s Velja po pošti: s U oelo leto napre] . K 26'— n pol leta » . » 13-— a četrt » » . » 6*50 ga en meseo » . » 2'20 ■a Nemčijo oeloletno > 29'— ia ostalo inozemstvo » 35'— e= V upravništvu: = Ia oelo leto naprej . K 22'40 aa pol leta » . » U-20 ia četrt » » . » 5-80 aa en meseo » . » 1'90 Za poUl)an)e na dom 20 w, na ccsec. — Posamezne Stev. tO v. Inseratl: Uredništvo |e v Kopitarjevih nlioah Star. 6/11L Bokoplsl ae ne vračajo; nefranklrana planu aa na ■■ sprejemalo. — Uredniškega telefona Ste*. 74. ■■ Političen list za slovenski narod. Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat......po 15 v aa dvakrat.....» 13 » aa trikrat.....» 10 > sa več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljonju primeren popust. - Izhaja: v sik dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 8. -«= 8pre]eraa naročnino, inserate ln reklamacije. ....... Dpravnlškega telefona štev. 188. == Današnja številka obsega 4 strani. Zamotan položaj. POGAJANJA SE ZAČNO . . . D um a j, 27. oktobra. O draginji živil se razpravlja že drugi •dan in morda se bo razprava končala jutri. Nikomur se ne mudi. ali vsaj nihče ne ikaže, da se mu mudi, da bi se razprava pospešila. Mi mali ljudje ne opazimo kdo ve kaj, samo to vidimo, da včasih »glave« tako-le skup trčijo in se razgovarjajo. Zapeti so zelo, kar je čisto v redu, ker dostikrat je majhna indiskrecija pokvarila lepe in velike načrte, ki so bili tikom pred rea-lizovanjem. Morda bo sedaj kaj bolje. Najnovejše je, da se začno razgovori in pogajanja. Ministrski predsednik je stopil iz svoje rezerve in se bliža strankam; izvedeti hoče njih želje in zahteve, da se pouči, na kaki podlagi bo mogoče združiti stranke in ustvariti v parlamentu situ-icijo, v kateri se bo mogoče lotiti z uspe-lom stvari, ki čakajo že dolgo nujne re-itve. Priznati moramo, da je Bienerth jdolgo časa čakal, da se razmere same iirede tako, da bi bilo po njegovih nazorih prav, a izprevidel je, da na ta način ne pride nikamor, da nobeni stranki niti na jiiisel ne pride, da bi delala v njegovem smislu, v njegovem interesu. In sedaj mota začeti razgovarjati se in se pogajati! »veda kako se bo ta stvar končala, nc re nihče. Najprvo so povabljeni Nemci, s i-aterimi bo konferiral jutri dopoldne. Kaj »odo ukrenili — bomo videli. Skromni itak ie nikdar niso bili. Za njimi pridejo na v«--ito druge stranke, tako postanejo prihodih tedni politično važni. 'Naj pride skoraj do odločitve! DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 28. oktobra. Draginja živil. Zbornica je danes skoraj prazna. V razpravi je še vedno nujni predlog o draginji živil. O tem se je že lani in letos to-iko govorilo, da je težko z novimi argumenti vzbujati pozornost zbornice. Znana •• tudi stališča raznih strank. Socialni de-; okratje kriče v enomer, da kmet odira I :lavski in druge stanove. Človek res ne e, ali trdijo neresnico iz neumnosti ali obnosti ali iz zlobne neumnosti. Zastopniki industrije niso tako pristranski. Tako je danes dr. Licht priznaval, da kmet težko izhaja in da so različni viroki. ki draže živila in sploh vsakdanje Potrebščine. Dr. Licht kot zastopnik in- dustrije ne odreka poljedelstvu velikega pomena v naši državi. Vlada naj ščiti poljedelstvo, ki je najboljši odjemalec industrije. Pretirane pa so zahteve, ki jih zagovarja znani vitez Simič-Hohenblum. Ta hiper-agrarec bi najraje videl, da bi se vsa država ogradila s kitajskim zidom proti uvozu živine iz tujih držav. Draginjsko vprašanje pa se ne more in ne sme presojati z enostranskega stališča, ki je vedno krivično. Ako n. pr. naša država prepove vsak izvoz živine iz balkanskih dežel, pač ne moremo pričakovati, da bi te dežele odpirale vrata izdelkom naše industrije. Tako naša industrija provede blaga v Ruinunijo za več nego sto milijonov na leto; zato pa tudi Rumunija z vso pravico zahteva, da sme vsaj gotovo množino živine in mesa uvažati v našo državo. Roka roko umiva, obe pa obraz. To je stališče industrije. Agrarno stališče so danes zagovarjali nemški kmet S 15 ck 1 e r. naš tovariš R o š k a r in češki agrarec H o 1 y. Poslanec Roška r je izvajal: Ker se je že mnogo govorilo o tem vprašanju, jc težko navajati nove razloge proti trditvam, da je kmet oderuh. Saj je kmet vesel, če mu pridelki povrnejo stroške; delo se mu itak ne izplača. Na Spodnjem Štajerskem se proda pitana živina po 60 do 70 kron mc-terski stot, in vendar je meso nečuveno drago. Ali pa je kmet kriv, ako prekupci spravljajo dobičke v brezdanje žepe? — Kmet propada povsod, ker s svojimi dohodki ne more plačevati drage deiavce, ki drvč v mesta in tovarne. Vlada pa se jako malo briga za kmečki stan. Mačeha mu je. pač pa vedno in povsod daje prednost industriji. Sedaj hoče vlada zvišati prejšnje in vpeljati nekatere nove davke, ki bodo najhuje zadeli ravno kmečki stan. Zakaj pa vlada ne podraži piva? Ker hoče varovati velike pivovarne ali pa nevoljo zvaliti na dežele, ako bodo primorane zvišati naklade od piva. Res je, da sc je v zadnjih letih živina podražila za 10 odstotkov. Obenem pa so se druge potrebščine podražile za 25 do 50 odstotkov. Vsled suše je tudi krma postala tako draga, da se marsikje tudi živinoreja več ne izplača. Kmet je zadolžen, toda denar je predrag za kmeta, ker mu kmetija ne povrača obresti za dolgove. Kmet naj bi si izboljšal njive, travnike, pašnike, gozdove, gradil ceste! S čim pa, ako ga država nc podpira? Zato je najbolje, ako si podasta roke konsument in producent ter si brez prekupcev izmenjujeta svoje pridelke in izdelke. Roškar , konča z izjavo, da radi glasujemo za predlog, naj odsek resno razmišlja o sredstvih proti draginji. Po naši sodbi pa tudi odsek ne bode iznašel leka proti draginji. Izključeno je namreč, da bi se uresničile sanje socialnih demokratov. Ti namreč zalite-i vajo, naj država drugod nakupi žita in ga oddaje po nakupni ceni. Država, oziroma vlada naj torej igra na borzi, kakor to še vedno delajo židje v Budimpešti. Razprava o draginji živil bode šele jutri končana. Pogajanja. Ker prerok ni hotel h gori, prišla jc gora k preroku. Baron Bienerth je dolgo odlašal s pogajanji. Prisilil ga je koledar. Vlada potrebuje denar, ki pa si ga ne more dovoliti s § 14. In do božičnih praznikov imamo komaj še sedem tednov. Povabil je torej baron Bienerth dr. Kram ar a, dr. Š u s t c r š i č a in U d r ž a 1 a kot zastopnike »Slovanske Jednote«, naj mu povedo, kako sodijo o situaciji v parlamentu. Kaj je odgovoril dr. Kramar, tega javnost še ne ve. dasi ni težko uganiti. Dr. Šuster-šič in Udržal pa sta mu odgovorila, da je stvar vlade, oziroma ministrskega predsednika, ustvariti pogoje za delavnost zbornice. Baron Bienerth sc je moral že prepričati, da sedanja vlada ne potegne voza iz mlake. On potrebuje priprege. Ve pa tudi, kje jo dobi. Sicer pa je Bienerthova vlada sedaj v vrtincu med Scilo in Karibdo. Nemške stranke priganjajo z vso silo, da vlada predloži v sankcijo znane štiri zakonske načrte, ki naj bi na večne čase proglasili nemščino kot edini deželni jezik. Danes so zsištbpniki nemških strank ugibali v mestni hiši pri dr. Luegerju, kaj naj store, ako viada tega ne stori. Je