it* 84 MUK mm VIMM CMI jttafc, izvzema poodelHk. vsak te sfutn}. AeSkegs St 20, L nadstropje. DopM nj m punafl se ne «pcetemA)0, rokopisi se oc vrat Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna Ei*i jraža a mesec L 7.—. 3 mesece L 19.50, pv inozemstvo mesečno 5 Hr več, — Tele ion 4)o 6. aprila 1934. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLix TVcdnHtvo te odgovr girn Edinost :— in celo leto L 60.— aništvs tal sprave 9t 11*57' iNOST Številke t Testa le okatid po SO cent — Oglasi m računaj^ v Hrofcosd eoe kolone (72 mm.) — Oglsat tigovctr ia obrtnikov m po 40 cent osmrtnica, aataraie, poslanice tn vebiia po L I —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina Ia reklamacije te pošiljajo izključno upra** Edinosti, v Trsta, trik* m FrančiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje, -r Telefon uredništva ia uprave 11-57. Ped častitljivo sastavo :est o odlikovanju dr.a Rybara od strani kralja Italije pospremlja tukajšnja Prišla je pat ena velika, izprememb*. Nase ljudstvo se zaveda dej**a, da mu je uspeh svetovne rajne prisodil novo državljansko pripadnost Ali tudi ta izpre-memba ni i spremenila njegovega naziranja, njegovega pojmovanja, kako bodi razmerje med njim in sodeželani druge narodnosti, ki so doživeli iste zgodovinske dogodke in spremembe. Obenem pa ni izpremenilo naše ljudstvo zavesti o svojih državljanskih pravicah, o dolžnosti države, da mu Je dobrohotna mati ia ne zločest* mačeha! Ko je dr. Rybef odšel od naa, je izročil H svojo zastavo — našo čestiti jtvo zastavo, „ :C Tako —le nJo zvezdo-voditeljico - rokam svojega je — tako nadaljuje — se Wi«anal In vse delo tega _..... a njegov spomin ru se iz- našle aniKa or.a w m * -san iz .jpomina Tržačanov. .Sedaj pa;moža pnea 6* y* je izrodi v roke vred kdo bi bil kedaj mislil na to! - jejnega naslednika prvobo- liko van z velikim križem italijanske, Svar^ za^ k^ero n- krone*. Na koncu vzklika «Sera», da. ce ar- n -Sera» s pripombo, ki jo zaključuje z znanim latinskim rekom: Tempora mutantur et nos mulamur in illis. Časi se spreminjajo in mi z njimi! Tržaški list opozarja svoje občinstvo, da je bil dr. Rybar pred vojno in med , no odvetnik v Trstu, voditelj tukajšnje slovenske stranke in predsednik političnega društva «Edinost». Bil da je naj-oe rečne jši, najpopularnejši slovenski siran-trf b( di kot voditelj stranke v teh krajih, t di kot poslanec v dunajskem parla-nlu. Minulo tr>et let, •daj, se je tu pokazala resničnost gori r čenega latinskega, pregovora. Izvzemši to zaključno naglašanje priznavamo tržaškemu listu, da je pisal resni co. Dr. Rybar je bil res najgorečnejši in najskrajnejši naš — da rabimo besedo Sere» — «strankar» in voditelj vsekdar in povsod, kamor ga je poslalo zaupanje nagega ljudstva! Samo da *>i bil moral tr-z^ki list dodati še zgodovinsko dejstvo, da so se ravno dr,u Rybaru podtikali naj-b Ij črni naklepi na škodo italijanskih so-deželanov. Vse, kar se je v tistih časih v italijanskem taboru bavilo s politiko — predvsem pa italijanska javna glasila in t>. itični voditelji Italijanov v Primorju — t- videli v dr.u Rybaru političnega bo-ika, ki bi hotel italijanstvo v teli kra- pr a vična, neoporečna in j&sna kot svetlo