovi prijatelji in likovniki, ki so vedeli povedati veliko lepega o Marjanu Motohu, likovnemu pedagogu, mentorju, družbenemu aktivistu, predvsem pa umetniku do zadnje pore svoje biti. Zato je imel Marjan toliko znancev in prijateljev, da na odprtju sploh ni bilo opaziti, da ni bilo nikogar od tistih, ki so to nagrado pravzaprav podelili. Marjan jih ni pogrešal.
□ DDbD-,* 3 ] yriii @
Imeli smo uudi
Ob stolpu imajo bazen
V Ulici Ob stolpu v starem mestnem jedru beležijo poplavo za poplavo, Največjo so seveda imeli ob velikem izolskem neurju izpred nekaj tednov, a že navadno deževje ta konc tedna je bilo dovolj, da so morali na pomoč poklicati gasilce.
Nedavno »nedeljsko« neurje je dodobra razdejalo Izolo. Struge vodotokov so se izkazale za preplitke, ali preozke, odvo-dovanje ponekod neprimerno, predvsem pa je postalo jasno, da staro mestno jedro težko prenese večje količine vode.
Poplave so v Izoli že nekakšna tradicija, skoraj tako, kot v Piranu, kjer je Tartinijev trg pod vodo vsakič, ko jugo prinese z dežjem napihnjene oblake. V Izoli je prav tako morje tisto, ki skrbi, da se vsake toliko ulice starega mestnega jedra namočijo, ampak v zadnjem času se to dogaja tudi ob nekoliko večjih padavinah. Gre le za naključje?
Dokaz za to smo imeli pred nekaj dnevi, ponovno na nedeljo, ko se je nad našim mestom odtrgal kos oblaka, čeprav tokrat brez vseh specialnih efektov, ki so Izolo pripeljali do naslovnic državnih medijev. Pač, deževalo je, kar močno in rezultat je bil, da so po izolskih ulicah drli potoki. Večinoma so se ti izlivali v morje ali v kakšen park, verjetno tudi v kakšen jašek. A marsikje je voda vztrajala. Med drugim tudi v Ulici ob Stolpu.
Ulica ob bazenu
Ulica Ob stolpu je že tradicionalno poplavljena. To dokazujejo tudi visoke stopnice ob vhodnih vratih hiš. Eden od razlogov je tudi ta, da je sosednja Ljubljanska ulica nekoliko višja in se je morje ustavilo tam.
®miC£=
Nato pa so v preteklih letih občinske službe najprej uredile (in nekoliko dvignile) sprehajališče ob Sončnem nabrežju, nato so tam uredile tudi pločnik, ki je vodi dokončno preprečil, da bi se iztekala v izolski akvatorij. Za konec pa so pred nekaj leti obnovili še promenado pred Občino in jo občutno dvignili. Rezultat je, da so ulico Ob stolpu dobesedno zaprli, oziroma jo spremenili v nekakšen bazen.
Odtoki so neprimerni
Kot nam je povedal eden od stanovalcev, voda priteka v ulico iz obeh smeri, Ljubljanske in Sončnega nabrežja, ampak se ne izteka nikamor. »To pa preprosto zato, ker so jaški neprimerni. Svoje težave smo pred časom tudi že predstavili županu Igorju Kolencu, ki pa je povedal, da je odvodovanje dobro urejeno. Pa ni res, saj je odtok preozek in se zaradi tega takoj zamaši, posebej ob poplavah, ko voda za sabo vleče marsikaj. Sami jaški v ulici pa so povsem nezadostni za vso vodo, ki priteče.
Zdaj se že ob najmanjšem nalivu bojimo, da nam bo poplavilo hiše.« In ravno to se je zgodilo v nedeljo, ko je le nekaj ur padavin bilo dovolj, da je bila ulica Pod stolpom povsem pod vodo. »Res je, da smo v ulici od vedno imeli poplave, ampak prav zaradi tega bi morali bolje razmisliti, kako urediti situacijo, ko so obnavljali Sončno nabrežje in kanalizacijski sistem.
Ampak zdaj je le še slabše.«
Kako se bodo občinske službe lotile
nastale situacije stanovalci ne vedo, jasno pa je, da bo treba nekaj narediti, saj je trenutna situacija nemogoča. »V nedeljo smo rekli gasilcem, naj kar tukaj pustijo pumpe. Saj imamo stalno bazen pred vrati«, je še povedal eden od stanovalcev. In že to, da so morali po navadnem deževju poklicati na pomoč gasilce veliko pove o tem, kaj se v ulici Pod stolpom dogaja.
