Poštnina platana d (sotoolnl m Cena Din t— jlmremkl dum Sten. 235 V Ciubllanl, petek 15. oktobra 1937 leto II. Obisk dr. Stojadinoviča v Londonu zaradi položaja na Sredozemlju Sestanek Stojadinovič - Chamberlain London, 15. okt. AA. Reuter: Jugoslovanskemu predsedniku vlade so v Londonu priredili zelo prisrčen sprejem. Tukaj pripisujejo njegovemu obisku velik pomen, posebno pa njegovemu prvemu sestanku z Edenom. Danes se tudi sestane s predsed. Chamberlainom. Dokler ti razgovori nc bodo končani, ne bodo objavljene nobene p odrobnosti, vendar se poudarja, da so ti razgovori splošnega značaja in tudi ne bo sklenjen noben sporazum. Zaradi resnega položaja v Sredozemskem morju, je gotovo, da se je ves razgovor sukal okoli tega vprašanja. Kakor znano je Jugoslavija, kot jadranska država podpisala nyon-ski sporazum. Vzajemnost v mirovni politiki med Jugoslavijo in Anglijo je taka, da lahko z največjim zadovoljstvom gledamo na izid včerajšnjih razgovorov. Predsednik naše vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič se je včeraj sestal v zunanjem uradu zunanjim ministrom Edenom. Njun razgovor je trajal celi dve uri od 11 do 13. Nato se je dr. M. •Stojadinovič odpeljal na jugoslovansko poslaništvo, kjer je poslanik g. Kasidolae priredil njemu na čast slavnostno kosilo. Na kosilu so bili predsednik vlade dr. Stojadinovič, zunanji minister Eden, notranji minister Simon, letalski minister lord Seinton, vojni minister Belisha, predsednik odbora za nevnješavanje lord Plymouth, podtajnik za zunanje zadeve sir Robert Vausittard, kraljev osebni tajnik Monik, prof. londonskega vseučilišča Watson, poslaniški svetnik Milanovič in kabinetni šef dr. Stojadinoviča dr. Dragan Protič. Popoldne je predsednik dr. Stojadinovič posvetil sestankom z najuglednejšimi angleškimi politiki in zastopniki londonskih finančnih krogov. Sprejel je tudi v hotelu Dorehestru glavne urednike velikih londonskih listov in časnikarskih agencij ter več dopisnikov tujih listov v Londonu. Zvečer ob 8.30 je bil predsednik na slavnostni večerji, ki jo je priredil njemu na čast v prostorih zunanjega urada v imenu britanske vlade zunanji minister Eden. Popoldne se^ je pred sestankom z Edenom predsednik dr. Stojadinovič v družbi jugoslovanskega poslanika v Londonu . Kasidolca vpisal v dvorne knjige kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete ter vojvode in vojvodinje gloucesterske, vojvode in vojvodinje kentske, in Nj. kr. Vis. kneginje Olge. Nato je osebno pustil svoje posetnice pri predsedniku vlade Chamberlainu. Italija se pridruži nemško belgijskemu sporazumu o Faimtvu ra nedotakljivost belgijskih ničla Rim, 15. okt o. Rimski tisk posveča ogromno pozornost belgijsko-nemškemu sporazumu za nedotakljivost belgijskih meja in za. jamstvo belgijske neodvisnosti. Italijansko časopisje poudarja, da je to dejanje nov dokaz za nemško modro politiko na eni in za belgijsko politično samostojnost po drugi strani. Italijanska vlada je bila o vseh razgovorih med Belgijo in Nemčijo vnaprej poučena in je za- Trgovska pogodba s Francijo bo jutri podpisana Belgrad, 15. oktobra, m. Zadnji razgovori predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Stojadinoviča s francoskim trgovinskim ministrom so pripomogli do močnega sporazuma. Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da bo zaradi tega dr. Stojadinovič na svojem povratku iz Londona v soboto podpisal novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo. Trgovinska pogajanja s Francijo so bila zaključena že pred nekaj dnevi. Toda upoštevati je bilo treba, da poteče dne 15. oktobra tudi drugi transferni moratorij za naše inozemske dolgove, V prvem transfernem moratoriju od 15. oktobra 1932 do 14. oktobra 1935 smo plačevali francoskim upnikom 10% vsote zapadlih kuponov v devizah, v drugem transfernem moratoriju od 15. oktobra 1935 do 14. oktobra 1937 pa smo zvišali ta odstotek na 15. Ker je jasno, da nam je mogoče izpolnjevati to obveznost tako samo, če je naša trgovinska bilanca s Francijo aktivna, so morala pogajanja nujno potekati tudi v tej smeri. Pričakovati )e, da bo aktivnost naše trgovinske bilance s Francijo dosegla tak znesek, da bo omogočila izplačilo še večjega odstotka kuponov naših posojil v Franciji kot doslej. Po odstopu predsednika katalonske vlade Barcelona, 15. okt. o. Ko je predsednik katalonske avtonomne vlade Companys poslal vladi pismo, v katerem izraža željo, naj bi ga več ne volili za predsednika, je s tem dejansko zapustil svoje sedanje mesto. Vlada se je takoj sestala na sej1 9; ob sobotah popoldne pa še po 4 do 5 ur, ko se je pripravljalo pecivo za nedeljo. Iz tega vidimo, zakaj nimamo Ljubljančani ob nedeljah svežega kruha; kruh in pecivo, ki se prodaja ob nedeljah, se speče že v soboto v popoldanskih urah, seveda v manjši količini, kakor za druge dni, saj se porabi za to peko samo po 4 do 5 ur. Ob sobotah so pomočniki dobivali plačo, nekateri so bili pri tej tvrdki po več, drugi po manj let. Lojze pa skoro 7 let, pa nikdar ni nihče pri izplačilu oporekal, da ne bi bil dobil zadostnega plačila, tudi pri izstopu iz službe ne. Ko je pa tudi Lojze zaradi odpovedi zapustil službo, je pri obrtnem sodišču tožil mojstra za plačilo sobotnih popoldanskih ur za tri leta nazaj, Se več, te ure je hotel imeti plačane kol nadure; račun je sestavil sledeče: pri tedenski plači R00 din pride na dan GO din ali pri 8 urnem delavniku po 7.50 din na uro, za naduro 50% poviška t. j. 3.75 din za nadure tedaj 11.25 din. V treh letih je bilo 15(5 tednov po 5 nadur, skupaj 780 uadifr, kar je zneslo skupaj 8775 din. Pri razpravi je bil mojster silno razburjen in razkačen, še celo na sodnika je nekaj jeze stresal, ker mu nikakor ni moglo iti v glavo, zakaj neki naj bi moral plačati tako visoko vsoto, ko je | vendar celih sedem let redno plačeval Lojzetu I zaslužek. Potolažen pa je bil, ko je sodišče brez vsakih dokazov po četrturnem razpravljanju razsodilo, da Lojzetu ne pristoja odškodnina za sobotne ure. Utemeljitev je bila kratka: tožnik je že od leta 1923 v Ljubljani, prvotno pomočnik, potem mojster, na to zopet pomočnik in kot tak je dobro vedel, da se v j>ekovski obrti ob sobotah dela 4—5 ur več, kakor druge dni in da je v dogovorjeni plači zapopadena tudi odškodnina za sobotno delo; poleg tega je plača 400 din na teden v teh kritičnih časih pač tolikšna, da pomočnik v pekovski obrti, ki je snažna in vedno na •sidiem. lahko dela do 53 ur na teden. Prizivno sodišče je izvedlo dokaj dokazov, prišlo je pa do istega zaključka, kakor obrtno sodišče, pri tem pa še ugotovilo, da toženec med veemi pekovskimi mojstri najbolje plačuje svoje uslužbence. Odkritfe spomenika kralju Aleksandru na Rakeku V nedeljo, 17. oktobra 1937, ob 12.30 bo Notranjska odkrila spomenik blagopakojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Rakeku pred železniško postajo. Odbor je pripravil vse potrebno, da bo svečanost čim slovesnejša. Vse ie prav tako pripravljeno in dovršeno, kakor je bilo za 5. september, zato prosimo vsa že vabljena društva, da se udeleže odkritja v čim večjem številu in da pridejo na slavnostni prostor najpozneje do 11.30, kjer jim bodo odkazali reditelji prostor. Prav tako naj bodo na prostoru tudi šole ob tej uri. Narodne noše, prapori, polagatelji vencev imajo j>oseben časten prostor pri spomeniku. Po odkritju bo mimohod vojske in gasilstva in nato koncert godbe dravske divizije in pevskega društva »Sloge« iz Ljubljane. Odbor opozarja vse udeležence na vlak, ki prihaja prav k odkritju iz Ljubljane, dalje na poštni rdeči žig, ki ga je dovolila za ta dan poštna uprava, fotoamaterji naj izrabijo ugodno priliko za posnetke najlepše svečanosti na Notranjskem. Parkiranje avtov in drugih vozil bo na travniku nasproti lesnemu skladišču tvrdke Kovač, radi tega s sporazumom zelo zadovoljna. Ker je italijanska vlada s posebno spomenico v letošnjem marcu izrazila Belgiji svojo pripravljenost za jamstvo meja, je treba po tem nemškem koraku pričakovati, da bo v kratkem tudi Italija storila nekaj podobnega. Italijani vidijo v nemško-belgijskem sporazumu predvsem znamenje za to, da so se začeli odnošaji med narodi in državami do dna spreminjati. Nemške izjave glede belgijske neodvisnosti imajo po italijanskem mnenju večji pomen kakor pa francosko in angleško jamstvo, ker se ne ozirajo nič na Zvezo narodov. Za Belgijo, ki je bila do zdaj zelo odvisna od Zveze narodov, pomeni to zelo veliko, saj je njeno razmerje do Francije tako, kakor do Nemčije. Ta sporazum dokazuje, da delajo za mir predvsem takozva-ne diktature in to izven ženevske ustanove, ki se je po italijanskem mišljenju preživela. S španskih bojišč Si. Jena de Luz, 15. okt. AA. Havas. Kakor se izve, je bil general Castro, Jiroda imenovan za poveljnika v^ek front v nacionalistični Španiji. General bo bival v St. Sebastianu in Pampeluni. Namesto majorja Tronosca je imenovan za poveljnika Iruna kapitan Otorena. Salamanca, 15. okt. AA. Havas. Nacionalistično poročilo pravi, da so vladni oddelki na madridski fronti izvedli več hudih napadov, ki pa so popolnoma propadli. V Asturiji nacionalisti še prodirajo. Poročilo pravi, da se tam sovražnik le slabotno brani. Nacionalisti so prodrli do mesta Boto, ki je ob cesti, ki vodi v Oviedo. Na aragonski fronti in v odseku Sabinanigo so nacionalisti zavzeli več republikanskih postojank. Maršal Rydz Smig!y obišče Bukarešto Varšava, 15. oktobra, m. Poljski šef generalštaba maršal Rydz Smigly, ki ga je romunski kralj Karol ob priliki svojega bivanja v Varšavi povabil na obisk, bo odpotoval 24. t. m. v Bukarešto. Poljski maršal 6e bo udeležil velikih vojaških slavnosti, ki bodo ob priliki imenovanja prestolonaslednika Mihaela za podporočnika romunske vojske. Obsedno