120. številka.
Ljubljana, v petek 29. maja
XVIII. leto, 1885.
Jebaju vsak dan ivelier, izimai nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za j©den mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. .'JO kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na doin računaše po
10 kr. za mesec, po   0 Ur. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ne od Četirintopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeiienkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi na) B6 izvole trankovati. — Rokopisi so ne vračajo.   Uredništvo in upravuištvo je v Frana Koluiana hiši, „Glodaliika stolba". U p rav n i štv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamtofle, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
vejja za L j ubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „ 50 „
„ četrt leta........3 „ 30 „
„ jeden mesec.......I  „ 10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8  „ — „
„ četrt leta........4  „ — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
Upravništvo „$lor. zaroda".
Iz Novega mesta. [Izv. dop.] Program Margherijev, kateri smo volilci bin-koštne praznike v roke dobili, napravil je na vse trezno misleče, ki so ga pazuo brali, naj-ugodniši utis. Tako govori mož, ki ni navajen svojih zaslug na veliki zvon, obešati, nego ki si je svest, da je svoj poslaniški posel natanko in zvesto opravljal: kako lahkomirno se sklicava na svoje sodelavnike v državnem zboru! — On ne obeta hribov in dolin, vsega mogočega in nemogočega, kakor mogočen samovladar v državi — a — la dr. Wurzbach, in mu treba tudi sunkov dajati svojim bivšim soposlancem, kakor to dela (tretji) kandidat ustavoverne stranke dr. Wurzbach, ki ob-ljubuje nam Dolenjcem, da se bo brez davkov država ohraniti mogla.
Treba pa je, da si moža Margherija malo bolj pogledamo iz bližine.
če bi se on ne bil zoperstavljal o svojem času krivicam, katere je delala ustavoverna stranka, posebno v naši deželi, nego slepo sledil in slušal barona Apfaltrerna in tovariše, bil bi on lahko nepre-
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Kenč Lefebvre.  Posloveni! * * * Stat Pomi-T" ^lnibra.)
Štiriindvajseto poglavje. Državni nadpravnik.
(Dalje.)
Ko so poslušalci pazljivo sledili mojim zgo- j vornim besedam, opazoval sem jaz zatoženca, ki se je pod bičem maščevalnih mojih besed vil. Moje očitanje ga je popolnem pobilo in uničilo; nikakor se m mogel več ustavljati najhujše razdraženi vesti; kar se je vzdignil, segel mi v besedo, ter s hripa* vim glasom kričal:
Gospod predsednik, če ima to še dolgo trpeti, zadosti mi je; izrečem se krivega. Rajši sem svojih net let zaprt, kot bi še dalje poslušal tega gospoda.
Nesrečnež, rekel je Fox, kaj pa mislite. Umaknite te žalostne besede.
Ne, ne, rekel je, ta gospod me če podivjati; dal bi glavo, da bi ga le utišil.
Zatoženec, rekel je predsednik, premislite, predno to pogubno izpovedbo storite. Pomislite, če
nelioma sedel kot poslanec velikega posestva v deželnem in državnem zboru. — Kaj je bilo uzrok njegovega prepada v istem času, če se častiti čitatelji še spominjajo, kot samo to, da on ni hotel roke podati v tlačenje svojega slovenskega naroda, kojega zvestim sinom se on tudi pred vsem svetom v svojem programu odločno spoznava? Kaže se iz njegovega takratnega propada, da mu je ljubši blagor in korist njegovega slovenskega naroda, kot pa hrepenenje po kacem sedeži v zborih, kojega si more le na sramoten način pridržati.
Gotovo se on lahko pozivlje v svojem programu tudi na čislan je svojih političnih nasprotnikov v državnem zboru, ker ima za to v najvažnejši stvari za našo dolenjsko stran neovr-gljiv dokaz: v tem oziru kličemo v spomin gospodom čitateljem le njegov govor glede dolenjske železnice, ki je bil v državnem zboru jednoglasno, reci jednoglasno, tedaj tudi od opozicijonalnega Herbstovoga kluba, ki šteje čez 120 glasov, jednoglasno vsprejet. In ne samo, da je sprožil po svojem temeljitem govoru vnovič vprašanje glede dolenjske železnice, nego vedel je s svojim pogumnim in modrim postopanjem to reč tako zasukati, da se ni mari samo sklenilo, ta njegov predlog toplo priporočati vladi v pretres, ampak da je državni zbor jednoglasno določbo ali resolucijo storil, ne da bi dobro bilo, to železnico zidati, ampak „da naj se ta železnica zida".
Žalibog! da je omenjeni državni zbor narazen šel, kajti gotovo bi bil tako moški, da ne bi si pustil v oči peska metati in da bi gotovo moško pri tem ostal, kar je jedenkrat jednoglasno določil, in bi bila tudi prevelika sramota to za vsak zbor, da ne bi tudi energično na to gledal, da se njegove jednoglasne določbe tudi resno izvršujejo.
Ali je mari kakšen slovenski poslanec dozdaj bil v državnem zboru, kojemu se je posrečilo, tako Jednoglasno odločbo, posebno še v taki važni stvari doseči?
In kdo bode za to bolj sposoben kakor grof Margheri, da se v prihodnjem državnem zboru vprašanje glede dolenj-
to izpovedbo z mirno krvjo ponovite, da vas morem obsoditi.
Gospod predsednik, rekel je, zahvalim se vam; vi ste prav vse časti vreden sodnik; vi ne po-mečkate ubogega pozemeljskega črva, ki ga nadloga tare. Kaj hočete ? sreče nemam; ko bi tudi na hrbet padel, razbil bi si nos. S kratka, kradel sem, obsodite me. A kar sem rekel svojej materi, ali kar sem storil v šoli ali kot paglavec, ki se po uli-! cah potepa, to, kot se meni dozdeva, ni temu gospodu nič mari.
Moja zmaga je bila popolna. Premagan po mojem govoru bolj kot po svojej vesti, priznal je zatoženec svoje hudodelstvo. In sreča moja se je še povečala, da mi Fox, čegar drznega jezika sem se strašil, ni mogel odgovoriti. Zmagala je pravica in oblast
Po skleneni seji pristopi mi jeden izmej porotnikov ter mi roko stisne. Bil je glasovit govornik, kaj prebrisana zvita \glava, ki je v deželnem in državnem zboru več nego jedenkrat potolkel svoje nasprotnike, ko so prav\imeli. Tako priznanje je še povečalo mojo zmago in 'slavo, vsprejel sem s slabo zakritim veseljem to častno častitanje.
Močno se veselim vaše veleumne iznajdbe,
ske železnice zopet na dnevni red spravi ter določno, za nas Dolenjce ugodno konča?
