SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo loto predplaiaa 15 (Id., za pol leta 8 gld.c za četrt leta 4 (14., u jed» meiec 1 gld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za etle leto 12 (ld., ta pol leta 6 (ld., za ietrt leta 3 (ld., la jeden nesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (imerate) »«prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkita ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne, Štev. 172. V Ljubljani, v sredo 29. julija 1896. Letnik: XXIV. Staro vino v novem sodu. Cim bližje «o nove volitve, tem živahnejše je gibanje v nemških krogih. Shod vrši se za shodom, .govorniki razvijajo svoje programe, skozi katere se vije trojna nit: napredek, antiklerikalizem in nem-štvo. To troje spaja prvoboritelje „zatiranega" nemštva v Avstriji, eieer pa ne zasledimo praktičnih idej, primeraih potrebam in zahtevam ljudstva. Ko «o nekateri „prvoboritelji" druge vr3te v Pragi slovesno proglasili ustanovitev nove nemške napredne stranke, zašumeli so glasni odmevi veselja v predalih židovske „N. Fr. Pr.", da se hoče nova stranka izviti iz rok črnih klerikalcev ter nastopiti pot napredka in odločnega nemštva. Za njo so svoja jadra uravnali ostali nemško-liberalni listi ter z živimi bojami naslikali bližnjo bodočnost pomlajenega nemštva. In kaj je jedro novega programa ? Ta skrivni, čudatvorni „življenjski balzam" je nedavno svojim radovednim čitateljam opisala graškg „Tagespost", —pišoč : „Brez dvoma bi bilo koristno za avstrijske Nemce, ako se iz razdrobljene, mrtve nemške levice osnuje nova, močna, nacijonalna in svobodomiselna stranka. — Praznoto, ki jo zapusti nemška stranka, treba izpolniti z življenjapolno 6tranko, sicer z&mro najboljši ljudski deli ali zapadejo nazadnjaškemu gibanju. Ljudski 6hod na Dunaji je pokazal, da so izven strank mnogi čvrsti življi, ki tvorijo rezervo svobodomiselnega nemštva. Za njimi stoje mnoge skupine, ki ne prenašajo dunajskega antisemitizma, a tudi ne poslušajo obrabljenih fraz starega liberalizma. Nemška levica se more pomladiti, če se brez pomisleka otrese konservativnih življev ter nastopi druga pota, katera so hodili Sehmerlingovi učenci do Plenerja. Nova napredna stranka morala bi odbacniti aerabljive življe na desnem krilu ter svoje vrste pomakniti daleč proti levici. V tem smislu so se izjavili nemški volivci na Češkem in Mo-ravskem. Treba pa je novih mož in novega programa ter pokazati javnosti, da hočejo napredni Nemci pretrgati zvezo z nesrečno preteklostjo". Nato graška teta našteva primesi novega „življenjskega balzama", rekoč: „Pozabiti ne smemo srednjega in delavskih stanov, organizovati je treba te vrste prebivalstva. Sree je treba imeti za delavske zahteve, zastaviti odločno besedo za njihovo koristi; podpirati moramo potrebe obrtnega stanu, preskrbeti mu cenen kredit in potrebne stroje, omejiti umazano konkurenco. Teh zahtev pa ne smemo samo omenjati v kakem dostavku programa, temveč jasno se morajo izraziti, da so poslanci vezani pri glasovanjih za koristi svojih volivcev. Tega svežega zraka ne najdemo pri snovanji nove stranke". Torej stara stranka z novim imenom, stara aa-čela s tenko primesjo socijalne reforme, staro izprijeno, po židovskem česnju lepo dišeče vino v novem sodu. Novejši „vinski ponarejevalci" priporočajo tudi nekoliko kapljic vabljivega antisemitizma in socijalizma, da vino zagreni po socijalističnem duhu. To je „recept" za hromi in preživeli liberalizem. Toda zaman bi pričakovali od te stranke oživ-ljajočih močij, ki bi prenovile politično in socijalno življenje. Sehmerlingovi učenci bodo sicer prisiljeni zapustili politični oder, toda liberalizem nastopi v novem kroju, kajti udomačil se je pri vseh avstrijskih narodih, okuženi so od tega protiljudskega duha višji stanovi, šopiri se oblastno na stolicah višjih šol. Tudi antisemitje plavajo v tem svetovnem toku, kajti to je dandanes moderno, moda pa je najhujši tiran. Zasluga antisemitov je doslej le ta, da so iz-podnesli noge stari centralistični liberalni stranki, katere epigoni se zbirajo pod novo zastavo odločnejšega nemštva. Liberalizem je podedovan greh, katerega škodljive nasledke more omejiti odločno krščansko-socijalno gibanje. Tudi v narodnem oziru ne moremo pričakovati boljših dni. Nemški šovinizem se širi povsod. Proti temu navalu je treba zgraditi močne nasipe, proti nemški hegemoniji je nujno potrebna močna organizacija v prihodnjem državnem zboru. Umestno je, da že danes opozarjamo na koalicijo slovanskih poslancev, ki bodo odločno zagovarjali krščanska načela, ljudske koristi, ob jednem pa tudi narodne pravice proti germanizatornim težnjam. Milenijski spomenik pri Ženinim. Iz Zagreba, 22. jul. Oni kraj hrvatske zemlje, ki leži najbolj proti iztoku med Savo in Donavo, je v zgodovinskem pogledu vrlo znamenit. Nasproti Zemunu stoji Beli-grad, sedaj srbska prestolnica in od nekdaj znamenita trdnjava, okoli katere so se bile hude bitke proti Turkom. Tukaj se je prelivala krščanska kri dolgo časa, dokler niso Turki postali gospodarji v Belemgradu I. 1520, v Slavoniji in na Ogerskem pa 1. 1526. Ko so bili pa Turki 1. 1683 pod Dunajem premagani ter popolnoma pobiti, začela se je oorba iznovič proti njim v omenjenih deželah. Cesarske čete združene z narodnimi, posebno v Slavoniji, potisnejo Turke ▼ ta kot, ter jih razbijajo pri Slankamenu 1. 