stanje v Jeruzalemu Jeruzalem, 15. okt. AA. Havas: Snoči je bil v Palestini izvršen zelo težak atentat. Neznani zločinci so vrgli v zrak vlak na progi Lida— Raseles. Število žrtev je veliko. Podrobnosti katastrofe še niso znane. V Jeruzalema so proglasili obsedno stanje. Jeruzalem, 15. okt. AA. Reuter: Na vlak ined Hajfo in Lidavardo je bil izvršen .atentat s peklenskim strojem. Trije potniki so mrtvi. Po atentatu so zločinci še streljali na ponesrečeni vlak. Milan, 15. okt. AA. (DNB) »Corriere della Serra« prinaša vest svojega jeruzalemskega dopisnika iz Amana, da so vahubitski oddelki prekoračili transjordansko mejo in sestrelili in uni-' čili neko britansko letalo, posadko pa pobili. Britanska vojaška oblastva so poslala tja motoriziran oddelek in letalsko eskadriljo. Vesli iz Belgrada Belgrad, 15. okt. m. Za Nišem, Skopljem in Banjaluko prirejajo tudi nekatera druga mesta v notranjosti države protestne sestanke proti opozicijskemu sjx>razumu. Sarajevo, 15. okt. m. Stalno zastopstvo lestnih industrijalcev kraljevine Jugoslavije je imelo včeraj v Sarajevu svoj drugi sestanek, na katerem so zahtevali, da se čimprej spremeni uredba o organizaciji zavoda za pospeševanje zun. trgovine. Pristaniške naprave v Kapstadtu so začeli širiti na zahtevo angleškega obrambnega ministrstva, ki računa, da bo to mesto ob južnem "koncu Afrike služilo kot važno oporišče angleški mornarici za pot v Indijo. Poleg tega bodo po vseh krajih začeli graditi plinska zavetišča. Milijon plinskih mask je naročila egiptovska vlada za svoje prebivalstvo. Poleg tega bodo po vseh krajih začeli graditi plinska zavetišča. K zvezi srednjeazijskih držav bo najbrž pristopila tudi Sirija, ki je že začela pogajanja za to. Izredno zasedanje ameriške zbornice se bo začelo dne 15. novembra in ee bo bavilo predvsem z ukrepi za rešitev ameriškega kmeta. Dva milijona kilometrov je preletel do Z'*ai prvi pilot nemške »Lufthanse?, kapitan Nouck. Vesti 15. oktobra Ogenj je izbruhnil v belgijskem gradu Ste-nockerzeel, kjer prebiva habsburška rodbina. Poročajo, da je svoj grad pomagal gasiti Oto Habsburški sam. Kanada se bo udeležila konference velesil. To je izjavil ministrski predsednik King. Italijanski parnik »Lecce« se je ob angleški obali zaletel v neko nemško ladjo. Kitajska mirovna zveza je v posebnem razglasu pozvala vlado v Nankingu, naj ustavi sovražnosti, ker hoče kitajski narod imeti mir. Na bojkot japonskega blaga kliče ameriška delavska glavna zveza vse delavske organizacije SVeta. Plin je eksplodiral v nemškem rudniku Nord-stern pri Essenu in ubil sedem rudarjev. Predsednik turške republike Kemal Ataturk je odstavil generala Mustafo. ki je slabo poveljeval svojim četam pri nedavnih velikih vojaških vajah. Predsednik mednarodne trgovske zbornice T. VVatsoD je včeraj dospel v Sofijo, kjer je imel sestanek 7. uglednimi bolgarskimi gospodarstveniki. Sprejel ga je tudi kralj. VVatson je izjavil, da jx>-nieni prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo napredek pri delu za evropski mir. Velike romunske vojaške vaje, ki sta se jih udeležila kralj Karol in načelnik francoskega generalnega štaba, general Gameljn, so končane. Up ne ral Gamelin je romunsko vojsko zelo pohvalil, zlasti njene poveljnike. Platno iz surovin za steklo so začeli izdelovati v milanskih tekstilnih tovarnah. Ce se bo izdelovanje izplačalo, bo 1o zelo prijMMnoglo Ita-J1 Pn gospodarskem samoosvajanju. Število rojstev v Avstriji zelo pada, kar se pozna pri vse manjšem številu šolarjev. V enem S x VpiS1 J?1™1' padca rojstev nazadovali za 9-00 učencev. Ce bo slo tako naprej, bo to številu do leta 1942 zraslo ze na 79.000 učencev. Največji kovanec na svetu so danes prodali na dražbi v Stockholmu. To je meden novec iz casa kralja Gustava Adolfa, ki meri 60 cm in je težak 15 kg. • * generala Milerja, katerega -so sov- .jetski agenti ugrabili v Parizu, general Abramov, m je bil izvoljen za poveljnika ruskih vojaških organizacij, se ne bo preselil v Pariz, marveč bo prestavil središče ruske emigracije v Sofijo, Japonska letalska bomba je včeraj zadela (tme-r • ? admiralsko ladjo »Augustoc v šaugajskem pristaniseu, pri čemer je bilo ubitih in ranjenih več mornarjev. J 10 odstotkov ječmenove in koruzne moke bodo odslej dodajali po odredbi vlade kruhu v Italiji. v predsednika ameriške delavske zveze so včeraj v D en ver ju trinajstič izvolili .Johna Greena. Svobodno trgovino t devizami je dovolila portugalska vlada. ‘ ^ Ameriško odposlanstvo za konferenco devetih držav v Bruselju bo vodil Norman Davis. Preiskavo pri članih opozicionalne katoliške stranke v Gdansku je odredila hitlerjevska policija. Katoliška stranka je edina, ki ie se niso razpustili. ’ 1 Vse italijanske izgube v Abesiniji od 1. januarja lam do zdaj znašajo 2357 mož. Roparski napadi so zadnje čase zahtevali 102 žrtvi. Proces proti ruskemu Judu Barmatu, ki je osleparil belgijske vlagalce za 12 milijonov frankov, narodno banko pa za 32 milijonov frankov, se je začel v Bruslju. Pravijo, da bo med procesom prišlo i1!’ bodo zelo otežila različne belgijske jjolitike, kj so Judu pomagali. Bivši avstrijski admiral Pattner je umrl včerai v Gradcu. 1 Predsednik francoske vlade Chautemps bo imel velik političen govor na kongresu radikalno-eociali-stiene stranke, ki se bo začel 24. oktobra. Gospodarski svet Male zveze je končal svoje zasedanje in sprejel resolucijo, ki se nanaša na ureditev gospodarskih razmer v državah Male zveze ter Podonavja. Avstrijska domovinska fronta ne bo od 1. novembra več sprejemala novih članov, kar je vsekakor pomemben sklep, ker imajo njeni člani zelo velike ugodnosti. Tako morejo n. pr. edino oni dobiti dovoljenja za šofiranje in orožne liste. Mednarodni policijski kongres se bo začel v ne-deljo v Rimu. Bavil ee bo predvsem s pobijanjem komunizma in z mednarodnim sodelovanjem na tem važnem področju. Prva nočna vaja za obrambo proti letalskim napadom je bila pred dvema dnevoma v Budapešli. Za to vajo je policija internirala iz previdnosti 35« latov iz navade. Konkur* so razglasili v Londonu nad imovino boksarja Prima Carnera, ker ni plačal 124 funtov zaostankov na dohodnini. „ . Vesti o delni mobilizaciji francoske vojske označuje iranoo&ki tisk kot izmišljene, češ da jih širijo listi, ki so Franciji sovražni. Velik oborožitveni načrt za švedsko mornarico je izdelalo stockholmsko obrambno ministrstvo. Po tem načrlu IkkIo v kratkem zgradili tri oklopne križarke, 8 torpednih lovcev, 4 torpedne čolne, 13 podmornic in 12 motornih bojnih čolnov. Razen tega bodo obnovili tri starejše križarke. Guverner nemške državne banke dr. Schachl bo obiskal v kratkem Romunijo in s tem vrnil obisk predsedniku romunsko narodne banke Constanti-nescu. Vojvoda VVindsorski je v Berlinu obiska) prostore narodno-socialističnih organizacij, ki 6e bavijo s socialnim skrbstvom in zimsko pomočjo. Italijansko letalsko razstavo v Milanu je obiskal nemški drž. podtajnik za letalstvo, general Milcli. Vse romunske organizacije, ki se bavijo s telesno vzgojo, je vlada združila v eno državno organizacijo »Straža domovine«;, kateri stoji na čelu sam kralj. Sovjetska vlada je odstavila komisarja za ljudsko izobrazbo Bubnova, češ da je »sistematično izpodkopaval vzgojno delo v sovjetskem smislu in da ni bil kos svoji nalogi<, Bubnov je bil eden izmed redkih starih revolucionarjev, ki so še ostali kljub vsem procesom pri življenju, . Roparski umor v Bresternici pred sodniki Maribor, 15. oktobra. Danes se vrši pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava zaradi zverinskega roparskega umora, ki se je odigral v Bresternici letos 16. julija. Zaradi tega dejanja se zagovarja zločinec Maks Ferš, ki je zaradi 165 dinarjev in nekaj kosov obleke, kolikor je znašal njegov roparski plen, usmrtil z nožem 50 letno posestnico Kristino Gselmanovo. O tem zločinu smo ob priliki odkritja obširno poročali. Obdolženi Maks Ferš predstavlja tip mladostnega, pa skrajno pokvarjenega zSočinca ki ima za seboj že dve težki obsodbi. Dne 14. februarja 1935 je bil obsojen na dve leti strogega zapora zaradi razbojnišlva, dne 27. novembra 1936 pa zaradi tatvin na 8 mesecev strogega zapora. Niti ene, niti druge kazni pa ni v celoti prestal, morda v svojo nesrečo, ker bi se sicer še sedaj moral nahajati v zaporu, ki bi bil morda nanj vzgojno vplival, ali pa vsaj ne bi bil mogel v navedenem času izvršiti svojega tretjega, najtežjega zločina. Izpuščen je bil predčasno iz ječe zaradi amnestije. Komaj je prišel v svobodo, se je udal zopet brezdelju; denar za cigarete in pijančevanje po gostilnah, kateremu je bil zelo vdan, pa si je preskrbel s priložnostnimi deli, s tihotapstvom in tatvinami. Kako malo mu je bilo do tuje lastnine, dokazuje primer, da je okradel lastnega brata Vilibalda, kateremu je izmaknil iz kredence v njegovem stanovanju 200 din. S tem denarjem je v družbi nekega prijatelja odšel v Maribor ter ga pognal v eni sami noči po grlu. Naslednjega jutra po tej prekrokani noči pa je izvršil svoj grozovit zločin na posestnici Kristini Gselmanovi. Obdolženec je poznal Gselmanovo že od leta 1924, ko je stanovala v Vinarjih. Pozneje se je ločila od svojega moža ter si je kupila v Brester- nici majhno posestvo. V Bresternico so se bili še poprej preselili tudi starši Maksa Ferša. Gselma-nova je v Bresternici živela v skupnem gospodinjstvu z upokojenim podpolkovnikom Imeličem, ki je letos junija umrl. Ferš je v Bresternici pri Gselmanovi večkrat delal in ker je videl, da svoje delavce dobro in takoj plačuje, je mislil, da mora imeti precej denarja. Ko je letos umrl Imelič ter je ostala Gselmanova popolnoma sama v svoji hiši, je dozorel v njem sklep, da jo umori in oropa. Umor z nožem v srce Dne 15. julija je Ferš okradel svojega