210. Številka. g UtfUnu v sok. H. oktobra im. XUV. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol eta........ 12 — četrt leta....... 6 — na mesec......, 2*— v upravništvu prejcman: celo leto.......K 22*_ pol leta........li*— četrt leta......* 550 na mesec..... 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo)f telefon it 34. Iik«|« vsak dam sveeer li m anali ne*el|e li Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. —- Posamezna številka velja 10 vinaries. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna4« telefon it tS. „Slovenski Narod* vdja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K pol leta ....... . četrt leta....... na mesec 25-13*— 6-50 2*30 za Nemčijo: celo leto....... K 28 - za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 30- Vprasanjem glede inseratov 9e naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UprmvnlitTO: Knnflovn ulica it S (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85 Državni zbor. Dunaj, 17. okt. To ni bil lep dan za naše klerikalce. Samoljubje jim ni dalo, da bi bili pravočasno sistirali svoj sklep, zahtevati prvo branje uradniškega zako-na, niso se hoteli odkrito vdati kritiki javnosti in pritisku cele zbornice in tako so svojo blamažo nesli iz zatišja k u 1« *a rje v v javno zbornico. Blamažo najhujše ha v parlamentarni zgodovini skoraj nezaslišne vrste. Zaupali so »debatoželjnosti« parlamenta in niso dvomili. da ^e jim posreči izsiliti pri prvem branju uradniškega zakona obširnejšo razpravo — zmagovalci nad celim parlamentom. Toda dosegli so le to, kar bi bil lahko povzročil tudi edini gosp. Starek, Malik ali Knirsch, kar je bilo dano vsakemu izmed 516 poslancev: zahtevati prvo branje. Vedi 25 mož Hrvat-sko-slovenskega kluba se je uprlo z vm :no na vrata, da jih udere, na vrata, ki so vsakemu poedincu na steza j odprta . . . Zbornica je to otročarijo, za katero se seveda skrivajo strasti .-k« raj neverjetnega sovraštva proti državnim nastavljeneem in še never-jetnejše demagogije, primerno zavrnili. Celo »prvo branje« uradniške predloge so je reduciralo na edinega kontra-govornika, drja. Šusteršiča — predlagatelji so resignirali, debate so ni udeležil niti en poslanec, generalna govornika sta se odrekla besedi. Hrvatsko-slovenski klub je navlekel uradniško vprašanje za celih 30 minut, uspeh, za katerega je celo prislov ica: pa rt uriunt monter, na-scitur ridiculus mus, predobra. Dr. Šusteršic je torej govoril kot edini govornik. Nastopil je proti ureditvi uradniških plač, nastopil kot sovražnik državnih nastavljencev docela v zmislu domačega aksioma: uradnik žre, žre in žre. Rekel je, da govori proti vladni predlogi, govoril pa je proti vsakemu zboljšanju gospodarskega položaja državnih na-^tavljencev sploh. To je bistvo njegovih izvajanj, ki ga ne morejo skriti najbolj umetna zavijanja, največje demagogicne fraze in najtehtnejša uvažavanja o potrebi upravne reforme in o finančno-tehničnih težkočah. V razpravi se niso nahajale le vladne predloge o zvišanju plač državnim uslužbencem in o za pokritje teh zvišanj potrebnih novih davkih, Temveč tudi inicijativni predlogi raznih strank oziroma poslancev, med njimi tudi Ravnihar-Rvbafev, ki se tičejo iste materije. Dr. Šusteršic torej svoja izvajanja ni naperil le proti vladni predlogi, temveč proti vsem stremljenjem, ki hočejo olajšati bedo nižjih uradniških kategorij in državnih nastavljencev. Načelniku kranjskih klerikalcev se zdijo zahteve uradnikov nad vso mero prenapete — uradniški budget raste od leta do leta brezmejno, kje je konec? Tn čim bolj kriče uradniki po višjih plačah, teml>olj leni postajajo — država naj vendar enkrat zahteva od njih, da zastavijo v njeni službi vso svojo delavno silo. Čimveč uradnikov, tem slabša je uprava. Reducirajte to število in vsem bo pomagano. Klerikalci znajo svoje sovraštvo skrivati v demagogicne fraze. Tako se je tudi danes dr. Šuteršič zavaroval proti temu, da ne privošči trpečim ulužbencem priboljška. Da, iz celega srca, toda pred vsem najnižjim: ofieijantom, državnim delavcem, pisarjem, delavcem v salinah, v državnih gozdih, v državnih rudokopih — govornik skoraj ni našel dovolj fantastičnih označb za kategorije, za katere bi bili naši klerikalci pripravljeni žrtvovati. Bile so to seveda fraze zadrege, tem oči vidnejše, ker je zahteval dr. Šusteršic izdatno pomoč celo za tiste, ki so itak — v vladni predlogi. Z začudenjem so njegovi, ne preštevilni, poslušalci slišali zahteve in pritožbe, katerim že itak ustreza ona vladna predloga, proti kateri je grmel . . . In kdaj hočejo naši klerikalci pomoči onim najnižjim in najrevnejšim? Ko bi bil njihov voditelj smatral svoje besede resno, moralo bi jim slediti dejanje: klerikalci naj bi bili vložili predlogo, da se reforma plač razširi tudi na vse one, ki se jih je spomnil dr. Šusteršic, če so že proti zvišanju plač uradnikom 6. in 7. razreda, naj bi bili primerno predlagali — v odseku bi se bilo dalo tudi o tem govoriti. Toda baš v tem tiči vsa nepoštenost njihove politike, ki odklanja v konkretni obliki predlagana zboljšanja, zahtevajoč stvari, ki jih jasno in precizno niti ocrtali niso, niti jih ocrtati ne morejo. S tega vidika je presojati današnji nastop klerikalnega kluba. Ni tt»žko izreči jasno sodbo: Klerikalci se proti vi jo vsakemu priboljšku, ki naj ga dobe trpeče kategorije državnih uslužbencev. Tudi finančno-tehnični pomislek, ki ga je dr. Šusteršic izrazil, da bi namreč uvedba novih davkov otožko- čila nujno veliko finančno reformo, je seveda le izgovor. Odkazati državne uslužbence na termin, ko se bo izvedla temeljita reforma državnih financ, se pravi, jim obljubiti zvišanje plač — ad kalendas Graecas. Morda so bile dr. Šusteršičeve besede o nujni finančni reformi še najbolj odkrite. Iz njih je sijala tiha skrb za usodo tega vprašanja, ki je tako ozko zvezana z biti in nebiti slovenske klerikalne stranke . . . Dr. Šusteršic je doživel v parlamentu mnogo srečnih trenutkov, bili so časi, ko je njegovemu vodstvu zaupala cela jugoslovanska in češka de legacija. Od nekdanje glonje so ostali le še pičli odsevi in danes je klerikalni voditelj z lastno roko razsul zopet dober kos svoje nekdanje trdne parlamentarne pozicije. Pokazal je toliko pomanjkljivosti v svojih taktičnih načrtih, da je omajal celo zaupanje onih maloštevilnih prijateljev, ki jih je zapustil na razvalinah Slovanske Enote. Parlamentarni voditelj, ki pri svojih nastopih celo ne pozna več vsebine konkretne predloge, proti kateri se bori, kakor se ie dan** *r. Šnsteršiču zgodilo, je za vedno izgn-bil veljavo v zbornici. Sovraštvo proti državnim nastavljeneem se je nad voditeljem slovenskih klerikalcev kruto maščevalo . . . O uradniških predlogah bo sedaj razpravljal odsek za državne nastav-Ijence, oziroma finančni odsek. Tukaj je pričakovati prav zanimivih izjav in sklepov; splošno se sodi, da bo vlada prvotno namenjene svote primerno zvišala, od junktima pa ne bo odnehala. Danes je pričela razprava o reformi poslovnika. Vpisovali pa so se le govorniki in debata prične šele jutri. Čehi se pripravljajo na politične govore, ki ne bodo ostali brez odziva na nemški strani. Nad vse interesanten je bil danes ineidens, ki je povzročil pravo parlamentarno senzacijo. Italijani so namreč stavili predlog, da naj pride italijanska pravna fakulteta takoj za prvim branjem poslovniške reforme na dnevni red, torej pred razpravo proračuna, kakor sta želela predsednik in vlada. Slovanske stranke so sklenile ta predlog podpirati, pri čemur so bili merodajni seveda razni nagibi. Šlo je pred vsem za to, javno konstatirati, da je nemško hvalisanje o prijateljstvu napram Italijanom in njihovim težnjam grda laž, dalo se je dognati, katere stranke se brezpogojno uklanjajo željam vlade, in končno je šlo Jugoslovanom za to, razviti pri prvem branju, ki njihovemu končnemu stališču napram italijanski fakulteti v prav nobenem oziru ne prejudicira, svoje težnje ter zlasti osvetliti žalostne šolske razmere na slovanskem jugu oziroma predvsem v Primorju. In tako so s«? za italijanski predlog vzdignili poleg socijalnih demokratov Čehi, Rusini, Jugoslovani — Ie nemški Nationalverbaud in l njim za svoj »nacijonalni prestiž<: skrbeči krščanski socijalci ter Poljaki so obsedeli. Predlog je bil s l.">4 proti 100 glasov sprejet! Glasovanja se niso udeležili primorski poslanci 1 ozirom na posebne krajevne razmere ter v splošno začudenje — Rumuni, člani Unio latine, ki jih veže z Italijani. Govorilo se je, da so se vdali pritisku krščanskosocijalcev in vlade in to 1 ozirom na njihovo fali t no zadružno organizacijo v Bukovini. Konec dragin jske debate je seveda tudi danes povzročil običajno vrsto dejanskih popravkov, izmed katerih zasluži oni posl. Malika našo posebno pozornost. Posl. Malik je v javni seji ponovil svoje vehementne napade na justičnega ministra in na nemške sodnike v naših krajih in nad vse značilen je izrek, da si je zaprosil slovenskih sodnikov, češ, da pred nemškimi ni varen. Karakteristična je tudi slika, ki jo je podal i/, življenja teh varovancev nemškega Volksrata: »Pišejo do petih zjutraj, demolirajo gostilno, ob 8. pa se vse-dejo za sodno mizo . . .« Posebne važnosti je današnja razprava nujnega predloga o dalmatinskih železnicah. Sekcijski šef Rbll sicer ni mogel povedati, kdaj da bo ogrska vlada zadostila svojim dolž-iiostem, podal pa je izjavo, ki je vsaj glede prodre, ki leži na Kranjskem, upajmo da definitivna. V novembru se oddajo delo in v spomladi 1912 se prične z gradnjo proge Novo mesto-Mctlika — deželna meja. Iz današnje interesantne seje po-oamo govor dr. Šusteršiča, ki zasluži, da si ga napredna javnost in pa zlasti državni uslužbenci dobro zapomnijo nekoliko obširneje. Draginjski predlogi v odseku. Po končani debati o draginjskih predlogih se le-ti izroče draginjske-mu oziroma budgetneinu, poljedelskemu in narodno - gospodarskemu odseku. Draginjskemu odseku se nalaga, da izdela svoje poročilo tekom 14 dni. LISTEK. „- Prepir p krčmi. Spisal Ivan Cankar. Med hribi in bolmi, bregovi in brdi leži Močilnica, tako varno za-grajena in zadelana od vseh strani, da še nikoli ni doživela viharja. Skozi Močilnico teče Močilnica; vije se med lokami mirna in tiha, vsa obzirna, komaj da časih zašepeče v sanjah nerazumljivo besedo. Bele hiše gledajo izza vrtov in molče; le malokdaj zazeha pes na pragu, s tenkim, zaspano pojočim glasom. V soboto pod večer so sedeli v krčmi močilniški velikaši, kakor so tam sedeli vsak večer do svete polnoči. Prijaznost je bila med njimi. »Sprli se niso nikoli do hudega, niti ob taroku ne. Vsi so bili prijetno re-jeni, v obraz častitljivi, modri in umerjeni v besedi. Življenje jim je teklo ravno, čisto in prazniško, kakor hela okrajna cesta ob Močilnici. In daleč naokoli so se izgledovale fare ob njih modrosti in pravičnosti. Povzdignil je nadučitelj svoj glas in rekel: »Bratje, radost je živeti na svetu, če živi človek, kakor mi živimo! Kaj vidimo po tistih farah, ki se iz- gledujejo po naši pravičnosti, pa ne krenejo na pravo pot? Sovraštvo in zavist, prerekanje in zmerjanje, obrekovanje in natolcevanje; drug drugega slačijo do golega in kažejo s prstom na gnile rane, tako da vpije do neba vseh sedmero naglavnih grehov. V naših srcih pa je ljubezen, zato so čista in zadovoljna ta naša srca, zato so zdrava naša lica, zato so vesele naše oči. Še za na prej zaklonimo devetkrat in devetdesetkrat svoje duri, če bi trkal nanje izkušnjavec v podobi razdora . . .