1691 in nekaj let kasneje pod vodstvom slavnega Evgena Savojskega pri Petro-varadinu 1. 1716. Dočim je v miru karlovškem 1. 1699 bila oslo-bojena vsa Slavonija in Ogerska razun Banata, pripadel je mirom požarevskim 1. 1718 tudi le-ta Ogerski, ter je bil tako zopet ves ta kraj v krščan- LISTEK Od Adrije. G r a d e ž, 22. julija. 5. Tovarne za aardele. Danes dopoludne sem si ogledal jedno tovarno za sardele. Tukaj so tri take tovarne. Ker se sardel v znanih škatljicah mnogo po svetu razpeča, povejmo, kako se sardel« pripravljajo, predno pridejo v kupčijo. Najprej seveda je treba sardele vjeti. Ta posel imajo ribiči. Za 1000 sardel prejmejo 7 gld. Brez dvoma imajo ti le majhen dobiček, ker tovarnarji se lahko pomenijo mej seboj, da plačajo, kakor je njim drago. Kupljenim sardelam najprej s posebnimi škarjami glave postrižejo. Potem jih denejo v slano vodo, da se dobro osolijo. Osoljene pa razpo-lože na železnih mrežicah na solnce, da se do cela osuše. Ribice se na solncu svetijo, kakor bi bile srebrne. Ker pa solnce vedno ne sije, bi izdelova-telji utegnili katerikrat priti v zadrego. Zato imajo za deževne in oblačne dni navlašč narejeno sušilnico, v kateri se ribe naglo sušijo. — Tako posušene ribe pomečejo v kotle z oljem napolnjene, kjer jih na pol prekuhajo. Zopet jih poberejo venkaj ter razprostavijo po dolzih železnih gredicah, da se olje od njih dobro odteče. Pod gredicami je posoda, v katero se onesnaženo olje steka. Vnovič zmečejo ribe v kadi, kjer je najlinejše laško olje. V teh kadeh lahko ribe dolgo časa ostanejo in se ne pokvarijo. O priliki ženske pobirajo ribe iz kadi ter de-vajo v škatljice, kakoršne se vidijo v prodajalnicah. A škatljico je treba dobro zapreti. Pri dolgi mizi stoje po vsaki strani ženske, ki na škatljice cinkaste pokrovčke stavijo. Z veliko urnostjo to delo opravljajo. Z jedno roko polože pokrovček na škatljico, nekoliko z roko udarijo, malo še z nožem popravijo — zopet z roko potolčejo, in ribice so zaprte. Kar čuditi se moraš tej ročnosti; nobena se ne moti, vse gre kakor na vojaško povelje. Pripomnim, da so tudi ženske — vsaj takrat — molčale. A to še ni zadosti, da je škatljici pokrov samo trdno prilepljen. Da se olje ne spridi, ga je treba začiniti. Kako se to dela, vidimo v drugi sobi. Tam je zopet dolga miza, ob straneh sami možaki. Pred saboj ima na vretenu vsak delavec tako škatljico. Z nogo vreteno obrača. V jedni roki drži cinasto palčico, v drugi železno razbeljeno kladivo, s katerim škatljicam cinijo pokrove. Pa kje kladivo raz-belijo, ker ni videti nikjer nič ognja? Po dveh ceveh iz kavčuka se pritaka plin; kedar se delavcu zljubi, pritisne ventil in plin vnovič razgreje železo. Vse se zopet ročno giblje in dela, tiho in urno, ka- kor je v tovarnah navada. Ravno v isti sobi stoji velik železen stroj; dva delavca sta pri njem. Jeden striže iz cinkovine posamezne dele*za škatljice, drugi jim daje primerno obliko. Kaj se naredi s strojem ? Koliko časa bi moral kovač ali kotlar delati tako posodico, pa še ne bi bila tako narejena. Zdaj pa misliš, da je škatljica tako začinjena kar za kupčijo. O ne še! Vsaka škatljica pride še pred „komisijo", če je vse prav narejeno. Natančno se še vse pregleda in pritisne posodici znamka tovarne. Pa je zdaj vse narejeno ? Tudi še ne! Škatljice so še vse oljnate in onesnažene. Kdo jih bo snažil, to bo pa gotovo jako zamudno delo I Glej, tam v tretjem kotu vidiš velikanske kotle, z vodo napolnjene. V teh kotlih se vse posodice — napolnjene že z ribicami — še jedenkrat prekuhajo. Tu ven pridejo Sele snažne in čiste. Takoj v tovarni se vidi ob jednem cele skladovnice lesenih zabojev, v katere vkladajo škatlje s sardelami, ter jih razpošiljajo po svetu. Ce pride kupec v trgovino in želi sardel, se mu čudno zdi, da mora za boro število ribic šteti 30—40 kr. Morda je res veliko. Pa če bi videl, skozi koliko rok gre jedna taka škatljica, predno jo ti dobiš v roke, bi z bolj mirnim sicem odštel svoje novce. Ko sem odšel iz tovarne, rekel sem : kedor zna, pa zna. Tovarna se imenuje „Warchanek" — težko če ne, češko ime. skih rokah. Junakom palim v teb borbah so postavili nedavno temu spomenik v Slankamnu z napisom hrvatskim, nemškim in mažarskim, kar je tudi po naših nazorih pravično, kajti v teh bojih so v resnici sodelovali večidel ti trije narodi. To potrjuje zgodovina, če tudi Mažarom ni po volji, kajti oni si v vseh takih spisih prisvajajo prvenstvo v teh borbah ter trdijo izobraženemu svetu, da so oni oslobodili zapadno Evropo turškega jarma in sami pregnali sovražnika iz svoje dežele. Po tem takem je mažarska zasluga, da se nimamo nič več bati hudih turških časov. To naj verjamejo Mažari in njihovi privrženci; komur je znana zgodovina, ta je osvedočen o protivnem. V zgodovini turških vojsk je gotovo najsijaj-neja točka obramba Belgrada leta 1456. Tukaj sta se proslavila Janko Hunijad in Ivan Kapistran. Krščanstvo je slavilo sijajno zmago po celi Evropi, a oba junaka sta kmalu potem našla zasluženo plačilo pri Bogu, kajti oba sta umrla še tiste jeseni vsled kuge. Znano je, da je tudi ta krščanska vojska bila zbraua od raznih narodov, ali Mažari trdijo, da je v borbi odločil Janko Hunijad s svojo ma-žarsko četo. Naj jim bode tudi to, Če tudi je znano, da Janko Hunijad ni bil Mažar nego Vlah (Rumun). Ali