brata. Ko je denar v Mariboru pognal po grlu, se je še v teku noči vrnil nazaj v Bresternico ter je spal potem na nekem seniku. Zjutraj na vse zgodaj je odšel k hiši Gselmanove ter je. oprezoval za grmom, da so stranke, katerim je Gselmanova prodajala mleko, že odšle. Vstopil je potem v hišo in tam se je odigral v nekaj minutah grozovit prizor. Navalil je na Gselmanovo z bodalom, katerega je imel že nekaj tednov pripravljenega in ga je vedno nosil s seboj v žepu, ter jo je zabodel v srce. Po Ferševem pripovedovanju se je umor izvršil v kuhinji. Ko je padla Gselmanova mrtva na tla, jo je naložil na rame ter jo je odnesel na podstrešje, kjer jo je zakopal v seno. Ko jo je nesel po lestvi, se mu je truplo izmuznilo ter je padlo nazaj v vežo, pa ga je znova pobral, si ga naložil na rame ter ga zanesel navzgor. Potem je vdrl v sobo, vse preobrnil, pa je razočaran ugotovil, da je plen izredno malenkosten. Našel je vsega skupaj 165 din gotovine zato pa je naložil še nekaj obleko v košarico, zaklenil za seboj hišna vrata in se podal k Sv. Križu, kjer je pri svojem bratrancu zamenjal ukradeno obleko za samokres. Od Sv. Križa je sel v Selnico ob Dravi, kjer je kar Uitro zopet izvršil novo tatvino. Ko se je mudil v Golobovi gostilni, je opazil, da je gostilničarka spravila 400 din v kredenco. Šel je naravnost domov, kjer je vrnil bratu 200 din, katere mu }e poprej ukradel, 100 din je posodil nekemu prijatelju, nekaj denarja pa je dal tudi svoji materi. Ko so ga vprašali, odkod naenkrat toliko denarja, je dejal, da ga je dobil od tihotapcev katerim je pomagal nositi saharin čez mejo. Kesanja ni kazal prav nobenega, nasprotno, prav živahno se je zanimal za usodo Gselmanovo, katero so medtem vsi sosedje pogrešili, pa so mislili, da je izvršila samomor iz žalosti za pokojnim svojim prijateljem Imeličem, Ferš je živel prav veselo, podal se je s svojimi tovariši zopet na novo tatvino ter so oplenili nekatere sadov- Ubil ic svojega prijatelja Ljubljana, 15, oktobra. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o, s, g. Rajko Lederhas, se je odkrivala žalostna slika podivjanosti in surovosti, kar je bila posledica zavžitega alkohola. Alkohol, zlasti žganje, zahteva pri nas vedno nove žrtve. Žalosten pa je slučaj, da je skoraj iz zasede šel ubijat na najsurovejši način prijatelj svojega starega in zvestega prijatelja. Razprava je bila tajna, ker ubijalec »o ni dosegel polnoletnosti, manjka mu do tega le nekaj mesecev, Bilo je 31. julija proti večeru, ko je zahajalo solnce. Tam v Poljanah pri Moravčah so fantje popivali, ker so precej zaslužili pri gradnji banovinske cente. Mladi Avgust Zupančič se je nekam sporekel h starim prijateljem ■Jožetom Brinovcem. Ves divji je odšel in pograbil kol ter se skril za grmovje in prežal, kdaj pride mimo Brinovec. Ko je ta nič hudega sluteč prihajal, ga je Zupančič oplazil z debelim kolom najprej po glavi, potem pa še dvakrat po rokah in hrbtu Brinovec so je nezavesten zgrudil na tla. Zupančič je nato odšel naprej, ne da bi se brigal za svojo žrtev. Zupančič je drugače jako nasilen deSko. Dostikrat je javno grozil: »Berače, biriče, finuncarje in žandarme bom vse pobil,« , v. , , Neka priča je povedala, da je se potem, ko Je Brinovec ležal nezavesten na tleh, skakal obtoženec po pokojnikovem trebuhu. — Brinovec Je 2. avgusta v ljubljanski bolnišuioi umrl. Obtoženec se je pred senatom izgovarjal kratkomalo na silobran. Bil je obsojen na 2 in pol leta robijo. Kazen je sprejel, državni tožilec pa je prijavil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. Alt ste žs poravnali naročnina? njake, iz katerih so pokradli slive. Potikal se je tako okrog po soseščini do 21. julija, ko je bil grozoviti umor odkrit Sestra pokojne Gselmanove Pavla Vrus, gostilničarka pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, je kot edina naslednica prevzela skrb za posestvo. Vzela je živino in pohištvo na svoj dom, dne 21. julija pa je poslala svojega hlapca, da bi pripeljal iz Bresternice voz sena. Ko se je hlapec podal na podstrešje, kjer je bilo seno, mu je udaril nasproti strahovit smrad po trohnobi. Ves v zli slutnji je začel razkopavati seno ter je naenkrat naletel na truplo pokojne Gselmanove, ki jo bilo že na pol gnilo. Obveščeni so bili takoj orožniki. Preiskava je dognala, da je bila Gselmanova umorjena z nožem in takoj se je začel lov za morilcem. Sum je najprej padel na Ferša. Orožniki so ugotovili, da se je pokojnica Ferša vedno bala ter je nekaterim svojim znancem povedala, da sumi, da kuje proti njej črne naklepe. Orožniške patrulje pa ga niso mogle najti doma. Cim je namreč zvedel, da so Gselmanovo našli na podstrešju njene hiše, se je izgubil od doma ter se je skrival v gozdovih. Šele čez dva dni, 23. julija ga je prijela orožniška patrulja, ki se je nahajala v zasedi poleg njegovega doma. Ko je Ferš prišel lačen iz gozda, da bi dobil doma jesti, so ga zgrabili ter je potem takoj vse priznal. Zločinec se izgovarja Ferš se očividno zaveda dalekosežnosti svojega gnusnega zločina, pa skuša svoje dejanje čimbolj olepšati. Tako taji, da bi bil naklepoma izvršil umor, ter pripoveduje, da je zabodel Gselmanovo v jezi. Pravi, da mu je dolgovala za napravo stolca za klepanje 25 din, katere pa mu ni hotela plačati. Omenjenega jutra je bil zelo žejen po prekrokani noči in kadil bi bil rad, pa ni imel prebite pare v žepu. Spomnil so je na svoj denar, katerega mu je Gselmanova dolgovala, pa jo je šel terjat. Zenica pa mu ni. hotela plačati ter ga je nahrulila in ko je postal vsiljiv, mu je dala dve zaušnici. To ga je tako razjezilo, da je potegnil bodalo ter jo je hotel zabosti v roko. Tedaj pa se je Gselmanova okrenila, pa je nesreča hotela, da jo je bodalo zadelo v srce. Ker se je bal, kaj bodo ljudje zaradi tega uboja rekli, jo je zanesel na podstrešje. Ko pa je prišel nazaj v kuhinjo, mu je prišlo na misel, da bi si vzel nekaj denarja, pa je vlomil v sobo ter si prisvojil 165 dinarjev. Razprava, za katero vlada v Mariboru veliko zanimanje, ob času našega poročila še traja. Celjske novice c Danes bo ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici na mestnem poglavarstvu pod vodstvom predsednika mestne občine g. Alojzija Mihelčiča redna javna seja mestnega sveta celjskega. Na dnevnem redu so poročila posameznih odborov in volitev turističnega odbora. e Nemiki letaj se v kratkem prične. Zato prosimo, da se nemudoma priglase vsi tisti, ki so se zanj odločili. Prijaviti se je v tajništvu Prosvetnega društva v Cankarjevi ulici 4. c Mesino gledališče v Celju. Cenjeno gledališko občinstvo opozarjamo, da se še sprejemajo v Slomškovi tiskovni zadrugi abonenti za prireditve ljubljanskega Narodnega gledališča. Abonma je plačljiv v treh obrokih. c Odbor Rdečega križa izreka prisrčno zahvalo vsem tistim samarijankam, ki so v tednu Rdeče? križa tako požrtvovalno zbirale prispevke za R' c Ivan Noč v Celju. V sredo ob pol 9. zver. je priredil klavirski virtuoz g. Ivan Noč prvič v Celju v mestnem gledališču samostojni koncert. Obširni spored, ki sega v vrhunce klavirske literature, je umetnik odigral na pamet z močno muzikalično potenco in z naravnost sijajno tehniko, ki igraje obvlada najtežje težkoče. Obisk ni bil ravno najboljši. Navzočim pa je umetnik nudil s svojo toplo iu občuteno igro izreden elasbem užitek, Gospodinjska šola fffMladika" Ljubljana, 15. oktobra. Včeraj smo poročali o gospodinjski Soli »Mladiki«, kjer pa so se pomotoma vrinile nekatere pomanjkljivosti. Poročilo dopolnjujemo s tem, da jo bili letos vsi prostori na novo prečiščeni in prebeljeni, da je bilo obnovljeno posteljno perilo, odeje, žimnice, da so bile nabavljene nove posode, omare, izboljšana razsvetljava itd. Prav tako je ze nastavljena na zavodu posebna zišČitno sestra, ka-tere skrb je brigati se za zdravstveno stanje gojenk in zavod že ima stalno na razpolago tudi zdravnika. Omeniti je še, da je bila za o*krbo eventuelno obolelih gojenk opremljena še posebno izolirn* bolniška soba in poleg nje posebna kuhinja za eventuelne bolnice. Danes nudi zavod vse pogoje za uspešno izpolnjevanje naloge, katera mu je poverjena. Danes )e »Mladika« semostojni mestni zavod, ki ga že dve leti upravlja posehe« kuratorij 10 članov. V kura-toriju so zastopniki mestnega sveta (4), zastopnice iz meščanstva (3), dva zastopnika društva »Mladike« ter zastopnik mestnega poglavarstva. Ko )e novi kuratorij prevzel upravo »Mladike«, je posvetil vso svojo skrb za izboljšanje zavoda- Vsi prostori so bili na novo preurejeni in preslikani in so v higieničnem oziru opremljeni taka, da zavod v vseh ozirih ustreza modernim zdravstvenim načelom- Kuhanje v gospodinjski šoli se poučuje po najmodernejših načelih glede pravilno sestavljenih hra-nov. Razen tega r skupnem pouku se učijo učenke še posebej kuhanja za tri osebe; pri tem ee mora vsaka gojenka vaditi v racinelni sestavi proračuna za obed, kar je važno ?.a zdravo gospodinjsko šted-njo, Kuhajo na plin, elektriko, štedilnik, povsod s posebno pažnjo na racionelno porabo toka, plina in drv. Jedelniki so izbrani za fino meščansko kuhinjo in za navadno meščansko kuhinjo. Toda gospodinjski pouk sc ne omejuje le na kuhanje, temveč pridejo na vrsto vse panoge gospodinjstva: peka kruha, serviranje, šivanje perila in obleke, vrtnarstvo (za kar jim nudi priliko bližnja mestnu vrtnarija), nakupovanje živil na trgu itd. Pouk dopolnjujejo tudi poučni izleti. Iz tega je razvidno, da je novi kuratorij vsestransko poskrbel za to, da more zavod nuditi gojenkam vse, kar je potrebno za vzgojo dobrih gospodinj Filmi, pomorščak(Kino Sloga). Z novo sezono se pričenja tudi nova serija Foxovih filmov z malo Shirlcy Temple. Ti filmi imajo na sebi nekaj svojsko prikupnega prav zaradi male Shirley