« Takrat ga je prekinil kratkovidni notar in je kazal s prstom po zraku. »Glejte, glejte . . . komar!« Davkar se je zasmejal. »Ti pa komar! Kaj ne ločiš muhe od komarja t« Notar je bil užaljen, zato ker je skrival in tajil svojo kratkovidnost. »Muha! Koliko pa si ga že zvrnil nocoj? Še malo, pa bos videl slona !« »Kolikor sem ga zvrnil, ga bom plačal sam!« je rezko in na kratko odgovoril davkar. Nadučitelj je bil zlovoljen, ker se je bila kakor prazna sapa v nič izgubila njegova prijazna beseda; zato še pogledal ni, temveč je razsodil: »Ne komar, ne muha — brencelj je!« Velikaši so se zasmejali, dacar pa je vzkliknil veselo: »Poglejmo, kaj da je, potiplji- mo!« Skočili so vsi, kakor so bili reje-ni. Begali so, težko sopeč, od stene do stene, zadevali se drug ob drugega, spenjali se mukoma na prste, stopali na stole, mahali z robci. Tista stvar, komar, muha ali brencelj, je tik pod stropom zabrenčala v trikratnem širokem kolobarju ter je zletela skozi odprto okno. Spogledali so se molče, osupli in zlovoljni; v očeh je zasijalo, kar še nikoli ni sijalo tam — neprijaznost. Sedli so za mizo ter so si otirali z robci čela in pleše. Nadučitelj je storil dolg požirek in se je ozrl izpod naočnikov po temnih tovariših. »Pa vendarle je bil brencelj . . . kako bi drugače tako brenčalo'?« »Kaj komar ne brenči t Ali te še nikoli ni vzbudil popoldne, ko si na vrtu lenobo pasel? Jaz sem ga prvi videl, dolgo sem ga že gledal, ko ste vi gobezdali svoje gobezdanje!« »Lahko bi bil gledal do sodnje-ga dne in še malo delj, pa bi videl komarja mesto ribe in ribo namesto krave ... s temi krmezljavimi očmi!« Notar se je sklonil, strmel je nanj s svojimi drobnimi, nekoliko zateklimi ustnicami, trikrat zapored je odprl usta, pa ni vedel kaj. Takrat je davkar narahlo potrkal s prstom po mizi; ves resen in teman, skoraj nekoliko bled je bil njegov obraz. »Rekel sem, da je bila muha in pri tej besedi ostanem . . .« Vsak zleg j° izgovarjal počasi, razločno in s poudarkom . . . »Kdo med vami mi more očitati, da sem kdaj, kjerkoli ali kadarkoli, izpregovoril besedo, ki je nisem prej do dobrega premislil?« Notar se je postrani nasmehnil in je zakašljal, nadučitelj pa jo rekel tiho, s sladkim glasom: »Kaj bi ?Saj se poznamo!« - »Kako poznamo? Kako poznamo?« je vzkipel davkar in ni več poudarjal zlogov. »Kaj pa zadnjič?« je vprašal z nelepim nasmehom, zamolklo, kakor da je bil prišel glas od zunaj. »Zadnjič?« je dolgo zategnil davkar; v njegovem vprašanju, v eni sami besedi, je bilo kakor daljno grmenje. Notar pa je govoril nalašč zelo mirno, zelo počasi, s suhoparnim glasom, kakor da mu je čisto blizu do zehanja; gledal je na mizo in je potrkaval z debelimi prsti. »Da, zadnjič, ko si bil pijan! Take si kvanta! zoper boga in cesarja, zoper duhovne in posvetne oblastni-je, da te zapro takoj, če le besedo črhnem! . . . Tam se plazi za procesijo v cilindra in frakn, skoraj da bi nosil kadilnico ... in ob cesarjevem Zvišanje plač državnim nastavljeneem. Ker slovenski klerikalci svoje zuhteve, da se naj vrši prvo branj-\>eh predogov, ki se pečajo z zvijanjem plač državnim uslužbencev nočejo umakniti otvori predsednik debato. Predlagatelji rezigniraju na utemeljevanje. Kol edini kontra govornik izjavlja dr. Šusteršic, da >,e u radništvo vkljub ponovni regulaciji njegovih prejemkov nikdar ne zadovolji. Izdaje za nshr/bene" 1 a sej o v vedno hujši meri, 1oda slu/ ha nikakor ne postaja boljša. V letu 1894 je izdala država za iVOJe uslui oenee '2'20tt milijom »v. !. 1910 pa ft63"3 milijonov — kam jad ranu k Posl. Burival: In kako je / vo-jn-kimi izdatki?« Govornikova stranka priv< zboljšanje onim, ki to resnično zasluzijo, ki jim pa država ničesar nočr dati. So to mali uradniki, sluge, o!V eijsnti. Posl. Toni£chi'k: Ti >e nahajajo \endar v predlogah!' Pos. Burival: Čitajte \endar predlogo!^ Posl. Šusteršic iv zad regi i . 1>i ---toda bojim se, da bodo te ka tegorije zanemarjene. Sicer p;i imamo druge delavce, pomožne sin ge, delavce v salinah, gozdih, rudo-knpih. Tem dajmo. Uradniško vprašanje bo treba prijeti drugače. Vedno več jih mimo, toda vedno slabše je njihovo delo, vedno pomaiijkljh ej>»a disciplin;;, vedno večja anarhija, (.tovornik bi reogel za pred ležeče preti loge gla-»» < atl le tedaj, če bi se ustvaril junk-tiio. ki bi vezal državo, da reducira število svojih uradniko\ katerh jr» 40S preveč*. Državni nastavi je? ■.<■ naj porabijo svoje delavne sile v službi države, potem pa naj zahteva jo, kar hočejo. — Junktim med urad nitko predlogo in novimi davki je nesprejemljiv, otežkoči se ^ tem le r.njna reforma deželnih in državnih financ, ker bi se ji odvzelo bas najpopularnejše davke. To je slaba metoda, ki pomenja napraviti križ čez Vid i ko finančno reformo. Uradniki naj čakajo, naj ne bodo tako pretirani v svojih zahtevali. Govornik se čudi, tla parlament le dopusti, med tem ko je svoj čas tako lamentira! nad 6"/j miiijoni ki so bili ustanovljeni v proračuu za ]hh1-poro kmetijstva. (Dr. Šusteršic je ->*■- godu spušča rakete in vpije kakor jesihar — pa nenadoma noč razodel ja in spoznanja! . . . Res, nikoli še nisem rekel besede, ne da bi premislil, drugače bi te bili že zdavnaj obesili!« Trepet aje. ves bled. je poni u šal davkar to strahoto. Vsi drugi so gledali nanj z očmi, v katerih ni bilo prav nič sočutja, temveč sama vesela škodoželjnost in radovedni* pričakovanje. »Kar si slišal, si slišal; dobra ušesa imaš in dolga dovolj! Ali boljše bi bilo, po mojih mislih, da bi si malo izbistril oči ... da bi malo bolj natanko pogledal tistega, ki ti je oči-tal krmežljavost ... in še nekatere druge ... . Notar mu je strmel v lice in ni nič razumel; davkar pa je tišje, i>o-lagoma in zelo razločno dostavil: »In svojo ženo!« Notarju se je obraz izpremenil; osupel in prestrašen je bil, vsa modrost je izginila, kakor da bi upihnil svečo. Drugi so napol mižali in ustna so napenjali v šobe, kakor da bi se jim hotefe žvižgati. Le nadučitelj si je snel naočnike ter jih je brisal s tresočo roko. »Kako . . . mojo ženo?« je jecljal notar. »Tvojo ženo, sem rekel, in drugega nič!« je trdo in mirno odgovori! davkar. (Dalje prih.) rveda pozabil, da je teh 6 milijonov bil le obrok 54 milijonskega darila,) I*rit rje vanje pri slov. klerikalcih.) I>ebata je bila na to sklenjena. Potem se je nadaljevala debata o nujnem predlogu posl. D u 1 i b i-ča glede dalmatinskih železnic. Vodja železniškega ministrstva dr. R o 11 je izjavil, da je vlada vse odredila glede kranjsko - hrvatsko-i.almatinske železnice, kar je bilo v njeni moči, da ee vendar enkrat pospeši uresničenje te nujne zahteve. Glede proge Novo mesto - Metlika je vlada vse potrebno pripravila, da izvrši to progo ne glede na pravočasno zgraditev ogrske zvezne proge. Se v mesecu novembru bo razpisan :natečaj. Z zgradbo se bo začelo spomladi prihodnjega leta in delo, kakor hitro mogoče izvršilo. Posl. dr. B e n k o v i č je z zadovoljstvom vzel na znanje izjavo vodje žel. ministrstva glede belokranjske železnice. Obenem je pa zahteval, naj se vlada glede liške železnice drži dogovora a dne 8. oktobra 1007. Debata je bila na to prekinjena. Predsednik je predlagal, naj se vrši prihodnja seja v sredo ob 11. uri s sedeim dnevnim redom: Nadomestne volitve v odseke, prvo branje vladne predloge glede reforme poslovnika, prvo branje proračuna. Posl. Cone i je pa predlagal, *taj se pred prvo branje proračuna postavi prvo branje zakonske predloge o laški pravni fakulteti. Posl. dr. P o 11 a u f se je temu protivil in je označil to predlogo kot frivoliteto. Posl. B i 1 i n s k i je predlagal, naj se prvo branje predloge o laški pravni fakulteti postavi kot zadnja točka dnevnega reda, kakor ga je predlagal zbornični predsednik. Ta predlog ie bil sprejet s 154 glasovi proti 100.__ Občinslie volitve v »oni loki. Spričo bližajočih se občinskih polita*? v našem mestnem zastopu postajajo naša tla vroča in že dolgo časa sem opažamo, kako se gotovih krogov polašča nekaka nervoznost. Od teh ne izvzamemo niti nekatere pristaše naše stranke. So pa tudi te volitve važnega pomena toliko iz političnih, kolikor iz gospodarskih ozirov in — mimogrede omenjeno — 7jt zdaj nas klerikalci osrečujejo z lepimi in zapeljivimi obljubami na zlate čase za slučaj, da bodo izvoljeni. Celo par polemik smo čitali o teh volitvah v časopisih. Kar se teh tiče pa sodimo, da bi bilo vendar mnogo oolje, ako bi bile sploh popolnoma is-OStale. Slične javne pričkarije ne morejo posebno hasniti naši stvari, ;>rej še škodovati. Sicer je vsakemu volilcu svobodno izražati svoje mnenje o volitvah, pri katerih tudi njc-irov gla,s soodločuje in mi smo zadnji, da bi takemu volilcu. pa bodisi i pristašu nasprotne stranke, kratili to svobodo. Proti temu principu pa menimo, da Se ne bomo pregrešili, ako nekaterim nemirnim duhovom, najsi so tudi naši somišljeniki, priporočamo malo več previdnosti. Njihove, morda iz najboljšega namena nastale kombinacije še niso suha dejstva in zato tndi ni umestno obešati jih kar na veliki zvon, da se nasprotnikom takorekoč potisne orožje v roke. Prejalislej bo tudi pri nas od-klenkalo črnemu klerikalizmu in takrat ne bodo razni Kapar ji, Pepeti in Šinkovci tako pokonen nosili glave, kakor danes, ko si domišljajo, da že vsi mestni naprednjak! ležimo na tleh pred njihovimi napihnjenimi i tebami. Naši politični nasprotniki se po svoji prekanjenosti in hinav-^ein"» ne razločujejo mnogo od njihovih