Tudi glede višje gimnazije v Novem mestu si je gospod grof vsled svojega modrega in previ d n e g a postopanja s knezom Lichtensteinom vred tolike zasluge pridobil, da mu bode Novo mesto vedno hvalo vedelo.
Gotovo pa bo tudi gospodom volilcem naših dolenjskih mest in trgov zanimljivo pozvediti, kako se je Margherijeva kandidatura pred 6 leti izcimila.
Takrat, ko smo bili v največi zadregi glede kandidata, ko smo komaj zopet začeli prosteje dihati, posvetovali so se dolenjski rodoljubi, koga bi nasvetovali kandidatom za dolenjska mesta. Ranjka najbolj odlična narodnjaka, — nepozabljiva gospoda Karol Rudež, graščak (kateri je tudi — memo grede povedano — odločno obsojeval novo politiko „opričnikov" na Kranjskem) in kanonik Mlakar, kakor tudi drugi stari odlični narodnjaki in tovariši Pleivveisovi ao jednoglasno nam nasvetovali gospoda grofa Margherija poslancem dolenjskih mest. Povabili smo grofa v našo sredo in ker je popolnem potrdil naš program in obljubil, večkrat javno tudi o raznih prilikah v tukajšnji čitalnici, da nam bo njemu izročeni mandat čist in brez madeža zopet nazaj prinesel, bila je njegova kandidatura splošno z navdušenjem vsprejeta.
in nesmo se varali o njem, kajti vseh 6 let je neprenehoma zvesto in trdno se držal slovenske stranke v državnem zboru in po moči jo pri vseh nakanah podpiral in z drugimi slovenskimi poslanci skupno hodil, kamor je bilo treba. Tudi sam na lastno pest je včasi branil koristi svoje ožje dolenjske domovine, če je pri druzih tovariših kako neodločnost zapazil, ali pa tudi sam se je včasi potrudil, ne da bi ga bil kdo od nas opominjal: to kaže jasno prigodba gimnazije. In ravna tako, ker mu jo bilo pretresovanje dolenjske železnice v klubu prepočasno, je on na svojo lastno pest sprožil to vprašanje v državnem zboru. — Nikdar ne smemo pozabiti, da vse, kar se je glede te dolenjske železnice potem še zgodilo, deloma sklepalo in v Ljubljani zborovalo, se je vse le pozneje po tem spro-
rekel mi je novi prijatelj. Pri prvej priliki posnemal bodem vaš vzgled ter se nadejam, da so mi bode jednako posrečilo, kakor vara. Človeka pri rojstvu zgrabiti, napako, zmoto, slabo naklonjenost prav v koreninah prijeti, njih raz vitek popisati in pojasniti, to je čudovito. Ne mislim, da bi kdo nepoškodovan mogel uiti takei zgodovinski presodbi („kritiki"). Z vašim ravnanjem obljubim dokazati, da je Katon bil zločinec, Sokrat pa bogotajnik.
Nič novega nesem iznašel, odvrnil sem mu skromno; vi se mi le dobrikate.
Ne, no, rekel je; še nikdar ni v našej deželi kdo kake stvari tako natančno razložil. To je prav nova logika, ki vam je v največo čast. Yankeei so surovi ljudje, ki preganjajo' le hudodelstvo, ne pa človeka, ko nasproti vam nič ni predmetno dejanje, vse pa človek, Ni povoljnoga dokaza o tem hudodelstvu, čegar so tega nesrečneža obkrivili; a kaj de to, če je le bil zmožen storiti jo? Sumnja govori zoper njega in vrh tega je verjetno, da je še več druzih hudodelstev storil. To jaz pač zovem dobro pravosodje, ki človeško družbo čuva ter se samo za občno srečo poteguje. Ali ste vi rodom Amerikance? — To nenadno vprašanje je vas osupnilo, nadaljeval
ženji tega vprašanja v državnem zboru po Marghe-riji zgodilo, in da tedaj njemu nedvojbena zasluga gre, da je on to vprašanje zopet v življenje in tek spravil.
In sedaj bomo mari takemu skuše-nemu poslancu, ki je skoz G let dokaze in poroštvo dal, da je bil smiraj naš in zvesto zastopal svojo domačino po moči, slovo dali zato, da dobimo kaj negotovega, kaj dvomljivega, znabiti kakšnega kruhoborca? Menimo, držimo se rajši kaj gotovegain dobrega, kakor da zagazimo v kako neznauo močvirje in si izvolimo znabiti le kakšnega vetrogončiča ali pa še celo kakšnega ustavo ver ca ali prav za prav kolo-vodnega privrženca fakcijozne stranke.
Ali je to mari slovenska hvaležnost za to, ker nas je 6 let zvesto zastopal, da bi ga zdaj pustili pasti? Ne bi nas morala rudečica gostokrat o b 1 i t i V
Prva in gotovo najvažnejša lastnost državnega poslanca je gotovo ne zgovornost ali nadarjenost, ampak značajnost in nezavisnost.
Ali ni g. grof nam pokazal skoz 6 let, daje značaj en? Ali ni tudi on ne z a vis en? Ali imata to tudi njegova protikandidata, ali vsaj v taki meri kot on?
On ima zemljišča in obilnije; v tej stroki živi se ve da pač v boljšem stanji, pa drugači se živi on od ravno tistega, ko drug boren slovenski meščan in kmetic.
Ali ne bo ta bolje zastopal Vaših ko-r i s t i j, ker je sani pri tem udeležen, nego kakšen profesor, ki ž i v i o d s v o j i k e k s p e n-sarov in mu mora to glavna briga biti?
Tudi na tem ni ležeče, da poslanec vedno in zmiraj govori, ampak vprašanje je tudi, kaj da govori in ali o pravem času govori. In to je g. grof tudi storil in s svojim govorom — kakor je gori dokazano — več dosegel, kakor čo bi bil govoričil pri vsakej priliki, ne glede na to, je li umestno ali neumestno.
Tudi opozarjamo gospode čitatelje na to, da grofa Margherija radi njegovega poštenega zasebnega značaja tukaj pri nas vse čisla in spoštuje, mlado in staro, kmet in gospod, kajti tudi na to je posebno treba gledati pri kandidatu.
Konečno mi Slovenci smo siromašen, boren narod. Kdor je v boljšem gmotnem stanji, osobito pleme ni t n i k i se veči del ali skoraj vsi sramujejo svojega naroda in ga zatajujejo, že celo nekateri napolkmetski bahači. Redki so pleme niti gospodje sej a ni, ki se zrna t raj o za Slovence. Jeden tistih redkih je ta grof, ki se izjavja za našega in kije svoj poslaniški stol v velikem posestvu, katerega bi brez vsake težave še sedaj lahko imel, rajši zapustil in k nam stopil, ko pa da bi zatajil svoj narod in se istemu izneveril.