solncel Tej stvari se ni treba bati mč*: ne od strani državnega nadzorstva, ne od delo proti vladi g, Palica, odpoščeni k državna služba, kar so »alfli avtoriteto oblasti (77) _ Predsednik poslanskega kluba HRSS dr. Mačak je izjavil, da je to, kar delajo sedaj ra-več kakor diktatura. To pomem že državo! udar, ker vlada manjšina nad večino. Ce bi se oreštett in vaporedlli voKlcš, bi s« šele videlo, da vlada en radikal nad tremi drugimi, kar pa se na sme dopustiti Dr. Maček je nato Še govoril o radikalni vladi ia rekel, da ima ta ceio strategijo in da s« ved«, kakor v vojni Na konferenci ki jo j« imel vCeraj popoldne klub HRSS je bilo sklenjeno, da poslanci HRSS za določen fias zipusU Beograd, da med narodom pcrfraanSo spojka volsleem sedanji po-fitični položaj. Na U sklep je nocoj ob 7.20 » zagrebškim vlakom odpotovalo na Hr-vaSio 25 poslancev I&SS. Ti poslanci se fanajo do prihodnje sobota vnM v Beograd. iz vladnih krogov posoćuo, da je vlada na glede na delo opozicije pripravi^na odgovoriti na vsako rašoltaetjo Isot obviadovalka položaja. Ne bo se ozirala prf tem na to, če se bodo ali kako se bodo vrSile skupščinske seje za veržikacijo ra Je: cRtrika delegacija je — k3jub r-krajni nepopnstijrvosti Romunov tekom po?awnj — podala dokaz velike strpljivosti m želje po miru, kakor se je to že večkrat moglo ugotoviti v odno^a^J fU&<žie napram drugim narodom. Ako bi Romuni biti vsaj malo prežeti iste Ijnbesro do miru, M fehko sprejeli mski prodlof za plebiscit v Besar*btfl. Mesta loga fe pa Romuna ta predlog odločno zafvmila ter se tako naredfla odgovorno radi razbitja kome-rence. Rcraamska nžaMgavafflja na ^jave, ki da so ph sovjetski odposlanci podali na zasebnih sestankih v Genovi m v Lau-možnosti da bi »e lahko vz«lo in nosilec naše kandidatske liste, dr. Joeip Wilfan. na "s -------------------------------In noai jo vedrega Čela in ponosne glavo v Rečeni eksponenti dunajske vladavine; 2£iyesiii Ja je čista, neomadeževaaa, pra-pa so se zaračunali v dr.u Rybafu. Njihovo: vična in častna, kakor jo je sprejel iz rok preganjanje ga ni zastrašilo: Rybar je; 3Vojeg& prednika. Mnogo blata iz kaluže ostal — Rybar, je ostal značaj, nepre-1 naro<£iega nasprostva in politične strasti mićno zvest svoji politični koncepciji, t ^ je metalo v to zastavo. Ostala pa je svoji nalogi voditelja slovenskega ljudstva neomadeževana, ker pravice, ki jih noa ob Jadranu, svc,i ljubezni do rojakov, ki; napisane, ne more zatemniti nobena zlofo-so mu poverjali svoje zaupanje. Ravno na ro^ radi te njegove zvestobe, radi njegovih j tu(jj naji volilci n^ gredo danes na vo-vrlin kot vwiitelja in zastavonoše se je to vedrega čela in ponosne glave, z za- ! • _ _____1. '__L__Z— TKv.____l' J_-------i lin in tr k/wKn Ta CVniO ljudstvo z navdušenjem in zvestobo zbiralo okoli njegove zastave in se z ganljivo vdanostjo pokorilo odredbam in ukrepom njegovega vodstva. Dr. Rybar se ni izprememL In ljudstvo vestjo, da' se podajajo v borbo za svojo pravično stvar po naukih moža, ki ga je kralj naše države ravnokar tako visoko odlikoval. Dobil je dr. Rybaf zadoščenje za vse, kar je pretrpel ravno zato, ker je ur. rvyuar se m itpcmcim. 