Izhaja ¥ Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K; za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta7’90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4-80 K IB w. Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: EnOstopna petit- vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 91. štev. V Ljubljani, v torek, dne 31. avgusta 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. L d.: UpravnUtvo •Rdečega Prapora*. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Narodno vprašanje. Buržoazna ideologija ima svoje vire v gospodarskih razmerah meščanskega razreda. Do teh tirov jo je treba zasledovati, da jo je moči razumeti, naj se pojavi na kateremkoli polju. Tudi meščanski nazori o narodnem vprašanju imajo svojo gospodarsko podlago. Meščanski nacionalizem se razlikuje od fevdalnega, delavski pa se ne more vjemati ne s prvim, ne z drugim. Buržoazija se je navadila, prikazovati nacionalizem kot čisto idejno in idealno smer; po njenih trditvah bi moral biti nacionalizem celo idealnost par excelence, takorekoč edina idealnost. To je seveda nezmisel. V narodnjaštvu ni nič več idejnosti in idealnosti ter nič manj materializma, nego v katerikoli socialni smeri. Predstavniki fevdalnega nacionalizma so bili osvajači; povečavati državo je bila njih «idealna» naloga, ki pa je imela zelo realno ozadje v tem, da je večja država kraljem in njihovim fevdalcem več nesla od male. Država je bila tedaj vse, narodnost v modernem zmislu skoraj nič. Množica, ki je živela «pod enim cesarjem*, je bila celota, ne pa ljudstvo, ki je govorilo enak jezik. Dinastični interesi, ki nikdar niso bili nematerialni, so veljali za državne interese in poleg njih ni bilo posebnih narodnih interesov. Tako je nastala stara Avstrija kot domena Habsburžanov. Najraznovrstnejše narode so boji in ženitve spravili v to zvezo, v kateri so postali »cesarski*. Tu ni bilo bojev, ki bi jih po današnjih pojmih mogli imenovati «na-rodne>, pač pa so se od vstvarjenja države tekom stoletij neprenehoma ponavljali zdaj tu, zdaj tam in fevdalni boji, enkrat s Pfemyslidi, drugič z madžarskimi in sedmograškimi oligarhi. Velike množice so izgubile svojo narodnost brez po- PODLISTEK. GnnsI Govoril je sam s seboj. Neumen si, prijatelj, neumen! Sanja se ti .nekaj, kar je nemogoče. Ti — pa ona! Ne govori o srcu! Ako ti valujejo čuvstva v srcu in ti razburja dušo strast, primi pero, položi košček belega papirja na mizo, pa napiši kaj — pesmico, fantazijo, če hočeš dramatičen prizor — karsibodi. Papir je potrpežljiv, tudi za sadove tvoje domišljije bo čitateljev. Delaj, kar hočeš! A ne bodi otrok, ki si zida zlate gradove po oblakih, pa meni, da jih lahko doseže. Ti — pa ona!------------------ Prav ima. Kako sem besen! Kako bi divjal! Srce mi je polno strupa- Danes razumem, kako je mogoče, da mori in ubija človek, ki sicer ne more gledati, kako koljejo i piščanca. Morda sem blazen. Pa ne trdite tega! Ne. Nesrečen sem. Oh, nesrečen! S to besedo dopovem vse onim, ki so tudi nesrečni, drugim ljudem pa ne morem opisati groznih, peklenskih duševnih bolečin, ka-lere provzroča strastna, neugasna želja za ciljem, ki je nedosežen. Ljubim. A s tem nisem izrazil ničesar. Pa vendar se to ne more drugače povedati. Ljubim. Želim, stremim in zahtevam. Upam *— ne... Mislite, da me ona ne ljubi? Ne recite tega! To me razburja, in sovražim ga, kdor to pravi, sebnih bolečin, skoraj nevedoma, neopaženo. Pravi patriotje so bili cesarski ljudje, dvorski služabniki, a marsikaterega slavnega med njimi bi danes imenovali renegata. Jezik ni imel s patriotizmom kaj opraviti; • v avstrijskih »dednih* deželah je vladala nemščina brez ugovora — jezik dinastije —, na Poljskem, Ogrskem, Hrvatskem je bila latinščina mazilo za jezikovne razlike. Splošna formula se glasi, da je Napoleon zdramil narode in skoraj čuditi se je, da nima ženialni korzikanski velemorilec še spomenika na Slovenskem. Vsa zmota je v tem, da je Napoleon vihral po Evropi prav takrat, ko se je rodila moderna buržoazija s svojimi posebnimi gospodarskimi interesi, ki so zahtevale nove razmere, da se uveljavijo. Kljub vsem enciklopedistom, versaillskim šegam in amerikanskim vzorom ne bi bilo velike francoske revolucije, da je ni provzročil velikanski gospodarski in tehniški preobrat, ki je vstvaril na le zaveden «tretji stan*, temveč tudi moderni proletariat. Posledica strojne tehnike, s katero je neizogibno združen razvoj meščanskega kapitalizma, je liberalizem. S