Ali bomo mi še take redke možake odličnega stanu na stran vrgli in odbacnili iz naše srede, ter si tako sami spričevalo dajali, da bolj odlične osebnosti slovenski narod ne more rabiti, ampak želi le kakšne kruhoborce ali pa sebičnjake, in bi tedaj
potrdili, da smo res le zato tukaj, da se na naših plečih in po naših žuljih ta in oni kvišku spenja in si okoristi svoj lastni žep'/!
Kakoršen narod, takošne poslance ima! Tedaj, volilci, premislite, kaj delate in bodite složni, da se mej prepirajoče, se Slovence ne urine smehljaje kak glasovit nemčur! Tedaj še jedenkrat: sloga mej nami!
Avstro-Ogerska in carinska politika Nemčije.
Nikdo več ne dvomi, da je avstro-nemško po-litiško prijateljstvo, ki je vladalo iz 1879. leta, se zdatno ohladilo   vsled  carinske  politike Bismar-ckove.  Če tudi ni misliti na popolni sklad gospodarskih in politiških koristi j, kadar se sklepajo mejnarodne zaveze, vendar države, ki žive v kakej zavezi, ne smejo gledati le na to, kako bi škodovale narodno-gospodarskim interesom druge države. Kar I se tiče Avstrije, je pošteno spolnovala to zapoved ; prijateljstva in jej v množili oziiih prijenjala, če je I le bilo mogoče.   To se pa ne more reči o politiki kneza Bismarcka. Knez Bismarek je, kakor je znano, j predložil državnemu zboru načrt novih carin. Ta I projekt se hudo zadevlje v interese Avstro-Ogerske, j ker zavira uvoz ogerske pšenice v Nemčijo. Vsled take nemške politike povzdignili so se v Avstriji i mnogobrojni glasovi in celo ljudje, ki so se kedaj
■ navduševali za avstro-nemško zavezo, se povprašu-I jejo: kaj je pa s tako proslavljano nemško zavezo? j V Avstriji so mislili, da se vsaj rž ne bode oblo-; žila z novo carino, pa tudi tu so se avstrijski po-; litiki motili. Po mnogobrojnih koncesijah ministcr-| stvu Kanovasa, pridobil si je knez Bismarck svobo-; den pot nemški rži čez špnnjsko mejo, potem je pa
za avstrijsko rž povišal carino z jedne marke na tri. V Avstriji so že jako nevoljni na tako posto-' panje nemškega kaneelarja in vprašujejo se, ali je ; mogoče s kako državo živeti v prijateljstvu, hkratu
pa ž njo imeti ostro carinski vojno. Avstrijski Slo-; vani se že tako nikdar neso nauduševali za zavezo : z Nemčijo, in sedaj pa botlo morda porabili te ca-
■ finske tarife, da popolnem razdero zvezo z Nemčijo, i Pa že tudi velik del Nemcev se že povprašuje,
komu prav za prav koristi avstro-nemška zaveza. : Avstrija je sedaj sama dovolj močna država, ki ne pričakuje od nikoder nobenega napada. Njej ni j treba nobenega zaveznika, ona se lahko brez vna-j nje pomoči drži take politike, ki jej dovoljuje živeti v miru s sosednimi državami. To se pa ne more reči o Nemčiji. Nemčija mora jemati v po-štev, da Francija prej ali slej začne vojno za osvo-bojenje Alzacije in Lorene. Da bi paralizovati mogočo zavezo Francije s kako drugo državo, Nemčiji ne ostaje druzega, kakor prizadevati si, da se ohranijo dobre razmere z Avstrijo in Rusijo. S svojo carinsko politiko se pa utegne Nemčija tako osamiti, kakor je sedaj Francija. In če vsled tega pride Nemčija v kritičen položaj in se obrne do Avstrije, jej poslednja lahko odgovori s kategorično odpovedno in bode imela popolnem prav.
(„Herold.u)
Politični razgled.
.1 i ran j o dežele.
V L j ub ljani 29. maja.
Jutri volijo mesta na Tirolskem 5 in na Pred-arlskem 1 poslanca za državni /bor. O preu-včerajšnjih volitvah na Spodnjem Avstrijskem in Solnogradskem imamo še dostaviti, da je v prvej teh kronovin voljenih 6 starih in 4 novi poslanci, solnogradska poslanca sta pa oba že poprej sedela v državnem zboru. V več okrajih na Spodnjem Avstrijskem, kjor so zmagali liberalci, pridobili so bili konservativci, demokrati ali pa protisemiti precejšnje manjšine — Pri včerajšnjej volitvi bili so izvoljeni na Zgornjem Avstrijskem sledeči konserv-tivci: Plass, Fischer, Rogl, grof Brandia in VVenger iz dveh volilnih okrajev pa izid še ni znan, zmagala sta pa gotovo tudi konservativca. Liberalci so v nekaterih krajih dobili neznatne manjšine. Od volitev s Tirolskega pa nemarno še druzih poročil, kakor, da je v Boznu voljen Fran Zallingei. Ta mož je sicer konservativen, a je vender v zboru večkrat rušil disciplino, zato ga volilni odbor letos ni več postavil svojim kandidatom. To pa ni nič pomagalo, volilci so ga volili in tako pokazali, da odobravajo njegovo politiko. Njegov protikandidat je pa dobil tudi veliko glasov, kajti ostal je samo za dva glasa v manjšini. — Ze včeraj smo omeirfi, da v IX. okraji Dunajskem liberalci postavijo mora t kakega novega kandidata mesto Loblieha. To se je že zgodilo. Centralni levičarski odbor proglasil je kandidatom Wrabca. Kričač Loblich najbrž ne pride več v zbor, ker zanj ne marajo niti liberalci niti demokrati. — Centralni volilni odbor Dunajskih levičarjev objavil je svoj volilni oklic. V njem se naštevajo grehi vlade in državnozborske većine. Potem se pa levičarji hahajo, da so vse oni storili, kar je še dobrega v Avstriji Na to se naglasa važnost nemške kulture, kar so že nemški liberalci vajeni povsod storiti. Nazadnje pa pristavljajo, da se bodo borili za Avstrijo in nemštvo, svobodo in napredek. — Novi državni zbor se snide začetkom septembra in bode zboroval do konca oktobir, da verifikuje volitve, sklene adreso, voli v delegacije, dovoli budgetni provizorij in voli odseke. Od srede oktobra do srede novembra bodo zborovale delegacije, od siede novembra do srede decembra pa bodo zborovali deželni zbori.
ŠlfjdjKki Čehi prosili so, da bi se ustanovilo češko iz»'braževališče za učitelje v Opavi, zato naj bi se pa rajši opustilo tamošnje nemško žensko učiteljišče, ki je slabo obiskovano in tudi ni tako potrebno. Proti temu uložil je protest Opavski mestni zbor.
nanje «lrr/ave.