pa važno tudi drugo vprašanje, kaj naj namreč baron Bienerth stori, ako vsled sankcije onih zakonov češka ministra izstopita iz kabineta. Ministrski stol bi imel potem le dve nogi, in baron Bienerth bi moral izvajati posledice. To je prva nevarnost za sedanjo vlado. Druga pa preti z ogrske strani. Ogrska kriza se more poravnati le z vojaškimi koncesijami. V to pa avstrijska vlada pod nobenim pogojeni ne more dovoliti, ker sicer jej lastne stranke izpodmaknejo stol. Iz vsega je torej razvidno, da so dogodki za kulisami jako zanimivi. Nujni predlogi v zbornici tvorijo le steno, za katero se ustvarjajo pogoji za bodočo vlado in delavnost zbornice. In tisti, ki najbolj kričč proti novi koaliciji, si jo najbolj žele, izvzemši seveda dr. Schreinerja, ki bode moral z ministrskega na svoj ozki poslanski sedež. In to mu od srca privoščijo ravno nemški poslanci. Južna železnica. Danes je bila dvanajstorica poslancev iz dežel ob Južni železnic; pri železniškem ministru Wrbi, da vlože odločen ugovor proti višjim tarifom južne železnice. Minister Wrba pa je odgovoril, da je krava Že iz hleva. Vlada je menda že meseca junija južni železnici zagotovila višje tarite. Sedaj je samo 'še vprašanje, kaj stori ogrska vlada, ki se je doslej upirala. To je nov smrtni greh sedanje vlade, ki na račun avstrijskih davkoplačevalcev v južnih kronovinah zvišuje dohodke Rotšildu iu drugim upnikom na Francoskem. To je zopet nova afera, ki mora do skrajnosti razkačiti javno mnenje. Upamo, da ni še izgovorjena zadnja beseda. O POLOŽAJU. Ljubljana, 29. oktobra. Izvirna državnozborska poročila izpopolnimo z najnovejšimi poročili o notra-njepolitiškem položaju, ki jih posnamemo iz danes nam došlih listov in korespondenc. .Nemška poročila trde. da sta se včeraj pri seji »Slovanske Unije« sporekla Kramar in Clioc, ki je zahteval, naj poroča Kramar o svojj konferenci z Bienerthom. Kramar tega ni storil, pač sta pa dr. Šu-•steršič in Udržal podrobno poročala o konferencah z Bienerthom. INe'mška poročila smatrajo položaj za jako resen. Gotovo jc, da se vsenemške deželne postave to soboto ne potrdijo. Nemci trde, da če položaj ne bo v osmih dneh jasen, se državni zbor odgodi. Nemška glasila pravijo, da se izvejo o položaju le drobtinice. Mogoče, da demisionira celokupno ministrstvo. Sledi mu ministrstvo sestavljeno iz avktoritet. Ce se izjalovijo pogajanja za delozmožnost zbornice, bo vlada z svo vnemo delovala na delozmož-inost češkega deželnega zbora, državni •zbor skliče decembra. Moledovanje nemških glasil kaže. da se Nemci umikajo. Došlo je iz nemških krogov poročilo, da je Udržal v svoji konferenci z Bienerthom izjavil, da je edino mogoče za razvozljanje položaja, da Bienerth demisionira. Na položaj v Avstriji vplivata brez dvojbe ogrska kriza in italijansko potovanje ruskega carja. Na Ogrskem kriza še ni rešena. Vleče se in vleče. Cesar želi, da prevzame vlado Andrassy. Celo Košut dela po cesarjevi želji za Andrassyja. Veliki politiki so tudi slabe volje, ker se jc car ob svojem dbisku italijanskega kralja izognil Avstrije. Tudi berolinski politiki so zato nevoljni. Turki se boje, da bo obisk neugodno vplival na balkanske razmere. Nc verujemo, da pride do plesa Av-strija-Nemčija s Srbijo, Rusijo. Italijo in Francijo, a soparno je le veliko- politično obzorje. LISTEK. Onkraj Maracev. (Dalje.) Drugega dne sem imel ob 10. glavno opravilo s pridigo v župni cerkvi. Ljudij ie bilo nabito polno, ženske deloma v beli narodni noši, moških sem videl belo oblečenih malo. Stara noša zginja, kakor star denar, stara vera pa še ostaja. Po opravilu sem šel še parkrat po slavnem trgu doli in gori, da si malo ogledam črnomaljsko mesto in belokranjske tpe. Mestece je naredilo name v resnici »Roden vtisk, menda zato še temboljši, ker nisem pričakoval toliko. Celo hotel z restavracijo in kavarno imajo sredi mesta, čegar lastnik je kočevski Nemec Lachner. ■Jako lepo izgleda tudi šolsko poslopje. Ljudski tipi se malo razlikujejo od "aših, kolikor sem opazil, prevladujejo jasni tipi s plavimi lasmi in modrimi očmi. Samo semfcftjc sc opazi, da sc jc tu me-južni, srbski element s slovenskim. Na-fodoznancipravijo, da je temna poltvstraj-"ejša in životnejša od jasne ln kjer sc križata, prevlada navadno temnejša pasma. Sploh nam kaže zgodovina, da sc pri Slo- vanih jasna polt vedno bolj umiče temni. Južne Slovane nam opisujejo zgodovinarji kot plavolasce z belo poltjo in modrimi očrni. Zdaj so Jugoslovani, izvzemši Slovence in del Hrvatov, izključno skoraj temnopolti. Tudi o Malorusili nam omenja prvotno letopis, da so imeli plave lase, modre oči in belo polt, zdaj pa vlada na Ukrajini izključno temni tip. Beli so ostali samo še Velikorusi, večinoma Poljaki in Cehi, po večini Slovenci in deloma Hrvati. Celo v Marindolu, med pravoslavnimi Vlahi, potomci davnih srbskih beguncev, sem našel pozneje bele tipe, dasi-ravno prevladuje pri njih črni in se Vlahi sploh na prvi pogled razlikujejo od Slovenca. Naj se govori kolikor hoče o jugoslovanski vzajemnosti ln o enem narodu, vendar je gotovo, da stoje Slovenci etno-logično bližje Nemcem kot Srbom, o kulturi niti nc govoriti. Ko sem sc vrnil v župnišče, so mi v naglici pripravili obed, potem sva se pa z g. Malneričem takoj odpeljala na kolesih v Adlešiče. kjer ic imel popoludnc po lita-nijah biti shod. Dan jc bil solnčen. pot se je posušila, vozilo se je lepo, samo ako hi bila pota ugodnejša. Toda neprestani klanci. zdaj navzgor, zdaj navzdol, zmučijo človeka. Vrhutega je bila pot deloma posuta z debelim gramozom. Ljudij ui bilo videti nobenih, vozov nismo srečevali, kar je biio prijetno/Tribučc so ostale nekoliko na desno in me zapeljivo vabile k sebi, a ni bilo časa, da bi zavil s ceste pogledat to vas. Nedaleč od Adlešič sva pod nekim klancem vstavila in zavila na vrt hiše, ki jc stal ob poti iu prisedla k ljudem, ki so tu južinali pri mizi pod drevesom. Bili so v belih narodnih nošah, prazničnih seveda. Mislil sem, da ima njihov govor več dialektičnih posebnosti, a ni tako zelo različen od pismene slovenščine. Tudi oni so me razumeli prav lahko. Prosil sem jih vode. a mi je niso mogli dati in so me potolažili, da jo dobim v Adlešicih. Ko sva prišla v Adlcšicc. so šli ljudje ravno od litanij in sc pričeli zbirati na župnikovem vrtu, kjer bi sc imel 'vršiti shod. Nekoliko se odpočijem, utrgam par grozdov, ki so viseli na brajdah pri župnišču, sc napijem vode, katere mi je medtem prinesla dekla od daleč doli nekje od Kolpe, kajti v bližini ni dobre vode in tudi za živino imajo vode premalo, potem pa grem na shod, ki se jc medtem že pričel. Ljudi se je nabralo obilo, večinoma moških v belih narodnih nošah. Tu sem žc opazil več črnih las in temnih polti, kot v Črnomlju. V ozadju se jc zbralo tudi nekaj žensk in deklet v belih in pisanih narodnih krojih. Shod je otvoril gospod župnik, govorila sta po vrsti g. Malncrič, g. Adlešič in jaz. Bil ie predpripravni shod za ustanovitev izobraževalnega društva in knjižni- ce. Sestra g. Adlešiča, mlado, nadarjeno kmečko dekle, ki je stalo v ozadju oblečeno v slikovito belokranjsko nošo, je bilo določeno za knjižničarko in