'i"^--• f« . v--r— -----. —- ' t : naše, ki mu je on dajal politično vzgojo, j kot naš nekdanji voditelj tako zvesto m se tudi ni izpremenilo. Z vsem svojim j junaško nosil svojo — našo zastavo. Nje-mišljenjem in čustvovanjem je ostalo isto \ govo zadoščenje je zadoščenje tudi vsemu 1 ' ' ---' našemu ljudstvu tn- njegovemu sedanjemu voditelju dr.u WilfamL V volilni boj pod staro in Častit o zastavo —- dr .a Rybafa() kakor je bilo v predvojnem in vojnem času: zvesto napram sebi, zvesto zastavi, ki jo je dr. Rybar zasadil v srca tega ljudstva! Politično Kriza u Jugoslaviji Vprašanje verifikacije radićevskih mandatov. Zadržanje opozicij«. - Vlada se pripravlja na volitve. BEOGRAD, 5. Sinoči ob 5. se je začela seja ministrskega sveta, v kateri se je razpravljalo izključno o položaju. Vlada je konkretno sklenila samo to, da se seje narodne skupščine na v?ak način odlože in da se o priliki verifikacije mandatov HRSS v plenarnu narodne skupščine verificira samo onih 17 mandatov, ki so bili v cdboru soglasno sprejeti. Za ostale mandate pa se sestavi anketa, ki bi imela pre- _________f_____ ______ ________ iskati vse vložene pritožbe. Vlada misli, da bi poročilo o delu verifikacijskega odbora. Piru« ti? k način smela sklicati sejo narodne s.^up- , SItl0t ki so ga poslali predsedništvu skupine, š-ine, ker bi po sedanjem stanju bilo razmerje , Se g]asi; v^d vladnimi poslanci in opozicijo 127 proti Gospod predsednik narodne skupščine! Ve-127. Vlada pa ima sedaj več upanja, ^a pn-1 rjjlicac-|ski odbor -e končal svt^e delo. z verifikacijo mandatov HRSS in Vam predložil poročilo. Po členu 6. skupščinskega poslovnika je treba najkasneje v treh dneh daii poročno v tisk in ga razdeliti med poslance, potem pa v 24 urah po razdelitvi sklicati sejo narodne skupščine, ki mora to poročilo vzeti v razpravo. Na zadnjem sestanku, ki se je vršil dne 31. marca, je narodna skupščina sklenila, da se naslednja seja skliče, čim bo katerikoli odbor predložil za delo v skupščini. S tem, da je bil nujni posel v verifikacijskem odboru končan in Vam je bilo predloženo poročilo, je za Vas nastopila dolžnost in potreba, da se po Členu 40 skupščinskega poslovnika skliče seja za takrat, kakor je skupščina sklenila, t. j. v prej opisanih rokih. Omenjeni skupščinski sklep v prepisu prilagamo. Po nalogo klubov, ki jih zastopamo, nam je čast poslati ta akt predsedniku narodne skupščine in ga zaprositi, da blagovoli postopati po zakonskih določilih člena 6 in 46 skupščinskega poslovnika. t> Podpisani so vsi, tudi zemljoradniki in Nemci. Izvedeli smo, da bodo vsi uradniki, ki so oodoisali čestitko Da vido vicu na nietfovem posvetovanjih med posameznimi zastopniki opozicije sklenjeno, da vsa opozicija, tudi zemljoradniki in Nemci, vloži odločen protest pri predsedništvu narodne skupščine zaradi odložitve sej narodne skupščine. Protestiralo se je pri Ljubi Jovanoviču, ki j« odgovoril, da ' se bo storilo, kar bo mogoče; vendar pa ne ve, kda% se bodo vršile seje narodne skupščine. Opozicijonahti blok ie tudi sklenil rzdatl na narod proglas, v katerem bo orisal postopanje sedanje vlade. Po konferenci opozicije so njem delegati Pečic in tovariši izročili predsedniku narodne skupščine Jovanoviču protest, ker se ne vrše seje narodne