Albanski roparji so 22. t. m. blizu Karšamlja i udrli v Srbijo.   Napali so srbsko stražo in ubili ! jednega vojaka, druzega pa nevarno ranili. Vlada i je že storila najstrožje naredbe, da izžene roparje in odbije daljne poskuse udreti v deželo.
Albanski vodje imeli so v Stanovcih pri Prištini shod in sklenili poslati k sultanu prošnjo, da se hitro iztirajo avstrijske čete iz Bosne in Her-cogovine. Ob jednem so sklenili z orožjem upirati se, ko ki Avstrija poskušala dalje prodirati pioii Solunu.
B ran ros k i minister notranjih zadev, Allain-Targe je zbolel. Ali bode vsled bolezni odstopil, se še ne ve. Ministerstvo mu je sklenilo za sedaj dati jednega parlamentaričnega državnega podtajnika, kateri bode mesto njega vodil ministerske posle.
Parcijelua ministerska kriza v Italiji je samo odložena, nikakor pa odstranjena. Mancini se ne bode mogel več držati. Pa tudi se ne ve, ali bode Depretis mogel še nadalje opravljati vse dosedanje posle, ker je nekaj bolehen. Predvčeraj se je v Pa-
je, ter še slutil ni, zakaj sem bil osupnem Ne zamerite mojej neskromnosti; moja mati je bila Francozinja in jaz sem od nje dobil nekake misli, ki se nikdar v saksonski glavi še neso porodile. Te misli so vašim močno podobne ter mi navdihujejo najživejše sočutje za izvirnost vašega veleuma. — Meni, na primer, je država vse; in kljubu blebetanju nevednih nravstvenikov smelo trdim, da se nasproti koristi skupnega naroda nikakor ne sinemo ozirati na dozdevno pravo bornega posamičnika! Jaz sem socijalist v dobrem pomenu besede: država pred posamičnikom! Nasproti so pa Yankeei, ti ozkosrčni ljudje, iz Anglije prinesli kaj sebične in divje predsodke, če jedenkrat sodnik staro ciganko premalo spoštuje, če državni pravdnik jedenkrat pri zatožbi sleparja izgubi potrpežljivost ali z morilcem hudo ravna, gotovo vstane precej Sakso-nec ter po vseh ulicah in čez vse strehe kriči, da je ustava prelomljena in človečnost razžaljena. In na glas tega kričača se kmalu vzdigne slaboumno ljudstvo, ki za uradnikom laja kot psi za dirjajo-čim konjem. Človek bi mislil na narod samih tatov, katerih vsak iz strahu, da bode jutri sam pred porotnim sodiščem stal, na lastno korist brani svobodo vsakega druzega.  Hvala utrjenim mojim na-
čelom, jaz drugače razumem pravosodje; z veseljem vvidim, da sva v Ameriki že dva istih misli. Kdor jedenkrat pride pred porotnike, ni več svetnik, in jaz bi rajši tri nedolžne obesil, kot da bi dvajset sleparjev kazni ušlo. Jaz sem hrust („carreu) človek; le poglejte me. Midva bi pač lehko jela ta dolgočasni narod odgojevati, ki neprestano le jedno besedo kriči: svoboda!
Na to se je poslovil, večkrat mi na najsrčniši način roko stiskajoč. Udal sem se mu. Čudno! ta njegova hvala se mi ni več dopadala; moj vspeh me je strašil.
Ko bil bi predaleč zašel? mislil sem. Ko bi me bila gorečnost preganjanja premagala kot lovca, ki le svojo strast posluša? Varal se pač nesem, kajti zatoženec je svoje hudodelstvo priznal; ali sem se pa z dovoljenim orožjem bojeval? Kaj je pravici vse dovoljeno? Ali zatoženec nema 'pravice do spoštovanja?
Nehotoma so me te misli J?Mo pretresale. Namen javnega mašče/^nja, 'mi ni več zadostoval. V temnih, nejasnih oorisih sem ugledal čistejši nauk, načelo, katero človeško pravico zapovedim sv. blago-vesti podmeta. Moral sem si reči, da kristijanu mora vsaka slabost biti sveta, vsaka nadloga po-
svečena; moral sem si reči, da gosposka nasproti otroku, ženski, revežu in celo nasproti krivičniku ne sme svojej oblasti zaupati ter se mora bati, imeti preveč prav.
Petindvajseto poglavje. Dina.
Iz sodišča gredoč sem naletel kvakarja, ki mi je k moji spretnosti čestital; a to čestitanje me je kaj malo veselilo. Humbug pa ni spregovoril besedice, in vender bil bi dosta rajše njegova očitanja poslušal; mislim, da ta trenotek bila bi rai njegova jeza dobro dela.
Fox me je čakal na ulici; njegov prekrenen obraz, njegove goreče oči so izdajale strast, ki se ne more dalje brzdati.
Vi ste lehko zadovoljni, zakričal je od daleč me zagledavši. Ta zmaga vam dela največo čast Upam, da nesem zadnji, ki vam to rad priznava. Kak časnik se bode pač našel, ki bode zgovornost in učenost državnega pravdnika proslavljal. Drug Jeffries v Ameriki je čudovita prikazen, katere Se nikdo ni videl ter je tudi videl ne bode; hiteti je treba, primerno jo občudovati.
Sicer pa, pristavil je razdivjan po mojem molčanji in z zobmi škripaje, mene to ne sme osupniti.
lermi praznovala petindvajsetletnica, ko je Gari-baldi s tisoč14 možmi vzel to mesto. Govorilo je več govornikov, došlo več telegramov, mej njimi jeden od nekega Tridentinskega dijaškega društva.
Predzadnjo soboto se je turški ministerski sovet posvetoval o noti, katero je izročil angleški minister turškemu veleposlaniku v Londonu, Ma-suruB paši, V tej noti obrnila se je Anglija do Turčije, da bi posela nekatera pristanišča ob Rudečem morji. Ako bi pa Turčija tega ne hotela, bodo pa Angleži kako drugo vlast povabili, da to stori. Nota pristavlja, da, ko se v Egiptu ustanovi red in trdna vlada, bodo takoj angleške čete ostavile Egipet. Kaj je ministerski sovet sklenil, se še ne ve. Drugi dan po tem ministerskem sovetu bil je veliki vezir pri sultanu v avdijenci.