na noben način pa ne moremo odobriti, da so Mažari sklenili ravno povodom te sijajne obrambe Belgrada postaviti nasproti tej trdnjavi na hrvatskem zemljišču spomenik ne v slavo te zmage, nego v slavo svojega milenija. In kar so namenili, to so tudi izveli. Na najviši točki nad Zemunom, kjer se more razgledati vsa okolica in nasproti tudi krasni položaj Belgrada, dovršuje se veličanstven spomenik — milenijski. Vsak, kdor se bode vozil mimo Zemuna po železnici ali parobrodu, ga bode mogel videti. Na vrhu bode stala Hungarija, a nad njo orel, češ, da je Ogerska nadkrilila iztok in da si s tem prisvaja neko nadmoč nad njim. Kakšno nadmoč hočejo Mažari nad iztokom, nam je dobro poznato, ali gotovo je tudi to po vseh prikaznih, da jo nikdar ne dosežejo. Kakor ni zgodovinska resnica, da so oni oslobodili iztok, tako tudi ni mogoča njih zahteva za gospodstvom v teh krajih, kjer žive njim čisto nesorodni narodi, ki se bodo vedno branili njih nasilja. In kaj drugega je njih ravnanja v tem pogledu nego nasilje ? Sam ta milenijski spomenik to dokazuje. Postavili so ga na zemljišču, ki ni ma-žarsko, nego hrvatsko in to brez vsakega vprašanja. Kaj pomeni za Hrvate milenij, znamo dobro vsi, in zdaj bomo imeli še spomenik na naši zemlji. Kar čudil sem se, ko sem bral v hrvatskem uradnem listu o tem spomeniku pri Zemunu. Dopisnik je ves oduševljen, da bode ta spomenik stal na oni lepi že poprej omenjeni točki. Na tej strani se sestajejo trije narodi: hrvatski, srbski in mažarski, a ta spomenik naj jim bode zalog prave sloge in jedinstva. Mi se ne čudimo mažaronskemu dopisniku, da tako misli, saj so tem ljudem že tako mnogi pojmovi o bratimstvu popolnoma krivi, ali se čudim, da se v drugih naših časopisih o tem spomeniku popolnoma molči, kajti z molčanjem se prizna tudi nehotč/ da imajo Mažari pravico na hrvatskem zemljišču svojevoljno postavljati spomenike, ki se nas ne tičejo, marveč nas žalijo, ker nam hočejo oni s tem pokazati, da smo njim podložni in ne ravnopravni, kakor bi morali biti že po prvem dogovoru s kraljem Kolomanom. Spomenik milenijski na hrvatskem zemljišču pa dokazuje, da nismo dovolj oprezni. Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve. (Dalje.) 3. Da se pa ta jedinost obrani, potrebna je edinost v veri in tudi v spoznavanju te vere. To sv. Oče tako le dokazuje: „Tisti, ki je ustanovil Cerkev jedno, ustanovil jo je tudi jedino, tako namreč, da bodo vsi njeni prihodnji udje zvezani z najtesnejšimi vezmi in na ta način tvorili jeden narod, jedno kraljestvo, jedno telo : „Eno telo in en duh, kakor ste poklicani v eno upanje svojega poklica". (Ef. 4, 4.). Svojo voljo o tej stvari potrdil je Jezus Kristus malo pred svoj6 smrtjo in jo na vzvišen način posvetil tako moleč k Očetu: „Pa ne prosim samo zanje, ampak tudi za tiste, kateri bodo po njih besedi v mene verovali ... da bodo tudi oni v nas eno . .., da bodo popolnoma eno". (Jan. 17, 20. 21. 23.). Da celo velel je, da naj bode v njegovih učencih jedinost tako tesna in dovršena, da bo podobna nekako njegovi zvezi z Očetom : „Prosim te,. . . da so vsi jedno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi". (Jan. 17, 21.). Za toliko in pa tako popolno slogo med ljudmi pa je nujen pogoj skladnost in zveza v umu: od tod izhaja dalje složnost v volji in sonaravnost v delovanju. Zato je hotel po svojem božjem sklepu, da je v cerkvi j edinost v veri. Ta čednost je namreč prva vez, ki veže Boga in človeka in odtod imamo tudi ime „verniki". „Jeden Gospod, jedna vera, jeden krst" (Ef. 4, 5.). Kakor je namreč jeden Gospod in jeden krst, tako mora biti tudi vera vseh kristjanov, kjer koli so, jedna. Zato apostol Pavel ne prosi samo, ampak tudi zahteva in zarotuje kristjane, naj bodo vsi jednih mislij in naj se ogibljejo različnosti v mnenju: „Prosim vas pa, bratje, v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite, in da naj ne bodo med Vami razpori; bodite pa popolni v jednem duhu in v jedni misli". (1. Kor. 1, 10.) — Ta mesta gotovo ne potrebujejo razlage, ker sama dovolj jasno govore. Sicer pa vsi, ki se imenujejo kristi-jane, priznavajo sploh, da mora biti jedna vera. Kadar pa se gre za to, da bi spoznali, kaka je jedinost cerkve po svojem bistvu, in to je jako velikega pomena in silno potrebno, tedaj pa se mnogi motijo. Kakor smo to prej v slični zadevi storili, tudi tukaj ne smemo gledati na to, kaj se komu zdi ali kaj ugiba, ampak razsoditi mora zgodovina. Vprašati in povedati nam je namreč, kako jedinost je zaukazal Jezus Kristus v veri. Nebeški nauk Jezusa Kristusa je bil res večjidel po navdihnenju sv. Duha spisan; a ko je bilo sv. pismo prepuščeno človeškemu duhu, vendar samo ni moglo ohraniti jedinost v razumu ljudij. Kaj lahko se bi zgodilo, da so sv. pismo različno in tudi med seboj nasprotno razlagali, to pa ne samo zaradi moči in skrivnostnega nauka, ampak tudi zaradi nestal-nosti Človeškega duha in pa zaradi vzburjenih stra-stij, ki teže po tem, kar ni prav. Nujno sledi iz različnosti razlaganja nejednakost v mišljenju : odtod nasprotstva, prepiri in zdražbe, kakoršne so že v prvih časih cerkev samo vznemirjale. O krivover-cih piše lrenej znamenite besede: „Pripoznavajo sveto pismo, a razlaganje zavijajo". (Lib. III, c. 12, n. 12.). In sveti Auguštin pravi: „Krivoverstva in napačni nauki, ki dušo vjamejo in jo drve v