padcem fevdalizma pa se je moral umakniti tudi njegov državni pojem; z novim meščanskim razredom je prišel novi meščanski nacionalizem. Glavni značaj te struje je stremljenje po vstvar-janju narodnih držav. Nekaj fevdalnega nazora je še obtičalo v tem stremljenju. Buržoazija ni napravila kar tabula rasa s fevdalizmom, ki je branil švoje postojanke, kjer je mogel in dokler je mogel. Sploh je bila buržoazija vedno nagnjena h kompromisom. In kakor je krščanstvo prevzelo vsakovrstne poganske šege in nazore v svoj zistem, le da je lažje prišlo do moči, tako je tudi buržoazija prevzela dedščino fevdalizma, kjer-je bilo mogoče ter se je prilagodila ostankom preteklosti, kakor so se ostanki fevdalizma prilagodili novim razmeram. Država kot socialna oblika, zlasti pa monarhična država je tak ostanek fevdalizma, ki ga je buržoazija popolnoma prevzela v svoj političn zistem. Med državno in narodno idejo je buržoazija napravila kompromis, ki je dobil formulo «narodna država*. Italija Italijanom! Nemčija združena! Neodvisna Ogrska! V takih geslih se zrcali meščanski nacionalizem. »Narodna ideja* je popolnoma napačen izraz za te zahteve. Nikdar se ni nemška, italijanska ali katerakoli buržoazija bojevala za svobodo svojega naroda, temveč le za večjo moč svojega razreda. Češka, slovenska buržoazija hoče biti neodvisna od nemške buržoazije; nikakor pa noče češkemu, slovenskemu delavstvu priznati enakega položaja kakor sebi. Madžarska buržoazija hoče osnovati samostalno madžarsko državo, ampak madžarsko delavstvo ima ostati v položaju helotov. •Italija Italijanom* pomeni: Italijanskega delavca naj izkorišča italijanski kapitalist. In »češko državno pravo* ne pomeni nič drugega, kakor da naj ostane nadvrednost, ki jo vstvaijajo češki delavci, v rokah češke buržoazije. Nacionalna ideja buržoazije je ideja vladanja. Buržoazija vsakega naroda želi čim večje področje, kjer more izkoriščati svoj kapital. Zato je qjena nacionalna ideja teritorialna, ne pa narodna. To je nemška zemlja — to je slovenska zemlja; tako se glase gesla, ki vtemeljujejo meščanske nacionalne boje. Razširiti meje, v katerih more izrabljati in učvrstiti v njih svojo vlado, da si zavaruje gospodarske izkoriščevalne pravice, je nacionalna ideja buržoazije. Kako malo je »narodna* ta ideja, se vidi, kei se ž njo, lahko podjarmijo tuje-narodni elemeti, ne more se pa združiti celota naroda. In v tem domovinskem pojmovanju .narodnosti, v tem določanju mej, je oči viden lastninski, kapitalistični moment Z delavskega, socialističnega stališča se mora priti do vib drugačnih narodnih pojmov. ker ni res. Vprašal je nisem. A kaj treba vprašanja, ko imava oba oči! Njena duša je čista in njen pogled ne more lagati. A ona ima starše — in svet — svet! A zato moram trpeti, ker svet ne dopušča moje sreče. Kaj briga svet moja duševna muka in moje zastrupljeno življenje? Kdo vpraša po meni? A jaz trpim, zvijam se v neskončni boli in obupno stiskam pest, ki išče po neskončnosti sovražno usodo, da jo zdrobi... Zaman. Seveda... ha ha! — — V novi gostilni pri »zlati košarici* imajo izvrstno vino. Taka kapljica je tekla menda v Stiksu. V njej leži pozabljenje. Odpustite! Bržkone se mi plete jezik. Ni čudo. Pa nisem pijan. Ne, pozabljenja ni v vinu. Tako — hipno deluje, kakor slabo zdravilo, ki oblaži bol za kratek čas, a je ne odpravi. Kadar izpuhtč vinski duhovi, se povrne tudi spomin. In tedaj so bolečine še večje. Pa za trenotek vendar pomaga. In prav v takem času so prišli prijatelji k meni. Prijatelji — saj veste: tako se pravi ljudem, ki nam žele dobro. Kaj mi bodo povedali moji dobri prijatelji? — Cuješ! Partijo imamo za Te. Oženiš se lahko, kadar se Ti poljubi! Prisegel bi, da nisem okusil kapljice vina, tako so me streznile te besede. Tako vam mora biti, kadar dobite — prosim brez zamere — prav iznenada čvrsto zaušnico. Hahaha! Oženim se lahko! Oni imajo partijo za-me? Mar se je vse zaklelo, da me naredi danes volka, tigra, hijeno ? Ali je mogoče, da jostanem miren celo spričo te insinuvacije? Saj je res grozno! Prijatelji ti hočejo biti, pa te poznajo tako slabo. Nisem sentimentalec, a ljubezen mi vendar ni predmet za neslane burke. Vraga! Srce tudi ni kos lesa, iz katerega se lahko izrezljajo smešne figurice .za prostaško zabavo vinjenih glav. Pravzaprav je nezaslišano: oženiš se lahko, ker poznamo »partijo* za te. Premislili smo tvoje razmere, preračunali tvoje dohodke in njeno doto, pa smo se prepričali, da se lahko uredi stvar. In sedaj ni treba nič druzega, kakor da se potrudiš tja in obaviš'navadne formalitete, potem nas pa povabiš na pir... Hahaha! Vsa stvar je vendar, smešna 1 — Nič se ne smejaj! To je prav resna reč. Bodi pameten, pa si lahko srečen. — Če je sreča res tako po ceni--------------- — Ali poznaš gostilničarko pri .Divjem kozlu - ? — Kje? — V Gornjem trgu. — Vdovo? — Da. Otrok nima. — Skoraj deset let je starejša od mene. — Štirideset let še nima. — Izvrstno, izvrstno! Haha! — Pa vse je njeno. Hiša, vrt, polje. V hra* nilnici ima precej denarja. — Bravo, bravo! Dalje prih. Slike izza zidova.