Tehniška komisija Nanitetne konference, ki sedaj zboruje v Rimu, zavrgla je z 0 proti 2 glasoma predlog zastopnika severno ameriških zje-dinjenih držav, da bi vsak konzul imel pravico prepričati se o zdravstvenem stanji ladij, ki odplujejo proti njegovej deželi, vsprejela je pa predlog por-tugiškega zastopnika, da naj ima konzul pravico biti pri zdravniškem ogledu take ladije. Zdravnik Proust predlagal je, da naj se vsaka ladija poprej dobro osnaži, predno se začne nakladati, da je zdravnik pri ukrcanji potnikov, da zavrne vsacega, ki bi utegnil imeti kako sumljivo bolezen, da se se store potrebne previdnostne naredbe in blago naj se desinficira. Ti predlogi bili so vsprejeti.
Zdravje iieiiiNkegu cesarja se je shujšalo. Bolezen sama na sebi ni tako nevarna, a cesar je že star, zato je vsekako mogoče, da več ne ozdravi.
Umrl je bivši belgijski minister Rogier. Pokojnik bil je jeden glavnih utemeljiteljev nezavisnosti Belgije. Trikrat je bil minister notranjih zadev, jedenkrat ministerski predsednik in minister vnanjih zadev.
Konflikt mej ministerstvom in opozicijo je na Danskem vedno ostrejši. Ministerstvo je že odpustilo mnogo liberalnih uradnikov iz službe in mnogo oseb je že bilo obsojenih zaradi razžaljenja velečastva. Vlada je odtegnila državne podpore deželnim višjim šolam v onih okrajih, kjer so volili opozicijske poslance. Nezavisni časniki zatirajo se na vse mogoče načine. Opozicija, ali prav za prav narod, odgovorila je na to zatiranje s tem, da je za-čela skladati posebni fond, iz katerega se bodo podpirali oni, ki bi imeli kako škodo zaradi tega spora z vlado. Nadalje so liberalci sklenili pri konservativnih trgovcih ničesar ne kupovati. Vladni pristaši večinoma bogati veleposestniki, pa mislijo vse dolgove izterjati od. manjših kmetov. Kakor se govori bodo jeseni vsi opozicijski poslanci, katerih je 80, odložili mandate. Konservativci pa imajo samo 21 poslancev, tedaj bodo potem nove volitve.
Doji
pasi.
I/ Metlike 27. maja. [Izv. dop.] Pri naši posojilnici pripetil se je dogodek, ki je zopeten dokaz, da v denarnih zadevah ni nikoli previdnosti dovolj. Nek mož iz Gribelj bil bi rad imel denarja, a stvar imela je svoje težave, kajti zemljišča vsled pogodbe ni mogel več obremenjevati, drugega premoženja pa tudi ni imel. V svojej zadregi napravi prošnjo na tukajšnjo posojilnico. Slednja mu dovoli posojilo v znesku 200 gld. proti temu, da on in dva veljavna poroka podpišeta menjico. Mož išče porokov po vsej občini, a nihče mu neče podpisati, ker so vsi znali, da ni zaupanja vreden. Kaj si izmisli zvita buča? Dobi nekega klateža in ta mu na menjico podpiše imeni dveh bližnjih sosedov Petra Pezdrca in Ivana Mileka. Ker sta omenjena soseda zaupanja vredna, izplačalo se mu je posojilo v zne-
sku 200 gld. Z denarjem v žepu korakal je domov in obnašal se tako oholo in ošabno, kakor petelin na gnoji. Ko se je izvedelo, da je novce pri posojilnici dobil, začelo se je povpraševati in počasi prišla je vsa sleparija na dan. Posojilnica zahtevala je novce nemudoma nazaj, ter potem pričela tožbo. Za sedaj narastlo je 27 gld. 25 kr. tožbenih stro škov, a konec pravde menda še ni in možno je, da bosta omenjeni mož in klatež, ki je podpisal imeni dveh sosedov, še prišla v Novomesto pokušat tamošnji ričet.
Iz l erkl j a ii na dtorenjNkcin 27. maja. [Izv. dop.] Da smo imeli 24. t. m. tedaj ravno v 14 dnevih zopet ogenj v našej občini, ni nič kaj nenavadnega. Prizadeti bili sta dve vasi, namreč Grad in Dvorje. V Gradu pogorela je šupa in drvarnica, lastnina kajžarja in zidarja Janeza Martinjaka, v Dvorjan pa mežnarija, lastnina soseske Dvorjan-ske. Tudi zvonik in cerkev v Dvorjan sta močno poškodovana. Zvonik bil je že popolnem v ognji in ko bi brizgalnic ne imeli, pogorela bi bila tudi streha na cerkvi, kakor tudi streha na stolpu. Ko so ljudje videli, v kaki nevarnosti je cerkev in potem še dve vasi, kateri skupaj ležita, so prav pridno vodo nosili in delali, kolikor jim je bilo v moči.
Janez Martinjak je bil zavarovan, ravno tako tudi cerkev in zvonik, toda mežnarija, kakor se mi je pripovedovalo, ni bila zavarovana. Škoda soseski, da so na mežnarijo tako pozabili, zdaj bi si bili lahko napravili prav čedno hišico. Zažgala je neka ženska z imenom Afrinka. Pristaviti se pa mora, da ni pri pravi pameti. Ona le govori, da je to kazen Božja. Danes odpeljali so jo v blaznico, kajti ljudje so začeli premišljevati, kaj, ko bi še jedenkrat zažgala. Pred večimi leti je stanovala na Zgornjem Berniku in je tudi, kakor hočejo ljudje vedeti, sama sebi pohištvo zažgala. V tretje gre rado, toda, to mislim, da se ne bode zgodilo, ako tudi iz blaz-nice pride, brez varuha ne bode nič več, zato se bode že skrbelo. Pri nas bi bila požarna hramba na pravem mestu, škoda, da ljudstvo ni za to reč uneto, pa — saj tudi časa ni. Kolikokrat bila bi jim priložnost dana, pokazati svojo izurjenost. Toda kar še ni, je še vse lahko, bodimo hvaležni, da imamo dobre brizgalnice in tudi dobre ljudi, ki so vedno pripravljeni, da brez nevolje dajo svoje konjiče, da ni zaradi brizgalnic kake zamude.
Domače stvari.