klerikalnih bratcev drugod. Nam pa je treba le večje opreznosti in navdušenosti, ako hočemo že z zmago dohojevati boj pri prihodnjih občinskih volitvah. Zato je bolje manj govoriti in pisati, več pa delati. Dela ne manjka, zlaMi sedaj ob volitvah ga bo dovolj za vsakega našega pristaša, ako mu je na tem, da čimprej :>tremo navidezno moč nad n tih klerikalnih škodljivcev našega mesta. Razsoden in pameten volilec, ki ju čital v javnem listu že kar imena raznih mož, ki se jih hvalijo in predlagajo kot kandidati za prihodnje naše občinske ATolitve, je moral nejevoljno zmajevati z glavo in tako otroško pišarjenje naravnost obsoditi. Ali smo si v zadnjem času postali v Škofji Loki res tako tuji, da se niti med seboj več ne poznamo? Volilni imeniki še niso bili razpolovni, ko smo imeli že kar dve nesrečni li«ti kandidatov. Menda pride kmalu vše tretja! In tako bo šlo do konca, da bomo na dan volitve imeli morda še toliko kandidatov, kolikor volil cev. Dobro pri vsem tem je to, da smo s Kaparjem zaceli, nehali pa bomo najbrž še z Denčem! Zaradi te dobrovoljno izrečene graje ne bojimo se nikakih očitkov. Nase trdno in neomajano prepričanje je, da za našo napredno stvar ni bilo pametno pri-občevati ta imena. Saj je tudi še mnogo volileev, ki so smatrali oni dve listi kandidatov kot pravi, dasi je tako raaglaševanje kandidatov, dokler se volile! med seboj ne pora zagovorimo o njih in jih po vsestranskem, treznem preudarku ne postavimo sami, le elabo napela — šalo. Zatorej s takimi neumestnimi salami ob sedanjih resnih časih ne bega jmo naše volilce! Volilni imeniki za vse tri razrede eo razpoloieni na rotovžu ekozi 4 tedne vsakomur na pregled in sicer od 11. oktobra do 8. nove m b r a t. 1. Ti imeniki kažejo, da je v prvem razredu 133, v drugem 290 in v tretjem razredu 578 volileev. Vsem našim somišljenikom priporočamo, da se sami prepričajo, ako se njihova imena nahajajo vpisana v volilnem imeniku. Skozi celi ta čas do S novembra t. 1. se tudi lahko vlagajo reklamacije. Po tem dnevu se slučajne reklamacije ne bodo vpoate-vale. Naši volilci naj si to dobro zapomnijo. Ako bi bil kdo izpuščen iz imenika in svoje volilne pravice ni reklamiral, potem sploh še voliti ne bo smel. Najvažnejše delo vsakega naprednega volilca je torej za sedaj to, da se prepriča, ako je njegovo ime tudi zapisano v volilnem imeniku in to delo naj nihče ne zamudi! V tem oziru posnemajmo klerikalce! Takoj drugi dan po razglasitvi, da so imeniki volileev vsakomur ns. pregled, so že bili na nogah in so prignali svoje pisarje na rotovž, da so celi dan prepisovali imenike. Sedaj bodo presnovali in pretuhtali vse tH imenike in ugibati po noči in po dnevu, kako lopniti po nas napred-njakih. Razvili bodo agitacijo na vse strani. S polnim parom bodo njihovi agitatorji obletavali vse volilce in tudi naše pristaše nadlegovali za klasove. In mi? Ali bomo roke križema držali? Ako nočemo, da bode ta čirokoustni Pepe in ošabni Denč •'ospodarila na rotovžu tako, kakor rnn:erava odslej gospodariti Denč v odbora obrtno - nadaljevalne šole, potem volilci vsi na noge in se skrbno pripravite za občinske volitve! Italijani-iurfta uolna. Porazi Italijanov. # Pri Derni so streljali Turki na reki italijanski čoln, na katerem je bilo šestdeset italijanskih vojakov, ki so se hoteli v svrho rekognoscira-nja izkrcati. Vsi Italijani so bili usmrćeni. Čoln je nasedel. Nato so oddale italijanske ladje par strelov proti Derni, ne da bi napravile kako škodo. Turške čete so pod polkovnikom Neehetom napadle Italijane pri Asisju. Italijani so imeli baje velike izgube. ^Sabah« poroča, da se je več tisoč. Italijanov, ki so prodirali v notranjost Tripolitanije, zapletlo pri Elkabre, tričetrt ure od Tripolisa. v boj s turškimi četami, katere so podpirali domačini. Italijani so imeli Več nego sto mrtvih in so v r p r e d ti bežali nazaj v t t i -po 1 i š k e utrdbe. Tnrški ministrski svet je imenoval polkovnika Necheta aa začasnega valija v THoolitaniji. V Tri polisa. »Agenata Štefani« poroča včeraj iz Tripolisa: Izkreavanje adnje-ga oddelka italijanskih Čet se nadaljuje. Položaj je neizpremenjen. Carigraški listi zavračajo trditev italijanskega časopisja, da se je poveljnik turških čet v Tri pol i t au i ji, Munir - paša, pogajal z Italijani zaradi podaje. Sicer pa Munir - paša sploh ni vrhovni poveljnik, temveč je bilo ravno pred izbruhom vojne poslan, da inspicira armado v Tripo-litarnji. Poveljnik turških čet je pol-kovnih Nechet. >Sabah« poroča, da se je turškemu vojaškemu atašeju dr. Fethiju prrsrečilo priti na turško ozemlje ter pa pridružiti četam, katerim poveljuje polkovnik NecheL Last dementuj« vesti, da sr> turške čete demoralizirane. V Carigradu ovnačujejo tripoli-ffkega župana, Hassan - pašo, ki so ga Italijani imenovali za viceguver-nerja, kot. izdajalca, ker je hotel z denarjem pridobiti Arabce za Italijane. Turška mornarica. Iz Gallipolija poročajo, da je v ponedeljek zjutraj ena turška mor-narična divizija odplula od Zlatega roga neanano kam. Od albanske obali. Berolinskemu »Lokalanzeiger-ju« poročajo iz Aten: Brzojavka a otoka Krfa pravi, da ae je včeraj opoldne slišalo grmenje topov v smeri od vasi L iva taca pri Gomenici na epiraki obali. Kmalu na to so videli, kako je odplula iz imenovanega pristanišča neka tuja ladja, katere narodnost se pa ni mogla konetatirati. Sodijo, da je kaka italijanska križar-ka streljala na priataaJfte. Deaaeati. »Agenzia Štefani« označuje poročila nekaterih eaaoaaeov iz Aten In s Krfa o križanja italijanske mornarice ob obali Jonskega morja kot popolnoma neosnovane. Dogodki v Egejakam morja. Od poučene strani a Dunaja poročajo: Bodoča akcija italijanske mornarice v Egejakam morju, e katero naj ae zasede otok Mvtilene hi še dva druga otoka, more imeti le ta namen, da se s tem pritisne na Turčijo, da ae čim prej odloči odstopiti Tripolitanijo. V merodajnih turških krogih prevladuje baje mnenje, da bi bilo za Turčijo najboljše, da sploh opusti nadaljno vojskovanje in da pred vsem izvede notranje reforme, kar bi bilo nedvomno najboljše sredstvo, da se preprečijo take razmere, ki so povzročjle izgubo Tripolitanije. Turška uradna poročila pravijo, da križajo pred Mvtilenam tri turški torpedovke. Italijansko eskadro m videli v nedeljo tndi pred otokom Thasos v smeri proti Athosu. Iz tega sklepajo, da mislijo Italijani napasti Solun in Smvrno. Tnrški parlament. Albanski poslanci zahtevajo zaradi zadnjih dogodkov v Albaniji obtožbo prejšnjega kabineta. Včeraj so se sestali vsi načelniki parlamentarnih strank in senata na posvetovanje o ministrskem vprašanju. Ljudska stranka in Mladotnrki so se zvezali z večino in zahtevajo nov izvenparlamentaren kabinet, ki ne pripada nobeni stranki in čuva sultanove pravice glede imenovanja velikega vezirja sicer pa ne podlega nobenemu vplivu. Ministri naj bi mogli odstopiti samo pred parlamentom. Sicer pa so se koalirane stranke zavzele za krepko ministrstvo, ki pa na zunaj ne zavzema demonstrativnega stališča. Zvišana carina na Italijansko blago. Uradni list razglasa sultanovo odredbo, s katero ae rviša carina za blago iz Italije za 100%. Vojaška kritika italijanske mobilizacije. Iz Rive poročajo: V vojaških stiokovnih krogih je počasnost mobilizacije italijanskih čet povročila veliko začudenje. Izvedelo se je, da so bili prvotno armadni kori na jugu Italije določeni za ekspedicijo v Tripolitanijo. To mobilizacijo je pa onemogočila pasivna resistenca rezervistov. Vsled tega so morali nanaglo-ma mobilizirati pet korov, ki se nahajajo v severni Italiji. Tako se je zgodilo, da sta minila skoraj dva tedna, da je bila pripravljena ekspe-dicijska armada. Od severnih korov je šlo pa le malo čet v Tripolitanijo. Stanje moštva v severnem delu Italije je danes večje nego je bilo pred mobilizacijo. Pravilno je torej, če se gevori o pomnožitvi vojaštva v severnem delu države. Razven tega so pa v vseh trdnjavah ob glavnih progah z ozirom na eventuelne vojne operacije zelo pomnožili posadke. Povečali so tudi zaloge municije v trdnjavah ob prehodih. Končno se mora še omeniti, da je italijanska mornarica brez vsake strategične potrebe v južnem Jadranskem morju or^ar'/irala nekako nadziralno službo, ki nima drugega namena, nego poizvedovati, katere avstro • ogrske 1 arije zapuščajo Jadransko morje. V«e te naredbe ne morejo iz drugega izvirati nego iz nezaupanja, ki je ima Italija napram Avstro - Ogrski. Mobilizacija v Rusiji. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča, da se na ruskem Poljskem govori o mobilizaciji ruske armade. Od 12. t. m. mobilizirajo 6. kor varšavskega vojaškega okraja v guherniji Lodz in Grodno. Varšavski tiskovni krmite je pozval vse redakcije časopisov, da 60 se s podpisi zavezali, da ne bodo prinašali nikakih poročil o vriaškem gibanju v varšavskem v o jaškom okraju. Skoraj gotovo ?o mo-bjp7ačne predpriprave v r«eh okrajih in vojaških opravah toliko napredovale, da bo na prvi eveotnelnl signal vse pripravljeno. Bolgarija. Iz Sofije poročajo, da se je rezervistom sporočilo, da bodo v najkrajšem času poklicani pod orožje. V ministrstvu smatrajo položaj za kritičen. Mislijo, da pride do splošne mobilizacije. Ministrstvo Gešov dela je na to, da pomiri prebivalstvo. PoUttiM KTMlkfl. Draginjski odsek se je, kakor smo ie poročali sooči, sestal takoj po končani eeji zbornice pod predsedstvom poslanca M a n d i e a. Seje ae je udeležil tudi ministrski predsednik, notranji minister, finačni minister, poljedelski minister, vodja trgovinskega in železniškega ministrstva ter drugi sekoijaki šefi in vladni zastopniki. Odsek Je sklenil, da ae saes- ne vprašanje obravnava pred ©lenu-ušesa asnvki, drugi predlogi pa ae od-kaiejo peterim pododaekom. Po volitvah pododeekov se je začela debata a mesnem vprašanju. — Poslanec dr. B e n n e r je predlagal, da naj odsek udejetvi, da uvoa mesa in živalskih surovin is takih dežel, od koder ni pričakovati veterinarnih nevarnosti, ni vezan na dovoljenje ali tudi samo enako postopanje Ogrske v smislu § 12. izvršilnega odloka, člena 20. carinske in trgovinske pogodbe s Ogrsko, da apada tedaj uvoz edino v kompentenco avstrijske vlade. Ugovarjal mu je ministrski predsednik G a u t s c h ter ponavljal svoje prejšnje izjave in končno dostavil, da ne more tega predloga priporočati, kakor bi ga tudi ne mogel, če bi bil sklenjen, sprejeti. Govoril je na to tudi poljedelski minister W i d m a n n o takozvani nevarnosti, da se prenese kuga iz