*) Da je vojaški kazenski zakonik zastarel in ž njim drugi predpisi, je znano; tudi se ve, da hoče vojna uprava neprenehoma uganjati politične kupčije z reformo vojaške justice. Ampak tudi dosedanje norme bi omogočile vsaj nekoliko človečnosti ; vprašanje pa je, kdo pravzaprav nadzoruje vojaške zapore in vojaška sodišča in kako se vrši kontrolo. Če bi višje instance strogo revidirale in če bi skrbele, da dobe pravo sliko, bi bile menda vendar nemogoče razmere, ob katerih se človeku ježe lasje na glavi. Kontrola je predpisana. Formalno se tudi vrši. Toda kaj pomagajo formalitete brez duha. Če se kontrolira ali ne, je v garnizijskem zaporu najtemnejši srednji vek in pri garnizijskem sodišču samovoljen absolutizem. Osupniti mora marsikoga, če sliši, da se prakticira vklepanje v železo (špange) za kazen od slučaja do slučaja in da tudi navezavanje še ni popolnoma odpravljeno. Toda še bolj bo vsakdo presenečen, ako povemo, da je v vojaških zaporih tudi trajno vklepanje v verige (takozvani Sprengeisen) še v navadi. In dasi smo kontrolirali svoje informacije kolikor je le bilo mogoče v teh težavnih razmerah, se nam zdi vendar še danes skoraj nemogoče, kar nam je ponovno potrjeno. Vojna uprava bo morala jasno in brez ovinkov povedati, če je res, da je v ljubljanskem garnizijskem zaporu neki prostak že šest mesecev v preiskavi in vseh šest mesecev v samotni celici, vseh šest mesecev vklenjen na nogah? Spomniti se je treba, da je samotna celica brez okna, torej brez direktne svetlobe, brez zraka, komaj 2 metra dolga in V/2 meter široka. Dotični vojak je bil baje naznanjen, da hoče pobegniti. Sam zatrjuje, da je popolnoma nedolžen, in da ga je nekdo po krivem denunciral. Tega seveda ne moremo preiskavati. Ampak tudi če ne bi bil nedolžen, se vendar upirajo vsi človeški čuti takemu ravnanju, ki obuja spomine ie na podzemeljske ječe, nahajajoče se še tuintam v razvalinah starih gradov, v doževi palači, na Hradčanih i. t. d. Za kazen bi bilo tako zapiranje in tako vklepanje barbarično. Omenjeni vojak pa ni obsojen, temveč v preiskavi! In menda velja tudi pri vojakih načelo, da se obdolženec ne sme smatrati za hudodelca, dokler ni izrečena sodba. Razume se, da je revež že večkrat prosil, naj mu vzamejo že-lezje in naj ga premestijo v skupno sobo. Prosil je tudi pri lokalni kontroli. Toda opisali so ga za strahovitega zločinca in trdili, da je »flucht-verdachtig*. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, da je jako miren človek in tudi ne verjamejo, da bi mislil na beg. Vprašanje je sploh, po čem sklepajo gospodje, da hoče bežati. Ampak če bi tudi imeli kaj razlogov za to misel, se vendar ne bi dala na noben način opravičiti taka krutost. Saj se menda iz garnizijskega zapora ne pride tako na prosto kaker iz slabo ograjenega vrta. Debela vrata, močne ključavnice, visoki zidovi in straže z nabasanimi puškami in nasajenimi bajoneti, pa patrulje in ronde menda vendar precej otežčavajo begunstvo. Sama misel, da bi jetnik utegnil reči »zbogom*, torej nikakor ne more opravičiti take torture, ki se ne da na noben način ozaljšati. Pravimo, da bo treba o tem v državnem zboru temeljitega pojasnila, upamo pa, da ne bo moral mož do tistega časa čakati v verigah in v samotni celici. Zelo nejasen je tudi sledeči slučaj: Neki re-zervnik je prišel v preiskavo. Deset let ni bil na nobeni orožni vaji, pa ne vemo, ali je bil to njegov zločin, ali pa je bil obtožen kakšnega drugega delikta. Ta mož je sedel v preiskavi osem mesecev. Večkrat je brez vspeha prosil za zaslišanje. V tem času je šel stotnik-avditor Prykril na dopust, obdolženec pa je moral enostavno sedeti v preiskovalnem zaporu, ne da bi se bila ta čas vodila preiskava. Ko se je vrnil avditor, je bil »Kriegsrecht*, ki ima nadomeščati moderno razpravo, na katerem je avditor tožnik in sodnik v eni osebi in mož je bil obsojen na 15 mesecev ječe, ne da bi se mu