tajnico. Knjig so imeli nabranih že precej. Društvo sc bo torej najbrže dobro razvijalo. Shod je trajal precej dolgo časa. dalje, kot smo računali, toda v kraju, kjer se organizacija šele prične razvijati, se nc more vse vršiti s precizno točnostjo. Nastanejo kakšni dvomi, ljudem je treba pojasniti marsikaj, kar sc drugje razume samoobsebi, in tako mine čas. Vendar se je vse lepo zaključilo, ljudje so poslušali z zanimanjem, se udeležili razgovora in sc slednjič razšli z dobrimi sklepi. Po shodu nam jc hotel gospod župnik dati okusiti njegove gostoljubnosti, ki je bila sicer praktična in umestna, ker smo bili krepčila potrebni, toda spet nam jc nagajal neizprosni čas. Voz je namreč že čakal. ki bi nas imel peljati čez Marindol do Ztmičev ob Kolpi in od tam smo hoteli peš na Hrvaško, kjer smo imeli šc istega večera napovedan drugi shod. Morali smo torej kljub prigovarjanju iu siljenju prijaznega gospoda narediti kolikor mogoče kratko, samo za največjo siio, potem smo sc pa spravili na voz z lojternicami in odpeljali. Voz nas je vlekel počasi škripaje po nerodni, slabi poti dalje proti Marindolu. Imeli smo torej časa mnogo, da smo si Skrivna ljubezen. Rada bi te 'mela Ne upam se prav... Narodna. Zaveza Avstrijskih Jugoslovanskih Učiteljskih Društev v Ljubljani nam po-šil a sledeči popravek: V smislu § 19. tiskovnega zakona za-ntevamo, da priobčite v prihodnji števi.ki »Slovenca« na istem mestu in z istimi črkami glede predzadnjega odstavka v članku »Resnica o Ferrerju«, natisnjenega v »Slovencu« z dne 23. oktobra 1909, št. 243,-sledeči popravek: Ni res, da je slovensko liberalno učiteljstvo poslalo deputacijo na kongres svo-bodomislecev v Pragi, ki ga je posetil brezdomovinec. anarhist in zagovornik kraljevskih umorov, Ferrer! Tudi ni res, da so »Zavezani« poslali glasom radovljiške skupščine brzojavni pozdrav v Prago na Ferrerjev shod. Res pa je, da Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev ni poslala deputacije na kongres svo-bodomislecev v Pragi in ni nikdar pozdravila shoda brzojavnim potom. Ni res. da bi bila radovljiška skupščina sklepala o brzo'avnem pozdravu, res pa je, da se shod svobodomislecev ni omenil na radovljiški skupščini niti z besedico. Vodstvo Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1909. Predsednik: L. Jelene. II. tajnica: J. Sabadin. Ta popravek, ki v ničemer ne odgovarja zakonu, ker »Slovenec« v dotični notici ni govoril o nobeni »Zavezi Avstr. Jugoslovanskih Učiteljskih Društev v Ljubljani«, katere torej tozadevna notica prav nič ne briga, smo kljub temu z velikim veseljem objavili iz sledečih razlogov: »Zaveza Avstrijskih Jugoslovanskih Učiteljskih Društev v Ljubljani« je že opeto-vano izjavila, da ni svoibodomise.na organizacija, še manj pa liberalna — da, na znanem shodu v Ljubljani sta Gangl in Jelene javno prisegla, da Zavezarija oficiel-no izstopi iz liberalne stranke. V tem popravku pa se Zaveza izrečno identificira s slovenskim liberalnim učiteljstvom, za katerega pošilja popravke! Kar se stvari same tiče, pa ves popravek ni nič drugega kakor navadno zavijanje. Liberalni slovenski učitelji so poslali na shod Svobodne Misli v Prago, kateremu je načeloval brezdomovinec, anarhist in zagovornik kraljevskih umorov Ferrer. brzojavni pozdrav, par liberalnih učiteljev se je tega kongresa tudi udeležilo kot zastopstvo kranjskega liberalizma, kar so objavili češki listi in v Radovljici se je shod Svobodne M:sli pod načelstvom voditelja barcelonskih požigov in umorov slavil in »Narod« ter »Tovariš« sta se s tem celo glasno bahala. Ni torej res. da se v Radovi ici shod Svobodne Misli ni omenil z nobeno besedico, res je nasprotno, da se je od liberalnih učiteljev visoko povzdigoval, kakor so sami pisali in govorili. Brzojavka slovenskih liberalnih učiteljev pa se je v Pragi na shodu S. M. brala in v svobodomiselnih glasilih omenila. Liberalni učitelji •bi svojo skrivno .jubezen do Ferrera radi utajili, pa ne gre. Seveda niso vsi krivi oslarij, ki jih delajo njihovi »prvoboritelji«. •zato pa naj pametni učitelji pokažejo hrbet kričačein, ki zdaj ta e, kar so prej naredili! Ce nam pa »Zaveza Avstrijskih Jugoslovanskih Učiteljskih Društev v Ljubljani« prihodnjič zopet poš.je popravek v imenu 1'beralnih učiteljev, ki ji kot strokovni organizaciji ne smejo nič mar biti, bo romal v koš. kamor spada. ogledovali romantično okolico. Pod Adle-šiči se je videlo zidovje starega gradu, lastnine nekdanjega velikega junaka Len-koviča. ki se je odlikoval v bojih s Turki in naselil vlaške uskoke po obmejnih krajih, zlasti tudi po Marindolu. Na drugem bregu Kolpe so se v slikovitem polkrogu dvigali griči, raz katerih so se belile vasi in cerkve. Tam je že hrvaški svet. A Marindol? — Čegav je? Zemljepisno spada h Kranjski, ker leži še na to stran Kolpe, sedaj spada administrativno pod Hrvaško, a samo začasno. Določeno še ni, če spada h Kranjski ali k Hrvaški. Vendar se bo moralo to vprašanje rešiti in zgubljeni kraj priklopiti h Kranjski, preje bo vsak gospodarski iu kulturni razvoj kraja nemogoč. Marindolci sami žele, da bi bilo že enkrat njihovo vprašanje rešeno in bi vedeli, čegavi so. Brez dvoma ogromna večina prebivalstva želi, da bi postali Kranjci, z druge strani se pa širi med njimi tudi srbska propaganda. Slednjič je priškripal voz do Zuničev, vasi ob Kolpi, ki leži spet na Kranjski zemlji, in je obstal. Morali smo izstopiti in iti peš dalje. Blamaža Tznmmi. Kakor znano, so »svobodomiselci« celega sveta, ko je bil Ferrer, vodja barcelonskih grozot na smrt obsojen in ustreljen, rjuli, da je Ferrer bil »zaklan«, da ni storil nič, kar bi opravičevalo smrtno kazen in da so ga umorili le zaradi njegovih »idej«. Kričali so, da je Ferrer žrtev jezuitov in da ima njegovo smrt na vesti cerkev. Liberalna gonja je imela ta uspeh, da je konservativno ministrstvo Maura odstopilo in je kralj poveril sestavo vlade liberalcu Moretn. Konservativna vlada Maurova pa je pred svojo demisijo sklenila objaviti akte procesa proti Ferreru. Akti so gotovi in so se pravkar objavili. Nedavno pa je vojni minister sedanjega liberalnega kabineta, general L u -q u e , nasproti dopisniku »Figara« izjavil dobesedno sledeče: »Kot liberalci ne odobravamo sistem, ki ga je g .sp >d Maura \ Larcelo:;' up> rablja!. V takih slučajih in v našem času se morajo taki upori takoj zadušiti in ne s počasnimi procesi, ker to vzbuja sum, da se gre vladi bolj za politško maščevanje kakor za upostavljenje reda. Slučaj Ferrer je pač tudi epizoda v tem sistemu, toda Ferrer je bil postavno in po pravici obsojen. Pravkar objavljeni akti procesa dokazujejo, da so vse priče in dokazila zadostno pokazale krivdo Ferrerovo in sicer ne kot razširjevalca idOj, marveč kot dejanskega voditelja barcelonskega upora. Obvestila, ki jih je prinašalo inozemstvo, so tudi v tem bila napačna, ker je bila razprava javna in se je enoglasno sklenjena obsodba potrdila od avditorja generalnega poveljstva za Katalonijo, kateri je poslal tudi motivacijo, dodjano procesnim aktom. Civilno sodišče pa za postopanje zoper Ferrera sploh ni bilo kompetentno in sicer tako po navadnem pravu, ki re-volte prisoja vojnim sodiščem kakor na podlagi posebne jurisdikcijske postave (1906),. katero sem bil svojčas jaz predlagal in ki zločinstva zoper armado izroča vojnemu sodu. Tudi ni smela vlada Ferrera predlagati v oproščenje, ker njegovo zločinstvo tega postavno ne dopušča. Nasprotno je Maurova vlada se zoper postavo s tem pregrešila, da mu je dala na razpolago postavno neutemeljena branilna sredstva in ni na postavno določeni surna-rlčni način, ki za take slučaje velja, kazen izvršila takoj po obsodbi.