tujih dežel. Končno je naznanil, da je dovoljen iz Srbije uvoz 30 tisoč glav živine, 90.000 prašičev in 5000 ovac. Nato je bila seja prekinjena in je prihonja seja v četrtek ob 4. popoldne. * V parlamentarnih krogih je v pretresu načrt postaviti uradniške predloge na popolnoma nov temelj. Parlamentarni krogi hočejo predlogo izpremeniti v toliko, da pride do veljave princip časovnega napredovanja. Vsled take izpremebe zakona bi se bndget ne povišal za mnogo. Nemški Nationa.v v band je v svoji včerajšnji seji presojal svoje stališče v parlamentu ter hoče zahtevati za sebe vodilno vlogo. Na razgovor so prišli tudi napadi poslanca Mali ka v včerajšnji seji zbornice in izprememba § 55. državnega Ijudsko-šolsega zakona ter prispevek 20 milijonov deželam za izboljšanje učiteljskih plač. Sklenili so zahtevati, da se ta predloga odkaže šolskemu in finančnemu odseku brez prvega branja. Načelnik Nationalverbanda bo zahteval od ministrskega predsednika, da naj takoj započne akcijo za saniranje deželnih financ. Prince Braganza, sinove pretendenta, ki so sedaj v Verinu, da se pridružijo monarhistom, so pozvali španski uradi, da naj zapuste kraj. Kot odgovor so princi pokazali svoje avstrijske potne liste. Bivši perzijski šah je baje pobegnil v Askabad v ruskem Tnrke-stanu ter pustil svojo prtljago v rokah vladnih čet. Med njegovimi stvarmi so baje našli tudi dnevnik z zaznamki o njegovih akcijah, ter ti zaznamki baje kompromitirajo razne dostojanstvenike. • Zaradi revolucije v j užn oki tajskih pokrajinah so v Pekingu zelo vznemirjeni. Najvplivnejše rodbine se izseljujejo in kitajski posli zapuščajo Mandžurijo. Cene živil se višajo od dne dne, nasprotno pa je papirnat denar izgubil vsako veljavo. Run na banke se še vedno ni polegel. Iz vojaškega stališča popolnoma nepotrebno suspendiranje železniškega prometa na sever, veča paniko in otežkoča dovoz živil. Tudi v Šangaju se je začel run na kitajske banke, od katerih je ena že podlegla. Tuje banke pošiljajo neprestano denar, zlasti srebrni denar v Hankav, do sedaj kakih pet milijonov dolarjev. V Han-kavu so izdali revolncijonarji proklamacijo, da naj prizaneso revolucijo-narji vsem onim, ki se podvržejo re-volucijonarni vladi. Amerikanski konzul v Hankavn je brzojavil svoji vladi, da se boji, da pade v kratkem mesto v roke revolucionarjev. Prosil je ob enem, da mu pošljejo v Hankav vojno ladjo. V Hankavn so izkrcale nemške vojne ladje »Leipzig«, »Tiger« in »Vaterland« vojaštvo, ki je začelo neupravičeno boj s množico. Vojna ladja »Leipzig« ima 286 mož, topničarka »Tiger« 125 mož in »Vaterland« 45 mož. NemSke vojne ladje so izkrcale svoje moštvo pod pretvezo, da so tujci ogroženi, dasiravno se ni nobenemu skrivil niti las in vlada v Hankavu mir. Cela provincija Kvang Si ae je pridružila vstašem. Tudi v Trientsinu vre. Vlada je dala na tranaprotnih ladjah prepeljati del vojaštva v Mukden v vstaško ozemlje. Povsod se vrše boji med vstaši in vladnimi četami in velik boj se pripravlja pri VuČangu. Kakor poroča »Sun«, je japonska vlada odredila mobilizacijo svoje mornarice sa obrambo japonskih interesov na Kitajskem. StfllCRkO. Usodni prstan. V Mariboru so prijeli zaradi raznih tatvin 331etnega monterja Antona Heiniacha. Med ukradenimi stvarmi so dobili tudi zlat prstan, ki je imel znotraj vtisnjeni letnici »1860—1910«. Dolgo časa niso mogli zvedeti, kdo je lastnik tega prstana. Heiniseh pa tudi ni hotel o tem nič povedati. Sele čez ne- kaj mesecev se je oglasna kot lastnica prstana baronica Bechbach. Obenem pa, ko je pogrešila prstan, je tndi opazila, da ji manjka še več dragocenosti in cela šatulja raznega nakita. Heiniseh je bržkone to vse že prodal ali kje zakopal in zaradi tega ni hotel povedati lastnice prstana, ki je pokazal sled nove velike tatvine. Avtomobilska nesreča pri En-zeradorfa. Pri Enzersdorfn je trčil nek avtomobil z vso silo v težko obložen tovorni voz. Avtomobil se je popolnoma razbil in odletel na bližnjo njivo. Šofer je težko ranjen, potnik pa mrtev. Tudi tovorni voz je zelo poškodovan. Enega konja so morali vsled težkih poškodb na mestu ubiti. KoroSko. Vlom v železniško postajo. V postajo južne železnice Celovec-Lend je vlomil v ponedeljek po noči neznan vlomilec. Ubil je pri oknu steklo in okno odprl. V postaji je dobil črn kovčeg, ki ga je spravil zvečer mesarski pomočnik Martin K r a s n i k iz Celovca. V njem je bila obleka, čevlji in nekaj drugih malenkosti. Na to je odprl tat predalo za denar in vozne listke. Denarja ni bilo v predalu, vozne listke pa je razmetal — menda v jezi — po tleh. Celovška trgovska in obrtna zbornica. V zadnji soji zbornice je prišel na dnevni red tudi papežev odlok glede odprave praznikov. Zbornica je po daljši debati izrekla, da Hi bilo iz gospodarskega stališča jako umestno, ko bi se vsaj omejilo število katoliških praznikov. Ostra debata se je razvila v zbornici zaradi podpore predsedstvu deželue razstave koroških obrtnikov. Razstava ima okoli 40.000 K izgube. Zbornica je obljubila svoječasno, da dovoli pod gotovimi pogoji za razstavo 2000 K. Ti pogoji pa niso bili izpolnjeni in zbornica ni primorana, dati kako podporo. Predsedstvo pa je prosilo sedaj v očigled toliki izgubi za 5000 K podpore. Po daljšem razgovoru so sprejeli zborovalci predlog, da se dovoli za razstavo, po končanem sklepnem računu razstave 2000 K, drugo leto pa 3000 K, s pristavkom, da zbornica ne dovoli pod nobenimi pogoje kake nadaljno podpore. Končno so sprejeli še več raznih predlogov glede >luž-bene pragmatike za zboruične usluž-bence in glede zvišanja zbornične doki ade. Tri poštne denarne vreče ukradene. Predvčerajšnjim je vlomil na kolodvoru na Starem dvoru uezuan tat v poštni voz in vzel iz njega tri poštne denarne vreče, ki so vsebovale 7000 K. Tat mora biti z domačimi službenimi razmerami jako dobro znan, ker je imel za vlom komaj 10 minut časa. Porabil je namreč odmor, ko je šel poštni odpravnik čakat drug vlak. Drugi dan So našli zunaj Starega dvora ms?r**aiw vreče in prazne denarne zavitke. O tatu še nimajo nobene sledi. Primorko. Iz sodne službe. Sodni praktikanti A. Marica, S. Mogorovič in dr. L. Letich so imenovani za avsknltan-te. Pri računskem oddelku deželnega sodišča v Trstu je sprejet praktikant Andrej Zega. Iz politične službe. Okrajni glavar pri namestništvu v Trstu Filip pl. Reinlein je imenovan za namest-niškega svetnika ad personam. Vodja okrajnega glavarstva v Poreču, namestniški svetnik Ivan Sorli je dobil red železne krone III. razreda brez takse. Okrajni glavar pri na-mestništvu v Trstu Hugo pl. Hen-ri(|Sec je dobil naslov in značaj na-mestniškega svetnika. — Vodstvo okrajnega glavarstva v Gorici in zastopstvo vlade v goriškem deželnem zboru je dobil namestniški svetnik in vodja okrajnega glavarstva v *s*,»i-žani Anton Rebek. Trgovska in obrtna zbornica v Gorici. V zadnji seji zbornice je poročal tajnik Visiak o delovanju zbornice glede ustanovitve novih industrij v Tržiču. Omenil je prizadevanje zbornice v draginjskem vpraša nju in predloge za uvoz argentinskega mesa. Med drugim je odobrila zbornica tudi sledeče predloge: Tele fonska centrala v Tržiču naj se uvrsti v tržaško telefonsko omrežje. Na pravijo naj se nove*proge po Furla niji, telefonska zveza ob Soči s podaljškom do Trbiža in zveza z Vina vo s podaljškom do zveze s Ljubljano. Sprejeli so končno se več predlo gov, ki ae tičejo domačih trgovskih in obrtnih razmer. Kolera. Zdravniški oddelek tržaškega nameatništva poroča, da sta oboleli v Taru za kolero 2 sestri dn* 13. oktobra za kolero umrlega kmeta Matevža Munde. Ubegli baritoniat in impresarij Impresarij in baritoniat v gledališču »Penice« v Trstu Herman de FUipp* je pobegnil. Ni pa postal nesvsst as mo primadoni, marveč celemu osob ju. Odnesel je namreč s anfce aa p° potnico plačo svojih tovarišev v zneska 5000 K. Igralce in igralke je to tako ujezilo ,da sploh niso hoteli več igrati in je morala za soboto določena sklepna predstava izostati.Filippi je pobegnil bržkone v Italijo. Goljuf ni posredovalec za službe. Včeraj je prijela policija v Trstu brezposelnega Antona Brandolosija. Ovadilo ga je neko dekle, ker jo je ogoljufal za 20 K. Izdal se je, da je •posredovalec za službe in obljubil takrat. brezi>oselni toženki, da ji pre-^rbi dobro mesto. Za nagrado mu je dala toženka že naprej 20 K. Pokazalo se je, da je ta kupčija možakarju dobro nesla in da Brandolosi tudi ni bil len. Že do danes se ni zglasilo nič manj kot 27 deklet, katere je ogoljufal na enak način za različne zneske. Nezgode. Delavcu D. Fontanutu r Miljah je padla na levo nogo težka utež in mu jo močno poškodovala. — lSletni mehanik Angelo Minussi si je zlomil včeraj pri popravljanju nekega stroja desno roko v komolcu in v rami. Odpeljali so ga v bolnišnico. — Ko je včeraj odplul koprski obrežni parni k iz Trsta, je skočil raz krov v višini valoloma neki finančni paznik. Parnik je moral takoj ustaviti, ker bi bil sicer potegnilo valovje paznika pod parni vijak. — V gostilni vdove rJ. Košata na cesti Brolet-se je vnel vsled neprevidnosti nekega pijanca sodček špirita. Ker ognja niso mogli pogasiti, so vrgli sodček na cesto. Sodček je zadel in gal mimoidoča lOletnega mehaniku R. Sabadiuija in 271etnega mornarja A. Totta iz Kopra. Dobila sta težke poškodbe. Razno teh dveh so li več ali manj težke opekline gospodinja in 4 gostje. Nevarna stava. V neki gostilni Trstu je stavil včeraj 321etni delavec A rt ur Trevisan, da bode požrl petkronski tolar. Spravil je tolar res d goltanca, kjer mu je obtičal. Odpeljati so ga morali takoj v bolnišnico, kamor je prišel že nezavesten. Tatvine. Trgovec Izak Ludvak. je začasno v Trstu, je naznanil nekega špediterja na cesti Geppa v Trstu, da je ugotovil na njegov račun pri raznih strankah 140 K. Tega pa mu ni izročil. Tudi ga dolži še vel ilrugib poneverb. Neznani tatovi so tdli v neki tržaški gostilni hlapen Babica denarnico, v kateri jo imel 100 K denarja. Pomorski promet v Trstu. Vee-raj je odplul ii Trsta Llovdov brzo-•nik »Brcgenz« v Bombav. V Trstu je vkrcal loo potnikov, med ka-i« rimi so bili skoro sami Angleži. V tretjem razredu se je vkrcala močna družba Indijancev, ki so vzbujali mogu pozornosti. — Parnik »La-pad«, last tvrdke Marinovič v Dubrovniku, je včeraj na potu iz Be- v Trst vsled goste megle obtičal eskn v bližini pomorskega lazare-1 S"i Sv. Jerneju. Sele po veeumem se je posrečilo koprskemu parni- S. Giusto in uradnemu parniku »Audaxuki kandidat g. Adolf Ribnikar v disciplinarni pr«»-i.