bil vštel v kazen le en dan preiskave, ki se je bila zavlekla povsem brez njegove krivde. Obsojen je bil tudi, da mora plačati nekako odškodnino — zakaj, nismo mogli izvedeti — in na podlagi te sodbe so mu kar vzeli denar, kar ga je imel. Tudi on *) Glej .Rdeči Prapor* štev. #8 in 90. trdi, da je nedolžen ter je pri lokalni kontroli prosil za vštetje preiskave in za revizijo aktov. Baje mu je avditor dejal, da mu ni treba prositi za revizijo, ker bo sam preskrbel, da se mu po milosti odpuste vsaj trije meseci kazni. Pa ni bilo govora o porailoščenju! Spomladi je začel bolehati in morali so ga oddati v vojaško bolnišnico. Glavni zdravnik je pismeno predlagal, naj se mu z ozirom na bolezen odpusti kazen in naj se bolnik pošlje na dopust. Avditor pa, ki mu je prej sam obljuboval pomiloščenje, je zdaj preprečil to. Sedaj je neki računarski podčastnik osem, neki prostak pa šest mesecev v preiskavi; avditor gre na dopust, ljudje pa ostanejo v zaporu, ne da bi preiskava napredovala le za dlako. O razmerah pri garnizijskem sodišču je sploh še mnogo pritožb, preveč, da bi mogle biti kar izmišljene. Med drugimi je tudi ta, da se ne varuje uradna tajnost, kakor bi se morala, temveč da prihajajo v javnost stvari, ki bi morale ostati v spisih in nikjer drugje. Videli bomo, koliko bo beseda zalegla in kako hitro se bodo popravile te razmere, ki kratkomalo ne smejo ostati neizpremenjene. Rudarskim organizacijami V zmislu sklepa revirnega odbora se cenjenim podružnicam in vplačevalnicara Unije rudarjev južnega revirja naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 5. septembra L I. ob 9. uri dopoldan v Trbovljah revirna konferenca s sledečim provizoričnim dnevnim redom: 1. Organizacija in taktika. 2. Posvetovanje o predlogih Unije za unijski zbor. 3. Rudarski strokovni list. 4. Volitev revirnega odbora. 5. Volitev delegatov za unijski zbor. 6. Raznoterosti. Prostor, kjer se ima vršiti konferenca in vse drugo, se cenj. podružnicam in vplačevalnicam pravočasno naznani. Podružnice in vplačevalnice imajo pravico poslati po enega delegata na konferenco. Prosi se torej, da izvolijo podružnice in vplačevalnice čim-preje delegate ter jih naznanijo do srede, dne 1. septembra rudarskemu tajništvu v Trbovljah. Sodrugi, ki pridejo iz oddaljenih krajev in bi bili primorani v Trbovljah prenočevati, naj naznanijo to sodr. Ig. Sitterju v Trbovljah. Revirni odbor. Iz stranke. o Izredna deželna konferenca, ki je bila v nedeljo dopoldne v Gorici ob veliki udeležbi iz vseh slovenskih krajev dežele, je ponovila sklep redne konference, da gre stranka brezpogojno samostojno v volilni boj ter je imenovala za kandidate v splošni kuriji soglasno sodruge dr. Tuma, Marica in Vrčon. Natančnejše poročilo objavimo v četrtek. Shodi. Podgora. V petek, 20. avgusta se je vršil pri nas zaupni shod, na katerem je govoril sodr. Pe-tejan o deželnozborskih volitvah in o stališču, ki ga zavzema pri teh socialno-demokratična stranka. Nadalje je govornik pozval navzoče sodruge k pridni agitaciji in jih poučil, kako je treba ukreniti, da se agitacija razširi po celi Podgori, ker je med delavstvom veliko takih, ki ne poznajo pomena volitev in vsled tega ne gredo na volišče. Pojasnil je nadalje položaj v državnem zboru in ostro kritiziral delovanje meščanskih strank in obstrukcijo. Na to se je izvolilo nekaj sodrugov, ki imajo posebno nalogo za agitacijo; če kdo izmed njih potrebuje kakšnega pojasnila, naj se obrne na politični odbor. ......r........ ——1 1 . . 1 —. - . i.. 1 1 Domače vesti. — «Slovraski Narod* je naenkrat zašel med mučenike. Med tiste mučenike, ki so enaki ubogemu volku, kateremu je jagnje kalilo vodo. Najprej nas je v uvodnem članku nahrulil radi nacionalizma, kakor da je socialna demokracija odgovorna uredništvu v Knaflovih ulicah; ko je pa njegova puhla prevzetnost dobila odgovor, kakršnega zasluži, je pa začel tarnati in stokati, kako nedolžen da je bil njegov članek in kako sirov naš odgovor. Ampak .Narodova* jamranja je hinavska kakor ves narodojakarski liberalizem. Njegov članek ni imel druzega namena, kakor slovenskim socialnim demokratom zopet enkrat podtakniti narodno izdajstvo. Kdor ga je skrpal, je vedoma obrekoval ju- goslovansko socialno demokracijo in vprašanje je bila le oblika, ki se mu je zdela najbolj primerna za obrekovanje. .Rdeči Prapor* je že tolikokrat pojasnil svoje stališče glede na narodno vprašanje, da ni nič druzega kakor hudobija, če liberalno trobilo še vedno vprašuje, kaj