pogubo, nastali so s tem, da niso ljudje dobrega svetega pisma dobro razumeli". (In Evang. Joan. tr. 18, c. 5, n. 1.). Da toraj postanejo ljudje jedne misli, da se napravi in varuje sloga v mnenjih in da bi sv. pismo samo obstalo, treba bilo je tedaj necega temelja. To zahteva božja modrost: Bog ni mogel hoteti jedinosti v veri, ako ne bi bil pripravil pripraven pripomoček za ohranjenje jedinosti. Jasno pove to tudi sv. pismo, kakor bomo kmalu videli. Gotovo je, da božja vsegamogočnost ni navezana na kako stvar, ampak vse ji je poslušno kot orodje. Pogledati hočemo, katero izmed vseh stvarij, ki so v njegovi oblasti, je Kristus za to izvolil. Zato pa moramo poseči nazaj na početke krščanstva. Omenili bodemo to, kar sv. pismo dokazuje in je sploh znano. Jezus Kristus dokazuje svoje božanstvo in božje poslanstvo z močjo čudežev, goreče uči množico nebeških stvarij in v obče zahteva, da verujejo njegovim naukom, in obljubi tudi večno plačilo ali pa večno kazen: „Ako ne delam del svojega Očeta, mi nikar ne verjemite" (Jan. 10, 37.). „Ako bi med njimi ne bil storil del, katerih nihče drugi ni storil, bi ne imeli greha" (Jan. 15, 24.). „Ce pa delam dela in ako meni nočete verjeti, verjemite delom" (Jan. 10, 38.). Karkoli je ukazal, ukazal je vse z jednako oblastjo: nič ne dela razlike, ko zahteva pritrditve uma. Onih, ki so Jezusa poslušali, dolžnost bila je toraj, ako so hoteli doseči zveličanje, ne le v obče poprijeti se njegovega nauka, ampak s celim razumom pritrditi posameznim stvarem, katere je učil. To je golo nasprotje, ako le v jedni točki Bogu ne verujemo. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 29. julija. Razpustitev deželnih zborov in prihodnje volitve. Včerajšnji dunajski uradni listi priobčujejo cesarjev patent z dne 25. t. m., s katerim se razpuščajo deželni zbori gornje-avstrijski, štajerski, koroški in šleski ter se osrednji vladi naroča razpis novih volitev. Pričakovati je torej, da načelniki imenovanih kronovin v najbližjem času razpišejo volitve, vendar se te ne morejo vršiti pred pričetkom septembra, kajti mej razpisom volitev in prvim volilnim dnevom mora preteči vsaj pet tednov, da se zamorejo izvršiti vse potrebne priprave. Ostali deželni zbori se razpusti najbrže polagoma iu se vrši volitve na Nižje - Avstrijskem, Solnogra-škem, Moravskem, Predarlskem in v Bukovini tekom meseca oktobra. Poslanec Ebenhoch o položaju. Minulo nedeljo je priredilo zgornjeavstrijsko ljudsko društvo shod, na katerem je predsednik dr. Ebenhoch prav dobro osvetlil najnovejše gibanje v liberalnem taboru. Posebno zanimivo je nastopno pojasnilo o novi nemško-ljudski stranki: „Na novo zasnovana nemška ljudska stranka," pravi govornik, „ni po svojem programu in dosedanjem političnem delovanju nič druzega, nego stara liberalna, cerkvi sovražna stranka v novi uniformi in z glasnejimi trom-bami. Njen namen je, ovirati napredek v krščanskem duhu, skriva se pa v to svrho za gospodarski program, katerega so katoliški listi razpravljali že pred 25. leti. Kako puhla in ničevca so načela nove stranke, razvidi se iz tega, da se je na Dunaju poskušala zjediniti s krščanskimi socijalisti, v Solno-gradu s konservativci, v Lincu in Inomostu pa z liberalci." Več se sploh ne more zahtevati od „načel," ki so prikladna za vsako stranko. — Govornik je omenjal konečno poljskega kluba ter pogodbe z Ogersko. Pri poslednji točki je omenil, da se prav lahko zgodi, da postane pogodba političen grob baronu Banffjiu. Bolgarija. Leto dnij je že minulo, odkar počiva v zemlji truplo zavratno umorjenega Stambu-lova in še ni dognana sodnijska preiskava proti njegovim morilcem. Dolgo časa so o tem vsi listi molčali in šele sedaj je došlo poročilo iz Sredca, da se vender jedenkrat, bržkone tekom meseca septembra, prične razprava pri oudotnem sodišču. Zaslišanih bode celo vrsto prič, mej njimi razni vojaški dostojanstveniki, bivši ministri, drž. svet. itd. Da se pozove tudi vdova Stambulovega, umljivo je samo po sebi in od nje pričakujejo marsikaj zanimivega, kar je bilo do sedaj prikrito političnim očem. Prijatelji umorjenega samooblastneža imajo v rokah več važnih pisem, ki kompromitujejo najvišje kroge, in s tem nameravajo vprizoriti večje demonstracije. Akoravno se vrši obravnava tajno, se je vender bati resnih nemirov, kajti srd naroda se še ni popolnoma polegel. Sicilijansko prebivalstvo ni še povsem zadovoljno, akoravLO je dobilo lastnega komisarja, ki si neumorno prizadeva uvesti take preosnove, ki bi v resnici koristile. Toda tudi najdobrohotneji komisar ne more zboljšati temeljito žalostnega položaja, ako se protivi olajšavam zbornica. Italijanska zbornica je pokazala v zadnjem času, da jej ni veliko za Sicilijo in njene prebivalce, ako se le večajo direktni in indirektni dohodki v državno blagajnico. Vlada je predložila načrt zakona, po katerem bi se dovolile znatne olajšave glede produkcije in izvažanja žvepla, toda poslanska zbornica je ta predlog zavrgla. Ta vest je provzročila na Siciliji veliko razburjenost in bati se je zopet uporov, kakor pred nedavnim Časom. Da bi udušil prvo razburjenost, izjavil je ministerski predsednik Budini v senatu, da bode izposloval potom kraljevega dekreta olajšave, kakoršne so neizogibno potrebne za Sicilijo. Vlada se pa zelo moti, ako meni, da bode s samo dovolitvijo olajšav že