-kavi. Kar se v naši državi še nikdar ni zgodilo, kar kulturni svet še slišal, pripetilo se je dane* v naši eli. Zoper deželnozborskega kanta g. Adolfa R i b n i k a r j a je M oskrbovanje občinskih* opravil Ljubljane začasno postavljeni deželne vlade svetnik vitez Lasehan vpeljal disciplinarno preiskava češ, da je »glasom obvestila deželnega odbora na raznih shodih •■'"'dno-napredne stranke na nekvalificiran način ob reko val deželni odbor in tudi e. kr. deželno vlado.« Ne-nven atentat na državljansko svo-«j i nradništva je to, bn /primerno rtasilstvo, ki ga izvajajo klerikalci ofom deželnega odbora in c. kr. de-ie vlade in vladnega svetnika •iiana na deželnozborskega kandidata narodno-napredne stranke. Klerikalci bi radi na ta nepostaven, krivičen in sramoten način preprečili izvolitev g-. Adolfa Ribnikarja. Badi bi mu z najbrutalnejšim nasil-stvom zamašili usta, da bi ne mogel kandidat raskrinkavati klerikal-korupcije v naši deželi, kajti polt i imel njihov Pogoreto lahko stališče in bi s pomočjo Nemcev gotovo zmagal. Tako podlo, tako propadlo niti dunajski krščanski soei-ialci niso zlorabljali uradne* moči, ket to dela klerikalna dozelnozbor-*kix večina v naši deželi. Disciplinarna preiskava, v katero so klerikalci spravili našega kandidata za dežel tj i zbor kliče po odporu, po najodloč-Bejšem protestu, ki se mora dvigniti iz vsefa naših vrst. Višek klerikalnega nasilstva in korupcije mora dobiti zasluženo plačilo! + Kranjski deželni odbor — dobrotnik kmečkega stanu. Med vsemi -'"'blastnijami je gotovo finančna oblast najmanj priljubljena. Navadno si jo ljudje predstavljajo kot neznansko požrešno pošast z velikim J »svedrom, s katerim neusmiljeno de-I re, kar ji pride v kremplje. Finanč-| na uprava je strah vseh davkoplačevalcev in da bi bila finančna uprava sploh zmožna, delati pravično, se zdi ljudem popolnoma nemogoče. A vender smo sedaj doživeli preznači-len slučaj, v k t ere m se je pokazalo, da je finančna uprava bolj pravična in bolj usmiljena, kakor pa naši patentirani dobrotniki in reševalci kranjskih kmetovalcev. V tem slučaju so vloge zamenjane. Finančna uprava je nastopila kot zaščitnica kmečkega stanu, kranjski deželni odbor pa kot krvoses, ki hoče kmečkemu ljudstvu naložiti po krivici novo breme. Slučaj je naslednji. Praznota v deželni kasi je napotila klerikalni deželni odbor, da išče povsod, k^cr bi se dalo dobiti kaj denarja. Lotil se je tudi kmečkih ljudi, ki predajajo od doma zaklanih preričev večje ali manjše množine spete. Tem ljudem je deželni odbor predpisal, da morajo plačevati užirninsko ti t »k latio. Toda finančna uprava se je enum dobrotnikom in reševalcem kmečkega stanu uprla in je rekla, da ti kmetovalci nimajo plačevati užit-nino. Finančna uprava se je pri tem sklicevala na izjemne določbe § o. postave o užitnini o mesu. A kaj je rekel za blagor kmečkega ljudstva tako goreči deželni odborRekel je, da po njegovem mnenju so t>o revc-nem paragrafu oproščeni užitnine samo tisti, ki s špebom na debelo kupcu jejo in izvršujejo kupčevanje s špehom kot obrt, mali kmet. ki od En o jih doma zaklanih prešičev nekaj špeha proda, pa da mora plačati davek. Občudujemo to modrost in veliko človekoljubnost klerikalnega deželnega odbora. Ker finančna oblast ni hotela dovoliti, da bi klerikalni deželni odbor naložil kmetovalcem ta davek, se je deželni odbor pritožil na upravno sodišče, kjer je pa s svojo pritožbo klavrno pogorel. Zastopnik finančne oblasti se je pri obravnavi postavil na stališče, da je nare vnost vnebovpijoče, kar zahteva banjski deželni odbor, da naj bo mali kmet, ki nekaj špeha proda, obdavčen, veliki knpčevalec s špehom pa naj bo tega davka oproščen. I'pravno sodišče je pod predsedstvom senatnega predsednika Savu"kega pritrdilo finančni upravi in j pritožbo deželnega odbora zavrnilo kot popolnoma neutemeljeno. Taks jo je torej klerikalni deželni odri, r zopet enkrat temeljito polomil in pri ti priliki pokazal, kako iskren p7 ijatelj je kmečkemu stanu. Prava BTCČa je, da je deželni odbor s svojo pritožbo pogorel, zakaj Če bi bil zmagal, bi morala skero vsaka hiša na kmetih plačevati ta davek. V prihodnje bodo pač morali risarji finančno upravo upodabljati kot predstavite-Ijico pravičnosti, deželni odbor pa kri pošast s svedrom. -J- Besede in dejanja. V državnem zboru je dr. Šusteršič grmel proti državnim uradnikom in uslužbencem in jih je dolžil. da nič ne delajo ter zahteval, da naj se jih vsaj 40 odstotkov iz službe spodi. Ne bomo o trm govorili, da državni uradniki in uslužbenci vso svojo plačo do zadnjega vinarja zopet tam izdajo, kjer so nastavljeni, da uradniki in uslužbenci vse kar zaslužijo zopet dajo zaslužit] hišnim posestnikom, trgovcem, obrtnikom, mašnikom itd. itd., sni ve vsak razumen človek, kako bi bilo na 7">r. z Ljubljano, če bi uradniki in uslužbenci ne Au-striaca« piše Herman Bahr tudi tole: »Ali ni Avstrija na potu, da postane moderna drsava«! Po zakonih da, toda pri nas ima zakon samo to moč, da nam nikakor ne more pomagati. Mi si prav lahko dovoljujemo moderno zakonodajstvo, ker pušča v-ak nov zakon vse pri starem. Pri nas se namreč izdajajo zakoni, a s tem so oni tudi rešeni. Prava umetnost avstrijske uprave obstoji baš v tem, da napravi vse zakone neškodljive, uporabljajoč jih na popolnoma jH>seben način tako. da jim ubija smisel. S tem si je tudi mogoče tolmačiti, zakaj se oni »zgoraj tal, da bo tudi on pustil slov. gledališče v miru, a zdaj je ze pozabil na to in je slov. gledališče zdelal kar je mogel. Ker stojimo sploh na stališču, da sme vsak svobodno izrekati svoje mnenje, naj bo potem že pametno ali m*umno, utemeljeno ali neutemeljeno, zato tudi »Slovencu« nič ne zamerimo njegovih izvajanj, in občinstvo tudi ve, pri čem da je s »Slovencem« in z njegovimi prizadevanji glede gledališča. Javnost bo pa morda zanimalo izvedeti, kaj je pravi vzrok »Slo vence ve« najnovejše jr-ze na gledališče. Igra »Zlata skleda« ga je razjezila. Ta igra je namreč satira na korumpirane krščanske so-eijalce na Dunaju. Kar imenujemo pri nas klerikalno korito, to je v igri imenovano zlata skleda. V »Zl;> ti skledi« nastopajo poti francoskimi imeni sami znani najboljši prijatelji in protektor ji naših klerikalcev in zaradi teh je dobil »Slovenec« napade besnosti. Naj mu njegov hišni psihi jater ordinira mrzle rjuhe! *+ Iz izvrševalnega odbora na-rodno-napredne stranke. Po sklepu zadnje seje izvrševahiega odbora se otvori it novembra t. I. izobraževal-no-politini tečaj z teoretičnimi predavanji in praktičnimi vajami. Ker potrebujemo strokovno izobraženes-a političnega naraščaja vseh stanov, vljudno vabimo vse one, ki želijo spopolniti svojo dosedanjo naobrazbo glede vprašanj javnega življenja, da se udeležijo tega tečaja. Priglasitve sprejema ustno ali pismeno tajništvo narodrjo-napredne stranke (Wolfova ulica 10/1.) do 31. t. m. Natančnejše informacije se dobijo istotam. Podrobni program tega tevaja se razpošlje tudi vsem ttrkajšnjim naprednim društvom. ^-f- Občinske volitve v Domžalah. Piše se nam iz Domžal: Boj za občinsko upravo bo dne 25. t. m. Boj bo ljut. Na eni strani stoje možje, katerim je bi n gor občine fako pri okazano. V mestni klavnici je bilo zaklanih od 1. do 8. oktobra 79 volov, 5 bikov, 10 krav. 268 prašičev, 112 telet, '22 koštrunov in 1 kozlie. Vpeljalo se je 250 kg mesa, 9 zaklanih prašičev in 13 zaklanih telet. Prijeta tatica. Koncem preteklega meseca je prišla k posestnici Mariji Stainfer v Tez u u pri Mariboru 381etna brezposelna služkinja \nt<> nija Svetlin, rodom i/. Tržiča, pristoj na v Kamnik in prosila m prenočišče. Ko je zjutraj odšla gospodinja v mesto, ji je Sveti i nova okradla razno obleko in dežnik ter pobesrniln. Mest na policija je te dni Svetiinovo izsledila v mesta in j«» aretirala. Kakor se je pozneje dognalo. ]»- bi hi ar«-i" vanka že opotovaut» /.a rad i tatvUM pred k azn ovan a. Ko je bila --voj ena zaradi tatvin«* v Mariboru »lTitll se je hotela v Raporu d>esiti, na kai je bila oddana v bolnišnin» na opazovalni oddelek in od tam pobejrnila. Tudi v Celovcu je še nedavno, ko je bila prijeta, simulirala bolezen, p<» tem pa iz bolnišnice ušla. Tudi pri ljubljanski policiji je naenkrat Svetlela in začela pljuvati kri. Tati<»> prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je prekri d jem-, da ji ne bo sreča za pobeg tako mila kakor drugod. Z motornim kolesom je včeraj IK)poldne v Šelenhurgovi ulici neki mehanik podrl Sletno šolsko učenko Frančiško Zupančičevo ter jo aa obrazu nekoliko pn&OnVlvul. Pri padcu si je deklica omajala tudi dva SO ba. Mehanik je |>oškodovanki takoj preskrbel zdravniško pomoč ter ji dal primerno odškodnino. Zahojček slaščic je bil predsnoč-njini ukraden pred neko trgovino na Martinovi cesti. Sladkosnedež je policiji znan. Zasačil je v nedeljo ]»oljski Čuvaj Fran Gorenji- štiri Barja ne kat« ri so v Crni vasi na limanice lovili ptičke in jih imeli ze 10. Čuvaj je ličarjem pobral limanice, ptičV izpustil, neopravnVnce pa naznanil policiji. Za 427 K M vin. las je izvabil neki brivec iz Inomosta nekemu tukajšnjemu brivskemu mojstru | pretvezo, da kadar dobi blago, mu denar pošlje antena menice. Le-ta mu je lase res pošteno poslal, do denarja pa sedaj nikakor ne more priti. Kolo ukradeno je bilo včeraj pred justično palačo čevljarju Avgustu Škofu. Kolo je »Kinta« s torpedi* prostim tekom, ima navzgor zaviha hano balanco, kolesi sta temnordoče lakirani. Na drožici ima pod sedežem vtisnjeno številko Policijska številka ol je črna na belem polju, tovarniška pa 11.693. ki je vtisnjena na levi strani okvirja. Kolo je cenjeno 120 K. Pred nakupom se svari. V spanju ukraden. Ko je predvčerajšnjim delavec Štefan Sonček med opoldanskim odmorom na južnem kolodvoru poleg proge zaspal, mu je med tem časom iz žepa izginila denarnica z bankovcem za 20 K. Ko se je prebudil in tatvino opazil, je takoj tatvine osumil svojega 171etne-ga tovariša Ivana Hegediisa iz Ogrskega in 371etnega Jožefa Novaka. Hegedus mu je ušel, a ga je stražnik pozneje aretiral, kakor tudi Novaka. Zadnji je bil med tem, predno je prišel ponj stražnik, denarnico skril y žaganju. Oba so izročili sodišču. Čigava je briljantna igla? Pri policiji je deponiran zastavni listek »Mestne zastavljalnice«, na katere- a;a je zastavljena zlata ovratnična igla z briljanti. Lastnik naj se zanj eimpreje zglasi v policijskem uradu, ker bode sicer igla ta mesec zapadla prodaji. Delavsko gibanje. Včeraj se je ■ južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 78 Slovencev in 44 Hrvatov, 38 Hrvatov je prišlo pa nazaj. 