kako. Ge ne ve, je to prokleto žalostno izpričevalo za njegovo kla-verno inteligenco. Od gimnazialca, ki je dvakrat slišal mensa, mensae in amo, amas, amat, se zahteva, da zna deklinirati in konjugirati. Od lista, ki hoče zastopati slovensko kulturo, bi se smelo zahtevati, da si zapomni, kar je bral najmanj petdesetkrat. Torej je taka: Ali je .Narod* zabit ali pa hudoben. Resne polemike pa ne sme pričakovati ne v prvem, ne v drugem slučaju. — Klerikalna sloga je čudna reč. Preiskati njeno psihologijo bi bilo posebno zanimivo. Leta in leta so zahajali slovanski klerikalci mirno na takozvane avstrijske katoliške shode in nikdar jim ni prišlo na misel, da bi bilo med Nemci in Slovani kaj nasprotij. Kar naenkrat so letos slovenski klerikalci odpovedali svoje sodelovanje in za njimi so prišli moravsko - češki klerikalci. Strmečemu ljudstvu so povedal', da so nemški klerikalci Slovanom sovražni. In vendar bodo na letošnjem katoliškem shodu isti Lueger, Bielohlawek, Procliaska, Steiner, Liechtenstein i. t. d. kakor že leta in leta. Stvar je na vsak način čudna. In nehote vpraša človek: Kaj ni .katoliški shod* nepolitičen, cerkven, oziroma verski kongres P V minolih letih smo včasi izrazili skromno mnenje, da je to prava klerikalna, politično-strankarska priredba; pa so bili gospodje .katoličani* vselej hudi. Ampak če bi bil shod samo .katoliški*, vendar ne bi mogli naj udeležbo vplivati politični in narodni razlogi. Na to stališče se tudi postavljajo češki klerikalci s Geškega. Njihovo glasilo «Čech> roti z vsemi glasovi svoje moravske in slovenske sobrate, na vendar iščejo, kar druži katoličane, ne pa, kar jih loči. Omenjeni list želi na vsak način, da se priredi katoliški shod škupno na Dunaju, do čim se med .obstrukcionisti* propagira sklicanje posebnega češko-slovenskega katoliškega shoda. Ko smo to brali, smo se kar ustrašili. Zaboga — ali grozi šizma v katoliški cerkvi P Ali se izpremeni cela katoliška Slovenija v Ricmanje? Če ne morejo biti slovenski katoličani z nemškimi skupaj na enem shodu, je le še en korak do tega, da ne morejo ž njimi biti skupaj v eni cerkvi. Kar naenkrat nas utegne presenetiti novica, da so slovenski klerikalci odpovedali pokorščino Rimu in se postavili popolnoma na svoje noge. S škofovo avtoriteto mora biti itak že prav slabo, zakaj da bi tisti Jeglič, ki je lani poslal Barbotu znano pismo o slovenskem smrtnem grehu, odobraval spor z Luegrom in Liechtensteinom, je popolnoma izključeno. Ge molči, je v tem le dokaz, da imata Šušteršič in Štefe že več veljave v klerikalni stranki nego Bonaventura. Čudna znamenja! Kdove kam jadramo! — Strah pred klerikalci, da ne zavladajo v deželi, silno vpliva na goriške liberalce. Ta strah pa je le pretveza, s katero hoče ta stranka opravičiti svojo ekzistenco in dokazati svojo neizogibno potrebnost. In vendar se skoro zdi, da temu kriku verjame marsikdo, ki bi sicer silno zameril, če bi ga hoteli uvrstiti med liberalce. V sedanjem volilnem boju na goriškem pravzaprav ne gre toliko za klerikalno nevarnost, kakor zato, da se enkrat za vselej onemogoči tisto večno liberalno zgagarstvo. In zdaj treba premisliti posledice, ki bi prišle, ako je primorana vsaka stranka nastopati samostojno pri prvih volitvah, in ki bi prišle, ako se združi protiklerikalni blok že pri prvem spopadu. Položaj je vendar jasen: ako je klerikalna stranka na Goriškem v manjšini, pade pri ožjih volitvah, in torej vse stranke lahko nastopijo samostojno pri prvih volitvah; ako je pa v večini, še celo ne vidimo vzroka, zakaj bi se naj ta ali ona stranka šla kompromitirat že pri prvih volitvah in nastopat skupno z liberalci. Zakaj kompromitirat? Zato, ker — ako agrarna . stranka ali socialistična stranka upata kaj pridobiti, bosta pridobili od klerikalcev, od tistih, ki so zašli med klerikalce le iz studa pred liberalci goriškimi. In takih bi se dalo pridobiti večje število, nego je ono cele liberalne stranke. Pa to ni poglavitno. Najvažnejše je na celi stvari, da se izvije klerikalcem iz rok najhujše in najnevarnejše agitacijsko sredstvo — očitanje liberalizma. S tem se doseže večji uspeh, nego z vso šepavo pomočjo liberalne stranke. — c. lur. umetnoobrtna strokovna žela v Ljubljani bode v šolskem letu 1909/10 obsegala naslednje oddelke: 1. Zimske kurze za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamenoseke). Vsak kurz traja tri zime. — Pričetek 3. novembra. Vpisovanje novih učencev od 15.