vse doseženo. Pomisliti je namreč treba, da nameravane olajšave na carini za izvažanje žvepla spravijo lepo v žep bogatini in milijonarji, delavci po rudnikih in tovarnah bodo pa še nadalje morali se potiti od zore do mraka za košček nezabeljene polente. Tukaj je treba vladi energično poseči vmes in potem se ji ne bo bati vednih nemirov in vstaj. Z zadnjimi volitvami v Belgiji ne morejo biti zadovoljni liberalci, še manj pa socijalisti. Splošno so si priborili katoličani mnogo novih mandatov, izgubili jih pa le v jednem ali dveh okrajih. Nasprotno so si pa priborili liberalci nekaj sedežev, katere so imeli poprej v posesti socijalisti, toda še za te pridobitve se imajo v več okrajih zahvaliti katoličanom, ki so se, kakor v Bruselju, zdržali volitve in s tem pripomogli liberalcem do zmage. Jedino v pokrajini Brabant so bili liberalci toliko močni, da so premagali sicer neznatno poprejšnjo večino. O izidu volitev samih listi nimajo nikakih na-tančnejih podatkov, vendar je pa res, kar smo trdili zgoraj, kajti še celo židovsko-liberalni listi bijejo po belgijskih liberalcih, ki si sami s svojim delovanjem provzročujejo popolen propad. Cerkvena umetnost. G. Ivan Kregar, izdelovatelj cerkvenih posod in cerkvenega orodja v Ljubljani, je napravil za župno cerkev v Metliki novo monštranco, ki je nov dokaz njegove spretnosti v tej stroki. Vsa je iz srebra in lepo v ognju pozlačena. Visoka je 63 cm, v gorenjem delu je okrogla ter ima v premeru 30 cm. Okoli lunule je trojni venec. Zadnji je napravljen iz žarkov, kakor so navadni pri monštrancah; srednji venec, ki ni pozlačen, ampak ima lepo belo barvo, sostavljajo okraski iz listov, med katerimi so lepo uvrščeni mali grozdi ; najkrasnejši pa je prvi venec. Zgoraj, spodaj, na desni in na levi ima v lepih okvirih emajlirane podobice štiri evangelistov. Med temi podobicami razprostira svoja krila po en kerub, podobice in kerube pa nosi venček iz pšeničnih klasov, ki se ovija okoli prostora za sv. hostijo. Krasen in slogu primeren je tudi križ na vrhu monštrance. Delo stane 520 gld. — Gospod Kregar v resnici zasluži pohvalo za svoje izvrstno delo. Poleg tega pa je naša dolžnost, da se na tem mestu zahvalimo tudi prečastitemu, za cerkveno umetnost neumorno delujočemu gospodu kanoniku J. Flisu, ki je delo s svojim svetom vodil in podpiral. Bog mu povrni I N. Dnevne novice. V L j u bij a ni, 29. julija. (Milostljivi knežoškof) se povrnejo danes s ka-noničnega obiskovanja na Notranjskem, da se jutri udeleže evharističnega shoda. — Kakor smo že poročali, bode tem povodom jutri ob Vi9- uri v uršu" linski cerkvi pridiga in potem škofova velika sveta maša. (Odredba trgovinskega minister, glede poštnih nakaznic in pošiljatev.) Svote poslane po poštnih nakaznicah in vsakovrstne poštne pošiljatve se morajo vsled novega ukaza trgovinskega ministerstva dvigniti v sedmih dneh, računši od dneva, ko je adresat podpisal sprejemnico. Ako se ta ruk zamudi, vrnejo se pošiljatve nazaj in poštne nakaznice so neveljavne. (Požar.) Z Bleda 28. julija. Danes v torek ob polu jedni uri popoldne nam je plat zvona žalostno naznanjal, da je na Bohinjski Beli hud požar. Naša požarna bramba je takoj hitela sosedom na pomoč. Kakor smo zvedeli, je zgorelo v Zgornji vasi sedem hiš; vžgalo se je pri vulgo Katričneku po otrocih; odraščeni ljudje so vsi v rovtih. ' („Naši Salezijanci") ali črtice o družbi Salezi-janski ter njenem pričetku na Kranjskem, se zove knjižica, katero je spisal J. S. katehet. Namen knjižice je, kakor g. pisatelj sam pravi, širiti sloves o Boskovih ali sale^ijanskih napravah ter pospeševati salezijanske naprave tudi po naših domačih tleh v čast Božjo, v razširjanje sv. cerkve, v izveličanje duš, mladini v pomoč in domovini v slavo. — Cena knjižici je 30 kr. ter se dobiva pri č. gosp. Jan. Smrekarju, katehetu v Ljubljani. Cisti dohodek je namenjen salezijanski zgradbi zavetišča in vzgoje-vališča v Ljubljani. (Iz Krope) 26. jul. Znano je „Slovenčevim" čitateljem, da se je pred letom dni v našem trgu vstanovila zadruga za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa. Veliko težav in truda je bilo, da smo se mali podjetniki združili in da zdaj skupno delujemo in trgujemo. V začetku vstanovitve zadruge se nam res ni posebno dobro godilo, zdaj pa, ko si je zadruga s pomočjo slavnega deželnega odbora in slavne obrtniške zbornice nekoliko opomogla, zboljšali so se nam časi in vsi delavci smo preskrbljeni z stalnim delom. Preden smo imeli zadrugo, morali smo svoje trdo zaslužene krajcarje pustiti podjetnikom za živež. Na teden nam je ostalo komaj 50—80 kr. Sedaj pa zadružni delavci dobimo vsako soboto plačilo na roke v gotovem denarju. To je za nas velikega pomena. Dasi naš zaslužek ni kdo ve kako visok, vendar smo zadovoljni. Ker delamo na akord, zasluži dober delavec po 5—6 gld. na teden, starejši in slabotni delavec seveda manj. S zasluženim denarjem kupujemo živež, kjer nam drago in kjer je ceneji. Delavci pri podjetnikih pa morajo še vedno kupovati na knjižice. Ti dobivajo navadno slabeje blago, toda veliko dražje kot mi. Nas stane n. pr. kilo izvrstne koruzne moke, katero največ rabimo, 6l/,—7 kr., med tem ko jo delavci pri podjetnikih plačujejo po 8 kr. Kakor pri moki, tako je tudi pri drugih rečeh. Vsak zadružni delavec je na teden vsaj za 40—50 kr. na boljem, kakor pa