40 železniških delavcev se je odpeljalo v Št. Vid na Koroškem. Izgubljeno in najdeno. Jeti Mikuscheva je izgubila črno žensko vrečico, v kateri je imela denarnico s manjšo vsoto denarja in dvoje očal. — Sprevodnikova vdova Marija Ga-letova je izgubila v robcu zavezanih 7 K 52 vin. — Neka gospa je izgubila polsvilnat solnčnik in črno sprehajalno palico. — Gospa Ivana pl. Sladovičeva je izgubila zlat prstan s tremi briljanti in rubinom. Pošteni najditelj se vljudno prosi, naj ga odda gosp. SI ado viču, črkostavcu, »Učiteljska tiskarna«, kjer dobi primerno nagrado. — — Šivilja Jožefa Ko-šičkova je izgubila denarnico, v kateri je imela do 15 K denarja. — Terezija Tomšičeva je izgubila srebrno ovratno verižico. — Učenka trgovskega tečaja Marija Pavlinova je izgubila zlato žensko uro ■ drobno srebrno verižico. — Zlato zapestnico v obliki deteljice je našel gosp. Albert Peldstein, knjigovez na Radeckega cesti št. 12. kjer se taista tudi dobi. Germani mig na linhlian-snem sodišču. Predsednik deželnega sodišča Els-ner je izdal na vse podrejene mu uradnike okrožnico, v kateri jih opozarja, da je notranji uradni in poslovni jezik nemščina, ter jim najstrožje zabičuje, da se morajo po tem ravnati tudi v osebnem obče vanju med sabo, v kolikor se to tiče uradnoga poslovanja. To se pravi: slovenski uradniki se morajo v sodnijskem poslopju tudi v razgovoru med sabo posluževati nemškega jezika. Ta Elsnerjeva naredba je nezaslišno kršenje pravic slovenskega jezika in naravnost omejevanje osebne svobode slovenskih sodnih uradnikov. Značajni slovenski uradniki bodo ta ferman ignorirali ker nima nihče, in tudi Elsner ne pravice, da bi jim zabranjeval rabiti slovenski jezik v medsebojnem občevanju tudi v sodnem poslopju samem! Opozarjamo slovenske in sploh slovanske poslance na ta slučaj in jih pozivamo, da spregovore resno besedo v parlamentu ter poskrbe, da bo vlada Elsnerja poučila, da je pač predsednik deželnega sodišča, ne sme pa biti obenem politik in izvrševalni organ nemškega „Volksrata"! Prosueta. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek se poje prvič za par - abonente Gilbertova vesela opereta »Sramežljiva Suzana«. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj si to opereto, ki je polna komike in humora, ogleda. Izvaja se prav dobro. — V nedeljo zvečer se poje Verdijeva opera »Rigoletto«. — V torek se igra prva klasična drama »Sappho« Fr. Grillparzerja. — Prihodnji teden pride na oder Smetanova opera »Prodana nevesta« v novi režiji in brez krajšav. Slovensko gledališče. V torek zvečer so prvič ponavljali Straasso-vo komedijo »Zlata skleda«. Obisk je bil malo l>oljši, kakor je to navada pri dramah, in vedelo se je, da se publika dobro zabava. Po luzitanski stranki desnice so padale hude besede in zelo usodno so se razgaljali njeni prvaki. Igralci so bili dobri; zlasti g. Kučič, ga. Šeti-ilova in g. Bukšek. — Pri tretji deputaciji sta se pokazala na odru dva statista, od katerih se je zlasti levi preeudno izkazal. Morda bi mu pristojala cirkuška glorija. Rožne stvari. * Kolera. Sanitetni oddelek notranjega ministrstva naznanja, da se je pripetilo v provinciji 9 novih slučajev kolere. * Zaradi bede. V Oberleuthens-dorfu je zastrupila zaradi neznosne bede 381etna čevljarjeva žena Marija Prisot svojih 5 otrok v starosti 2 do 16 let in sebe s sokom volčjih jagod. Zdravniki pravijo, da nobeden ne bo okreval. * Razdelitev nagrad povodom avstrijskega letalnega tedna. Iz Dunajskega Novega mesta poročajo, da so razdelili povodom zaključka avstrijskega letalnega tedna za 48.784 kron nagrad. Nagrade so dobili sledeči letalci: nadporočnik Bier 18.108 kron, Illner 10.000 K, nadporočnik vitez Blaške 5350 K, nadporočnik Miller 4664 K, inženir Štanger 4038 kron, inženir Warchalowsky 2008 K, pL Umlauf 1250 K, inženir Zablatnik 1200 K, Hold 800 K, Kari Warcha-lowsky 600 K, Vidmar 500 K in nadporočnik Stohanzcl 256 K. — Nad- poročnik Bier je dosegel s svojim di-stančnim poletom svetovni rekord. Avstrijska aeronavtična komisija mu je podelila zaradi tega zlato kolajno. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da se vrši v četrtek, 4mm 19. oktobra 1911 ob 1,9. zvečer v gostilni gosp. Marjana (pral »Katoliški dem") na Turjaškem trgn 1 volilni shod na katerem poročata kandidat za deželni zbor g. Adolf Ribnikar in drž. poslanec g dr. VI. Ravnihar. Somišljeniki, udeležite se shoda polno-številno. Odbor, Telefonska in brzojavno poročila, DRŽAVNI ZBOR. Reforma poslovnika. Dunaj, 18. oktobra. V današnji seji zbornice se je pričela debata o reformi poslovnika. Kot prvi je govoril češki socijalni demokrat Va-nek, ki je izjavil, da je reforma tudi ss češke socijalne demokrate sprejemljiva, toda le takrat če izključuje vsak terorizem manjšin v parlamentu. Dunaj, 18. oktobra. V nadaljevanju seje je priporočal notranji minister grof Wickenburg sprejetje re-foime poslovnika. Izjavil je, da vlada ne reflektira ravno na to, da bi bila sprejeta njena reformna predloga, da ji gre edino za to, da se poslovnik reformira. Govorila sta nato še češki agrarec Sedlak in češki naredni socijalist Stribernv. Politična situacija. Dunaj, 18. oktobra. Včerajšno glasovanje je eklatantno dokazalo nevzdržljivost sedanjih razmer v zbornici. Vladni krogi to glasovanje imenujejo neprlasovanje. Vzrok poraza poljsko-nemške majoritete je brez dvoma nediscipliniranost nemškega Nationalverbandn, kateri svojih Članov ne more vzdržati v zbornici. Poljaki so morali že ponovno izkusiti, da so jih zapustili njih zavezniki. Umevno je, da vlada med Poljaki veliko ogorčenje. Poljski klub je izjavil, da tako ne gre naprej in faktično je imel načelnik poljskega kluba Bilinski pogovor s češkima poslancema Fidlerjem in Kramafem, kako bi bilo mogoče sanirati parlamentarne razmere. Ob 2. popoldne je imel mladoeeški klub sejo, v kateri je prišla na razgovor situacija parlamenta, katere rešitev jp nujno potrebna. Tudi ministrski predsednik in Cehi imajo pogajanja ter so zastopniki »Enotneera češkeca kluba« ravnokar odšli k min istrskemu predsedniku, kjer bo padla odločitev. Ob 4. popoldne ima > F.notni češki klub« plenarno sejo. Ca bodo poeraianja Cehov z ministrski ni predsednikom imela neroden usoeb M plenum »Enotnega češkega kluba« ne sestane, da se otrne sklepnniu o končnem stališču čoškecra kluba in vsake-mn prejndien. Kikor izve nn^ dunajski urednik, pride tudi rekonstrukcija kabineta zopet na razprovor, Jugoslovani pa pri tem ne prideio v no-štev. čeprav se je morda ia nred kratkim računnlo s tem. Včeraišnii naston dr. ftusteršiča. ki je hll višek taktične nerodnosti, je z*»lo oškodoval položni Slovencev. O tem si je tudi dr. Susteršič sam najbolj na jasnem. Odseki. Dunaj. 18. oktobra. Danes se je pasta! tu odsek za riržavn** nastav-ljcnce« ki je izvolil ss svojega predsednika barona D' "Flverta, za podpredsednike pa poslance Germana, Moračevskcga in Buri vala. Odsek bo kakor hitro moeroče rešel uradniško nredloeo. Jutri ima odsek donoldne in popoldne seje. Konstituirali so se Pa danes tudr še naslon ji odsoki: železniški odsek, od^ok za socialno zavarovanje, n??cfjonalno - politični in finančni odsek. Mornariški odsek. Dona t, 18. oktobra. Danes se je sestal tudi odsek za pomorsko ribarstvo in plovbo, kateremu je predsedoval poslanec Dulibič. Odsr-k je sklenil pozvati vlado, da nemudoma izdelala zakon za pomorsko ribarstvo in osnuje nov pomorski plovni red. Poljsko - rusinska sprava. Lvov, 18. oktobra. Tu se vree konference med poljskimi in rosin-skimi politiki zaradi poljsko - rusinske sprave. Konference se bodo v najkrajšem času nadaljevale. Nesreča pri stavbi. Budimpešta, 18. oktobra. Včeraj popoldne se je podrl pri neki stavbi na trgu Rakoezv oder ter pokopal pod seboj 30 delavcev. Kolikor je doslej znano, so našli 2 mrtva, 6 smrtno nevarno, 7 težko in 5 lahko ranjenih. Rešilna dela nadaljujejo. Oder je bil baje iz slabega lesa. Atentat aa kneza Trubeekoja. Novocerkask, 18. oktobra. Včeraj zvečer ob 7. je izvršil na postajališču Kristi neki dijak atentat na člana ruske dme kneza Trubeekoja. Vdrl je v voz, v katerem je bil knez in ustrelil iz revolverja večkrat na njega. — Knez Trubeckoj se je zgrudil zadet na tla in kmalu nato umrl. Morilec je baje neki Trbeckojev sorodnik. Maroško vprašanje. Frankobrod o. M., 18. oktobra. Pogajanja glede kompenzacij Nemčiji zaradi Maroka grozi, da se razbije, kar bi moglo imeti zelo resne posledice. Anglija anektira Egipt. Dunaj, 18. oktobra. Današnja »Neue Preie Presse« poroča, da namerava Anglija anektirati Egipt, kar bi moglo imeti kolosalne politične posledice. Revolucija na Kitajskem. Berolin, 18. oktobra. Iz Hanka-va j»oročajo, da so nemške vojne ladje izkrcale vojaštvo, da varuje Evropejce pred ekscesi revolucionarjev. Baje obstoja nevarnost, da uprizore revolucijonarji ekscese tudi drugod. London, 18. oktobra. Vest, da so nemške vojne ladje v Hankavu izkrcale vojaštvo, je tu hudo osupnila. — Ik)je se, da bo imel ta korak Nemčije dalekosežne politične posledice. London, 18. oktobra. Iz Šanga/r* prihaja poročilo, da beži vsak dan več tisoč Evropejcev iz raznih kitajskih meet. Petrograd, 18. oktobra. V Pekingu vlada panika. Cene živilom so rapidno poskočile. Papirni denar je prišel ob veljavo. Ljudstvo oblega banke. Podkralj v Nankingu je iz strahu pred vojaštvom dal razorožiti celo 9. vojaško divizijo. London, 18. oktobra. V Zedinje-nih državah stanujoči Kitajci so priredili velika manifestacijska zborovanja za veliko kitajsko republiko. Vodja v Ameriki živečih Kitajcev dr. Sun Yat Sen se je izrazil, da hočejo kitajski revolucijonarji napraviti popolnoma moderno republiko, ki hi uvedla tudi popolno enakopravnost mož in žena. Zveza ameriških Kitajcev se je obrnila tudi na predsednika Zedinjenih držav Tafta, da naj intervenira pri velesilah, da ohranijo te striktno nevtraliteto. London, 18. oktobra. Po poročilih iz Amerike, se je napotilo 65.000 oboroženih Kitajcev iz Vučanga v Kajpang, da se tam bojujejo z vladnim vojaštvome Če zmagajo v tem boju revolucijonarji, je tudi usoda mesta Kanton zapečatena. Italijansko-turška vojna. Italijanski porazi. Carigrad, 18. oktobra. V okolici Derne in Bengasija so se vršili zopet boji med italijanskimi in turškimi vojaki. Kakor se poroča, so Italijani doživeli že več občutljivih porazov. Rim, 