in njenega smeha, ki ožarja vsak njen uastop. Malo dekletce se more postaviti med amerikan-skimi filmskimi zvezdami z velikimi odlikami. Igra neprisiljeno, živo, prisebno. Poživlja dejanje še tam, kjer ji režiser po okusu svoje dežele nagnete nemogočo okolico. Skozi taka očala moramo gledati njene filme tem bolj, ker jih brez izjeme lahko priporočimo mladini, kakor tudi najmlajšim. Starejšemu gledalcu se zdi v teh filmih mnogokaj prisiljeno in nerazumljivo, včasih celo nemogoče, vendar je to za poznavalca amerikanskega filma nekaj vsakdanjega. V koncesijah do publike tam ne poznajo meja. Pričujoči film predstavlja malo Shirley kot pravo igralko. Razposajeni otrok, ki osrečuje vso svojo okolico. Včasih postaja film že kar dolgočasen, največ zaradi izumetničenega dejanja. Kljub hibam, ki jih kaže, pa bo za najmlajše obiskovalce kinematografa film le veselo doživetje. »Pola ljubezni« (Kino Matica). Predmet, ki se ga loteva ta film, je bil na filmskem platnu prikazan že v mnogih več ali manj slabih varijantah. Zabloda mladega dekleta, trpljenje nezakonske matere, nesreča in končno sodnija. Režijski in tehnični pripomočki so enaki onim iz prejšnjih filmov, le ob strani se pokaže kaka svojska zamisel. Pač pa zasluži nekaj več pozornosti glavna igralka. Prepričljivo igra, ker obvlada svoj obraz. Isto pa ne velja za ostale. Film je poljske produkcije in so tudi igralci sami Poljaki. Dela na Gaštefskem klancu pri Kranfu Kranj, 14. oktobra. Kdor se vozi s kakršnimkoli vozilom iz Ljubljane na Gorenjsko, bo okusil precej neudobno vožnjo. Cesta je namreč precej močno obremenjena, razen tega pa 6ilmo ozka. Najbolj se pritožujejo šoferji rednih avtobusov, ki kar ne morejo pričakati, da bi lahko vozili po novi široki cesti preko Medvod do Ljubljane. Posebne težave so še, če se srečata dva tovarna avtomobila, ki morata često nazaj ali naprej, da se srečno izogneta drug drugemu-Zato ni čudno, da prihajajo avtobusi s precejšnjimi zamudami v Ljubljano in obratno. Najbolj nerodna je vožnja po Gašterajskem klancu y Kranju, kjer je cesta zaradi graditve nove ceste precej ozka, včasih, posebno zvečer pa tudi ta po nekaj minut zaprta. Celotna preložitev tega klanca znaša ca. 1300 m. Preložena cesta bo široka 8 m, od teh je 6 m tlakovanih z malimi granitnimi kockami, na vsaki strani vozišča pa je predviden 1 meter širok hodnik za pešce. Na ovinku bo cesta razširjena še za 1.50 m. Največja pridobitev preložitve poleg odpravljenega hudega vzpona stare ceste je nadvoz nad železniško progo, s katerim je odstranjena največja prometna ovira, namreč kričanje ceste z železniško progo, Delo tega nadvoza je bilo silno otežkočeno zaradi nezmanjšanega železniškega prometa, poleg tega je nagajalo slabo vreme, kljub temu pa je bila ‘ta komplicirana okvirna konstrukciza železobetona zgrajena v rekordnem času- Podpornega zidovja nad cesto na Gašterajskem klancu prvotno ni bilo v načrtu, toda med izkopom je postala upravičena in nujna potreba, ko so nastali številni usedi. Med odkopavanjem 6e je odtrgalo okrog 800 kubičnih mestrov materiala, tako da Je bila nekaj časa ogrožena hiša na stražiški planoti, državna cesta in železniška proga, vendar pa se je ta nevarnost z velikimi napori delavcev odstranila. Izkopalo se bo približno 37.000 kubičnih metrov konglomerata. Izkopani material odvažajo med hišo vratarja »Jugočeške« do železniške proge. Nasip tlačijo v plasteh s pomočjo »žabe«, naj-išja višina nasipa je 10 m. Za možnost napredova-'a nasipa po obstoječi državni cesti je pripravlje-a pod nadvozom, kjer je predvidena odprtina še za drugi železniški tir, nad železniško progo provizorična cesta, kamor bo usmerjen promet. Končna proračunska vsota za dela preložitve Gašterjaskega klanca znaša 4 milijone dinarjev. Sadjarsko predavanje. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v št. Vidu nad Ljubljano priredi nocoj ob 20 v kinodvorani zanimivo ski-optično predavanje. Govorita g. banovinski sadjarski referent Franjo Kafol o »Sadjeznanstvu« in g. Lenart Frido o predmetu; »Kakšno eadno drevja naj sadimo«. *■“ * Maribor, 14. oktobra. Mariborska mestna občina ima svoje toplovodno kopališče v Kopališki ulici, ki je bilo zgrajeno že davno pred vojno. Kopališče ima kadne, pržne in parno kopelj. Kurilne naprave v kopališču so zgrajene po starih principih ter je kurjava zelo draga. Že večkrat so se bavili z mislijo, da bi kurjavo modernizirali, toda potrebni bi bili za to velild investicijski stroški, ni pa nobenih izgledov, da bi se ti stroški pri sedanii ureditvi kopališča kdaj povrnili- Promet v kopališču namreč nazaduje od leta do lota v tej smeri, kakor narašča v Mariboru število novih modernih stanovanj, opremljenih s kopalnicami, in odkar so začele nove tovarne same uvajati kopalnice s prhami, v katerih se delavci po končanem delu operejo. Zlasti nazaduje promet v oddelku za kadne in prsne kopeli, dočim pa V parni kopeli narašča ter so prostori sedaj že pretesni. Ker pa je treba vzdrževati celoten obrat v kopališču. Jo to nazadovanje prometa povzročilo jnaten primanjkljaj, ki znaša letno okrog 200.000 din. Mestna podjetja se že nekaj časa bavjjo s tem problemom ter so začela proučevati način, kako bi se mestno kopališče moderniziralo, da hi odgovarjalo sodobnim zahtevam, obenem pa da bi postalo rentabilno. Pri tem se je pojavil zopet svojeeasni načrt, da se zgradi v Mariboru moderno toplovodno plavalno kopališke ki bi postalo prav velika atrakcija za Maribor, saj takega kopališča še nima nobeno mesto v državi. Že svoječasno je bila zgradba takega kopališča projektirana, in sicer bi ga bila rada zgradila občina skupaj s Pokojninskim zavodom in Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev. Takrat pa je Pokojninski zavod, ki se je skraja zelo ogreval zn ta načrt, nenadoma izstopil, tudi Okrožni urad je kazal premalo zanimanja, mestna občina pa ga sama ni mogla Izvesti. Okrožni urad je potem v svoji hiši zgradil svoje kopališče s kadniim kopeli, s katerimi zaradi modernih kurilnih naprav lahko prav uspešno konkurira z nižjimi cenami mestnemu kopališču. Sedaj so se Mestna podjetja znova oprijela starega načrta ter proučujejo ureditve raznih tovrstnih kopališč v inozemstvu. Ma- Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stanju danes ob 7 zj. __• Kraj Barometer-]| sko stanje I Temperatura v C1 cC p > te C Veter Pada- vine .. .^. 1 «*s B- , rt ca o’ a p > 'Z tL S ** ►H It oc (smer, jakost) Ul/Ul vrsta Ljubljana 766-6 3-4 12-0 90 mgl. 10 mirno Maribor 765-0 5-0 15-0 90 6 mirno — Zagreb 767-7 6-0 15-0 90 4 NNEi — — Belgrad 765-1 5-0 14-0 95 10 w, — — Sarajevo 768-0 4-0 12-0 95 10 mirno — — Skoplje 764-f 6-0 14-0 70 10 W, — Split 765-4 9-0 17-0 50 2 NE, — Kumbor 762-7 10-0 _ 40 6 NE, — Rab 767-1 90 — 50 0 Ns — — Pripomba. Vremenska poročila od Bel-grada naprej se nanašajo na prejšnji dan. Vremenska napoved: Megleno, spremenljivo oblačno vreme. — Spiošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Megla od jutra do 12.10, popoldne se je pooblačilo, ponoči pa zopet zjasnilo, ptoti jutru je nastopila gosta megla. Barometer se dviga. „Marija Stuart" v marib. gledališču Maribor, 14. oktobra. Mariborsko gledališče je po daljšem presledku uprizorilo spet Schillerjevo »Marijo Stuart*. To pot jo je režiral Peter Malec. Kakor sta sicer v našem gledališču tehtnost besede in jasnost v zamisli in izvedbi bolj redka pojava, nas Je vendar ta premiera veselo iznenadila in nas domala preverila, da bi se tudi naše gledališče v gotovih prilikah moglo dvigniti do višine, ki bi jo kot drugo slovensko gledališče moralo doseči. Seveda se to ue posreči s predstavami, ki so brez enotne trdne zgradbe na zunaj, na znotraj pa nedognane in potvorjene,^ čigar nujna posledica je potem tisti pri nas prečešče se ponavljajoči konglomerat nejasnosti, površnosti, izumetničenosti in nestvarnosti, kar kaže brezduševnost ali pa preveliko naglico v delu. Vse to občinstvo utruja in ga gledališču odtujuje. To se nam je zdelo v imenu gledališkega občinstva, ki si želi dobrega sodobnega slovenskega gledališča tudi v Mariboru, potrebno omeniti. Peter Malec je imel lansko sezono nekajkrat priliko pokazati svoje sposobnosti. Časih se mu je to posrečilo bolj (predvsem v »Prvi legiji: in »Božjem človeku«), časih manj. To predstavo vsekakor lahko prišteva med svoje najuspelejše režije. Idejno in dramaturško je zagrabil pri pravem kraju. V središču dogajanja je potegnil dvor z Elizabeto na čelu, vse njegovo kovarstvo, spletke in nakane. Tako smo mogli docela jasno spoznati pravo okolico, ki 'je v njo zajeta Marija, in ljudi, ki sodijo in razpolagajo z njenim življenjem. Ni za to tragedijo tako važen Mortimerjev odnos do Marije, marveč zgodovinska, stvarna podoba dvora* ki nam razkriva zlonosne naklepe, puhlo nemoč in brezobzirno surovo silo. S takim dramaturškim zasnutkom je režija zadobila pravi temelj in smo videli na pozornici verjetne, zgodovinsko resnične in prirodne ljudi, ki so vplivali na nas neposredno in živo. Tako je dobil sleherni igralec svoje zunanje in notranje odgovarjajoče mesto, kjer se je mogel po sebi lastni zmogljivosti dodobra uveljavljati. Docela novi, sodobnim razgledom in dognanjem odgovarjajoči podobi sta bili Elizabeta in Marija; prva realna in pretkana, druga romantična. Brez dvoma moramo potrditi, da se je Malčeva režija gibala v pravem obsegu in da je rasla v globino. Predvsem moramo omeniti še gdč. Krn-Ijevo (Elizabeta), ki je poleg gdč. Starčeve (Marija) in g. Groma (Leister) odigrala eno svojih najbolj dognanih in najlepših vlog. — Želimo, da bi bile še ostale premiere skozi vso sezono na isti višini: režijsko izdelane in dograjene, igralsko pa resnične in prepričujoče. Belgrad, 15,,okt. m. Pruedstavniki Združenja poštnih