delavec, ki mora pri podjetniku na knjižico jemati. — Želeti bi bilo, da bi se takim gospodom bolj gledalo na prste, da bi se naravnost kaznovalo tako ravnanje z ubogimi delavci in se ti vendarle rešili enkrat iz neusmiljenih lok. — Slednjič presrčna hvala našemu Č. g. župniku, ki tako neumorno dela za dušni in telesni blagor svojih faranov. Hvala tudi vsem blagim gospodom, ki so pripomogli k temu, da se je zadruga ustanovila ter so s tem rešili naš trg gotovega propada. — Vsem delavcem pa zakli-čemo: Bratje pridno delajte in pobožno molite in Bog vam bo pomagal. Več zadružnih delavcev. (Izžrebani porotniki za tretjo porotno dobo,) ki se prične 24. avgusta t. 1.: Achtschin Kari, hra-nilničui oficijal v Ljubljani; Arko Matko, prodajalec lesnin v Ljubljani: Auer Avgust, trgovec v Ljubljani ; Božnar Andrej, trgovski pomočnik v Ljubljani ; Cerne Jože, urar v Ljubljani; Dornik Jože, knjigovodja v Ljubljani; Dražil Janez, hišni posestnik v Ljubljani: Drabek Vaclav, krčmar na Vrhniki; Froblih Teodor, posestnik zemljišč na Vrhniki; Hafner Janez, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani ; Hudabiunigg Karol, zavarovalni zastopnik v Ljubljani; Jeršinovec Friderik, posestnik zemljišč na Vrhniki; Kausehegg Karol, trgovec v Ljubljani; Korsika Alojzij, trgovski vrtnar v Ljubljani ; Lang Rajmund, trgovec s hišno opravo v Ljubljani; Mau-rer Henrik, trgovec v Ljubljani; Miihleisen Emilij, trgovec v Ljubljani; Murnik Ivan, trgovinske zbornice tajnik in deželni odbornik v Ljubljani; Mayer Mavrilij, pivovarnar v Kranji; Ogorelec Vincencij, posestnik in krčmar v Škofeljci pri Ljubljani; Peč-uik Franjo, deželni kancelijski adjuukt v Ljubljani; Pire Gustav, ravnatelj kmetijske družbe v Ljubljani ; Počivalnik Janez, mesar in hišni posestnik v Ljubljani ; Pecher Konrad, trgovec v Skofji Loki; Recknagel Karol, trgovec v Ljubljani; Samonigg Janez, umetni vrtnar v Ljubljani; Schaeffer Albert, rokovičar v Ljubljani; Stadler Karol, kleparski mojster in posestnik v Ljubljani; Sajovic Ferdo, trgovec v Kranju ; Sušnik Franjo, posestnik in trgovec v Skofji Loki; Suhadolnik Franjo, posestnik v Borovnici ; dr. Vok Franjo, c. kr. notar v Ljubljani ; Vindišer Karol, posestnik v Kranju ; Verbič Franjo, posestnik in trgovec v Borovnici; dr. Waldberr Josip, lastnik zasebnega učilišča v Ljubljani; Zeschko Albert, trgovec in posestnik v Ljubljani. — Na-mestovalni porotniki: Bergant Franjo, skuhar in posestnik v Ljubljani; Fajdiga Jakob, mizarski mojster in trgovec s hišno opravo v Ljubljani ; Kališ Alojzij, agent v Ljubljani ; Klopč-ar Janez, ^hišni posestnik v Ljubljani; Reich Anton, čevljarski mojster v Ljubljani ; Schulz Ferdo, muzejski preparator v Ljubljani; Triller Franjo, dež. računski oficijal v Ljubljani; Wannisch Karol, trg. pomočnik v Ljubljani in Zajec Jurij, gostilničar in posestnik v Ljubljani. (Zdravje v Ljubljani.) Novorojencev bilo je 21. Umrlo jih je 11, mej njimi za jetiko 1, za vnetjem sopilnih organov 2. za različnimi boleznimi 8 ; mej njimi je bil 1 tujec in 3 iz zavodov. Za iuiekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 3, za vratico 3, za rudečico 2, za varicello 2 in za trachomom 1. # * * K (Posvečevanje mašnikov.) Goriški knezo-nadškof je pretekli teden posvetil 17 novomašnikov za goriško nadškciijo in tržaško škofijo. (Osebne vesti.) Finančno ravnateljstvo za Primorsko je imenovalo Vadava Peterko pristavom ravnateljstva pomožnih uradov z naslovom ravnatelja. Josip Beck je imenovan pisarniškim cficijalom. (Devinci) dobi prihodnje leto laško šolo, katero ustanovi „Lega Nazionale". Naj bi ondotni Slovenci zato skrbeli, da ostane nova šola — prazna. (Iz tržiških toplic) 26. julija. Poročal sem vam že, kako strastno ljubi laško ljudstvo ples, ki ima povsod žalostne nenravne nasledke. Tako so se v Topovlju (Tapogliano) 19. t. m., kjer je bil očiten ples, sprli mladeniči iz Medeje in Romansa; na- sledek tega spora je bil hud tepež s palico in noži, izid pa razni ranjenci. To je lep sad enakih zabav, s katerimi se skrunijo Gospodovi dnevi! — V Zagradu, kjer je bil ples isti in Se drugi dan, je pa nekdo svoje malevredno kolo zamenjal z novim biciklom ter oddirjal kdo vi kam. Dotični oškodovanec, gospod Zorn, ponuja 20 gld. tistemu, ki bi kolesarskega tatu iztakniti mogel. Vsak dan je videti mnogo tržaških in drugih kolesarjev. To-" liko za letos iz tega laškega gnjezda, ker dne 28. odrinem zopet domü med slovensko ljudstvo s precej boljSim zdravjem. M. V., kopeljni gost. * * * (Iz Amerike.) Naš rojak č. g. Miha Tušek, ki se je lansko leto kot bogoslovec goriškega semenišča podal v Ameriko, obhajal je dni 16. t. m. novo mašo v cerkvi sv. Štefana v Broekway, Minnes. („Tiskovna liga".) Znano je, s kakim orožjem se bori liberalci in socijalni demokratje: z opravljanjem, obrekovanjem in z lažjo. Tako se godi po-vsodi, tudi na Češkem. Zato se je osnovalo v Pragi društvo z imenom „tiskovna liga", katero bo regi-strovalo vse napade na duhovnike, samostane in katoliške lajike, napadance takoj obvestilo in skrbelo, da se žaljena čast popravi sodbenim potom. Ubož-nejši duhovniki in lajiki, ki ne morejo zmagati 8ami pravdnih troškov, bodo dobili podporo. Društvo bo izdajalo tudi poučne brošure in knjige. Mi želimo društvu dobrih vspehov; z brošurami bo storilo lahko mnogo dobrega. Vendar, če imajo na Češkem