« Tako! Član liberalnega, bivši konservativni vladi skrajno nasprotnega kabineta tako blamira častivce Ferrerove! Kaj bo še, ko se bodo akti procesa objavili v časopisju! Potem bomo gledali dolge obraze »svr£>odomiselcev«, ko bomo brali. kakšne zločine je slavni Ferrer aranžiral. In »Edinost«? Ali bo izjavo don Lu-quejevo tudi objavila? Ali si je pa more-biti v zadnjem času ljubezen do Ferrerja nekoliko ohladila? Ferrerovska gonja je za liberalce res blamaža blamaž in popolna blamaža. Jutri objavimo ckscerpt aktov procesa! Dnevne novice. + Kandidatje S. L. S. v goriškem veleposestvu. Iz Gorice nam danes poročajo: S. L. S. na Goriškem kandidira v veleposestniški kuriji za deželni zbor sledeče gospode: Leopold Volko, veleposestnik; Blaž Grča, župnik in veleposestnik; Anton Zuchiati, veleposestnik. Volitev v veleposestniški kuriji se vrši v nedeljo. Upanje je, da S. L. S. prodre s svojimi kandidati tudi v veleposestniški kuriji. Navdušenje v S. L. S. za volitve je veliko in vsled sijajnih zmag še vedno bolj narašča. + Ferrerovstvo. Silno komično je sledeče: Goriški mestni svet, v katerem sedi razun drugih modrijanov tudi nekaj c. kr. uradnikov, je soglasno sklenil krstiti neko ulico v Gorici za »Via Francisco Ferrer«. Poročali pa smo iz Pariza, da je endotni mestni svet, ki sestoji iz samih re-publičanov in socialistov, predlog, naj se neka ulica v Parizu imenuje po Ferreru, s 40 proti 34 glasovom — odklonil. Con-tra-govorniki so povdarjali, da Pariz ne more na ta način demonstrirati za me-patriotiške ideje. In to je tudi obveljalo. Ampak v Gorici, ki je furlanski »mali Pariz«, so bolj pametni kakor v Parizu ob Seni . . . + V veleposestvu na Goriškem kandidirajo laški liberalci Alojzija Pajerja, Aleksandra Blasiga in Jakoba Antonelli. + Poljedelski tečaji. Po raznih krajih dežele namerava prirediti deželni odbor kranjski to zimo razne eno- in tridnevne poljedelske tečaje. One korporacije in občine, katere žele, da bi se v njih okrožju tak poljedelski tečaj vršil, obrnejo naj sc tozadevno na deželni odbor najkasneje do 20. n o v e m b r a t. I. Na prošnje, ki bi došle pozneje, se namreč ne bo več mogoče ozirati, ker bo že koncem novem- bra posebna v to postavljena komisija o prireditvah definitivno sklepala. + Umrl je danes, kakor se nam iz Šmartnega-Litije javlja, g. nadučitelj v pokoju Matija A r k o. Svetila mu večna luč! + »Piccolo« in slovenske šole. »11 Piccolo« poroča o novi struji, ki je nastala glede slovenskega šolskega vprašanja vsled češkega gibanja na Nižjem Avstrijskem in ki stremi po zakonu, kateri bi uredil šolsko vprašanje tudi z ozirom na male narode v Avstriji. V izvajanjih »Piccola« se jasno kaže žalost italijanskih krogov vsled skupnega nastopa slovanskih poslancev v državnem zboru. V istem članku skuša tudi zagovarjati primorske Italijane, a mu manjkajo za to potrebni dokazi. No, »Piccolo« si že zna pomagati — malo laži in hinavskega farizejstva napiše, pa je iz zadrege. + Volitve na Hrvaškem. Z Dunaja se poroča, da se govori v tamošnjih dobro poučenih krogih, da utegnejo biti na Hrvaškem razpisane volitve preje, kakor se kdo nadeja. Rauch se namreč nadeja, da je že zadal koaliciji toliko udarcev, da jo pri volitvah gotovo porazi. + Ustava Bosne in Hercegovine bo razglašena v prvi polovici meseca novembra. — Presvetli gospod knezoškoj se je 24. t. m. peljal skozi župnijo Srednja Vas v Bohinju. Med drugim si je ogledal tudi novo s-rarno pri Fužini in ravnokar dograjeno duhovniško letovišče pri sv. Duhu ob jezeru. Obe napravi sta bili preč gosp. knezoškofu zelo všeč. — Imenovanje. G. dr. Božidar S t e -g u, okrajni sodnik v Trstu, je imenovan za efektivnega deželnosodnega svetnika in ostane na svojem mestu. — Promocija. Jutri, v soboto, ob pol 1. uri popoldne bo gospod Fran Rosto-h a r, sin pred mesecem dni v Kr.škem umrlega občinskega tajnika, v rektorski pisarni graškega vseučilišča promoviran za doktorja modroslovja. — Prvi sneg v Bohinju. Dne 25. t. m. popoldne je snežilo po celi zgornji bohinjski dolini. V višavi od 900 m dalje je sneg popolnoma zapadel, pač pa je v nižini kmalu izginil. Od 1000 m višje leži še na celem. Sedaj je nastopilo zopet južno vreme. — »Matico Slovensko« bo na svečanostih stoletnice Julija Slovvackega, ki se bo obhajala te dni v Lvovu, zastopal profesor dr. Grabovvski. — Izvoz oglja iz Gorjancev. Dolenjska železnica izvaža že nekaj let sem velike množine oglja, ki gre po večini v Trst in druge večje obmorske kraje. Mnogo tega oglja prihaja izpod Gorjancev nad Št. Jernejem, kjer so posebno ugpdne razmere za kuhanje oglja. Veliki bukovi gozdi se ondi razprostirajo po več ur daleč. Velike, orjaške bukve so dozdaj po teh go-zdJi dorastlejn segnile, ker je svetna več krajih skoro nepristopen in se napravlja-nje drv ni izplačalo. Vse drugače je to sedaj. Z napravo oglenic je bilo treba napraviti tudi potrebna vozna pota in zdaj se lahko porabi in speča v denar ves les, ki je prej tod zastonj gnil. Skoda le, da je novomeška postaja skoro štiri ure od teh oglenic oddaljena. Če bi se napravila železniška zveza med Novim mestom in Krškim odnosno Brežicami, bi bila pot do postaje za dobri dve tretjini skrajšana. Vzlic temu pa se izvoz oglja iz teh krajev dobro izplača in prinaša podjetniku kakor tudi mnogoštevilnim delavcem in voznikom mnogo lepega dobička in zaslužka. — Slovenski geometer v Trstu. G. Kristo Pertot se je nastanil v Trstu kot civilni geometer. — Nov konjederec v Ribnici. Lovske kroge bo gotovo zanimalo, da je dobila občina velkopoljanska novega konjederca, čigar delokrog se razteza tudi na sosednje občine. Lastnik graščine orteneške — Kosler iz Ljubljane — oziroma njegov oskrbnik Goderer in njegovi uslužbenci se hočejo namreč na vsak način maščevati, da je graščina izgubila velikopoljanski lov in zato stoje vestno na meji lovskega revirja in streljajo — pse, ki se na lovu zalete na graščinski svet. Vsak lovec ve, da se to lahko zgodi. Lovski pes je sicer včasih bolj pameten, kot marsikak lovec, a ker ni hodil v šolo, tudi ni študiral geo grafije, da bi poznal vse meje, ki so jih postavile različne gosposke in graščine. Noben lastnik lova torej tudi ne zameri, če se pes le slučajno zaleti v tuj revir. Morebiti pa hoče graščina orteneška zbrati zbirko ribniških psov ali pa rabi mrhovino v kake druge namene. — Sanatorij na Sljemenu pri Zagrebu. K naši tozadevni notici šc prestavljamo, da se na Sljemenu že nahaja en sanatorij, ki ga je zgradila in letošnjo spomlad otvorila zagrebška bolniška blagajna. Sprejemajo se le na pljučih bolni delavci in zasebniki. — Vreča moke za deset dni zapora. 