uradnikov ter Združenja p, t. t. zvanic-nikov in služiteljev so obiskali novega poštnega ministra ter so mu razložili vse potrebe poštnega nslužbejjstva. • ribor bi z zgradbo modernega plavalnega bazena s toplo vodo rešil dvoje važnih vprašanj. Prvič išče mestna občina že dolgo časa nove uradne prostore za mestni fizikat. Sedanji uradni prostori se nahajajo v hiši, kjer sta mestno električno podjetje in gradbeni urad. Nikakor pa ne gre, da bi bili ti uradi spojeni z mestnim fizikatom, kamor zahaja dnevno toliko ljudi z raznimi, cesto prav nalezljivimi bolezni. Če bi občina opustila oddelek s kadniini in pršnimi kopeli v mestnem kopališču, bi stvarno postalo s tem prosto celo kopališko poslopje, ker se nahaja parna kopel zadaj v su-terenu ter bi so dala prav lahko docela ločiti od sedanjih kopaliških prostorov. V kopališkem poslopju pa bi s tem bilo dovolj prostora na razpolago za fizikat ali katerikoli drugi urad. Parno kopališče bi dobilo svoj poseben vhod, obenem pa bi se primerno povečalo, kar je že jtak nujno. V zvezi s parnim kopališčem pa bi se zgradil zadaj za kopališkim poslopjem nov plavalni bazen s toplo vodo. Prostora je tam itak dovolj, morda bi se dala nova zgradba kombinirati s projektirano stavbo za mestne urade, ki se namerava že itak graditi na vogalu Frančiškanske in Marijine ulice. Kakor že rečeno, bi bilo tako kopališče za mesto izredna pridobitev. Tudi za poživitev tujskega prometa bi bilo važno. Izrednega pomena pa bi bilo za napredek plavalnega športa Kljub krasnemu bazenu na Mariborskem otoku sc ta šj*>rtna panoga ne more razviti, ker manjka plavačem priložnost za zimske treninge. V novem i}e Srbiie Cena za vožnjo, prehrano in prenočišče 1080 din. — Od 24. do 29. okt. v Skoplje z obiskom Belgrada in Oplenca. Cena za vožnjo, prehrano in prenočišče 6S0 din. Brez prehrane in prenočišča v Skoplju 550 din. - Od 24. do 27. okt. na Oplenac z obiskom Belgrada. Cena za vožnjo, prehrano in prenočišče 440 din. Brez prehrane in prenočišča v Belgradu 330 din. — Od 30. okt do 1. nov za pbaznik Vseli svetnikov izlet z vlakom v Trst in Gorico. Cena za vožnjo za T rstl25 dm, za Gorico 135 din. — Od 31. okt. do 8. nov. z vlakom v Pariz. Cena v III. razr. 1560 din, v II. razr. 1860 din. — Od 7 do 13 nov. z avtobusom v Milan na aero-plansko razstavo. Cena za vožnjo, oskrbo in potni list 1325 din. — Od 7. do 16. nov. na lovsko razstavo v Berlin z vlakom. Vse informacije v bde-tarnicah in ekspoziturah »Putnika« v Ljubljani, na Bledu, na Jesenicah in v Kranju (Tujsko prometno društvo). V kinu Matici danes predstava samo ob 16. Obe večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta Zlate Gjun-gjenčeve. Skioptično predavanje o ljubljanskem železniškem vprašanju bo nocoj ob 18.30 v frančiškanski dvorani. Predaval bo g. ing. Stanko Dimnik, ki bo ob diapozitivih pokazal razvoj našega kolodvora m vse najrazličnejše načrte za njegovo preureditev. Z zgledi iz inozemstva pa bo podprl poglobitveni načrt, kateri pomenja za Ljubljano vazno razvojno stopnjo bodočnosti. Vstopnine ni! Četrtinska vožnja je dovoljena za vse udeležence iz celega področja ljubljanske železniške direk* cije, ki gredo v nedeljo 17. t. m. k odkritju spomenika pokojnemu kralju Aleksandru na Rakek. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 10, vsak bo ojačen, tako da bo lahko pobral V6e potnike na vseh postajah. Na kolodvoru, kjer vstopite, kupite izkaznico za 2 din ter polovično karto za Rakek, ki stane iz Ljubljane 9.25 din. Obrazec se mora dati na Rakeku žigosati. Izkaznice se bodo žigosale v pisarni tvrdke Export nasproti kolodvora na Rakeku, nazaj grede ni potreba kupiti vozovnice ker velja prejšnja za nazaj. Odkritje bo ob 1130. Vlak odhaja iz Rakeka nazaj v Ljubljano ob 14.30 in pride v Ljubljano ob 15.30, tako da imajo vsi udeleženci zveze zLY«čer-nimi vlaki domov. Kdor pa s tem vlakom ne bi hotel iti, lahko odide z vlakom ob 18.10 iz Rakeka in pride v Ljubljano ob 19.15. Posebno vabimo v«a prosvetna društva naše Notranjske in narodne noše, da se te patriotične slavnosti v obilnem številu udeleže. Drugi letošnji koncert v jraelapju Filharm»; nične družbe bo v petek, dne 29. t. m. Nastopi srnam Mozartov kvartet iz Salzburga. Podrobnosti slede. Gasilskim četam in žunam. Vse tovariške gasilske čete in župe opozarjamo, da bo v nedeljo, 17. t. m., ob 12.30 na Rakeku odkritje sjoomenika jrokojnemu kralju Aleksandru I. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 10 dopoldne, povratek z Rakeka oh 14.30 Vožnja je četrtinska. Na odhodni |iosiaji je treba kupiti polovično vozno karto m j-KUieben obrazec za 2 dim Ta obrazec je treba dati na Rakeku žigosati in le na podlagi tega obrazca je po-vratek brezplačen. Vabirno vse naše gasilstvo, pred-v*em pa še bližnje župe t. j. Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Škofja Loka, Kočevje. Kranj, zlasti pa Logatec, da se članstvo v čim večjem šte: viIu udeleži odkritja. Čete naj vzamejo e 6eboj svoje prapore. Vsi udeleženci morajo biti v svečanem kroju. — Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani. Dr. Kodre, 1. r., dr. Mežek, I. r, Državni smučarski izlet v Sloveniji. V 6vrho jiropagande in pospeševanja smučarskega šjiorta v naši državi bo ministrstvo za telesno vzgojo priredilo v letošnji smučarski sezoni velik izlet vseh smučarjev. Lansko leto je bil tak izlet v Sarajevu. Letos pa se bo vršil v Sloveniji. Termin tega izleta še ni določen. Poleg tega vrši ministrstvo za telesno vzgojo priprave za organiziranje tečajev za smučarske učitelje. Velike tajnosti ABC-dvorane Od tu in tam Ljubljana, 15. oktobra. Kje je pač ABC-dvorana? In kakšne tajnosti naj bi varovala? Saj jc že ime samo tako nekam tajinstveno in skoraj eksotično. Taka 'dvorana se nahaja v Ljubljani. Kratko! Tam pri gorenjskem kolodvoru so napravili iz nekdanje velike dvorane, kjer je bil prvi šišenski kino žalostnega spomina, veliko javno skladišče za najrazličnejše zarubljene premičnine. Dvorana je tik Kregarjeve gostilne. V dvorani se tudi večkrat v mesecu razpletajo deloma mirne, deloma prav burne javne dražbe. Dvorana hrani najrazličnejše pohištvo vsakojakili modernih in nemodernih slogov in iz vseh časov, hrani starinske zanimivosti, umetnine itd. Tja prihajajo Ljubljančani in Ljubljančanke, ki imajo talent za male špekulacije. Dvorana pa varuje tudi strogo diskrecijo. Tja stranke,- ki se bore proti eksekucijam, kaj rade puste odpeljati njim zarubljene stvari in jih mirno puste prodati, zavedajoč se, da jim je prav ABC-dvorana bila zatočišče, kamor so spravile vse zarubljene predmete, ki bi bili drugače po predpisani dražbeni proceduri prodani na njih stanovanjih, ko bi tako tudi prišle preganjane stranke pri sosedah v veliko sramoto in posmeh. Tako pa ostane v ABC-dvorani vse lepo tiho in diskretno. Smola g. Lojzeta V tej dvorani so pa tudi še drugačne sodne dražbe. Naprodaj prihajajo celo hranilne knjižice, deleži raznih družb, delnice, stare terjatve in — ne strmite! — grobnice.' Včeraj popoldne je bila tam v ABC-dvorani velika gneča in nekam čudna dražba. Pridrvelo je v dvorano mnogo »interesentov«, kakor pravimo ljudem, dražiteljem zarublje-uih predmetov. Med valovečo množico je reporter zapazil visokega, rdečeličnega in prav po zadnji modi opravljenega gospoda. Njegove oči so bliskale od predmeta na predmet. Gospod Lojze se je do ABC-dvorane pripeljal v lepem, luksuznem avtomobilu. Kaže drugače visoke talente za trgovske in finančne špekulacije. Organ finančne kontrole, ki pobira razne takse pri dražbah, si je ogledoval lepi avto in mahoma veselo vzkliknil: »Hej, gospod! Vaš električni vžigalnik v avtomobilu ni žigosan!« In g. Lojzetu je bilo zelo vroče, ne samo pri srcu, tudi možgani so mu zavreli. Ni bilo pomočil Organ finančne kontrole je uradno resno sestavil z g. Lojzetom protokol in g. Lojze bo moral plačali primerno globo za neži-gosani vžigalnik. Tako je, kdor skriva vžigalnike! Bila je to prva Lojzetova smola. 10.000 za 50 kovačev Sodni izvršilni organ je oklical, da pride na dražbo terjatev neke inozemske družbe v vrednosti 10.000 din. Terjatev izvira iz neke stare konkurzne mase. Nikdo se ni zmenil za to »bagatelo«, kakor sc je imel priliko izraziti neki suhljat možie. Neka gospodična pa se je ojunačila ter je ponudila za terjatev 50 kovačev. Nikdo ni ugovarjal in nikdo ni hotel več ponuditi. Lepo uradno so gospodični po vseh formalnostih priznali, da je ona izdražila 10.000 din za 50 kovačev. Kaj bo gospodična ž njimi? Nekdo je šaljivo pripomnil: »Morda jih bo dala v rom?« »Kaj še,« je ostro zavrnil šaljivca drugi. »Če je prebrisana, bo pa sedaj konkurznega dolžnika preganjala na mile viže.« Poslovni delež za 20.000 Din »Na dražbo pride poslovni delež 20.000 din/.' je vzkliknil izvršilni organ. Ta delež je last nekega možakarja, ki je ostal edini in samcati družabnik neke družbe z o. zavezo v Ljubljani. Mnogo je pri družbi pasiv, aktiv nič. Poslovni delež je bil izklican za 1500 din. Ni bilo nobenega interesenta Neki možakar je pristavil hudomušno: »Take deleže še moj pes ne povoha!