mnogo takih listov, kakor sta „Narod" in „Delavec", bo kmalu imelo tožb toliko, da jih ne bo zmagalo. Krščanski človek se prej naveliča tožba, nego liberalec ali socijalni demokrat laži. (Na kolesu okolu zemlje.) Trije angleški kolesarji so nastopili dne 17. t. m. na kolesih pot okolu zemlje. Kolesali bodo iz Londona preko Antverpena, Bruselja, Kolina, Dunaja, Budimpešte, čez Kavkaz skozi Perzijo, Indijo in Kino, skozi St. Francisko in Novi York. V dveh letih upajo priti nazaj v London. Društva. (Kranjska zdravniška komora) je imela dne 22. t. m. sejo, v kateri so člani rešili razne društvene stvari. Gosp. dr. G r e g o r i č je poročal o načrtu poslovnega reda zdravniške komore, načelnika in občnega zbora. Načrt je z nekaterimi premembami obveljal. Komora sklene povodom nekega slučaja, da lekarnarji brez zdravnikove vednosti ne smejo dajati drugače sestavljena zdravila, kakor jih zapiše zdravnik. Kot letni prispevek se določi 6 gl., ki naj se pobirajo potom okr. glavarstev, oziroma mestnega magistrata. Dr. Arko nasvetuje pre-membo soduozdravniških pristojbin, dr. M a r o 11 uravnavo premij za cepljenje koz in za strogo izvršitev ukaza, da morajo občine imeti vedno pripravljeno jedno veliko in jedno malo krsto za prevoz infekcijskih trupel. Dalje naj se naprosi deželni odbor, da predloži načrt službene pragmatike za okrožne zdravnike komori v presojo. (Okrajna posojilnica v Mokronogu) bode imela dne 9. avgusta popoludne ob polu 5. uri v šolskem poslopju v Mokronogu izvan-redni občni zbor v svrho nakupa društvene hiše. Vsi zadružniki se najuljudneje vabijo. Po preteku pol ure se bode zborovalo, če bi tudi ne bilo zadostno število zadružnikov navzočih. Ravnateljstvo. Telegrami. Celje, 29. julija. V okrajno zastopstvo sta izvoljena dosedanja člana, dež. posl. dr. Sernec in dr. Dečko. Nemci se volitve niso udeležili. Jeza nad tem izidom v nemčurskem taboru je zelo velika in trdi se, da nemški člani ne bodo sodelovali v odboru. Dunaj, 29. julija. Ministerski predsednik je odpotoval k cesarju v Išl, kamor je dospel danes zjutraj. Dunaj, 29. julija. Načelnik oddelka za komercijelno službo državnih železnic, Liliar-zig, je imenovan sekcijskim načelnikom. Dunaj, 29. julija. „Wiener Abendpost" poroča iz Shanghaia: Avstro-ogerski generalni konzul Haas je včeraj utonil. Opava, 29. julija. Dunajski socijalistični vodja dr. Ellenbogen je priredil tukaj vo- Menjalnica baninega zavoda Wien, leirEC Schelhammer & Schattera »dSr lilski shod za peto skupino. On potuje že dalje časa po Sleziji kot prihodnji kandidat socijalnih demokratov. BudimpeSta, 29. julija. Kardinala Schlaueha vsprejme cesar v soboto v avdi-jenci v Išlu. Pariz, 29. julija. „Agenoe Havas" poroča iz Aten: Včeraj se je pojavil v Ka-neji zopet nov nemir. Mohamedani so streljali na kristjane, vsled česar so ti prijeli za orožje in streljali na napadovalce. Nemir se je kmalu polegel. — Konzuli so resno opominjali governerja, naj stori odločneje korake. Marselj, 29. julija. Grozen viharje včeraj obiskal mesto in okolico ter provzročil ogromno škodo. Curih, 29. julija. Tukaj se že par dnij sem vrše poboji mej Italijani in domačini. Razjarjeni mestni prebivalci so razbili vse italij. gostilne in skladišča. Vojaštvo mora posredovati mej njimi. Mej italij. konzulom in zvezi nem svetom se vrše pogajanja. London, 29. julija. Porotniki so obsodili Jamesona na 15 mesečno, njegove tovariše pa na 5—10 mesečno ječo. )■■■ i 1*1 j i %'«» sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antikatarallčne pastlle lekarja Piooollja v Ljubljani (Dunajska cesta) katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici 25 kr., 10 škatljio gld. 2-—. 124 (50-23) 4 Ponarejena črna svila. Sežgi vzorček svile, katero nameravaš kupiti, in spozna bodeš takoj ali je svila pristna ali ponarejena: Pristna, čista barvena svila kmalu ugasne, se skodriči ter ostane le malo svetlorujavega pepela. — Ponarejena svila (katera se rada lomi in dobi mastne lise) gori počasi dalje (osobito tli tako-zvana „strelna nit", ako je v njej prav mnogo barvene snovi, ter ostane pepel temnorujave barve. Pepel se ne skodriči) kot pri pristni svili, marveč upogne. Pepel pristne svile se spremeni v prah, ako se stisne, isti ponarejene svile pa ne. — Tovarne za svilo G. HENN EBERO-a (e. in kr. dvornega založnika) v Curihu razpošiljajo rade vzorce svojega pristno svilnatega blaga vsakomur ter pošiljajo kolikor treba za posamne obleke ali cele kose poštnine in carine prosto na dom. 29 6-3 5 Umrli «o: V hiralnici: 23. julija. Peter Berčič, umirovljeni župnik, 59 let, Degenerado hepatis. V otroški bolnišnici: 24. julija. Jožefa Novak, čevljarjeva hči, 4 mesece, convulsiones. Tujci. 27. julija. Pri Štor u : Loebel, Peer, Hradil, Bartag, Bing, Wetzler, Rosati, Jelačič, Reisinger z Dunaja. — Vorthman z Reke. — Spitz in Fischer iz Budimpešte. — Havas z Vel. Kaniže. — Stanger, Hess, Maresch iz Gradca. — Primožič z Vipave. — Forre, Manzoni, Gsell, Deutsch, Torso iz Trsta. — Rudolf, Vrabe, Lewin iz Prage. - Uratarič iz Jiigerndorfa. — Hukka iz Zadra. — Blaž iz Reke. Pri Malidu: Schuster, Bass, Thandler, Fleisehmann, Kugler z Dunaja. — Cavagna, Lederer, Laurič iz Trsta. — Schreiber iz Lindenburga. — Weber iz Colmarja. — Weinstabl iz Solnograda. — Brodisky iz Vevč. — Belani iz Gradca. Pri Lloydu: Novak iz Novega mesta. — Jelene iz Pulja. Scherner iz Belaka. Pri bavarskem dvoru : Pozič iz Kamnika. Pri avstrijskem caru: Kaučič iz Žir. — Rosenberg iz Zagreba. Tržne cene v Ljubljani dne 29. julija. gl- kr. gl- kr. Pšenica, m. st. . . 