— (Volilno gibanje.) V Vranskem okraji volile so občine brez izjeme narodne volilne može. V Savinjski dolini za nemškutarijo ni — kruha, obče pa na dolenjem Štajerskem vse tako dobro stoji, da bodo naši trije kandidatje gotovo in sijajno voljeni. — Z volišča v Buzetu ima „Naša Sloga" obširno poročilo. Ko so lahoni videli, da je došlo toliko naših ljudij, so nalašč prav po polževo delali, da so v 3 treh urah samo trije naših prišli na vrsto. Mislili so, da je bodo na ta način utrudili, da se naveličajo čakati in odidejo. A naši so dobro razumeli to spletko in vsi volilci sklenili so jednoglasno, da ne gredo domov, ko bi morali tudi 8 dnij ali pa celo do božiča čakati na izid volitve, ko bi morali tudi samo travo jesti in samo vodo
piti. Buzetski lahoni bili so toli razjarjeni, da so narodnim Šterpedjanom zagrozili, da jim bodo selo zažgali. — ,,Karntner Volksblatt" piše o volitvah: Od Trbiža do Spodnjega Dravberga glasovalo je vse slovensko prebivalstvo za vlado. Štirje volilni možje iz Spodnjih Borovelj, o katerih se misli, da bodo izjema, potrjujejo to pravilo. In to se godi pri prebivalstvu, ki ni poskusilo še nobene posebne naklonjenosti od vlade; kako bi še le bilo, ko bi se vse velike in male prošnje koroških Slovencev ne izročevale prahu po aihivihV Mi ne zakopamo narodnih interesov, očitalo se je „Volksblatt-u" že marsikaj, a „nemški pisan slovensk list" nam še neso rekli; samo vtem bili so nam nasprotniki pravični. A baš zaradi tega smerno kot glasilo konservativnih koroških Nemcev tem prosteje kazati na ta faktom. Kako bi bilo pa nam, ko bi nas v bilo deželi tretjina, bi plačevali tretjino davkov, dajali tretjino vojaških novincev, a bi nas vender nikjer ne jemali v poštev in vedno hreznzirno preglaševali V In kaka n. pr. bode usoda nemških naših bratov v Kranjskej, ako bi Slovenci Nemce brezozirno preglasovali? Bodimo pravični slovenskim našim sodeželanom, to je najboljši način, da „tujini hujskačem" odtegnemo tla in tako branimo .zatirano nemštvo" v sosednih deželah; to je najboljše sredstvo, da se ohrani narodni mir na Koroškem, mir, ki je v zvezi s svobodo in napredkom, ne pa z zatiranjem, lenobo mišljenja in brezenergijo.
— (Imenik volilcev vole posestva kranjskega) štel je v zapisniku, priobčenem v „Laibachcr Zeituug" dne 27. aprila 102 volilca. Dne 20. maja v „Laibacher Zeituug" priobčeni popravljeni imenik pa ima naštetih 107 volilcev. Novih volilcev vzprejolo se je v zapisnik torej petero, izbrisal pa nobeden. Na novo vsprejeti so bili: Stolni kapitelj Ljubljanski (stolni prost Josip Zupan); Ivane Olga in Terezija za posestvo Grundlhof; Rude ž Flora in Miihleisen Marija roj. Rudež, Alfred in Ivan Rudež za graščino Na Loki in Dragomelj; dr. Rudež Teodor, dr. Kosler, Marija roj. Rudež, Miihleisen Marija roj. Rudež, Alfred in Ivan Rudež, za graščino Ribnica; baronica Marija Wolfrath za graščino Poganek.
— (Iz Ljutomera) se nam piše, daje tudi tjakaj prišel se predstavljat dr. Ausserer in da je prišlo k shodu jako mnogo tržanov, seveda samo takih, ki so dra. Ausserer-ja somišljeniki. Narodnjakov pa ni bilo nobenega. In baš pred narodnjaki imel je dr. Ausserer velik strah. Bal se je, da bi ga kdo ne interpeloval morebiti mej drugim o znani aferi v Trstu. Temu moramo pripisovati, da s°, je narodnega vprašanja tako skrbno ogibal, da bi ne dal niti najmanjšega povoda kakemu ugovoru ali pa interpelaciji.
— (Oj ljuba ravnopravnost!) Za volitev v mestu Ljubljanskem razposlali so se legiti-mačni listi in glasovnice izključno v jedino izveli-čevalni nemščini, dasi ima deželna vlada vender na razpolaganje prelagatelja in so neki vsi uradniki slovenščine zmožni. Komentara k temu ne treba.
— (Častna diploma,) katero je slovensko delavsko pevsko društvo „Slaveca dalo izdelati za pesnika S. Gregorčiča, bode jutri in v ponedeljek razstavljena v g. Kollmana prodajalnici
Nič ni grozovite j šega, kakor so ljudje, polni domače ali rodbinske žalosti; zarod je brez usmiljena.
Rodbinska žalost! rekel sem zmajaje z ramami. Vi ste izgubili spomin, gospodine Fox; vi pač ne veste, s kom govorite.
Zares! odvrnil mi je zasramljivo; mislil sem, da govorim s srečnim očetom ljubeznjive Suzane.
Obličje tega človeka me je prestrašilo; in njegov peklenski smeh obledenil me je do kosti.
Molčite, rekel sem mu; prepovem vam izgovoriti ime, katero vsak mora spoštovati.
Paf! odvrnil je z zaničevalnim smehom ta ostrost pač ni na pravem mestu.
Zanikernež! zakričal Bem ter ga zgrabil za vrat; izreci se jasnejše ali te pa na mestu ubijem.
Gospodje! rekel je odvetnik ter skušal se izviti; vi ste mi priče za to silo. Gospod Humbug, vi mi bodete storili pravico!
Nedvomno, odvrnil je sodnik. Če zahtevate za ta malo preživahni odgovor kake odškodnine, prisodil vam bodem dolar. Če pa doktor zase zahteva tri ali štiri tisoč dolarjev, odjenjal vam le bora ne bodem. Z največim veseljem bodem kaznoval to grdo obrekovanje.
Obrekovanje! kričal je Fox, peneč se od jeze,
Kam pa vsak dan hodi ta krasotica, katere imena se ne sme izreči? Ali je moja krivda, če vsako jutro na potu k sodišču zapazujem, kako skrivnostno smukne v neko kaj malo spoštovano hišo v mestu? Koga pač pohaja častivredna hči častivrednega državnega pravdnika v glasoviti ulici La-vorjevi? Pred nekaj urami sem jo videl noter iti; mislim, da je še tamkaj; kajti navadno se precej dolgo mudi. Le zatožite me zaradi obrekovanja, doktor, to bode pač zabavno pohujšanje; maščeval se bodem.
Pal sem v Humbugovo naročje. Moja hči pso-vana! Moja Suzana osramočena! Udarec bil je pretežek za očeta.
Videl nesem več; tresel sem se na vsem životu; bolest in jeza ste me dušili. Nazadnje sem se zjokal; solze razsrjenosti in obupnosti neso sicer zmanjševale moje bolesti, vender so me vsaj toliko osrčile in okrepile, da sem mogel govoriti.
Gospodine, rekel sem Foxu, Lavorjeva ulica je le par stopinj od tu; vi pojdete z menoj tja. Humbug, vi pojdete tudi z menoj. Gospod Set me tudi ne sme zapustiti. Pred vsem pa ne smete pustiti, da bi ta človek ušel, kajti sedaj naj se skaže resnica, in skazala se bode.