26. t. m. prišel jc k okrainemu uradu v Osjeku nek kmet ter se predstavil za Antona Krolla iz Gradca, češ, presedeti hoče desetdnevni zapor, v katerega je bil ob- sojen radi prekršitve lovskega zakona, Uradnik, ki osebno pozna Krolla, je rekel kmetiču: »No, čiča, vi niste Kroll, marveč hočete le namesto njega presedeti kazen.-Kmetič se je še nekaj časa zvijal, ko pa mu je uradn.k povedal, da osebno pozna Krolla, je revež osramočen priznal, da se piše Luka Arambašič in da se je res s Krollom pogodil, da odsedi namesto njega desetdnevni zapor, za kar mu je obljubil Kroll vrečo moke, ki bi jo sedaj v zimi nujno potreboval. Sodnik se je usmilil reveža in ga brez kazni odpustil. Iz tega slučaja se da sklepati na kmečke razmere v osješkem okraju. — Istrski deželni glavar dr. Rizzi pred cesarjem. Te dni je bil dr. Rizzi vspreje v avdijenci. Poročal je vladarju o gospo, darskih razmerah v Istri. Sporočil je, da se velikanska gradbena dela za preskrb ljevanje Istre z vodo začno v najbližjen; času in da se pripravlja tudi akcija za po. speševanje prometa tujcev. Cesar j< vsprejel to poročilo z zadovoljstvom ter je poizvedoval z živim zanimanjem o sta. nju narodnostne sporazumne akcije v Istri Ko je dr. Rizzi odgovoril, da sta obe na. rodnosti pripravljeni za sporazum, je iz rekel vladar svoje zadoščenje na tem. — Razne nesreče. Leopold Blaž, ože. njen knjigovez, se je težko poškodoval o priliki padca po stopnicah v papirnici v Vevčah. — Mizarski oženjeni pomočnik Franc Srakar se je z žago pri delu ne. varno na roki ranil. — Antona Ciuho, sina bajtarja na Šujici pri Dobravi, je ob času, ko je napregal vole, vol butnil z rogom ^ desno roko. Poškodba je težka. — Prvi doktor montanlstike v Av. striji. V Ljubnem ob Muri je bil v torek promoviran doktorjem montanistike ru darski mojster Bartel Granigg iz Celja On je prvi svoje vrste v Avstriji in ima že švicarski doktorat prirodoslovne fakultete v Ženevi. — Tatvina na Brezovici. V noči od 27. na 28. t. m. so na Brezovici dosedaj še neznani tatovi ukradli posestniku Ivanu Slani črne suktiene hlače, njegovemu sinu Antonu pa rjav suknjič, v isti hiši tud rdeče krilo. Posestniku Mihaelu Remžgar ju so odnesli dve volneni posteljni pre grinjali, posestniku Ivanu Pezdirju pa črn otlezast prt, kakršnega rabijo pri mrtvaških odrih in črn predpasnik. Pokradli so tudi nekaj namiznega orodja, katerega so pa med potom poizgubili. Pač znamenje, da se bliža zima, ker s,e po deželi tako po gosto gode tatvine. Pred nakupom, kakor tudi splošno pred tatovi se interesovani svarč. — Pri kočarici Mariji Divjakov/ je pa dne 25. t. m. nek malopridnež vlomil v skrinjo ter ji ukradel vso gotovino v znesko 56 kron. — Učiteljske vesti. Na c. kr. rudniški ljudski šoli je imenovan stalnim učiteljem Rajko Novak; na isti šoli sta v brezplačno šolsko prakso sprejeti izprašani učiteljsk kandidatinji Sidonija Krapš in Angela Gruden. Obolelo učiteljico Elviro Berno v Velikem Podlogu bo nadomeščala sup-lentka Marija Bulec. V brezplačno šolsko prakso vstopi v Ribnici izprašana učitelj ska kandidatinja Pavla Pirker. — V St Peter na Krasu pride kot suplentka na mesto obolele učiteljice Roze Jelene izpr učiteljska kandidatinja Ivana Munda; obolelega učitelja Andreja Laha v Nevljah pr Kamniku bo pa nadomeščala Pavla Ber-gant. Za začasnega učitelja v St. Vidu pr Zatičini je imenovan Miroslav Sadar. — Razpisana učiteljska služba. Nž mestni dvorazrednici na Karolinški zemli (Barje), ki se razširi v trirazrednico, se razpisuje III. učno mesto. Prošnje do 15 novembra t. 1. c. kr. mestnemu šolskemi svetu v Ljubljani. — Nerednosti v goriški okrajni bol nlškl blagajni. V zavodu, ki je ustanovljen v pomoč ubogim delavskim trpinom, bi pač moral vladati red, uprava bi morala biti najboljša, kajti le tako bi dosegal za vod svoj namen. Tega pa ni pri goriški okrajni bolniški blagami; in sicer kljub temu, da gospodarijo v njej socialni demokratje. Prav ti se delajo jako pravične, poštene ljudi, katerim je tuje vsako izkoriščanje, zlasti še v takem zavodu, kakršen bi morala biti okrajna bolniška blagajna. Ali kaj je prišlo na dan? Med za-stopirki delodajalcev in zastopniki delavcev ni bilo nikakega soglasja, slednjič sc prvi odstopili ter naznanili to magistrati s spomenico, v kateri pravijo, da so od stopili radi »nekorektnega postopanj^ predsednika in podpredsednika glede plač, ker so si prisvojili svojevoljno denarn zneske, dočim pravila še niso potrjena of notranjega ministrstva!« Nato je mag strat razpustil nadzorstvo ter prevzel sair vodstvo in upravo. Poslal je v urad dr Trevisana in računskega uradnika Con forto. Škandal, da se more zgoditj kaj ta kega v kaki bolniški blagajni! — Kongres slovanskih časnikarjev Kongres slovanskih časnikarjev, ki bi s< moral letos v Varšavi vršiti, se je prelož vsled političnih težkoč od strani rnsk vlade. Kongres sc bo vršil šele prihodu!1 leto, a je vprašanje, čc se bo mogel v Var Savi. — Prijet defravdant. Iz Gorice poročal: Defravdanta Pippa ,ki je poneveril v friaulski banki 10.000 kron, so prijeli na Reki v družbi neke zloglasne ženske, s katero je pobegnil iz Gorice. Pri defrav-dantu so dobili malone vso defravdirano vsoto. Pippa in njegovo spremljevalko so zaprli. — Bakljada v Gorici. Iz Gorice poročajo: Sinoči je priredila tukajšnja vojaška posadka povodom povišanja brigadirja, gen. majorja Meyerja, sijajno bakljado z godbo. Dragonci so jezdarili. Bakljada se ie izvršila v najlepšem redu. — Mrtvega so našli trgovca Viktorja Mendel iz Trsta v vlaku v Florenciji. — Pet zrelih tlčkov. Šimen Kavčič, tesar, ITjacint Pibrovec, ključavničar, Alojzij Dobre in Janez Lešin, verigarja ter Vincenc Škribi, žebljar iz Krope, že vsi predkaznovani, so tujemu imetju jako nevarni ljudje, zlasti Pibrovec, ki jc bil že šestkrat radi tatvine kaznovan. Dne 28. avgusta t. 1. se je Kavčič priplazil v hišo Frančiške Klinar v Kropi ter v drugem inadstropju vzel iz zaklenjenega predala 60 kron. Po tatvini je prišel v Trobovo gostilno, kjer je našel svoje tovariše Do-breta, Leša in Pibrovca. Tem treni ie pokazal ukradene bankovce. Po odhodu iz te gostilne so šli skupaj k hiši Marije Pesjak, kjer je vežna vrata z vitrihom odprl, nakar so pobrali sedem steklenic piva. Leš, ki se -je kmalu opil, je odšel medtem, ko so se ostali trije zopet podali v Tro-hovo gostilno, ki je pa bila že zaklenjena. Pibrovc in Dobre sta se pri oknu splazila ,v hišo, odprla predal v kulrnji in vzela 20 K gotovine, zavitek viržink in za 15 K 30 vin. druge vrste smodk. Pibrovc in Škriba pa tudi priznavata, da ste se nekoč splazila v Ažmanovo hišo in sta iz zaklenjene sobe vzela vsak po en cekin. Vse te tavine so izvršili obdolženci v Kropi. — Prejeli so pa tudi zasluženo kazen. Kavčič je bil obsojen na štiri, Pibrov na osem, Dobre na štiri, Leš na dve in Škriba na tri mesece vsi v težko ječo. — Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo si šteje v prijetno dolžnost, da se javno zahvali g. Emilu Černetu, posestniku, častniku v rezervi itd. iz Tomaja na Krasu pri Sežani, ki je povodom njegove poroke na Mirni, Dolenjsko, 28. oktobra t. !., z gospodično Amalijo