—20 oktobra. Zahteva se starost 18 let in učno izpričevalo do-tičnega obrta. II. Oddelek za šoloobvezne dečke z dvema letnikoma, ki pripravljata za učenje pri mojstru ali pa za vstop v oddelek IV. Učenci imajo tudi pouk v obdelovanju lesa in v ključavničarstvu. Pričetek 20. septembra. Vpisovanje novih učencev 16., 17. in 18. septembra. Zahteva se starost 12 let in ljudska šola. III. Strokovno šolo za mizarstvo in strugarstvo, v katero se novi učenci več ne sprejemajo. IV. Novo ustanovljeni oddelek za lesno in kamneno kiparstvo (podo-barstvo) s tremi letniki Pričetek in vpisovanje kakor za oddelek II. Za redne učence se zahteva absolviranje oddelka II., ali meščanska šola ali pa trije razredi srednje šole, pri čemur se neugodni redi iz latinščine in grščine ne vpoštevajo; kot izredni učenec lahko vstopi vsak kiparski pomočnik. V. Strokovno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo s tremi letniki. Pričetek in vpisovanje kakor pri oddelku II. Zahteva se starost 12 let in ljudska šola. VI. Javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike. Vpis in vstop sta mogoča tudi med letom. Pričetek 3. oktobra. VII. Javno risarsko šolo za dame. Vpis in vstop kakor pri oddelku VI. Pričetek 22. septembra. Na oddelkih I.—V. so učenci redni ali pa tudi izredni, t. j. taki, ki obiskujejo le nekatere predmete. Pouk je brezplačen. Na razpolaganje je mnogo ustanov v zneskih od 10 do 40 K na mesec. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo. — Porotne obravnave v Ljubljani. V pon-deljek, 30. t. m. so se pričele pred tukajšnjim porotnim sodiščem porotne obravnave. Na vrsti so: Dne 30. t. m. Terezija Kopač, vdova in gostinja pri sv. Nikolaju pri Golopeči, hudodelstvo dovršenega in poskušenega umora. Dne 31. avgusta 1. Adolf Premk, kovaški pomočnik v Ljubljani, hudodelstvo posilne nečistosti, 2. France Raker, delavec v Zagorju, hudodelstvo ropa. Dne 1. septembra Anton Grum, mesarski pomočnik iz Dravelj, uboj. v Dne 3. septembra 1. Jurij Triler, hlapec v Žabnici. 2. Janez Civha, sedlarski pomočnik v Kozarjih, oba zaradi uboja. Dne 6. septembra Anton Apih, posestnika sin v Zapužah, uboj. Na dne 2. in 4. septembra določene so tudi tri tiskovne razprave. — Iz vode je rešil 20. t. m. posestnik gesp. Ignacij Česen dečka Leopolda Erjavca tik nad svojim mlinom na Brodu ob Sari. Delavci, ki kopljejo jarek, da se napelje vodi na turbino pri nameravani elektrarni gosp. Česna, so opazili potapljajočega sc dečka, a, se ni nihče upal skočiti za njim. Tedaj pokličejo posestnika, ta se vrže v zeleno vodo z nevarnostjo lastnega življenja in reši mladega fantka iz tolmuna. Fantek je bil še pri zavesti. — Novi goldinarji. V seji generalnega sveta avstro-ogrske banke je naznanil glavni tajnik Pranger, da bo treba nakovati novih goldinarjev, dasi je bilo določeno, da te vrste denarja ne bo več v prometu. Vzrok, da vendarle dobimo nove goldinarje, je ta, da državni zbor še ni rešil predloge o kovanju novega kronskega in dvekron-skega denarja. Preporna meja med Kranjsko in Hrvaiko. Med Kranjsko in Hrvaško je več prepornih ozemelj, katerih pripadnost ni določena. Največji taki preporni ozemlji sta Žumberek ob metliškem in Mirandol ob črnomljskem sodnem okraju. Poleg teh je pa še več manjših krajev ob meji, za katere ni določeno, ali so kranjski ali hrvaški. Dolgo let se ni nihče lotil, da bi se uredilo to vprašanje. Ali slednjič mora tudi v to vprašanje med Cis in Trans priti jasnost v interesu tamo-šnjega prebivalstva. Zato se bodo vršile obravnave za vsako preporno ozemlje. Prvi pride na vrsto preporni svet med Prezidom in Drago pri Novem Kotu. V ta namen je določena obravnava na dan 27. t. m. Komisija bo sestavljena iz zastopnikov obeh državnih polovic. Kranjski deželni odbor bo zastopal deželni odbornik, profesor Jarc z deželnim tajnikom Korošcem, državno upravo pa gg. vladni svetnik Kremenšek in finančni svetnik Avian. Obravnava utegne trajati več dni. — Ubil se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici zidarski mojster Fran Rustijan, doma iz Renč pri Gorici. Revež je padel raz kap Ribaričeve hiše in na mestu obležal. V hudih bolečinah je v nekaj urah po nesreči umrl. — Orožnikli ustrelili vojaka. Ivan Trošič, topničar pri 38. top. bateriji in obenem častniški sluga, je služil že tretje leto in bi bil šel čez 25 dni na stalni dopust. 