Le umiri se, prijatelj Danijel, odgovoril je kvakar, vsi trije gremo s teboj. Povdarjal je besedi vsi trije, pogledoval odvetnika od glave do peta, zavihal si je rokave ter je jel z volovsko žilo po zraku mahati.
Gospodje, rekel je Fox z zaničevalnim smehom, na razpolaganje sem vam. A zapomnite si, prosim vas, da sem prav odveč pri tem potu, katerega bode morebiti imel kdo močno obžalovati. Še je čas to opustiti. Jaz sicer nesem zloben; a povem vam naprej, da jedenkrat v to hišo ustopivši zapustil jo bodem le z neomahljivim sklepom, prijaviti vse, kar sera videl; in naj bi me vi še bolj prosili in solze točili.
Idimo, gospodine, rekel sem mu, vaša milost mi tako nič ne pomaga. Oprt na Ilumbugov komolec stopal sem kot pijanec. -• Sumničiti te, draga Suzana, tega ne morem; verujem v čistost tvojo kot v čistost angeljev; a kljubu temu me je vznemirjalo trdno zagotavljanje tega človeka. Bal sem se nenadnega udarca, zanjke, skrivnostne zasede, kaj vem, časa še? Oh! kdor ljubi, srčen je le za-se.
Tu je hiša, rekel je Fox, in tu je vlastolj. (Dalje prili.)
na Glavnem trgu. Diploma je tako krasno izdelana, da ne bode nikomur žal, kdor si jo ogleda.
— (V Z ago rji za Savo) praznoval je v 25. dan t. m. nadučitelj g. Julij Pelhak petin-dvajsetletnico svojega službovanja. Občani priredili so mu baklado z godbo, bilo je več nagovorov, poklonilo se mu je častno darilo v imenu bivših njegovih učencev in čestitalo se mu je od vseh stranij z željo, da bi doživel še drugih 25 let, da bi se takrat še svečaneje praznovala petdesetletnica.
— (Poročil) se je včeraj na Opčinah gosp. Ivan G ori u p z gospico Emo Daneu.
— (Umrl)je včeraj dopoludneg. Matije vič, nadčastnik v 17. pešpolku.
— (Kmetijsko potno predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe, g. Gustav Pire, v nedeljo 31. t. m. po poludanski službi božji v Trnovem pri I lir. Bistrici.
— (Literarno-zabavno društvo „Triglav") ima svoje tretje redno zborovanje v soboto dne 30. t. m. v gostilni „Zur alten Bierquellea soba, 4. in sicer ob !/i 9 uri zvečer. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika. II. „Crtice iz narodnega življenja" pred. g. stud. jur. Drag. Grossmann. III. „Mornar" zložil F. S. Vilhar, poje g. cand. prof. J. Bezjak, na glasoviru spremlja g. stud. jur. J. Hudovernik. IV. Slučajnosti. Gosti dobro došli!
— (Razpisana) je služba učitelja na jedno-razrednici v Čemšeniku. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. junija t. 1. na okr. šol. svet v Kamniku.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Gorica 29. maja. Pri denašnji volitvi kmetskih občin zmagal vitez Tonkli, Slogin kandidat, z 253 od 255 glasov. V Gradišči izvoljen kandidat katoliškega društva in Sloge dr. Valussi s 70 proti 35 glasom.
Maribor 29. maja. Pri zopetnej volitvi v Činžatu zopet voljena dva narodnjaka.
Dunaj 29. maja. Domova „Volkswirth-schaftliche "VVochenschrift" poroča po verodostojnih informacijah, da se vrše priprave za pomnožitev avstro-ogerskih konzulskih uradov in za ustanovljenje stalnih konzulatov v Braziliji in v državah ob La Plati. Bodoči delegaciji da se bode predložil načrt zakona, s katerim bi se dovolil za to potrebni kredit. Po Dornovi „Volkswirthschaftliche "VVochen-sehrift" se bode carinska novela državnemu zboru zopet predložila. Vlada namerava poprej povprašati trgovinske zbornice za njih mnenje.
Peterburg 28. maja. Novi morski kanal otvori 1 se je včeraj svečano v prisotnosti carja in carice.
Lodon 28. maja. „Central-Ne\vs" poročajo: Abesinski kralj Janez zbira pri Adovi vojsko, da bode ustavil Italijane, ko bi hoteli iz Massauah-a naprej.
Tuj«'!:
28. maju.
Pri Mihih: Joerg iz Kočevja. — Rossi iz Trsta. — IlesB iz Kranjske gore. — Eižen iz Polhovega gradca.
Pri VlHlffl: Zuckerinann iz Prage. — Porzellius iz Solnograda. — Geituer z Dunaja. — Dorigo iz Vidma. — Aljančić iz Smartina.
Pri ttVMtriJMkem cetmrji: Rohr iz Loke. — Wind iz Kočevja. — Pavlovič iz Meljaka.
Darila za „Narodni Dom".
Prenesek . . . 13912 gld. 67 kr. Avgust Štamcar, uradnik banke „Slavije" 2 „ — „ Prvi donesek krajcarske družbe za mesec
april............ 20  „   70 „
Iz pušice v kavarni pri Wesli Payer v
Škof)! Loki.......... 2  „  47 „
Iz pušice v čitalniški restavraciji ... 10 „ — „ Desetkeberska družba v Trstu za mesec
april......... .   .  .        5  „   — „
Zastopnika banke „Slavijo": Mir. Prelec v Komnu   .    5 gld. 31 kr. Fran Colarič v Glinjah.    2   ,,  20 „ 7  „  51 „
Iz pušice „DelavBkega bralnega društva
v Idriji"........... 2 „   - „
Zastopnika banke „Slavije": Ant. Uršič v Št. Vidu  .   — gid. 79 kr. Jos. Dogša v Središči .  —   „  65 „ 1   „  44 „
Miha Ferjan, zastopnik banke „Slavije"
v Mariboru.......... 1  „  54 „
Frun Kotnik na Vrhniki daruje vse obresti od deleža banke ,.SIavijeu  ...       17  „  75 „ Za meseca april in maj: Dr. Fr. Munda ....    2 gld. — kr.