« Borba za hranilne knMžice Prav velika napetost pa se je pojavila med dražitelji, ko je bilo oglaleno, da sedaj pridejo hranilne knjižice na dražbo. Tu so se vsekali vsi ljubljanski špekulanti in drugi, ki v glavnem vodijo trgovske ir bančne posle s hranilnimi knji-aicami. Ogorčena borba je bila zlasti za večjo vlogo 50.000 din pri nekem ljubljanskem bančnem zavodu. »Izklicna cena 16.200 din,« je z globokim basom zavpil izvršilni organ. In takoj so vsi začeli navijati ceno kvišku. Kar pulili so se za njo. Naposled je bila ta hranilna knjižica prodana za 27 tisoč din. Druga hranilna knjižica nekega podeželskega zavoda z vlogo 2100 din je prišla nato na vrsto. Izklicna cena 760 din. Prodana je bila za 1150 din. Pravijo, da pridejo hranilne knjižice prav dostikrat na javno dražbo in da vlada za nje vedno veliko zanimanje. Marsikdo je pri tej dražbi zaškripal z zobmi. Taka je v sedanjih časih usoda poštenih vlagateljev! Pridejo hijene, ki trgajo meso z varčnega človeka! Ni mogoče kje kak gospod Paragraf, ki bi to svojat pognal pred kazenski tribunal? Baje se nam obetajo v tem pogledu zanimivi procesi. Grobnica na dražbi Pred meseci je bila že na sodni dražbi grobnica. Takrat je bil za njo velik spor. Sedaj je prišla na dražbo druga grobnica, ki se nahaja v bližini glavnega vhoda pokopališča pri Sv. Križu. Tam so že shranjene 4 lepe krste, v katerih pričakujejo mrtvi dan vstajenja. Grobnica je bila cenjena na 13.000 din. Izklicna cena je bila 6000 din. Neka mlada dama je grobnico izdražila za 6600 din. Za grobnico ni bilo večjega zanimanja. Tako je ABC-dvorana imela ta dan svoj poseben dan in ljudje so se po dolgi dražbi mirno razšli domov. Skupščina Zveze gostilničarskih organizacij Ljubljana, 15. oktobra. Kakor smo že na kratko poročali, je bila dne 6. in 7. oktobra t. 1. v Splitu skuj»ščina naznačene zveze in seja njenega glavnega odbora. Tega zborovanja 60 6e udeležili delegati polnoštevilno. Izmed najvažnejših točk dnevnega reda je bila razprava o predvideni uredbi o obsegu obratovalnih pravic gostilničarskega obrta, ki naj uredi vsa dosedaj še nerešena aktualna vprašanja. Živahno razpravo je vzbudil posebno načrt za sanacijo našega hotelirstva in v obče celokupnega gostinstva, eg: . kakršnega je predložila Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine po svojih zastopnikih. Ta načrt predvideva razbremenitev zadolženih gostinskih podjetnikov z znižanjem obrestne mere, na drugi strani pa pocenitev kreditev za nove investicije, ki so v gostilničarskih podjetjih vsako leto potrebne. V najkrajšem času bo v to svrho sklicana posebna an- Kostanj je zadišal Z jesenjo se je naselila v Ljubljani znana gosta ljubljanska megla, ki kar reže v obraz. Tako goste megle, kakor je bila danos, letos še nismo imeli, čeprav je bila kdaj že tako gosta, da se ni dalo videti meter pred seboj. Ob mostovih in po ulicah so se naselili tudi že kostanjarji. Postavili so sj zasilne pečice, na katerih pečejo kostanj. Kakor zatrjujejo kostanjarji, je letošnje leto kostanj izredno dobro obrodil. Otroci so otresli že vse kostanje in se s tem prijetno dišečim sadežem dobro založili. S pečenjem kostanja po ulicah se bavijo največ siromašnejši ljudje, ki vidijo tudi v tem skromen zaslužek. Ce greš jeseni na Rožnik, šišenski vrh ali Golovec, povsod boš srečal ljudi, ki stikajo za kostanjem. Seveda je kostanj letos izredno debel in lep. Dobiš ga liter za štiri dinarje, medtem ko boš^ dobil za dinar pri Itostanjarjih pet do deset pečenih ko-staujev. Ta prijetni sadež ti že od daleč zadiši. Še ob pozni večerni uri vidiš, kako tli žerjavica v kostanjarjevi pečici in kako je treba posebne umetnosti, da kostanj lepo zapečeš, da dobi lepo rumeno barvo. razbremenitev zadolženih gostinskih podjetnikov keta v Belgradu, da s« končno doseže ustanovitev gostinskega kreditnega zavoda. Od predlogov, ki so bili etavljeni po delegatih dravske banovine, naj še omenimo predlog, da se novelira zakon o zaščiti delavcev, po«ebno v kolikor se tiče naknadnega plačevanja nadur, nadalje sprememba uredbe o pomožnem gostinskem osebju, izdaja tolmače, nja k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov glede vaških gostilničarjev, ukinitev prodaje alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah po trgovinah in točenje pijač ter prodajo jedil za takojšnji kon-zum po raznih nabavijalnih zadrugah. Zadnje čase se namreč opaža, da vaški trgovci 6llno izrabljajo pravico prodaje alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah, zaradi česar postajajo njihove trgovine pod to krinko prave gostilne, ki eilno škodujejo vaškim gostilničarjem. Iz poročila gen. sekretarja pa je bilo posneti hudo borbo, ki 60 jo gostilničarske organizacije vodile proti Ujmi. Zastopnik dravske banovine je vztrajal na svoji svo-ječasni zahtevi, da sc sedanji delegat prosvetnega ministrstva, v avtorskem posredništvu odpokliče, ker je sam avtor in poleg tega še tajnik avtorskega združenja, zaradi česar ne more biti arbiter v sporih, ki so med avtorji in gostilničarji neizogibni. Poieg tega je tudi zahteval, da naj določa posebna paritetna komisija za vsako leto avtorske honorarje, da sc gostilničarstvo reši diktata UJM-e. Na skupščini in r>a sejah se je razmotrivala tudi spomenica Zveze za tujski promet v Ljubljani glede prometno-tarifne in devizne politike ter so se imenovali zastopniki gostinstva v akcijski odbor, ki naj skupno z »Radno zajedoico turističkih sa-veza« izdela posebno predstavko v vseh perečih tujsko prometnih in gostinskih zadevah na merodajna mesta, V akcijski odbor iz dravske banovine je izvoljen zvezni predsednik g. Majcen Ciril. Izredna skupščina pa je pokazala, da se gostilničarski 6tan pojavlja kot jako važen gospodarski činitelj, kateremu bodo morale oblasti posvečati večjo pozornost, če ne bodo hotele škodovati turizmu. Ljubllansko gledališče prama Začetek ob 30- uri Četrtek, 14. oktobra: »Beraška opera«. Red Četrtek. Petek, 15. oktobra: Zaprto. Sobota, 16. oktobra: »Beraška opera«. Izven. Nedelja, 17. oktobra: Ob 15: »Dr.«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Pesem s cesto*. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA Začetek pb 20. ur j Četrtek, 14. oktobra: »Amaconkec. Red B. Petek, 15. oktobra: Zaprto. Sobota, 16. oktobra: »Navihanka«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 17. oktobra: Ob 20: »Prodana nevesta r. Izven. Gostovanje basista g. Josipa Križaja. Zni-žaHe cene od 30 din navzdol. Mariborsko gledališče Petek, 15. oktobra: Zaprto. Sobola, 16. oktobra: »Najboljša ideja tete Olge«. — Red D. Nedelja, 17 oktobra: Ob 20: »Trije vaški svetniki«. .Znižane cenev Iz športne krošnje Bachtmnn je premagal znamenitega Fischerja, Novi nemški plavalni talent Bachmaun je v Miibl-heimu premagal svojega slavnega rojaka Fischerja na 200 ni prosto s časom 2,18.0, Ripensia, rumuuski nogometni klub, je premagala v Temišvrru madžarski klub Ujpest s 4:1-Predstavniki ligaikih plavalnih klubov, suša-Ške Viktorije, splitskega Jadrana, ljubljanske Ilirije in tržaške Triestine, bodo priredili v soboto, 16. t. m., sestanek na Sušaku. Ob tej priliki bosta Ilirija in Jadran prejela pokal sušaške mestne občine, Ilirija za zmago v plavanju, Jadran za zmago v vaterpolu. Gradjanski bo prihodnji mesec imel v gosteh dHnajako Austrio, Dobil pa je dolgo vrsto povabil s strani raznih poljskih klubov »- ludi zdaj, ko je naša nogometna reprezentanca v Varšavi izgubila tako sramotno ? 0:4. Prvenstvo Poljske je tik pred zaključkom. Tani se cela sezona odigrava v istem letu, tako da se tekme začno spomladi in končajo jeseni. Letos vodi v prvenstvu AKS Chorzov s 24 točkami iz 16 tekem, druga je Cracovia z 22 točkami, na tretjem mestu pa je lanskoletni prvak Ruch, ki ima 81 točk, Od leta 1925 pa do zdaj sta Madžarska in Češkoslovaška odigrali 19 meddržavnih tekenj. Letos je bilo prvo srečanje v Pragi. Čehi so zmagali v Pragi z 2:0; revanž v Budimpešti jim je prinesel katastrofo s 3:8. Od devetnajstih odigranih tekem so jih Čehi dobili 5. Madžari 9, neodločeuih pa jih je bilo 5. Skupščina in senat se bosta zbrala v torek. 19. t. m. Na dnevni red pride najprej poročilo odbora za proučevanje predloga zakona o pravicah in ugodnostih nosilcev odlikovanja Karadjor-djeve zvezde z meči. Zatem pa poročilo odbora za pritožbe in prošnje. Naslednjega dne pa se začenja jesensko zasedanje obeh zbornic. Glavni odbor JNS se bo r nedeljo zbral v Belgradu in bo imel nalogo presejati mnogo stvari. V prvi vrsti bodo seveda politična vprašanja, zlasti ona, ki so se sprožila v zvezi z objavo sporazuma med dr. Maškom in srbsko združeno opozicijo. Po zadnjih dogodkih se je JNS naenkrat znašla med dvema kamnoma, ki ji bosta zmlela še tiste nebogljene ostanke, kar jih tava v megli današnje dni. Skoraj gotovo je, da bo s tega mesta dobilo tudi »Jutro« kak ostrejši ojromin, ker je le preveč očitno kramarilo s sporazumom, katerega bi po svoji jugofašistični dolžnosti kajpak moralo prvo napasti. Novega dienega predstavnika JNS so odkrili te dni v občini Babino polje na Mljetu. Občinski odbor, ki je bil lani pri občinskih volitvah izvoljen, je pregledoval poslovanje prejšnjih gospodarjev na občini, ki so bili seveda vsi iroeno >i in bili obenem najgorečnejši podporniki JNS zacijo je vzbudilo dejstvo, da so za bivšega ž Jova Gjuroviča ugotovili zelo nečedne stvari. - n razdeljevanju koruze, ki jo je vlada pošiljala v pasivne kraje, je Gjurovič manipuliral preveč pod roko. Državni tožilec, ki je vso zadevo dobil sedaj v roke, obtožuje župana kar za 50 meterskih stotov koruze in zaradi ponarejanja listin. Obsodba, ki jo je finančno ravnateljstvo v Belgradu nedavno izreklo nad tihotapci iz družbe Aleksander Bodi in tovariši, je bila potrjena tudi od višjega oblastva. Kaznovani so bili: Bodi in njegova žena Lidija na 5,671.357 din kazni, Ivan Nečajev na 4,750.000 din, Pajo Glttck na 1,400.000, Dauko Batori na 3,003.000 in Nikola Milutin na 3000 dinarjev. V Belgradu se nahaja te dni jugoslovanski poslanik in opolnomočeni minister v Buenos Airesu dr. Izidor Cankar. Včeraj je bil dr. Cankar sprejet pri notranjem ministru dr. Korošcu, kateremu je poročal o razmerah med našimi izseljenci v Argentini. V sredo zvečer je z barako vred, v kateri je spal, zgorel pristaniški delavec, 40-letni Mate Vučiča, v Splitu. Kakor vsak dan se je Vučiča tudi v sredo zvečer vlegel na svoje ležišče. Uro kasneje pa se je že pojavil ogenj, ki