17. t. m. je imela njegova baterija velike vaje blizu njegove domače vasi v Slavoniji; zaprosil je svojega stotnika za dvadnevni dopust, da obišče družino — bil je oženjen in je imel več otrok. Stotnik mu prošnjo usliši ter ga pusti domov, ne da bi mu dal pismeno dovoljenje. Trošič je prišel domov, a komaj je pozdravil svojce, ko prideta dva orožnika in zahtevala izkaiiia o dopustu. Ko je rekel, da ga je stotnik ustmeno pustil domov, sta orožnika zahtevala, da jima izroči bodalo, kar pa je topničar ogorčeno odklonil. Vmešala se je še ostala družina in konec vsega je bil, da je eden orožnikov ustrelil topničarja v trebuh, da se je smrtno zadet zgrudil z besedami: «Proč sem, a orožja ne dami» Prepeljali so ga v bolnišnico v Virovitico, kjer je po strašnih mukah umrl 21. t. m. — Na brzovlaku med Reko in Pefeto jo bilo izvršeno pretkano sleparstvo. Na postaji Sarosleje izročil poštni sluga personalu vlaka brzojavko, pod katero je bil podpisan glavni kontrolor Etemer Kovacz. Brzojavka se je glasila: «Osobje restavracijskega voza in glavni natakar nBj se s prvim brso vlakom, ki jih sreča, vrnejo na Reko.* Kmalu po sprejemu brzojavke je vstopil v vlak neznanec, oblečen kakor železniški uradnik. Pokazal je brzojavko, podpisano takisto od kontrolorja Kovacza, naj prevzame službo v spalnih ia restavracijskih vozovih ter inkaiira denar, Oaobje je, ne sluteč nič slabega, izročilo neznancu denar ter se s prvim brzovlakom vrnilo na Reko. Ko so prišli tja, so šele izpoznali, da so bili osleparjeni. Policija sumi, da je bil slepar neki bivši železniški uslužbenec. Zadnje vesti. Nacionalistična gonja. Dunaj, 30. avgusta. Dunajski Cehi so včeraj priredili v svojem društvenem domu protestni shod proti zatvoritvi češke šole v tretjem dunajskem okraju. Udeležba na tem shodu ni bila posebno velika. Nemški radikalci pa so porabili tudi to priliko za .reševanje nemškega značaja Dunaja"; nekoliko njih sto je „demonstratiralo“ in pobili so tudi nekoliko šip. Češki socialni demokratje prirede nocoj več shodov radi čeških šol. Dunaj, 30. avgusta. Češka šola v Poštorni se ima otvoriti dne 1. septembra na slovesen način. Dunaj, 30. avgusta. Predstojništvo Društva Komenskega na Dunaju je danes dobilo obvestilo, da sta prišla dva uradnika s 40 žandarji v Po-štorno in sta zapečatila dosedanje prostore češke šole (v skoraj čisto češki občini I) Predstojništvo društva izjavlja, da radi šole v Poštorni ni dobilo nobenega dopisa od ministrstva, dasi se ima šola pojutrajšnjem odpreti. Dunaj, 31. avgusta. Župnik v Poštorni je naznanil vodstvu češke šole, da je dobil od š k o-fijskega konzistorija ukaz, da ne sme dajati češki šoli več kateheta. Prebivalstvo je radi teh dogodkov zelo razburjeno. Starši so sklenili, da ne pošljejo 1. septembra otrok v nobeno šolo, če se prepreči javna privatna češka šola. Pod policijskim nadzorstvom. Pr a g a, 28. julija. «Venkov» priobčuje na uvodnem mestu novico, da je dobil praški župaH dr. Groš na ruskem Poljskem od policije nalog, naj čim prej zapusti ruska tla. S tem se razlaga njegovo hitro odpo-tovanje iz kraljevine Poljske. Kot vzrok za to se navajajo govori župana dr. Groša v Varšavi in Čen-stohovem. «Venkov> se je vendar obrnil do svojega dopisnika v Censtohovem po natančnejše pojasnilo. O igovorilo se mu je, da je imela ruska policija nalog, da se proti češkim gostom na Poljskem kolikor mogoče taktno obnaša. Prišlo pa je iz Dunaja naročilo, naj delovanje dr. Groša na Ruskem delikatno nadzoruje in zato se je faktično vrinilo pri banketu v Varšavi med goste nekaj detektivov, vsled česar so govorili Poljaki skrajno rezervirano. Na poljske kroge je ta dogodek vplival zelo deprimirajoče. Iz Dunaja poročajo cVenkovu», da ni mogoče izvedeti, kakšen nalog je pravzaprav dala dunajska policija ruski. V političnih krogih pripisujejo ta korak famoznemu ministru za zunanje zadeve, grofu Aehrenthalu, kateremu še zmiraj straši po glavi strašilo panslavizma. Srbija. Belgrad, 30. avgusta. Ker napred-njaški in nacionalistični ministri niso hoteli preklicati svoje demisije, je demisionirala celotna vlada. Koalicija je definitivno razbita. Najbrže sestavijo mladi radikalci nov kabinet. Belgrad, 30. avgusta. Staroradikalna stranka je sinoči sklenila, da se ima obraniti koalicija za vsako ceno. Paši 6 je pooblaščen, da se pogaja z nacionalisti. Grfeka. Atene, 30. avgusta. Vsled častniškega gibanja, ki je dobilo že prav revolucionaren značaj, je demisionirala Ralisova vlada. Mavromichalis je sestavil nov kabinet. Atene, 30. avgusta. Uporni vojaki, ki so pod vodstvom svojih častnikov taborili na Hime-tosu, so dobili obvestilo, da je dovoljena popolna amnestija, ter so se mirno