Škarja iz Mirne, velikodušno daroval 40 K, da se napravi obleka ubogim tukajšnjim učencem. Bog plačaj tisočkrat! Vodstvo štirirazredne ljudske šole na Mirni, dne 28. okt. 1909. Mat. Jenko, nadučitelj. — Turki na Dunaju. Turški gostje so se pripeljali predvčerajšnjim na Dunaj in bili sprejeti s takimi častmi, s kakršnimi se navadno sprejemajo vladarji. Včeraj so gledali vaje dunajskega ognjegasnega društva. Hrvaški učitelji v Ameriki. Poroča se, da je sklenil hrvaški ban baron Rauch, da pošlje za dve leti v Ameriko dva hrvaška ljudskošolska učitelja, in sicer v Či-kago in v Pittsburg. Imela bosta nalogo, da bosta poučevala hrvaške otroke o ameriških hrvaških naselbmah v materinskem jeziku. Letno plačo bosta imela po 5000 K. Iz sloveaskep gledališča, »Nižina«. Komponist te opere, d'Albert, je slav-noznan kot virtuoz na klavirju. Bil je učenec Lisztov, moža velikega duha in srca. Pred kakimi dvanajstimi leti je z enode-janko »Odpotovali e« zbudil najlepše nade kot skladatelj in napisal več opernih del, med katerimi je »Nižina« prišla na vrhunec. Odslej pa še ni spisal opere višje vrednosti od »Nižine«. V tej je podal d'Albert muzikalnemu svetu interesantno, lajiku težko umljivo delo. Interesantno. ker je v njem nakopičenih čim več nadmernih glasovnih sestav, ki se temeljem enharmonike brusijo druga o!b drugo, dostikrat v krčevitih kro-matičnih postopih, spajajoč se izborno z •libretom. In to kar se vrši na odru, je polno strasti in energije, najslajše v ljubavi, je lepa, rafinirana, moderna, gotovo — vendar nam ne stopi nikjer iz nje izklesana podoba d'Albertijevega genija nasproti. Istina je, da poslušalec ne pride iz razburjenja, ni ne ene mirne točke, dokler se ob koncu ne oddahneš. Predstava je bila za naše razmere dobra. Po ropotu, ki se jc po;avljal na odru med presledki, soditi, je 'bilo vse osobje na nogah in so baje roke, ki ne poznajo žuljev, nesebično poprijele za kulise. Solisti, ga. Nordgartova, mogočna v igri in glasu, g. Fiala, pastir neverjetno zdrave nature, g. Vulakovič, čegar partija ie sicer težka, vendar hvaležna, gca. Lvo-va, ljubezniva Ntiri, g. Patočka, takisto iz-boren v igri in petju, so izvedli svoje naloge odlično. V manjših vlogah so se jim vredno pridružili gg. Lipnicki iu Iličič ter gce. Thalerjeva ter Peršlovc. Orkerster pod vodstvom g. Beniška ponekod izborcn, ponekod prav dober, semtertje manj čist, je obvladal, dasi ne popolno po partituri zaseden, svojo nemalo nalogo. Iz dolbro obiskanega gledališča smo odhajali z zadovoljstvom, radovedni na — »Tosco«. Ljubljanske novice. lj Dr. Tavčar liberalcem bile poje. Liberalni shod je bil včeraj zvečer v gostilni pri Rastoharju na Karlovski cesti. Bilo je kakih 60 ljudi iz vseh krajev Ljubljane, in ne samo iz šentjakobskega okraja. Otvo-ril je shod bivši občinski svetnik Bergant, ki ima sedaj zastavljavnico za liberalno politiko. Glavni govornik dr. Tavčar se je v uvodu svojega govora spustil v »Slovenca«, o katerem je trdil, da bo sicer zopet zabavljal o shodu in udrihal po njem, a on zagotavlja, da še ni nobene noči zaradi »Slovenca« nemirno prespal. • Govoril je o cestnem zakonu, o nameravanih deželnih podjetjih po svojem znanem načinu. »Vsi smo krščeni, vsi smo kristjani, a duhovske vlade ne maramo. Škof je sicer dober človek, a slab gospodar. Ce je pa škof slab gospodar, kako pa naj sc razumejo kaplani in župniki na gospodarstvo. Iti ti ljudje hočejo popolnoma zavladati v deželi. Nekdo je rekel, ko so mu pravili o novem cestnem zakonu: Bomo pa plačali. Taki živali je treba rep dobro pribiti na zid, ako tako govori. Mi ne bomo plačali, mi se bomo uprli. O cestnem zakonu, ki je za nas tako važen, je treba premišljevati noč in dan. (Gostilničar Zabukovec: »Ja, ja, premišljevati, pa ne govoriti!«) Končno poziva dr. Tavčar naj se vse delo Ljubljančanov združuje v geslu: Odreti se ne damo! — Ključavničarski mojster Pust je s tresočim in ogorčenim glasom prečital resolucijo, ki protestujc proti cestnemu zakonu. Predlagal je tudi zahvalo dr. Tavčarju, »ki je osivel v boju za kulturo in naprednost, in ki naj ga Bog živi še sto let!« Pri razpravljanju o gospodarskem delu v šentjakobskem okraju se je nekdo izmed barjanov oglasil: »Prosim, da bi mi vodo napeljali«. Njegov sosed pa ga je krepko sunil pod rebra, rekoč: »Tiho bodi, saj je imaš na barju še tako preveč!« Nek pijan šentjakobski meščan je upil, da je tako prav, kot je dr. Tavčar povedal, £a je »ven«. S težavo so ga ukrotili. Gosp. Štefan Kljun je zahteval, da se izpelje v stranskih ulicah Karlovske ceste kanalizacija. »Slovenec« je glede Vožarskega pota tozadevno že pisal, kar Je tudi resnica. Govorilo se je tudi o podaljšanju vodovodnih cevi in električne razsvetljave na Dolenjski in Ižanski cesti, kar je dr. Tavčar vse »obljubil«. (Čisto protislovno! Kajti po njegovi metodi bi si morali ljudje vse sami napraviti!) Liberalni Vidmar z barja se je oglasil k besedi in dejal: »O vsem se je žc dovolj govorilo. Naj se pove še kaj za kmeta! Gospodov je dovolj, vsake vrste je dovolj tukaj, postopačev pa največ. Za kmeta pa nič ne poveste, za kmeta? Kaj pa mi na barju? Za kmeta kaj, za kmeta!« Ko mu ni nihče nič odgovoril, se je mož pač razočaran vsedel na stol. Veliko zabavnega se je slišalo, in to jo tudi prav, da ni preveč dolgočasno, kadar Tavčar bile poje liberalni stranki. Drugače bi bilo za umreti. Tudi za zdravje jc dobro malo vpitja. S kričanjem si bodo liberalci okrepili pljuča, ostali bodo zdravi, in vsled tega se jih bo vsaj izplačalo odreti. Dr. Tavčar prorokuje, da bo po Ljubljani taka lakota, da se bosta do sitega najedla v Ljubljani^ samo dva človeka: deželni glavar pl. Šuklje in pa škof. Se sebe je izvzel od sklede in se obsodil na lakoto. Zato je pa prav, da Ljubljančani hite jest in pit, dokler je še kaj dobiti! lj Odbor »Šentpetersftega prosvetnega društva« v Ljubljani naznanja, da bo društvena sv. maša mesto Vseh svetnikov dan (zaradi vojaške prisege) v nedeljo prej, t. j. dne 31. oktobra t. 1., ob 8. uri zjutraj. — Pri sv. maši, katera bo darovana za vse člane, poje društveni pevski zbor. Vabimo posebno člane, da se te sv. maše kolikor mogoče obilno udeleže. lj Umrl je sprevodnik v pokoju in trafikant v Lattermannovem drevoredu g. Franc Ranth, posestnik v Spodnji Šiški štev. 147. Pogreto bo iz Spodnje Šiške jutri ob pol 4. uri popoldne. S. K. S. Z. se udeleži pogreba svojega člana z zastavo. Ij Slovesno vmeščenje novega šentjakobskega župnika č. g. J. Barleta bo prihodnjo nedeljo. Jutri ob 9. uri zvečer mu tem povodom slovensko glasbeno društvo »Ljublana« zapoje podoknico. lj Vlncencijeva družba. Za predsednika je bil v seji upravnega sveta soglasno izvoljen velečastiti gospod profesor bogoslovja d r. J o ž e f Gruden. lj Izžrebani porotniki za četrto porot-niško dobo pri tukajšnjem deželnem sodišču katera sc prične z dne 29. novembra 1909. Glavni porotniki: Agnola Avguštin, steklar, Bahovec Jernej, trgovec, I}izil Anton, mizar m posestnik, Dachs Ivan, gostilničar in posestnik vsi v Ljubljani; De-kleva Fran, gostilničar v Gor. Ležečah; Dolenc Franjo, grajski uradnik v Planini; nt' rn,ič Matej, gostilničar