18. oktobra. * „Agencija Ste-phani" dementira vse vesti, da bi bili Italijani v kaki bitki poraženi. Prod rsnje Italijanov. Malta, 18. oktobra. Kakor poročajo iz Tripolitanije, je turška vlada naročila turškemu vojaštvu, da naj se omeji samo na male bitke. Kakor poročajo, so začeli Italijani prodirati proti Djebelu. Poveljnik turških čet. Rim, 18. oktobra. »Tribuna* poroča, da je bil turški poveljnik Munir paša zaradi nezmožnosti odstavljen in je prišel na njegovo mesto general Nicho. črna gora in Turčija. London, 18. oktobra. Crnogorski zunanji minister je izjavil poročevalcu „Timesa", da bo Cma gora varovala dokler bo ohranjen na Balkanu status quo strogo neutraliteto; če bi se pa prenesle vojne operacije z bojišča v Afriki v Evropo, bo tudi Črna gora primorana poseči vmes in varovati svoje interese. Cetirje, 18. oktobra. Prebivalstvo Crne gore je zaradi italijansko-turške vojne zelo razburjeno. Kralj Nikolaj potuje po črnogorskih naselbinah in je po 10 ur na konju. Turčija ne mara intervencije. Carigrad, 18. oktobra. Snoči se je vršil ministrski svet, ki je sklenil odkloniti vsako intervencijo in vstrajati v vojni proti Italiji. »Ikdam- poroča, da namerava Turčija izvršiti napad na Tripolis. Francoske vojne ladje pred TripoH-som. Toulon, 18. oktobra. Francoska oklopnica »Leon Gambetta« je dobila povelje, da odpluje pred Tripolis, da varuje interese francoskih podanikov. Ameriška eskacfra v Arhipelu. Carigrad, 18. oktobra. Listi poročajo, da se je pojavila v Arhipelu ameriška eskadra, obstoječa iz 6 velikih vojnih ladij in da so italijanske torpedovke pri priči izginile. Turška vojna mornarica. Rim, 18. oktobra. Listi poročajo, da je turška vojna mornarica k boju pripravljena in se je umaknila v Dardanele. Diktatura na Turškem? Solun, 18. oktobra. V političnih krogih se zatrjuje, da je nastal med Mladoturki razpor. Militartetična frakcija ima namen strmoglaviti vlado, razpustiti zbornico in proglasiti vojaško diktaturo. Gospodarstva. — Perutninsrska razstava je vsled raznih ovir, zlasti pa vsled pre-pičle priglasitve k razstavi, preložena na poznejši čas, kar naj vzamejo na znanje vsi, ki so se priglasili. Odbor jih obenem prosi, da se udeleže razstave na spomlad in med znanci agitirajo za obilno udeležbo. Na Dolenjskem se je lanska razstava krasno obnesla, v središču pa se odlikujemo po nebrižnosti in čakamo, da nas vse druge dežele prekose, potem šele capljamo za njimi. Odbor. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za Ciril - Metodovo družbo: Marica Kemperie, JDnnaj, 10 K, nabrala ob priliki odhodnice gosp. dr. Marna. Za »Radogoja«: Ivan Hribar v Ljubljani, 20 K, mesto venca na grob pokojne gospe Ivane Kuhar -jeve. Za »Sokolski dom« v Domžalah: Rodbini Fran Kuharjeva in Slokar-jeva v Domžalah 20 K, mesto venca na krsto pokojne gospe Ivane Kuhar je ve. Živeli nabiralci in darovalci! V izkazu darov mesto venca na grob pokojnega dež. oficijala Pogačnika se je vrinila pomota. Gosp. sodnik !ože Janša je daroval 10 K in ne 5 K. kakor je bilo pomotoma zabeleženo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Brzojavka. Biel - Tramelau (Švica). Bivajoč tukaj, da nakupim več tisoč najfinejših švicarskih ur, pozdravljam vso svoje znance ln odjemalce. 3569 Fran Čuden. Borzna poročila. ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. IrUii kirti tftatjske tone i& oktobri itn. ■aloiSenl sastati 4'/» majevi renta .... 4*2*/, srebrna renta .... 4*/« avstr. kronska renta . . 4#/. ogr. 4« fl kranjako delelao posojilo 4«/, k. o. tette dež. banke . SreCke la 1.1860 % , . h tt 1864 • • • uske ..... letneljtke I. izdaje w n. ii ogrske bi potetne . dna. komunalna avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avttr. rdeč. krila . of1- mm* bazilika . . . . tttfike..... M a Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne drafbc . Južne železnice , . . . Državne železnice . . . Alplne-Montan .... Ceike sladkorne družbe . Zhrnoatenskc banke. • . t>««r.l BtAf.vai 9140 91-60 9460 94-80 91 40 91 60 9060 90 80 9410 95*10 93-— 94 — 421 - 433 — 603 — 615 — 300 — 311 — 296 — 302- 271 75 277 75 249 — 255 — 503 — 515 - 492 — 504 — 81- 87 — 72-50 76 50 45 75 49 75 35 15 39 15 23545 238 45 469--- 473*— 636 — 637 — 536— 537 — !0950 110-50 725-50 726 50 813 — 814 - 309-— 310 80 279'— 280-— 11-40 11-44 117*75 117 95 9610 96 20 94 90 9510 254*25 255-25 Cekini . . . Mark* . . . Franki . • • Lira . • i • Rubi)!. • * • Žitna* esne tj Budimpeftti, Dne 18 oktobra 1911. Teras I a. Pšenica zaoktober 1911. . Pšenica za april 1912 . . rtž za oktober 1912 . . . Rž za april 1912. • • • • Koruza za maj 1°12 . . . 8ve«; za okt«-bef 1*H1 ves za april 1912 . . . Ifahtlff. Trdno. za za za za za za za 50 kf 11 97 50 kg 12-11 30 kg 1035 50 kg 10 53 50 kg 8 62 50 kc 9 45 50 kg 9*67 Avstrijska speciallteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega »Mollovega Seidhtz-praska". ki je pre-skuseno domače zdravilo in vpliva na želodec krepimo ter pospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom Skatljica 1 B. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr. dvorni zalagat* lj, DUNAJ, Tuchlaubcn 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 18 Dojenčki naj le vpijejo, ako fto lačni ali mokri. Trajnemu vpitju je največkrat vzrok telesno zaprtje, kj ga zabran ju jp hranitev h »Kufeke« in mlekom. »Kufeke« d»*Ia mleko laže prebavno in vsled svojepra obseg-a rudninskih snovi ter beljakovin tudi povzdiguje njegovo redilnost Jle silite otrok ako ne gre za trmoglavost nego za resnično mržnjo. Na tako mržnjo bomo pri navadnem ribjem olju pač največkrat za-Prittfto uma «.,.,, , , . to mamko — deli, ki je že sploh otrokom ribi**™ — mak jn tucjj odraslim zoprno. Kdor Scottovega postopanja, za nadomestilo poseže po -.; ScottoVi emulziji ne bo občutil zoprnosti. Sestavljena po že 35 let starem Scottovem načinu, je Scot-tova emulzija tako lahko prebavna, da jo celo slab želodec lahko prebava. Tudi n/ podcenjevati slast pospešujočega učinka Scottove emulzije, ki se kmalu pokaže pri naraščanju telesne teže in zboljšanju :: splošnega počutka. Pri nakopa rahtevajte izrecno Scottoro etnnlr'jo. Znamka »Scott« je, ki je vpeljana še če« «5 let in jamči ta dobro kakovost in učinek. Cena i*virni steklenici 2 K 50 Dobi «e v vsaki Ukarr> 9 Zlata svetinja 'Berolin, Pariz, Rim itd. tlajboljft feozm. Bstiio a 4- 0. SETDL Stritarjeve alice 7. Kemik dr. Ing. Hirsch. Olomuc Kc mično-tehnična preiskava je izpričala, da |c nSeydllnM prav izvrstno uporabna ustti3 voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Proti praha jem, luskinam in izpadanja las deluje naj bolj išc priznana Tanno-caintii tinta katera okreoouja lasliče, odatranjuje luske in preprečuje Izpadanja las. 1 tirklrnlra z navodom 1 Hrano. Raspoiilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vssh prs'zkušsnlh zdravil, msdlc. trli, msdicinsl. vin, specliaM tat, najfinejših parfumov, kirurgi s klh obvsz, svsžih mineralnih vod itd. Dež. lekarna MIlana Leusteka v LJubljani Risi era cesta it L poleg novozgrajenega Fran Joiefovoga lubli. mostu 169 V tej lekarni dobivalo zdravila tu u člani bolniških blagajn jasne telesni je, c kr. tobačne tovarne in okr. bolnJike blagajne v Lfubl|sal. Svarilo pred pon a red bani i! Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Če bi vžival Ne bil bi bolan! Harotajte ..FL0R1AN" o4 lidclovalaice 1 Našlo? it naroČila: ..riOHAN ijalljiss. ^BBM- Postavno varovano. T.I«fon *«•». 16. 7. ■•tanowlJ«M tftelnlika draiba KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA LJUBLJANI Stavbno podjetništvo $ p I ea rita dela § opekarne m strojnim obratom v K in miaearstvo te v Opatiji. - »osa is stavbna te ia dela vsake vi Mtf eorolosifoo poročilo. Srertiji iračai tlak 30.7« mm višina w*4 Borjem s#t-2 O —£ O Čas enaze-vaaja Stanje barometra ? mm 2.pop.I 7464 9.zv. I 7475 9'7 82 7. zj. j 747 3 i 5 0 ► 2 > Nebo 17 ■ 18. Štednja včerajšnja temperatura 8'49, norm. 102*. Padavina v 24 urah 0 0° mm. sr. j vzhod oblačno sr. svzh. j m si. svzh. del. jasno Zahvala. Vsem, ki so našemu pokojnemu JANKU VAVKENU tajnika Jažooštajerske hranilnice y Celju za časa njegove bolezni izkazovali prijateljsko sočutje in mu ob smrti izkazali zadnjo čast, izrekamo najtoplejšo zahvalo. 3564 Najiskrenejše se pa zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gosp. opatu, dr. Sernecu, rodbini Salmičevi, čislanemu »Sokolu«, pevskemu zboru, vsem p. n gospodom, ki so pokojnega spremili izven ljubljenega mu Celja, zlasti pa gg. preblag g ravnatelju Hribarju in Dragotinu Hribarju, ki sta se od pokojnika poslovila ob hladnem grobu, in slednjič vsem, ki so darovali vence oziroma naklonili v tem imenu zneske dobrodelnim društvom in onim, ki so nam izrekli svoje sožalje. Cerklje, 10. oktobra 1911. Žalujoči ostali. Išče se za 7 letnega dečka z iso lil k boljši rodbini. Ponudbe in zahteve plačila pod »A. G.« poste restante Ljubljana, do 25. t. m. 3568 3538 se takoj proda Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda« liTiiTifflJii priden in pošten, se za vpeljan predmet sprejme v trajno službo. Zaslužek mesečno K 300 — Ponudbe pod: „Zanesljiv" na uprav. »Slov. Naroda«. 3561 proda se 16 hI 3493 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda« rasni 5310 so ie v popolnem številu došli. 0. Beroatovii, — Angleško skladišče oblek Ljubljana, Mestni trg št. 5. Velika 3570 bo dne 21. oktobra 1911 v vseh prostorih restavracije Reinighaus v Sp. Šiški. Sporeds Točno ob 8. zvečer prihod župana, viničaric in viničarjev, nato začetek trgatve, šaljiva pošta, koriandoli itd, prosta zabava in ples. Vstopnina 20 vin. Za obilen obisk se priporoča in prosi :: Anton Valjavee« gostilničar. Za ođTBt^ftfl^irisme n Gmjskei i solicitator samostojen delavec Ponudbe z zahtevo plače na uprav. »Slovenskega Naroda«. 3553 JCiša z gostilno v bližini Ljubliane 3472 se odda s 1. novembrom v najem ali se proda. Pri hiši so prostorne, zračne kleti za v najem. — Kdo, pove upravništvo :: »Slovenskega Naroda«. :: olroHa vrtin h volk : u »Mi n m tama PrtKii: Illnka alUa M, L aa*strop|«, HaMf«. 3567 Svali k »volim! Svofi k svollai I Albert Feldateln Radeckega cesta 12, vljudno priporoča svojo 3166 knjigoveznico. Vsak petek 3562 ie dote po čudovito nizkih cenah ribe: iz Severnega morja in iz Adrije pri Antonu Stacnl, Ljubljana. Naznanilo. Naznanjam tem potom slavnemu občinstvu ustanovitev 3556 Prvega obl. konc. podjetja za V svrho ženitbe se želi seznaniti mlad učitelj radi pomanjkanja znanja s mlado izobraženo gospico, ki bi imela veselje bivati na deželi. Le resne prijave s sliko naj se pošljejo pod znamko nMma 27* na upravništvo »Slov. Naroda«. Anonimna pisma se ne vpo-_ števajo. 