vrnili v vojašnice. Zeppelin. Berlin, 30. avgusta. Vsled ponovnih nezgod je priplul Zeppelin s svojim balonom še le včeraj ob ljt 1. v Berlin ter je šel po daljšem, zelo natančnem manevriranju, na te-gelskem strelišču ob velikanskem navdušenju ogromne množice na tla. BUlzig, 30. avgusta. Na povratku se je Zeppelinov balon tukaj zopet pokvaril ter se je moral spustiti na zemljo. Po natančnejšem pregledu se je izkazalo, da se utegnejo popravki končati do torka. Cesarju Fran Jožefu se pokaže starejši balon Z II. 8trafena eksplozija. Budimpešta, 28. avgusta. Včeraj ob 9. uri in četrt je nastala v čistilnici petroleja, ki je last neke delniške družbe, v IV. okraju, strašna eksplozija, ki je uničila celo tovarno. Govori se, da je ranjenih več sto oseb. Vse osobje rešilne družbe in vsi ognje-gasci so prišli na lice nesreče. Budimpešta, 28. avgusta. Od onih, ki so bili pri včerajšnji eksploziji v tovarni petroleja teško ranjeni, je umrl sedmi. Položaj onih drugih težko ranjenih je še vedno nevaren. Čeiko-nemika pogajanja. Dunaj, 28. avg. Na konference glede sklicanja češkega deželnega zbora bodo za sedaj pozvani samo zastopniki čeških in nemških strank in veleposestniki, ki sede v deželnem zboru. Kasneje bodo na konferenco povabljeni tudi drugi politiki. Atentat na Sandanskega. Solun, 28. avg. Na Sandanskega, znanega bulgarskega četovodjo iz dobe macedonske vstaje so neznani uzmoviči streljali. Sandansky je na prsih ranjen in je moral v bolnišnico. Štiri ali pet sumljivih oseb so že ujeli. Mladoturlki kongres. Solun. Tu so imeli Mladoturki tajen shod, ki je trajal 15 dni, ne da bi zanj javnost izvedela. Na tem shodu so se izvršile vse priprave za splošni mladoturški kongres, ki je sklican v Solun na dan 18. septembra t. 1. Bleriot. Reims, 30. aygusta. Zrakoplovec Bleriot, ki je s svojim letalnim strojem prvi preletel čez Kanal, se je sedaj pri poizkušnji vožnji ponesrečil. Stroj se mu je vsled eksplozije motorja užgal in BIčriot je dobil opekline na licu in na rokah, ki pa niso nevarne. Ponesrečeni radarji. S osno vice, 30. avgusta. V rudniku Dombrovo je voda udrla v rov, v katerem je delalo 26 delavcev. Boje se, da so vsi izgubljeni. Abdul Hamid. Solun, 31. avgusta. Pri bivšem sultanu Abdul Hamidu se kažejo znamenja duševne bolezni. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca avgusta, da jo zopet obnovč. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14'— za pol leta pi 7*— za četrt leta ii 3*50 na mesec ii 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7*90 za četrt leta ii 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta ii 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Dopisi. Zagorje. Dne 28. t. m. zvečer je ponesrečil delavec Kolen pri pripravljanju za sokolsko veselico. Udaril ga je nekdo po nesreči s kladvom po glavi. Udarec je bil tako hud, da se dvomi, če bo še okreval. Zagorje ob Savi. »Slovenski Narod“ z dne 28. t. m. se huduje, da smo priredili ravno na 29. t. m. kakor Sokoliči veselico. Posebno se razburja radi lepakov. Čudimo se samo, ker se je vedno povdarjalo, da bežijo delavci trumoma od socialne demokracije, da jim napravi ta mirna veselica brez vsake agitacije razven nekaj lepakov tako veliki strah. Izlake pri Zagorjn. Dne 28. na večer se je obesil sin posestnika Mozerja, ki je bil na začasnem dopustu od vojaščine radi bolezni. Dne 29. t. m. pa bi bil moral zopet nastopiti vojaško službo, radi tega je tudi najbrže napravil samomor. Zagorje ob Savi. Zadnje dni pretečenega tedna se je primeril dogodek, kakršnega je opisal že pred dvema letoma pisatelj Ivan Cankar v knjigi '/i in 1 kg. 104—80 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in n*j-lepše mašilo za trde in mehke pode. VoSčIla, Sledilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejie in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. Oljnatih barVi priznano najboljših. Oljnatih barv * tubah, g. dr. Schonfeida. Flrneža, prirejenega is lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gl psa, alahasterskega in štukatura ega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, SUhlh, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizaije in sobne slikarje. Vzoroev za slikarje, najnovejiih. Ustanovi/ena 1.1832. Idolf Hauptmann v Idubjjanl I. kranjska tovorna oljnatih bar?, Arnežev, lakov in steklarskega kleja. Ustanovljeno 1.1882. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bar tl. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.