_
- J
cnflD^nSS
DARS
j*
Društvo upokojencev Izola in Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava
SOŽITJE za večjo varnost v cestnem prometu
Osvežitev šoferskega znanja
Glede na številne spremembe, ki so se v zadnjih letih zvrstile v cestno prometni zakonodaji, sta se obe izolski upokojenski društvi, DU Izola in DU Jagodje - Dobrava, ob sodelovanju Javne agencije RS za varnost prometa. Rdečega križa Slovenije, DARS-a, Policije, ZDUS-a in združenja Fortox, odločili, da organizirata tečaj varne vožnje namenjen starejšim voznikom. Ti bodo lahko brezplačno preverili svoje šofersko znanje, predvsem pa se bodo lahko seznanili z nekaterimi novostmi na področju cestno prometne zakonodaje. Akcija Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu je vseslovenska akcija, v Izoli pa bo aktualna v torek, 28. novembra, ob 9.30, v prostorih Društva upokojencev Izola v Plenčičevi ulici.
Komu je projekt namenjen?
Starejšim voznikom tn voznicam, ki bi radi ostali čim dlje mobilni in varni na cestah.
Kdaj in kje?
28 november 2017 ob 9.30 uri
Društvo upokojencev Izola, Plenčičeva 3.
6310 Izola
Spremljajte obvestila v lokalnih medijih in pri društvih upokojencev
Enodnevni dogodek v vaši regiji m svetovalne vožnje po dogovoru.
VLJUDNO
VABLJENI!
Preventivni dogodek je brezplačen.
Predzadnja
COscEaKmBB
Izredni zbor krajanov
Izrazito lokalno neurje je v nedeljo 22. oktobra z veliko intenziteto padavin v kratkem časovnem obdobju prizadelo tudi vodotoke v občini Izola. Vodotoki hudourniškega značaja, ki so običajno suhi, so danes močno poškodovani in nujno potrebni ureditve. Direkcija RS za vode načrtuje popravilo nastale škode na strugah hudournikov znotraj mesta (severno od izolske obvoznice do morja).
S ciljem, da se krajani seznanijo s potekom odpravljanja posledic neurja KS Jagodje-Dobrava in KS Livade organizirata interesna zbora krajanov, ki bosta v:
-	KS Jagodje - Dobrava, v petek, 17. novembra 2017, s pričetkom ob 15.30, v Vrtni ulici,
-	KS Livade, v ponedeljek, 20. novembra 2017, s pričetkom ob 15.30, na lokaciji trgovine za kmetijstvo in vrtnarstvo Agrolit (Kajuhova ulica 11)
Urejanje hudournikov bo zaključeno predvidoma do 20. decembra letos. Poleg predstavnikov Direkcije RS za vode, bodo na interesnem zboru prisotni tudi predstavniki občinske uprave, izolske komunale in javne službe za urejanje voda, ki skrbi za porečje jadranskih rek z morjem, DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.o.o.	szj
KUPIMO
Kjer se prepirata dve...
Obravnavali smo prometno nesrečo z lažjimi poškodbami, kjer sta se najprej udeleženki želeli sami dogovoriti o krivdi, zatem pa je ena od njiju pričela kričati na drugo. V prepir pa se je vmešal še parter ene od udeleženk. Policisti so mu izdali plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru.
Pretep ali prepir?
Policisti so dobili obvestilo, da pod vinogradi mlajši fant pretepa dekle. Ugotovili so, da sta se le glasneje pogovarjala in reševala nesoglasja.
Želi električno samooskrbo
Neznani storilec je iz tovornjaka, ki je bil parkiran na Industrijski cesti, izvršil tatvino dveh akumulatorjev. Nastala je škoda v višini 200 evrov.
Vendarle še nismo Amerika
Operativno komunikacijski center PU Koper je sprejel obvestilo, da je pred trgovino v Izoli prišlo do streljanja. Na kraju so policisti ugotovili, da dejansko do streljanja ni prišlo in da je le počilo zadnje steklo na enem od vozil. Stiroporna intervencija Policisti PP Izola so prejeli obvestilo, da je zagorelo ne enem od objektov na Industrijski cesti. Na kraj so prišli tudi gasilci. Ugotovljeno je bilo, da sta delavca na objektu varila hidroizolacijo in
se je pri tem začel topiti stiropor. Stiropor sta pogasila sama.
Pobegnil je
Na Policijsko postajo Izola je prišel državljan Avstrije in naznanil, da je bil priča prometni nesreči s pobegom in podal reg. št. pobeglega vozila. V nadaljevanju so policisti avtomobil izsledili in zoper voznika ustrezno ukrepali. Iz Izole do Ljubljane Na policijski postaji se je zglasila občanka in naznanila, da pogreša svojo sestro. Policisti so takoj pričeli z zbiranjem informacij in ostalih aktivnosti. Pogrešano so čez nekaj ur izsledili v Ljubljani, živo in zdravo.