se je v hipu razširil na vso barako. Ko so delavci na pomolih videli ogenj, so prihiteli na pomoč. Pa je bilo prckasno. Videli eo še, kako je Vučiča skočil kakor živa plamenica proti izhodu iz barake, vendar je prej padel v nezavest, preden se je pri-kopal do vrat. Tako je revež zgorel. Ubil s® je ropar, ki so ga orožniki ujeli v past. V bližini Samoliora je bil pred dnevi napaden bogati kmet Mihajlo Izika. Napadalec ga je udari! s samokresom po glavi in ga nato oropal^ Cim se je iz omotice zbudil, jc šel Izika k orožnikom in jim zločin prijavil. Začelo se je takoj zasledovanje zločinca in kmalu so mu bili za jatami. Videč, da se iz zagate ne bo izvlekel, je ropar nekajkratov ustrelil proti zasledovalcem, zadnjo kroglo pa je pognal sebi v glavo. Za 100 din je preplaval naraslo reko Kolpo Sri Karlovcu krojaški pomočnik Josip Rastočll. ljub^ temu, da je bila reka že zelo mrzla, se je pomočnik zagnal v vodo in jo preplaval sem in tja, čeprav je reka široka 200 m. Pa se korajžni fant niti prehladil ni. Živinozdravniki iz vse drijivc se bodo zbrali jutri ▼ Novem Sadu. Tri dpi liodo zborovali ali se pogovarjali o svojih stanovskih zadevah ter težavah. Istočasno pa bo zasedal tudi kongres vseslovanskih živinozdravnikov. Prišli so že delegati iz Poljske, češkoslovaške in Bolgarije. Zanimivo je, da bodo imeli živinozdravnici iz vseh slovanskih držav prihodnje leto kongres v — Zfirichu. Konj je poginil iz žalosti za svojim gospodarjem v Milišču pri Konjiču. Pred nekaj dnevi je tamkaj umrl kmet Ibrahim Milišič, ki je imel v hlevu edinega konja Ko je gospodar umrl in •so ga pokopali, se je konj odtrgal iz hleva in odšel na grob. Zvečer so je vrnil v hlev, naslednjega jutra pa je spet ves dan stal ob grobu. Tako se je ponavljalo tudi naslednje dpi. V sred« pa kouja ni bilo več v hlev. Iskali so ga In iskali, dokler ga niso našli razbitega v nekem prepadu. Ljudje pravijo, da se je konj ubil ia žalosti za svojim gospodarjem. .Stalna delegacija naše lesne industrije sc je zbrala včeraj v Sarajevu. Navzoči so bili delegati iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Sušaka. Glavno jroročilo je imel Emil Hochsinger o konferenci lesnih izvoznikov v Stockholmu. Dalje so sledila poročila o trgovinskih pogajanjih z Nemčijo in Francijo ter o težkočah pri kliringih in mednarodnem plačilnem prometu. Sklenili so, da bodo predložili vladi več predlogov, kako naj *e olajšajo te težave. Df, Adolf Golia iz Ljubljane je poročal o potrebi, da se izpelje dogovorjeno tarifno izenačenje našega izvoza lesa z Avstrijo na suhozemskib prehodih proti Italiji. Tolpo razbojnikov, ki je ropala okrog Varaždina in Murske Sobote, bodo orožniki v kratkem iztrebili. Pred dnevi eo ubili vodja Baranjo, včeraj pa so zasledili spet druga dva člana tolpe, Zvedeli eo namreč, da se razbojnik Josip Kovačič in njegov 6in klatita okrog Dolnje Lendave in kradeta kar naprej. To ie bila sled za njima. Orožniki so ju zasledili pri Dolgi vasi. Ker 6ta bila razbojnika oborožena, se je vnela bitka. Stari Kovačič je ostal na mestu mrtev, njegov sin pa težko ranjen. Tako eo sedaj v kratkem času orožniki dva člana te tolpe ubili, dva pa težko ranili. Ostali drobci pa se bodo porazgubili na vse strani, 'ker pravega vodje ni več. Bivšega ljubimca je ubila Branka Lazarevič iz Berkaosva pri Sremski Mitroviči. 45 letni zidar Ljudevit Stankovič je zasledoval Branko tudi potem. ko sta 6e bila ze ločila. Ko je sredi noči Stankovič zopet potrkal na njeno okno, 6e je Branka odločila za strašno dejanje. Vzela je velik kuhinjski nož, 16 letni hčerki pa je dala v roke sekiro. Ko je Stankovič stopil v mračno sobg, ga je Branka zabodla z nožem v vrat, a hčerka je začela tolči po njem s sekiro .Stankovič je seveda umrl. Občinski paznik iz Višnjevca, ki je s puško v roki hodil jx» polju in opravljal svoj nadzor-nlški posel, se je jx> nesrečnem naključju ustrelil. Ker se mu je malo drenjalo, se je naslonil na puško in zaspal, Puška pa se je nenadoma sprožila. Čuvaja je krogla zadela naravnost v glavo tako, da je bil na mestu mrtev. Zdi se. da ni bil samo utrujen, pač pa tudi precej vinjen, vsaj tako je ugotovila komisija, ki se v takšnem primeru najtežje zmoti, . . ■■ ■' : ■••■ ■■ M. iacoby - R. Leigh: 21 Poročnik indijske brigade »Sinoči so govorili o tem v generalnem štabu ... Zdaj boste razumeli, zakaj sem hotel brezpogojno govoriti z vami.« Elza je vsa zmedena gledala v tla. Nazadnje je zašepetala: »Danes pride Geoffrev ...« Žalostno poglavje o ruski stanovanjski bedi Ko me ni bilo doma, so mi zasedli stanovan;e »Ko me ni bilo doma, so mi zasedli stanovanje.« Tudi Rusija je med onimi državami, kjer časopisi ne prinašajo samih pohval o tem in onem iz ruskega življenja, pač pa neprestano tudi kritizirajo, čeprav včasih razkrivajo takšne stvari, ki današnjim Sovjetom ne delajo časti in jih svetovna javnost gleda kot verno zrcalo razmer, ki vladajo na Ruskem. Sovjetski listi zadnje čase prinašajo tudi poročila o brezmejnem pomanjkanju, ki ga je dobil za svoj »rdeči« delež mali ruski človek, predvsem pa o bednih stanovanjih, kjer žive vsi tisti, ki morajo živeti le od svojega dela in ne uživajo nikakih privilegijev pri vladajočih mogotcih. Skoraj neverjetno se zdi, da na Ruskem danes sploh smejo pisati o tem, kako tamkašnji krajevni oblastniki mečejo iz stanovanj ljudi, ki niso zakrivili prav ničesar. Mečejo pa iih na cesto samo zato, da njihova stanovanja preuredijo zase. Sovjetski list »Molot«, ki izhaja V Rostovu na Donu, je objavil tole pismo srednješolskega profesorja Šatrova: »V začetku avgusta letošnjega leta mi je dal gimnazijski ravnatelj stanovanje. Po petih dneh, odkar sem se preselil v to novo stanovanje in 6e vpisal v prijavno knjigo, sem odpotoval v mesto Šahti, da pripeljem tudi ženo in otroke v novo stanovanje. V času moje odsotnosti pa so mi razbili vrata, mi odnesli neznanokam vse moje stvari, ki sem jih bil že prej prinesel v svoj novi dom, stanovanja pa se je kratkomalo polastil tajnik Komsomola v Morda-sovu. Pri tem vlomu pa so mu pomagali namestnik ravnatelja Bereškovič, šef stanovanjskega oddelka Kuznecov in stanovanjski nadzornik Fetisov. Obrnil sem se na okrožnega državnega pravd-nika Krivcova s prošnjo, naj mi da, oziroma izposluje novo stanovanje. Uspeha nisem imel, kajti ta odvetnik mi je dejal: fDržavni pravdnik ni zakon*! Od tedaj pa vse do danes stanujem z vso svojo družino, svojo staro materjo, petletno hčerkico, novorojenčkom, ki je staro komaj 3 tedne, in ženo v šolskem skladišču. Ravnatelj te šole in jaz sva se večkrat obrnila v tej zadevi na strankin odbor. Pa vse skupaj spet ni rodilo uspeha. Povem naj še to, da se mi je komaj posrečilo, da sem našel nekaj stvari, ki so mi jih prej razmetali iz stanovanja. Bile so deloma popolnoma uničene in nerabne, precej stvari pa je sploh zginilo.« »Komsomolskaja pravda« pa piše: »4. septembra so enostavno zasedli naše stano- vanje in sicer s pomočjo načelnika vojnega oddelka takrat, ko je bil šolski upravitelj nekje zunaj zadržan. Nameravali so celo, da se v prostore šolske pisarne, fizikalnega kabineta in knjižnice vselijo še tri družine. To nasilno nastanjanje so izvedli s pristankom mestnega sovjeta. Na naši šoli pa že prej ni bilo dovolj primernega prostora niti za učilnice niti za stanovanja ,..« Najznačilnejše za to, kako se »trudijo« sovjetske oblasti, da bi delavcem in drugim slojem preskrbeli primerna stanovanja, je poročilo, ki ga je objavil »Bakinski Rabočij« letos septembra meseca. Ta list piše: »Denar ali Filmska podjetja dobivajo neprestano Lake vratolomne ponudbe za svoj spored zanimivosti. Za filme,v katerih je treba pokazati kake nenavadno drzne igre s smrtjo, imajo stalne poklicne vrato-lomneže, ki izvajajo svoje vragolije namesto glavnega junaka, ki mora navadno ostati živ, da lahko uživa slavo »svojih ■ junaških činov. Pa tudi sicer najbrž nima vzroka, da bi ee izpostavljal smrti; naj torej stori to kdo drug. Nobena stvar pa nima na ljudstvo toliko privlačnosti, kakor nevarnost. Zato je razumljivo, da se zbudi med gledalci kakih strahotno nevarnih filmov polno vpoklicev« za nevarnost. Kdor noče veljati za strahopetca, hoče še eam poskušati, kar je videl, morda še nekoliko povečati predrznost in — kar je dandanes glavno — opraviti lepe denarce. Večina takih, ki se ponujajo filmskim družbam za filmanje edinstvenih senzacij, je namreč brezposelnih ali drugače v denarnih zadregah ter se čuti postavljene pred izbero: beda ali bogastvo, siromašno življenje ali smrt za denar. Če se poskus posreči: denar; če ne: smrt. Oboje bo ia-pravilo konec dosedanji bedi. Tako pride k ravnatelju nekega filmskega podjetja postaven, krepak mož (taki najbolj mrze delo!) in mu predlaga: »Če mi daste pet tisoč frankov, se bom postavil na sredo ceste; proti meni bo drvel avto z brzino 70 km na uro. Ko bodo vsi mislili, da me bo podrl, bom skočil na stran, se bliskovito vrgel na podnožnik avtomobila, se splazil v notranjščino, zmanjšal brzino in odslovil šoferja, se zopet spustil v dir in prodrl skozi trikratno gorečo steno ter skočil z avtom vred v globoko reko«. Ravnatelj je predlog odbil, zato je šel mož k »Uprava kemične tovarne se sploh ne briga za to, kako žive delavci. Tako je n. pr. streha na stanovanjski hiši že tri leta odkrita in je podobna rešetu. Kadar pada dež, je v notranjosti hiše vse premočeno. V takšnih razmerah žive delavci s svojimi družinami. Žalostna je posebno usoda malih otrok.