3559 Zenitna L J Zenitna •v« Pokončavajo se podgane, miši, ščurki stenice, molji, mravljinci itd. z novoiznajde-nimi popolnoma zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom. — Postrežba hitra, cene zmerne, diskrecija zajamčena. — V tozadevna blagohotna naročila se priporoča z velespoštovanjem M. Zor, Sv. Petra cesta 38. II Važno ■ »inske trgovce Važno za vinske trgovce. lil i: i m več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400-800 I * I se dobivajo po prav nizki ceni !s! O O m ♦ ^3 • 151 2545 pri tvrdki JU. Rosncr S 6: :i v Ljubljani, i: l s l i:i * •. |o| • ^ • l?l Št. 7736/V. u. 3560 Razglas nabornikom Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1912 nastopno razglaša : 1. Vsem v Ljubljani stanujoči m, leta 1889. 1890 in 1891 rojenim mladeničem, ne glede na njih rojstni in pristojni kraj ao Jo tekom meseca novembra 1911 zglasiti k zabeležbi pri vojaškem uradu mestnega magistrata v »Mestnem domu«, I. nadstropje. 2. Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni in domovinski list). 3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti starši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Onim nabornikom, ki hočejo uveljaviti eno ali drugo v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnostij, je po predpisa opremljene prošnje vložiti meseca Januarja ali februarja 1912 pri omenjenem vojaškem uradu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri pristojni naborni komisiji. 5. Onim nabornikom, ki žele, da se jim dovoli nabor uven pristojnega nabornega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene proinje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti. 6. Sinovom vojaških oseb, služečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, se je ravno tako zelasiti. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovorom, da ni vedel zs ta poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon. Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10 dO 200 B ali pa s primernim zaporom. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 9. oktobra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesti Ljibljane začasna postavljeni c kr. Metan vlade svetnik Laschan I. r. rodajalka izurjena v špecerijski stroki, z daljšo prakso, s*U vatostU v večjo trgovino ali t fnijalko — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3548 J. Zamljen čevljarski mojster v Ljubljani, Sodna ulica št. 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi pravo gorsko in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri poslan čevelj. 245 Ivan Kacin 3520 Novi Vodmat št 151 Ljubljana, :: Izdeluje vsakovrstne s on takoj v trajno delo. esee, čevljar v Metliki. po amerikanskem sistemu, ugodnih cenah. Harmonije si vsakdo lahko ogleda brez da si kaj naroči. Priznalna pisma na razpolago. — Cenik gratis in franko. Kroj ašt vo se priporoča, za 3482 Velite denarja si prihrani tisti, ki zahteva kadar rabi kake potrebne stvari in priložnostna darila, moj glavni katalog s ca 4000 slikami, ki se mu pošlje gratis in franko. C. in kr. dvor. dobavitelj Jan Konrad, Most stav. 1170, Češko. koi vajenca motna ▼ trgovino na doiolo. Ponudbe na opravništvo »Slovenskega Naroda«. 3533 Mladenič abaolvsat letošnjega mlsksrskega toča) a na Vrhniki z dobrim spričevalom, ki je pred tem bil par let v znani mlekarni tiče primerne slntbe y mlekarni ali drugje, naj raj 5e na Spodnjem Štajerskem ali drugje na Slovemskem. — Prijazne ponudbe na ^T. S.'1 poste re- 3521 Najnovejši kroj, najoknsnejin izvršitev, najniije ceno. Josip Ahčin, krojaški mojster Dunajska cesta 5, Gajeva ulica 2. Zaradi preselitve se proda enonadstropna hila z gostilno in mesarsko obrtjo kakor tudi sobe za tujce v nekem mesta na Kranjskem za 12.000 kron. Tako i se plača polovico. Eventualno so da tudi v najem. — Več pove Iv. Kernc, Hilšerjeva ulica 12 v Ljubljani. V neki elegantni hiši se odda stanovanje s 4 sobami, predsobo, pritikli-nami, hodnikom zelo po ceni takoj ali s 1« novembrom. Ravno ta m se proda dobro ohranjen landauor m pol pokrit voz. Naslov pove upravo. »Slov. Naroda« 3425 Najstarejša delavnica za nove vozove in popravila Jna so jo presolila is Dunajsko c 31 na Poljansko cesto ] M M v prejšnjo tovarno vžigalic, sedal tovarna strojev. If fkII Delavnica sprejema tudi popravila avtomobilov. 111 HI Istotam je poseben prostor za shranenje avtomobilov (nvto- e IIHII - garage) domačim is tujim avtomobil istom na razpolago :: gumijevi poDpetniki, prve vrste kakovost! Jako zmožna tvrdka, ki dela izključljivo s čevljarji, išče zastopnike po vseh delih monarhije. — Visoka provizija ev. stalna plača in provizija« Samo gospodje s Ia referencami naj pišejo pod NBubberkols 21 — W. fi. 761SM na Budotfa Mosse na Dunaju L, Seilerstitte 2. 3565 Najboljše za Lekarnarja Schauma > mS O so sredstvo, ki se že skoro 30 tet kaže kot jako dobro proti želoecnlen bolečinam, motenj« prebave In naj Sanja. Schaumannova želodčna sol Miki I m Mate tone patnji I lil talka, n s 3 s PtOji n p prtrtn ti 2 skithe nap*, loksumsnn, Steekerau pri Dunaju. Dobi v ne v vseh lekarnah In elrogavijak. Neprimeren ncinek. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. D.lnltka gU.niea K 9,000.000. Stl*Hai>i«va uIlO« ftftev. S. IteMrmil f.nrf «00.000 Ium. Podružnice v Ssllata, Celovcu, Trata, Sarajeva ta SorleL Sprejem tloge n njttce ia m tekoS nen ter* JU A}\ ^Friporoča ireetsc anjslda ktroulrt sreOc za žrebaje nrestije a Ne vloge p Ostik mW |2 jOz. aveaka t. L (famri aUtek I 300.000. Ceu X1S. 66 7 6667 2797 914990 34 15 2756^6 1781 Priporočamo našim :: gospodinjam :: S KOLINSKO CIKORIJO M iz edine slovenske s tovarne v Ljubljani ftdolf Haffou poštni uradni^ Jrficika Haffou roj. jjantan jC'i poročena. Ljubljana, dne t3. oktobra ANK (i?r« f^oAv^a posebnega obvestila.) J izvršilna dražba zemljišča zemljiŠkoknj. Št. 338 katastralne občine Stepan)« vaa obstoječega iz novozgrajene enonadstropne hiše s prodaja I niškim prostorom, skladišče, dalje postranskim prostorom in drugimi pritiklinami bo 27. oktobra 1911 ob 10 dopolnilne pri c kr. okrajnem sodišču v Ljubljani soba štev. 16. Natančnejša pojasnila daje pisarna gda. drja. Josipa Furlana v Ljubljani Miklošičeva cesta. 3566 r Jrfpnufaltturna trgovina i duha = Stori trg štev. t. •a m = novosti. = Prodaja se v velikem mesto na ]ngn monarhije že 25 let obstoječa, jako renomirana trgovina stekla, steklenih in porcelonsKlh posod. Potreben kapital 100—150.000 K. Izplača se po dogovoru. 3452 Ponudbe pod šifro »Steklarna 150" na npravništvo „Slov. Naroda". AlpinA Priznano nalvečja, resnično domača, ie 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Fr. Čnden urar y Ljubljani, Prešernova nI. 1 samo nasproti FraačiikaBeke eerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu :-; od torej lahko to oriiioilu tnniikil ccitl :-: garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane Alpina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebrn, ni kij u in jekla :-: prodajaš Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. OjftDi znal Ju a wm Linkllona, Pod trančo 1 KJP°f°** »vojo bogato zalogo naočnikov scipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko sradajoče predmete. 1893 Dr. juris 3 z već ko 2 I. notarsko is sodnijsko prakso ■V iiče mesta H • 10 •vi o it. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. JL Kosner l Os. : ideiHliin saAtga žguli: v Ljubljani priporoča v lastni žganjarni kuhano 2544 Slivovko Tnopinovec Brinjevec Hrušovec Vinsko žganje zanesljivih kakovosti, j ji' Tehnična pisarna in stavbno podjetje Ingenieur H. UHLlft 3801 Ljubljana« Rcsljcva cesta št. 26. Striktna izirittti rak mt oalrtof ii innbnif. itnkini znanstveni izvidi, premija zgraleb. Najboljša in najzdravejša barvam za lose in brado je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri S. STRMO Ll Ljubljana! Pod Trančo št. 1. Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj. ■ Sfloonp salon* Oaotitim damam pzipozoča le na-ffi nefoca-a o&uoa, S da Sftot-^anefi 239 Žalni 4Uo6u6i vedno pti- pzavtjent. SaAo toči vene* o ttaA&vi in za&ne cvetlice .\ doma i*fotovlf*n*. SfZoonl salon 311. Sefief~Sfrnafi ptipozoca cenjenim damam fitoSufic le najfonejže t&triSSc* s&aint filoSufci vedno v z>atocj>i. SlcSc zn& ulica,. - Salaca mestne Azszntlntce. V založbi C. LEUCHS & Co. v Nurnbergu M^aaa^MM izide ^BHaaaHii^BB 3438 S1 nov adresar £g Štajerske, Koroške in Kranjske. 11. izdaja, ki vsebuje naslove protokoliranih in neprotokoliranih trgovcev, tvorničarjev obrtnikov rokodelcev, posestnikov, zdravnikov, lekarnarjev, odvetnikov, notarjev, hotelov, gostilničarjev, zdravilišč, kopališč, bolnic, drZavnih in občinskih oblasti, šol, samostanov, družb, srenj in društev za industrijo, poljedelstvo, trgovino in obrt vseh mest in najmanjših občin po okrajnih glavarstvih, krajih in strokah urejenih, z navedbo sodnijskih okrajev poštnih, brzojavnih in železniških postaj, seznamek krajev, strok, in dobavilišč. Subskribcijskai cena 25 kron. Wt najnovejši in najpopolnejši specialni adreser te kronovine ~Wt deželni adresar. Na vsak način potre- mm s-i bujete nov :-c ■■ ker znate ceniti kot izkušen trgovec vrednost dobrega in popolnega adreaarja. Za zvišanje, razpečavanje in razširjenje prodaje, kakor tudi za izsleditev novih virov se vedno izplača dober in nov adresni materijal. $BJF~ Zahtevajte prospekt in vpraievalno polo, d; ibiležimo Vaio tvrdko C. LEUCHS & Co., Nurnberg (Imejitelja: komercijski svetnik Viljem Leuchs in Juri Leuchs.) Noi sotrndnlk g. M. Antretter se nahaja sedaj v botelu „pri Slonu'. Modna in konfekcijsko: trgovina M- Jxristofič-J$učar se je preselila v lastno hišo na S^ari tr9 Priporoča zelo pomnoženo domsko in otročjo zimsko konfekcijo po znano najnižji ceni tudi po meri Posebno krasne kostume, plašče, pelerine, ra^ne jopiče, krila, domače halje ter : blu^e m otroške oblekice. : * Uežika obira perila in higijeniŽnih potrebščin ya novorojenčke- — .\ ••. Vsako modno blago. — Po$ilja na izbiro tudi po pošti. .% Stari trg štev. 21 Velika zaloga damskih klobukov. ■se- Oflled klobukov broz obvozaoatl nakuB«. Sprejeatje se npravin. fdflja se ttM aa izkin. Žalni klobuki vedno v zalogi. la ttek »NarodM tlakaramu 6 31