skupščine, in hkrati j>redložili e bi za svojo večino še del poslancev džemi-jelskega kluba in nekatere neodvisne poslance. Tako bi bila prva kot druga rešitev primerna. Definitivna odločitev mora pasti jutri, prej pa je treba Še obvestiti krono. Ker opozicija goji še razne nade in želje, da bi sc vršile seje skupščine, izjavljajo radikali, da sej nikakor ne bo pred sredino maja. Na tej seji se bo samo prečital ukaz o sestavi volilne vlade Pašič-Pribičevič. Sinoči so zato še drugi radikalni poslanci odpotovali z Beograda, tako da ni nikogar več tam. Glede na pretnjo opozicije, da bo imela svoje lastne seje v dvorani plenuma narodne skupščine, izjavlja predsednik narodne skupščine, da je po čl. 28. poslovnika to absolutno nemogoče, ker se seje ne morejo vršiti, dokler jih predsedništvo ne odobri in dokler niso prisotni tudi člani vlade. Če bi opozicija prišla v dvorano, bi jo predsedništvo skupščine izgnalo s silo bajonetov. Misli se pa, da do tega ne pride, ker bo opozicija o pravem času opozorjena na posledice. Včeraj dopoldne se je sestal opozicijski blok k seii na kateri ie bilo oo oreisniih dolgih sedanji *«t&tus quo» za podlago za nadaljnje pregovora, so gola podbkan|a». Načelnik ruske je še do- stavil: «Daleč smo od vsakega pesimizma; vemo, da prenaša prefcfarafstvo Besarabir« ht s rom««§ko zasedbo, vetoo, oa hrepeni večina tega prebivalstva, kakor tudi kmetje iz MotaUv*^ po vladi, in smo prepričani, da se Romuniji ne bo ooore&fo vdu&tf globokega smisla delavskih množic Beserabije »a svobodo. Vprašanje Besarabije se bo itak prej ah slej rešilo v smiehi želj prebivalstva. Rusija predL^a novo rešitev DUNAJ, 5. Pri obedu, Id je Mi prirejen na ruskem poslaništvu, je predsednik ru-tkega odpoelaastva na dunajski konferenci, Krestmski, ponovno irjavil, da Rusija smatra vprašanje Besarabije za nerešeno. Toda Rusija ne zahteva ravno plebiscita, ampak bi se zadovoljila z odločitvijo kongresa deželnih svetov. Za Krestinskim je govoril bivši predsednik osrednjega odbora kmetov v Besarabiji; izjavil je, da »e prebivalstvo Besarabije ne odpove pravicam, da bi odločevalo v življenskih vprašanjih Besarabije. p......Tlrn zbornica flidini* z vlado BUKAREST, 5. Takoj, ko je prispela vest v Bukarest, da so se rusko-romunska pogajaaja razbila, so vsi načelniki posa- j mezmh strank izra^fi v zbornici željo, J naj bi romunska vlada skušala vzpostaviti | stike s sovjetsko Rusijo; toda edino pod j pogojem, da ostanejo sedanje romunske j meje neizpreoienjene. Kajtt noben romun-; ski državljan bt ne mogel privoliti, da bi kdo kršil pravice Romunije do Besarabije. Vesti Iz Por^ « Spopad med policijo m deZavstvom 33 ranjenih VARŠAVA, 5. V rudniku Sonowice (oddelek Creladz) je prišlo med policijo in delavstvom do spopada. Delavci so uprizorili demonstracijo profl lasi nikom rudnikov, ker jim podjetje m hotelo izplačati predujma na plačo. Delavci ao hoteli vdreti v urade podjetja, toda policija jih je zaustavila. Prišlo je do spo da da, v katerem je bilo ranjenih 14 delavcev m 19 policijskih agentov. Vojaško sodišče je revufiralo proces proti Baginskemm in Wieczorkiewiczu, ki sta bila obsojena radi ponovnih atentatov. Vojaško sodišča je obsodilo omenjena zločinca