« Nekdo drugi je napisal v istem listu tole: »Že 15 let stanujem s svojo petčlansko družino v eni sobici. Živel sem neprestano v strahu, kdaj se bo zrušila streha nad mojim stanovanjem, kajti vsa je bila že preperela od dežja. Napravil sem nešteto prošenj, da mi popravijo stanovanje. Res so streho začel* popravljati, toda »popravili« so jo tako, da je sedaj še slabša kot je bila prej. Še tam so napravili luknje v streho, kjer jih prej ni bilo. Ko sem se spet obrnil s prošnjami na merodajna mesta, so me zavrnili, da nimajo denarja za takšna popravila. Tudi okrožni stanovanjski urad me je na kratko odpravil 6 praznimi obljubami...« pa smrt!" neki angleški družbi, dobil »dekK in izvedel svoj načrt pred »očmi« številnih kamer, vse do skoka v vodo. Tam pa ga je sreča zapustila; ni se mogel izmotati iz avta, s katerim je skočil v vodo, in je utonil. Zopet drug je potreboval denarja in se je za dobro plačilo dal filmati, ko je dirkal z zavezanimi očmi na motornem kolesu. Prvič ga je že na ravni progi zaneslo iz tira; drugič je na drugem ovinku prišel že čisto na gornji rob strmega zavoja; tretjič pa se mu je docela posrečilo prevoziti vso progo. Šele tedaj ga je prevzel tak strah, da se je začel tresti po vsem telesu in se na debelo potiti. Da bi premagal strah, je šel še enkrat z vso brzino, toda s prostimi očmi na motorju po dirkališču, na ovinku ga je spodneslo, motor ga je vlekel kakih 50 metrov po tleh in se končno vžgal; toliko, da se je dirkač se brez posebne škode rešil. Neki Guimer pa je predlagal, da bo za dobro nagrado skočil iz letala, ki bo z navadno brzino letelo šest ali sedem metrov nad zemljo. Na določenem mestu je stal samo en fotograf s svojim filmskim aparatom. Letalo se približa, Guimer je stal na krilu, toda v pravem trenutku ga je zapustil pogum. Letalo se zopet dvigne, napravi lok in približa določenemu mestu. Zopet nič; in še dvakrat je letalo zastonj priletelo mimo fotografa. Petič se je Guimer vendar pogumil, se v zraku dvakrat zavrtel in zelo lepo priletel na tla; fotografu pa je prav pri tem skoku pošel flm. Zahteval je še en skok. Ameriški brezposelni akrobatje se ponujajo za filmanje na obrobnem zidu vrhu stonadstropnih hiš, kjer proizvajajo svoje cirkuške umetnosti, vendar pa ne sme biti popolnoma nobenega vetra. Amerikanec Joe Ellis je hotel preplezati 48-nadstropno hišo tako, da se je oprijemal v zareze v zidu. En fotograf je filmal od spodaj, drug s strehe od zgoraj. Ko je Ellis prišel do osmega nadstropja, mu je pred nosom zletel golob in ga tako zmešal, da je padel na tla. Vsi, ki so film videli, so tnislili, da se je Joe razletel, pa še danes živi. Polomil si je le nekaj kosti in z zanimanjem prebiral tri dni p_o svojem padou časopise, ki so pisali o njegovi ‘-strašni smrti«. v. , V slavnem kraljestvu filmov, Hollywoodu, živi poleg številnih zanimivih osebnosti s slikovitimi življenjskimi zgodbami nek Hal Rooeh (Rouč), ki je odkril znamenite igralke in igralce, kakor Jean Harlowo, Bebe Danielsovo, Harolda Lloyda i. dr. V svoji mladosti pa je s tolikimi tisoči drugih zmrzoval in' ee klatili po zamrzli in ledeni Alaski ter stikal za zlatom. Iz tega svojega življenja ve povedati kaj zanimive zgodbe. Najboljša je gotovo ta o slavnem pisatelju-potepuhu Jack Londonu, čigar mnogo knjig je prevedenih tudi v slovenščino. Tudi Jack London je po številnih brezuspešnih poskusih obogatitve prišel v zlato, a neusmiljeno mrzlo Alasko. Lotil se je kopanja s krampom ob Spodnjem Yukonu (reki). Ker je bila zemlja radi zmrzali trda kot beton, jo je lepo potrpežljivo mehčal z ognjem. Omehčal pa jo je več, kot jo je mogel odkopati in ko je šel po napornem kopanju nekoliko počivat, je pustil kramp in lopato kar v omehčani zemlji, prav za prav rečnem blatu, v katerega se mu je orodje precej pogreznilo. Med spanjem je padel mraz na 40 stopinj pod ničlo in ko se je Jack prebudil in zopet hotel lotiti dela, je opazil, da mu je orodje tako primrznilo v zemljo, da ga je bilo nemogoče spraviti ven. Ognja si ni upal zakuiti, ker Velike povodnji zadnjih dni so na severnem kitajskem bojišču onemogočile vsako večjo vojno operacijo Voditelj britanskih fašistov sir Moeley, ki so ga na shodu v Liverpoolu poslušalci nagnali s kamenjem in ga težko ranili Programi Radio Ljubljana Petek, 15. oktobra: 11 Šolska ura: Letanje po zraku v naravi in pri ljudeh (g. Miroslav Zor) — 12 Slovenski biseri (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Dela Čajkovskega, (plošče) — 14 Vreme, borza —■ 18 Zenska ura: Slovenska žen i 7 leposlovju (gdč. Anica Lebarjeva) — 18.20 Havajske pesmi (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Mesečni kulturni pregled 19.50 Zanimivosti — 20 Harmonika solo, g. Rudolf Pilih — 20.4.5 Cbarpentier: Vtisi iz Italije (plošče) — 21 Pregled svetovne klavirske literature: A. Početni-ki klavirske glasbe: Angleški virginalisti: William Byrtl (1546 1623); John Buli (1563 1628); Orlando Gib-bons (15S3-1625): Thomas A. Arne (1710-1778). Predava in izvaja na klavirju g. prof. L. M. Škerjanc — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 15. okt.: Belgrad I.: 20 Zagreb, 20.30 Igra, 21 Narodne pesmi — Belgrad 11.: 7.15, 13.15, 19.15 in 23.15 Glasbeni program, 13.45 Jugoslovanska Madeira (dr. Ljubo Perkovič) — Zagreb: 20 Kolaričeve skladbe, 20.30 Klavir. 21 Odlomki iz operete «Pri treh mladenkah«, 21.30 Mandoline — Dunaj: 20 Igra, 22.20 Dunajski simfoniki — Budimpešta. 19 Madžarske narodne — 20 terarni večer, 22 Plošče, 23.05 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Violončelo, 21 Igra, 22.15 Orgle — Rim-Bari: 21 Igra, nato plesna glasba — Praga: 20.15 Igra, 20.55 Orkestralni koncert •— Varšava: 20 Pester koncert, 21 Poljska glasba — Berlin-Koln-Frankfurt-Stuttgart-Mona-kovo: 20 Koncert združenih radijskih orkestrov — Ko-nigsberg: 20 Orkester in solisti — Hamburg: 19.30 Berlinski filharmonični orkester — Vratislava: 19.10 Gled. orkester — Lipsko: 20.10 Komorni koncert •Slovenski dom* tzh&Ja rsak delavnik oh 12 MoseAna oaroftnim 13 Din za tnozemMvc 25 Din Orprtmštvo: Kopitarjeva alica «/111 Telefon 2994 to 29%, Uprava, fcouitarieta * lelufttu 2DStt la Jujfoaiotemka luk&ruo • JUjubijaui; Ji. Ceč. Lulujaielj; ivau Bukovec. Credjjikj Jože Košiče k. »Sama si kriva, mami, zakaj si na. vsak način hotela obiskati svoje sorodnike!« bi mu zgorelo tudi krampovo toporišče, drugega krampa ni imel; orodja, da bi si napravil toporišče, tudi ne, zato je vse skupaj pustil in odšel v prijaznejše kraje. Na njegovo mesto pa je prišel nekdo drug in prav pod zamrznjenim krampom in v okolici nakopal za milijon dolarjev zlata. Kdo se ne bi jezil nad tako smolo in kaj vse bi človek lahko dosegel z večjo vztrajznostjo in potrpežljivostjo! Do njega jc čutila silno hvaležnost in spoštovanje, toda zdaj, ko je spoznala Perryja, je vedela, kaj je ljubezen. Na vse to je morala misliti tudi zdaj, ko se je z očetom vozila proti guvernerjevi palači. Vsako jutro je po navadi spremljala očeta v urad, potem pa se je peš vračala domov. Šla je čez veliki park, ki je obdajal guvernerjevo palačo, potem pa dalje po drevoredu, ki je držal do angleških vil. Med vožnjo je sedela poleg svojega očeta, zastavnega, osivelega častnika z izrazitim obrazom in ostrim pogledom. Pri tem je morala misliti na sporočilo, ki ga je sinoči dobila od Perryja, naj ga čaka na koncu velikega drevoreda. Po ulicah so hodile domačinke in nosile na glavah vrče z vodo. Morda ji bo danes govoril o svojih čustvih...? A kaj naj mu odgovori ona? Ali naj mu prizna, da ga ima tudi ona rada? Ali bi to ne bilo izdajstvo do Geoffreyja, ki ji je tako zaupal? Ali naj ga zavrne in spomni na to, da je zaročena z njegovim bratom,.. Potem bo vsega konec... Njena sreča bo pokopana za vedno... Morda je pa Perry našel kako rešitev...? . Polkovnik Campbell ni niti opazil, kako zamišljeno molči hčerka. Vedel je, da je srečna in zadovoljna in ni izpraševal o njenih čustvih. Človek kakor on, ki je vse svoje življenje postavljal vsako stvar na pravo mesto, ni niti v sanjah mogel misliti, da bi bila Elizabeta nesrečna. Kočija se je ustavila pred guvernerjevo palačo, veliko, belo stavbo, ki je bila zgrajena v angleškem kolonijalnem slogu, iz belega marmorja. V podrobnostih je stavbenik posnel razkošje indijske stavbe, zlasti pri vratih in oknih. Vojak, ki je sedel poleg kočijaža, je skočil s svojega mesta, da bi odprl vratca pri kočiji. »Na svidenje, oče,« je dejala Elizabeta, ko je oče stopil z voza. »Ne hodi nocoj prepozno domov. Ne pozabi, da je ples pri guvernerju.« Polkovnik Campbell se je nagnil k hčerki in jo poljubil na čelo: »Ne skrbi draga moja, prišel bom o pravem času. Na svidenje!« Voz se je obrnil. Srce ji je tako močno bilo, ko je voz peljal po drevoredu. Samo še nekaj minut, pa se bo dobila v Perryjem, potem... pa bo vedela vse! Vedela je, da se bo danes nekaj odločilo. Elizabeta je stopila iz kočije in naročila kočijažu, naj se vrne domov, potem pa je šla proti dogovorjenemu mestu. Perry Vickers je že čakal tam, naslonjen na debelo drevo. Bil je zelo podoben svojemu bratu, samo da se mu je takoj videlo, da je mlajši. Dve leti težke in odgovorne službe sta Geoffreyja naredili še starejšega, tako da bi bil Perry poleg njega videti vsaj za pet let mlajši. Perry je bil visok, imel je črne lase kakor brat, toda obraz mu je bil dosti nežnejši, izraz na njem dosti blažji kakor pri Geoffreyju. Elza je komaj mogla obvladati svoje razburjenje, ko je zagledala Perryja, ki je bil danes dosti bolj bled kakor navadno. Ko jo je zagledal, ji je pomolil obe roki v pozdrav. »Elza, tako sem vam hvaležen, da ste prišli!« je vzkliknil z razburjenim glasom. »2e sem se bal, da ne boste mogli priti ali pa, da se služabniku ni posrečilo, da bi vam izročil pismo!« j Elza je poskušala govoriti čisto mirno, toda glas se ji je : vendar tresel, ko ga je vprašala: »A kaj se je zgodlo? Pišete mi, da gre za zeln važn ostvar?« »Danes prid^ moj brat v Kalkuto.« »Kako ste to izvedeli?« Foto VVaroer Bros Po ulicah so hodile domačinke z vrči na glavah.