J. Vavru......2  „  — „
J. Dnffe......2  „  - „
V. Kohrman.....2  „  — „
R. Arcč......2  „  — „
M. Pleteršnik   ....    2  „  — „
Borštner......1  „  — „
Dr. Svetina.....1  M  — „
Dr. Požar.....1  „  - „
Gospa M. Poljanec  .  .    1  „ — „
J. Poljanec.....1  „  — „
Dlouhy......- „ 40 „       17 „ 40 „
Kotnik z Vrhnike........ 2 „  — „
P. M. .............. -  „ 60 „
Nekoliko Cehov v Ljubljani pod imenom
,,Češka obec" so pri kozarcu „Nemecko
Brodskeho" darovali....... 20  „   — „
Drugi donesek  krajcarske  družbe z;»
mesec maj.......... 25  „  90 „
Zastopniki banke „Slavije": Kazimir Jelušičrv Kastvi    1 gld. 29 kr. I. Gašperlin v St. Ju ji .    1  „  93 „ Karol Hofer v Cateži  .    1  „  16 ,, Fr. Dominko v Kobaridu  —  „  77 „ J. S. Oset na Vranskem  22  „   12 „        27  „  27 „ Desetkeberska družba v Trstu za mesec
maj............. 6  „  — „
Za izdane marke........ —  ,,  50 „
Vkupo  .  .   .   14082 gld. 65 kr.
Meteorologično poročilo.
| c  Cas opa-^ zovauja !	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
i -y 7. zjutraj i B    2. pop. i od 9. zvečer 1 1	740-44 mm. 738 64 m, 740 06 mm.	168° C 26 0° C 18-8* C	si. jz. si. vzh. si. jz.	jas. jas. jas.	000 mm. dežja.
Srednja temperatura 205°, za 4'2° nad normalom.
ID-an a j sls a, "borza
dno 29. maja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 51) kr.
Srebrna renta.......... 82 „ 90
Zlata renta........... 108 , 15 „
5°/0 marčna renta......... 98 „ 45 „
Akcije narodne bauke....... 860 „ - „
Kreditne akcije.......... 287 „30 „
London.......... 124 „ 40 „
Srebro............ — „ - „
Napol.......... 9 „ 86 „
C kr cekiui   .  . ...... 5 „ 85 „
Nemške marke........ 61 „ 05 „
4% državne srečke iz I  18fi4  250 gld 126 „ -
Državne srečke iz 1  1861        100 gld 171 „ — ,
4°/0 avstr zlata rei t i, davka prosta .   . 108 „ 15 „
Ogrska zlata renta 4'-/0    ...      .  . ttt* „ 10 „
,    papirna renta 5°/0      .          .   . 92 „ 90 „
5«/0 Štajerske zemljišč odvez oblig .   . 104 „ — „
Dunava reg srečke 5°/,  .   .    100 gld 114 „ 75 „
ZemlJ obč avstr 4'/|°/0 zlati zaBt listi . 123 , 50 „
Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ 50 „
Prior oblig Ferdinandove aev. železnice 105 „ 50
Kreditne srečke.....100 gld 175 „ -
Rudolfove srečke.....10  r 18 „ 25
Akcije auglo-Hi'str. bauke .   .   120   r 9t» , 25 „
Trammway-društ velj. 170 gld a. v. .  . 212 „ 75 „
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zbranih spisov stoji:
I. zvezek, nevezan po.........gld. 1*—
elegantno vezan po II. zvezek, nevezan po elegantno vezan po zvezek, nevezan po
elegantno vezati po zvezek, nevezan po
elegantno vezan po Ako pa tudi od-dajeino vsak posamičen zvezek, vender se
III
IV
priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za L, II., III. in IV. nevezani zvezek 3 gld. Za vse štiri lepo vezane zvezke 6 gld.
1-50
......0-70
......1'20
..... . 0-70
......120
..... ■ 070
.... „ 1-20 Naročnina za zvezek L, II., III., IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih f* zvezkov 6 gld.
Naročnina pošilja SO niijprikladneje s pustnimi nakaznicami pod n islo voui: g. J o s. Sta re v L j u bljani, Marije Terezijo cesta 5.
Naročniki dobivajo knjige franco.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr izvod, ako si naroče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. Staretu v Ljubljano naročilno svota 6 golil.
(22-23) Odbor za Jurčičev spomenik.
Marij in celjske kapljice za želodec,
Depresežno izvrstno zdravilo zonei vse bolezni v elodci,
in nepresežno zoper neilast do jedi, slabi želodec, imrdočo sapo, napihne-nje, klelo podiranje, ščipanje, katar v zelodol, zgago, da se ne nareja pesek ln pseno ln slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v zelodol, preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavnu EBfllOtffM Lekar C. Itrtulv. Kreinsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, staue jjgT •*■■» Mrt4! "m*Q
Prave ima sa.ixio: V Ljubljani: lekarna Gabricl Piccoli, na Dunajske j cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešimovem trgu. V Novem nies tu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekaina A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lo!:ar J. K u p le; se hm ie, d. V K ra n j: lekar I) rag. S a v ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Robi e k. V B elan i t lekar Ph. Ritschel. VČrnoinlji: 'ekar Ivan Blaže k. V Škoijej Loki: lekar Karol Fnbiatii. V Reki: lekar Ant. Mizzan.
mW Svaritev! Kei se v zadnjem čami naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceijske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtianene besede: Echte Mariazeller Magentropfeu — Brady 4 Dosral — Apotheker, sklenica inora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno aod-nijsko spravljeno vurNtvouo -/.iiniueuje in zavoj mora biti zapečaten z našim vurstvenJui /.uiuii«'-ujom. Izdelki podobnega ali istega imeua, ki ne* majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (90—16
■MlBWHBBBBSntUt>j^
M MOt,
i&varovalno društvo u iivljcnjt
v Londonu.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dunaj, Mastrasse št. 1, i Pešta, Fraaz - Josefsplali
v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva.
društvena aktiva..................
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1884 .   . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupuin itd. za obstanka društva (1848) več kot........,......
V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri
društvu za ..................
ponudb, vsled česar znaša skupni zneBek za obstanka društra
na uloženih ponudbah več kot...........
Prospekte in druga razjasnila daje
frank.
87,284.420-— 17,134.22605
149,800.000-—
6.VJ92.275-—
1.324,770.129-55
Glavua agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri Val. Ze&clikotu. $15-
0 fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francoske trte, nasajeno v obširnih vinogradih mojega svaka Josipa pl. Czeke v Kisektt na Ogcr-„, skem je izvrstno desertno vino, katero priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobe in izvrstnih svojstev pri želodčevih boleznih, pomanjkanju krvi, oslabljenu, diarrhoe in reconvalescenci z izrednim vspehom. — Zdravilnica v Lindewiese (Slezija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepćujoče pri rekonvuleseenci. Vino so ne sme piti mrzlo, ampak so mora pred porabo pustiti, da dobi temperaturo sobe. (44—10)
Jedino zalogo za Kranjsko
L,B.KAR1TA TRETKOCST
V   I   jiilti jillli, McHtlll tVfg,
H Vsaka steklenica ima zaradi pristnosti varstveno marko in grb. mm Velika steklenioa velja 80 kr., 10 steklenlo 7 gld.
Prazne steklenico se nazaj vzemo. — Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic.
Izdatelj in odgovorni urednik; Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'
46