v Radovljici; Golob Franjo, trgovec in posestnik, Golob Valentin, trgovec, Gtcgorič Karoi, trgovec, vsi trije v Ljubljani; Gogala Jožef, kmetovalec v Novi vasi pri Radoljici; Hribar Dragotin, tovarnar m posetmk, Jela-čin ivan. trgovec, oba v I i.ibljani; Jelovšek Karol, tovarnar in posestnik na Vrh-n.ki, Kollman Robert, trgovec in posestma, Kozak Josip, gost.lriiča;, mesar ln posestnik, Kozak Mihaei. mesar in posestnik, krapš Anton, zasebnik, Kum še Anton. zasebnik, vsi v Ljubljani; Kraje Alojzij, lesni trgovec in posestnik v Cerknici; Kane Franjo, posestnik v Radomljah; Logar Josip. trgovec v Kranju; Lavtižar Peter kantiner v Mojstrani; Mathian Ivan, tovarnar, Milavc Jakob, železn. poduradnik in posestnik, oba v Ljubljani; Mali Alojzij, krznar in posestnik v Radovljici; Mul-ley Karol, c. kr. dežel. sod. svetnik v p. in posestnik na Vrhniki; Ogorelc Ivan, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Omersa Franjo, mlajši, trgovec in posestnik v Kranju; Oblak Ivan, trgovec .in posestnik na Vrhniki; Pust Franjo, tesar in posestnik v Ljubljani; Primožič Josip, posestnik v Pristavi pri Tržiču; Souvan Leon. vele-tržec, Šivic Antonv c. kr. okr. tajnik v p., oba v Ljubljani; Šolar Franjo, posestnik v Kropi; Thaler Gabrijel, trgovec v Železnikih. — Nadomestni porotniki: Bolta Gašper, izdelovalec sodavice, gostilničar in posestnik, Globočnik Ciril, knjigovodja in posestnik; Klovar Josip, podfaktor in posestnik, Repič Avguštin, sodar in posestnik; Salokar Karol, trgovec in posestnik, Semič Karol, izktthar in posestnik, Škerbinc Silvester, pisarniški ravnatelj; Škrl Jožef, prevaževalec, Tckavčič Karol, trgovski poslovodja, vsi v Ljubljani. lj Sam se je prijavil pri mestni policiji ljubljanski zloglasni Ignacij Kcte, ker je čul, da ga varnostna oblastva zasledujejo zaradi suma hudodelstva vloma v Ilirski Bistrici. Kete zatrjuje, da tega zločina ni zakrivil. VELIKE DEMONSTRACIJE ZA FERRERJA V PARIZU. Pariz, 29. oktobra. Vsled sklepa mestnega sveta, da se neka ulica ne imenuje po Ferrerju, nameravajo svobodo-miselci in socialistična društva prirediti v nedeljo velike pocestne demonstracije. Pred železniško postajo La Barre in cerkvijo Sacre Soeur se bodo vršila velika demonstracijska zborovanja. Policija bo storila velike varnostne odredbe. PRED KRIZO BIENERTHOVEGA KABINETA. Dunaj, 29. oktobra. Akutna kriza bo vsak čas izbruhnila. Kriza bo izbruhnila, ko bo jutri Bienerth v ministrskem svetu urgiral sankcioniranje od nemških deželnih zborov sklenjenih jezikovnih zakonov. Včerajšnja konferenca na dunajskem ro-tovžu, katere so se udeležili tudi ministri, ie bila brezuspešna, ker nemški krščanski socialci in druge nemške stranke Bienerthu niso dovolile, da bi sankcijo zgoraj omenjenih zakonov odložil. Danes popoldne je Bienerth pozval k sebi voditelje »Slovanske Jednote«. Bienerth bo prosil »Slovansko Jednoto«, naj opusti obstrukcijo in naj iz sankcioniranja jezikovnih zakonov ne izvaja konsekvence. Ker o tem ne more biti govora, se že računa z izbruhom akutne krize. Prihodnji teden državni zbor skoro gotovo ne bo imel plenarnih sej, ta čas se bo porabil za to, da se izpremeni kabinet. V parlamentarnih krogih menijo, da bo demisijoniralo celokupno Bienerthovo ministrstvo ter da potem nastopi neutralni kabinet, v katerem bo tudi nekaj članov gosposke zbornice in kateremu bo stal na čelu b a r o n G a u t s c h. Dunaj, 29. oktobra. Med poslanci je splošno prepričanje, da bo danes v konferenci barona Bienertha s »Slovansko Enoto« zapečatena usoda Bienerthovega kabineta. Prihodnji teden se izpremeni položaj. Po sankcioniranju jezikovnih zakonov nemških deželnih zborov, bo Bienerthovo ministrstvo demisijoniralo in napravilo prostor drugemu ministrstvu, ki bo moralo najprej skrbeti za delozinožnost češkega deželnega zbora in s tem za delozinožnost drž. zbora. Dunaj, 29. oktobra. Zastopniki »Slovanske Enote« so šli danes ob 4. uri popoldne k Bienerthu. Jutri bo kratka seja drž. zbora, predsednik bo potem naznanil, da se prihodira seja naznani pismenim potom. Prihodnji teden ne bo sej. BURNI PRIZORI V DRŽAVNEM ZBORU. Dunai, 29. oktobra. Začetkom današnje seje državnega zbora so sc vršili burni prizori. Ker so bile ministrske klopi začetkom seje prazne, kričali so češki radikalci, predvsem Choc in Fresk Mini- stri so pri ministrskem svetu v rotovški kleti. Ministri imajo mačka! Te klice so opetovano ponavljali in potem kričali: Da gredo ministri na posvetovanje v rotovško klet, je škandal, kakršnega še ni bilo. Sramota! Predsedniku dr. Pattai-u so klicali: Pojdite tudi Vi v rotovško klet. Tudi Vi ste rotovški špicelj! Bomo že odgovorili na posvetovanje v rotovški kleti. Ko je stopil v dvorano notranji minister Haerdtl, obsuli so ga s klici: Fej! Sramota! Pojdite vendar v rotovško klet! Češki radikalci so zagrabili za tiskane zvezke vladnih predlog in razbijali ž njimi po pultih. Ko sta se nemška radikalca Pacher in Stransky približala češkim klo-pem ter pričela diskuzijo, ie vrišč postal še hujši. Mir je nastal šele, ko je pričel govoriti socialni demokrat dr. Renner k nujnem predlogu o draginji živil. Demonstracije čeških radikalcev so se ponovile, ko je stopil v zbornico Bienerth. ARETACIJA BIVŠEGA PODPOLKOVNIKA. Zagreb, 29. oktobra. Tu so aretirali umirovljenega domobranskega podpolkovnika Krbavaca, ker ga dolže, da je ponaredit oporoko nedavno umrle gospe Ivanke Popovič. SRBSKO-BOLGARSKA ZVEZA. Belgrad, 29. oktobra. Bolgarski kralj Ferdinand je pri svojem obisku na Srbskem tri četrt ure govoril s srbskim ministrskim predsednikom o podlagi za srb-sko-bolgarsko zvezo. ZMEŠNJAVE NA GRŠKEM. Atene, 29. oktobra. Med grškimi častniki je nastal razpor. En del častnikov hoče. da brezpogojno odstopi vlada, da sc uvede diktatura, da odstopi kralj in da se aretira konservativne poslance in konservativne politike, druga skupina pa hoče mirnega razvoja. V Atenah je splošno razburjenje, presenečenja niso izključena. Atene, 29. oktobra. Vojnj minister je predložil zbornici senzacionalni predlog za vojaško zvezo s Turčijo. Večina je sprejela predlog z molkom, vodje opozicije Theotokis inRhalis,sta demonstrativno zapustila dvorano. Časopisje k predlogu molči. TURŠKI ČASTNIKI IN POLITIKA. Solun, 29. oktobra. Tukajšnjim častnikom je bila poslana okrožnica generali-sima paše Šefket, v kateri se prepoveduje častnikom umešavanje v politiko-. V okrožnici je izrečno prepovedano pisati častnikom v časopise. Članki se morajo prej predložiti kakemu četnemu poveljniku. Končno se v okrožnici omenja, da pride vsak častnik pred vojno sodišče in izgubi službo, ako bo ravnal proti novi odločbi. GROZEN VIHAR NA MORJU. New-York. 29. oktobra. V Beringo-vem morju je divjal 26. t. m. grozen vihar, kakršnega nc pomnijo že 70 let. 12 parnikov se je ponesrečilo in veliko ljudi izgubilo življenje. KONEC STAVKE V PREMOGOVNIKIH. Krakov, 29. oktobra. Trimesečna stavka rudarjev v premogovnikih v Ja-\vorznem in Sicesri je končana in so rudarji v sredo zopet začeli delati. 3019 (1-1) Tužnim srcem javljam vsem svojim duhovskim sobratom in prijateljem, da je moja blaga mati po dolgi mučni bolezni, prejemši sv. zakramente v 62. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnke bo v soboto 30. oktobra v Črnem vrhu nad Idrijo. Sv. maše se bodo brale v Črnem vrhu iu v Škofji Loki. Črni vrh, 29. oktobra 1909. Ivan Mikuž, kaplan v Škofji Loki. 3018 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je naš blagi oče, oz stari oče po dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 73 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega bo v soboto 30. oktobra ob 3. uri popoldne v Škofjiloki. Sv. maše zadušnice se bodo brale v Škofjiloki in v Kranjski gori. Škofjaloka 29. oktobra 1909. čajte ..Slovenca"! imsttssHn .L 3011 1-1 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, cla jc naš preijubljeni brat in stric, gospod sprevodnik JuL žc!. v pok. in posestnik dne 28. oktobra 1.1. ob '/s uri zvečer po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 59. letu starosti mirno preminul. Pogreb predragega ranjkega bode v soboto dne 30. oktobra t. i. ob 1'._, 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška št. 147 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu blag spomin! Ljubljana, 29. oktobra 1909. Žalujoči ostali. Mesto vsaccga posebnega obvestila. M Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati, sestra in tašča, gospa Si"' >■ K 5 H I 11 roj. IA c. kr. davkarja vdova danes, dne 27. vinotoka 1909, ob pol 6. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, v 66. letu svoje starosti, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke se vrši v petek, dne 29. vinotoka ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Krškem. Sv. maše zadušnice se bodo brale v soboto, dne 30. vinotoka ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Križa na pokopališču. Blag ji bodi spomin! Prosi se tihega sožalja! Krško, dne 27. vinotoka 1909. Dr. Oton Papež, c. kr. okr. sodnik, dr. Anton Papež, c. kr. profesor, dr. Milan Papež, c. kr. rud. zdravnik; sinovi. — ilmalija Jugovič roj. Papež, hči. — Lcopoldina Eicski roj. K03, Marija Grebene roj. Kos; sestri. - Anion Jugovič, zet. — Vera Pr.pež roj. Blažon, TAilena Papež roj. Premrou; si-nahi. — Zdenko, Oton, Jfrara, Vei-a, Valeska, Baris, vnuki. Venci se hvaležno odklanjala v korist Cirll-Mstoiiove družbe. E^smimsfflam isvi vdeset a/iir aiKsnss^nscsssais^ JK.3,1 3 3014 rPezl tTrola 1-1 ii Za vse obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prezgodnje smrti našega preljubljenega soproga, ozir. očeta, starega očeta, brata, strica, gospoda bivšega gostilničarja in hišnega posestnika izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebe sc pa še zahvaljujemo preč. gosp. župniku Iv. Vrliovniku za številne obiske med boleznijo ter tolažbo, dalje vsem številnim ude-ležnikom pogreba in sploh vsem, ki so nas kakorkoli tolažili in izkazali !M S pokojniku zadnjo čast. | | Ljubljana, 29. oktobra 1909. ^ i Ealaisča rofiMaa. m 1 m Bs&< & -L-v fflBimkIMaisfi Kova, moderno urejena !SB S g v, %u m< i« šh ii£lll ali n $obno sliKarsKa in plesKarsKa tvrdka . i i"., ; jLjubljana, j^imslja cesta 16 Se priporoča slavnemu občinstvu j a vse v to strogo Spadajoča dela v Ljubljani ^a^or tudi na debeli. Delo solidno. — Cene primerne. 920 (1) V lepem prijaznem kraju v Št. Rupertu na Dolenjskem se proda ali da v najem 1 • v z gospodarskim poslopjem, pripravna za prodajalno in gostilno, ali kako drugo obrt, ker je v veliki fari tik župne cerkve. Več se izve pri lastniku Ivanu Škufca v Dragi pri Višnjigori. 2962 5-1 za stalno delo sprejme takoj O. Bodlaj čevljarski mojster Postojna 122. 2981 3—i Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd. Izdelovatelj "Ljubljana, Spital.-Stritar. ul 7 z raznovrstno, mnogoletno prakso, (30 let star), išče službe v odvetniški ali notarski pisarni ali pa kako drugo primerno mesto. Vstopi lahko začetkom decembra ali pa tudi pozneje. Cenjene ponudbe na naslov: Štefan Kamenšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17. 3008 3—1 2982 3-1 Gospodarsko in vinarsko društvo J vSv.Knžup.Trstii ima svojo zalogo sladkega prosekarja in trdega ter črnega brzamina Kakovost vin je letos izborna. Cene zmerne. - Blagohotna naročila sprejemajo se pri g. Franu Košuta, Ljubljana, Wolfova ulica 3, III. nadstropje, desno. 3007 Razglas. 3-1 Vsled prošnje dedičev po dne 23. septembra 1909 v Ljubljani umrlem gospodu" dr. Ivanu Milanu Hribarju se vrši prostovoljna sodna dražba v zapuščino spadajočih premičnin posamezno, kakor: zlatnine in srebrnine, obleke in perila, pisalnih strojev (3), leposlovnih in juridičnih knjig in raznih muzikalij, hišne oprave in lovskega orožja dne 3. in 4. novembra 1909 in event. naslednje dni vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne v hiši št. 2 v Sod-nijski ulici. Inventurni zapisnik je na vpogled pri podpisanem sodnem komisarju in pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 36 med uradnimi urami. Dr. Franc Vok, c. kr. notar kot sodni komisar. m: IVAN PEMGOV pnfiobor. izHcMell oltarjev, iti, naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Roviokn, Kolo« dvorske ulice it. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. RovSeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. 3438 52—7 m Odda se takoj v najem »ffuntigamska pivnica" na Sv. Jetra cesti št. 47 pod ugodnimi pogoji, koncesija je na hiši, prostori so vsi opremljeni. 2987 l—t Vsako soboto m nedeljo torej že na železničarskem družinskem večeru dne 30. oktobra 3001 pri (1) FR. POLJŠAKU na Martinovi cesti sveže mesene, jetrne in krvave = klobase. = Toči se pristno dolenjsko in vipavsko vina ter Gossovo marčno pivo. Vinske sode iz hrastovega lesa, zdrave, 2 leti rabljene z vinom od 425 do 436 litrov ima na prodaj Franjo Puc, Vič št. 73. 2998 2-1 Trgovina s premogom u drobno IMs Kar zastopnika za obisk zasebnih odjemalcev proti proviziji. Pojasnila daje Milan Guttmann, Ljubljana, Hotel pri Slonu. 2986 3-1 iliHi mmmm - 'K * - -v ■ • i• , ' ,.-v -. i »V Telefon št. 287. Tvrdka Telefon St. 287. Ljubljana, Stari trg št. 19 priporoča najboljše in najokusnejše v s ® v* 2951 VI z vrtom, kletjo itd. na najboljšem pro-jg — štoru v Višnjigori, se odda takoj v najem ali tudi proda. Potrebna pojasnila daje R. Perko, župan v Višnjigori. 3003 3-1 raznovrstno, prekajeno fn sveže svinjsko meso od mladih domačih pitanih prašičev, dalje raznovrstne klobase. Hrenovke in safalade vsak dan dvakrat sveže. Poštne pošiljatve po povzetju od 5 kg naprej. Za izborno blago, točno postrežbo in solidne cene jamči in se priporoča zgoraj navedena tvrdka. 1 j Ljubljanska k roditna banka v Ljubljani Stritarje nu&e 2 j Podružnice fj | SpSjeS, Celovec Snfitsft. Celovec « 1 - in Trst nudi promese na komunalne srečke a K 16*— k žrebanju 2. novembra gl. dob. K 300.000'—. Sprejema zglasila Pf_ 1/O/ zastavnih pisem bulgarske narodne wjr j na novo emisijo fe banke po originalnih pogojih za kurs O«/ 911 za nom. 100 frankov v zlatu do 30. oktobra 1.1. Za to zastavne listo jamči razun bolgarske narodne banko tudi Bolgarska kraljevina. j in Trst - i | • CeSniSssa glavnica - j | - M 8,000.009. Ksneanagamm'&smmsaKxmms! | - Rezervni fond - | j - K 300.000. - |