Mlajši in temnolasi Vlomili so v stanovanje. Preiskali so vse prostore, zatem pa ukradli verižico in obesek iz rumene kovine ter uhane iz srebrne kovine. Škode je za 300 evrov. Na kraju sta bili opaženi dve temnolasi mlajši ženski. Policisti še zbirajo informacije.
V stebriček na trgu Na Veliki trg v Izoli je pripeljala pijana ženska z osebnim avtomobilom, trčila v stebriček in obsedela v vozilu. Policisti so na kraju 60-letni voznici odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1,08 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Prepovedana ji je bila nadaljnja vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje.
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio
-	v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za
55.000	evr ali zamenjam za podobno v Izoli.(inesmayer67@gmail.com
ZAMENJAVA
-	Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530
NAJAMEMO
-	Mlada Izolanka z otrokom iščem stanovanje za daljše obdobje v Izoli. Tel.: 070 654 464
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli od junija do oj£_ tobra (z možnostjo podaljšanja). Nina. Tel: 041 909 615
-	Kupimo manjšo garsonjero ali stanovanje na Obali, vrednosti do 80.000 evrov, najraje na izrazito mirni, tihi lokaciji. Tei.: 01 75 405 75 ali 051 205 609-
-	Kupim žensko kolo, še dobro ohranjeno. Tel 05 641 72 56
-	Ugodno prodam okroglo kuhinjsko jedilno mizo s štirimi stoli. Miza je dokaj ohranjena, brez poškodb, odrgnin. Je premera 105 cm z možnostjo raztegnitve. Dimenzija z vložkom, ki se raztegne v oval je dolžine 135 cm. Stoli so prav tako lepo ohranjeni. Več informacij na 041/372-969 - DARKO
-	Glasbeni duo (bobni, kitara) najameva prostor za skupinske vaje ali le prostor za samostojne vaje bobnov (v tem primeru ne rabi elektrike). Tel. št: 068153959
-	Prodam električne radiatorje Glamox za polovico cene. Dva radiatorja 1200 W, radiator 500 W ter radiator 400 W ter radiator Atlantik 1000 W. Tel.: 041 566 695
-	Prodam : soda inox 700 in 120 litrov, prešo za grozdje, pivalni stroj Bagat Slavica z omarico 855x44x88cm) in šivalni stroj Bagat Ruža step v kovčku. Cena po dogovoru, tel 030 341 550
Priporočila za vožnjo v zimskih razmerah in pozimi:
•	hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča,
•	povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami,
•	zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko,
•	ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje,
•	zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila, vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti,
•	posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica,
•	računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno,
•	med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah so še posebej pomembni vozniška kultura, etika in solidarnost.
Prijazen pozdrav,
Anita Leskovec Predstavnica PU Koper za odnose z javnostmi
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA
9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
o SLOVENIJA
B
/Tef-
ffit.jv*'*''1*- 1**Kpv<L
jj^stro 9x loti*£•**>
Tot*!-*. ox. Cj ujetji ->^ d v
/žrDL>q-//s-M.
Zagrebški turbo rockerji Brkovi so konec tedna poskrbeli za histerijo v najbolj rock'n'roli lokalu na Obali, Hangar baru. Povsem so zapolnili prizorišče in prisotnim pričarali balkansko rock šagro, kot se je to nekoč počeli v nekdanji skupni deželi.
Stiskama fJlandrač +3d6 040/43-29-43
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: iuww.facebook.com/mandrac.si
ma/l: sfiskarna.mandrac@gmail.com
J
j ^
\ tat.


majice
šafice	nalepke za avto
puzle	nalepke za računalnik
itd.	stenske nalepke
I	urnik nalepke
, - -—
Novi SUV. Kia Stonic.
#ŽiviVsakTrenutek
-»J
že za 12.490 EUR
KIA - Največ avta za vaš denar
r O CENTER
<KjA>
The Povver to Surprise
CENTER JEREB d.o.o., Polje 9b, Izola, 05 6168 011, jereb.kia.si
•
financiranjem«. Bonus ctncirutie lahko izkoristite nakupu novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.o o. po V P ceniku ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu preko j-unrnit ueasmg _ lovenija.Cerie ■ jn re /ključ, kovinske/bele bar.e in stroška priprave vozila. Popust m ugodnosti se med seboj ne seštevajo Veljavnost ponudbe do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid 'C.O ie najpomembnejši to segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega traka zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam pr temnega ozona, c garanoje na voljo . garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniki vozil Kia Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične KMAG d.o.o Leskoškova 2. Ljubljana
:o. ob nakupu vozila z »Bonus
dni plin ki povzroča globalno o M . in PM- ter NO,". Pogoji