7 80 Špeh povojen, kgr. . — 68 Rež, „ . . . 7 — Surovo maslo, „ . — 90 Ječmen, „ . . . 6 — Jajce, jedno . . . — 25 Oves, „ . . . 7 — Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. — 10 Ajda, „ . . . 9 — — 64 Proso, „ . . . 6 — Telečje „ „ . — 60 Koruza, „ . . . 5 50 Svinjsko „ „ . — 64 Krompir, „ . . 80 Koštrunovo „ „ . — 38' Leča, hktl. . . 12 _ Piščanec .... — 40 Grah, „ . . . 10 — Golob..... — 15! Fižol, „ . . . 10 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „. . 1 80, Mast, „ . . _ 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 — Špeh svež, „ . . — 64 „ mehka, 4 „ „ 4 60j Meteorologično porodilo. a * a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo •S 3 S ■g «i a > 2» 9. zvečer 735-2 231 si. vzb. jasno 29 7. zjutraj 2. popol. 733 6 731-3 184 29-9 si. vzjvzh. si. jug megla skoro jasno 0-0 inalom. Srednja včerajšnja temperatura 23 3°, za 3-4° nad nor- Darovi za „Pripravniški dom'4. II. Izkaz. P. n. gospodje : Neimenovan dobrotnik..........1040-— Dr. Josip Dolenc, profesor bogoslovja . 30'— Trček Miha, župnik v Šmartnu pod Šmarno Goro................20"— Dr. Leben Mat., častni kanon:k in profesor v pok.........100'— ■jr Monsignor Jeran Luka, kanonik . . 201— Bartol Baltazar, vpok. župnik na Spod. Brniku....................5'— Po č. g. Mrak Mat., stolnem kaplanu 45 28 Kalan Andrej, deželni poslanec in stol. vikarij . .................10*— Neimenovan duhovnik v Ljubljani . . 24.— Pristov Janez, kaplan pri Sv. Križu . 4-— f Martin Hribar po preč. g. M. Kljunu 20— „Zgubljena stava"..............5-— Neimenovan še po t monsg. Jeranu . 10'— Zore Frančišek, administrator pri Svet. Vidu poleg Cirknice............2-— Hubad Frančišek, vodja na c. kr. uči- ljišču v Ljubljani..............2'— Zorman Janez, trgovec in hišni posestnik v Šiški..................4"— Vodeb Jakob, c. kr. profesor na učiteljišču v Ljubljani..............2-— .Notranjski"..................2'60 Tavčar Matej, duhovni svetnik in župnik v pok. v Ljubijani..........20'— Sarabon Mavrilij, katehet mestne ljudske šole v Ljubljani............4-— Zahvala. 523 1-1 Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so mi povodom moje petindvajsetletnice izkazali toliko ljubavi, izrekam srčno zahvalo združeno s prošnjo, da mi ostanejo tudi v prihodnje zvesti prijatelji i znanci kot doslej. Trbiž, 28. julija 1896. Matija Kues, knez.-škofijski svetnik. Za napravo novih vodnjakov kakoršnekoli globokosti, in sicer za vsa pri tem potrebna dela, kakor: kopanje, obzidavanje, vkladanje cevi itd., kakor tudi za popravljanje vodnjakov, napeljav;mje vode v daljavo in za enaka dela se priporoča ter dobro delo zagotavlja Luka Omejc bis 3 2 v Medna št. 1, pošta Šent-Vid nad Ljubljano. Štupa za prašiče in redilni prašek. ali svinjski hranilni Najboljše varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. 1 zavoj 25 kr., a zavojev 1 gld. Priporoča, prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja lekarna Trnkoczy 76 2 v Ljubljani, 463 10 b pri rotovžu, zraven mestne hranilnice. I (Semeni, železniške šine, Iraverze, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stropov, samokolniee, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zel6 znižanih cenah cflndrej ^DrušRovič, trgovec z žeteznino Glavni trg 9/10. Ljubljana. Glavni trg 910. Dunajska t> o z a. Dne 29. julija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4 %...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld..... London vista ......... NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci ....... C. kr. cekini.......... 101 gld. 50 kr. 101 60 . 123 60 . 101 20 . 122 45 . 99 40 „ 977 358 75 . 119 70 . 58 75 . 11 73 , 9 51 . 44 40 „ 6 n 64 „ Dn6 26. julija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 4 * zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... • Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma ay. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . , , južne železnice 3% . „ „ jnžne železnice 5% . , dolenjskih železnic 4* 144 gld. 50 kr 157 „ — n 190 , 25 99 . 45 139 r. 50 n 126 . 75 110 „ — n 112 . — n * — n 99 „ 45 m 225 . — 171 . 20 m 129 . — n 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld, Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . • Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.' Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . • ■ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... . 200 gld. — kr. . 137 . 17 80 „ . 22 50 „ . 69 50 „ . 70 . 60 — . 22 — 155 — . 3397 — t . 419 _ . 102 75 „ 61 . 79 * 25 „ . 126 • n 1» 75 „ ar Nakup in prodaja vsakovrstnih drtavnlh papirjev, sreók, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izzrebanja najmanjšega dobitka. Kslantna isvršitev naroöil na borzi. Menjarnična delniška družba 31 E R C U R" WollzBll» it. ID Dunaj, ■iriahllf»r»trai«i 74 B. Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in finančnih stvar«h, ( potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih \ papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ? obrestovani» pri popoini varnosti i B•r naloženih sr 1 nvnlo. m \