na smrt. V zadnjem času ao nekateri lista prinesli vest, da bo minister za zunanje zadeve Zamorski radi bolezni podal ostavko. Vest ne odgovarja resnici. K z^fem hipa smo zvedeii, da ie m uradni glasovnici n as volsim um aimlen nsrobfi, dasi te bil na volilnem manifestu cbrn]2.i naprav. Solile: nsj se vslcd tega ne dajy motiti, ker ta nepravilnost r^žesar ne izpremenu. Kale zaupnike prosimo, m to woliicen? mm pojasnijo in jih poučijo. Kaš znak ie prvi na desni strani od zgoraj. Vsi *ia volišče! Slovanski volilci! Danes vas zopet kliče naredna dolžnost k volilnim žaram. Nt to glas. ki vam prihaja od zenaj, temveč vaš noiraoii glas, fjtm vaše poštene vesti vam gevori, kej vam Je storiti. Poslušajte ga in oddajte vsi do zadefega svoje glasove 7,a SVOJO SLOVANSKO LISTO! Državi, kar je državnega, narod«, kar je narodovega — to geslo naj vas vooi posebno danes« ko vam je zopet dana pri-2ka| da izrazite svojo voljo, da zakličete z glasovnico v roki: Tu smo, nihče nas ne sme prezirati, vsaka vlada mora računati z ""»i, upoStevati naše želje in spoštovati naše pravice. Svoje pravice je deležen le tisti, ki jo zahteva, Id jo uveljavija. Tako je vedno bilo, je in bo, ker takšno je življenje posameznika in celih narodov. Slovanski volHec, ako ostaneš danes doma, ako ne oddaš svcfega glasu za slovansko Sato, ki je tvoja tista, se odpoveš SVOJI PRAVICI DO ŽIVLJENJA! Tvoj molk se bo tolmačil, da odobravaš vse, kar si moral pretrpeti, kar je moral prestat« naš dobri in pošteni narod na tem ozemlja. . AH se bo našel slovanski rolilec, slo-vanski mož, iant, ki bi želel svojemu rodn smrt in ne življenje? Ne srne ga biti med namil Ne bo ga, ker naše ljudstvo ni narod nežnača^nežev in izdajalcev, temveč rod krepkih« poštenih in zavednih mož korenjakov. Krepkih na duši in na telesa! To mora dokazati vsem« svetu število naših glasov. Vsi na volišče do zadnjega! Vse nase misli in naša čustva naj bodo danes zbrana okoli naših kandidatov, ki jih hočemo in moramo poslati v Rim, da bodo povzdignili svoj glas, ki bo naš glas za našo pravico, za našo stvar, za naše gospodarske in kulturne interese ^— z ono vnemo, ljubeznijo in vztrajnostjo, ki ___ J^__________stanju ATENE, & Atenski dopisni urad zanika vest o proglasitvi obsednega tanja. Vlada si ja sicer hotela pomagati z obsednim atanjom v Macedomja, Tkaciji in v Epiru ▼ svrfco zagotovitve reda. Opozicija pa je nastopila s trditvijo, da Koče vlada z obsednim stanjem vplivata na plebiscit, ministrski svet pa je skledi proglasiti obsedno stanje šele do liudskem glasovanju. je potrebna in katero zirorejo le zastopniki, ki 1/uUijo svoj narod kakor ljubimo mi sami. In to so naši kandidati, ker so sinovi istega našega redu in ISTE NAŠE KRVI. Zato dan »s vsi zanje v boj! Zavedni volilci, kažite omahijivcem pot! Zavedne slovanske žene in dekleia, indi vi naplavite svojo narodno dolžnost. PazUe. opo-minjaijte in ne mirujte, dokler se ne pre-pričptfe, da so storili vsi moški v družini svoio narodno dolžnost, da so oddali svoj glas za LIPOVO VEJICO IN PLANIKO! Ne plašite se, ne dajte se zapeljavati, ne verujte volilnim sleparjem, raznim nasprotnim agitatorjem, ki vam svetujejo, da ostanite doma aH" da postanite izdajalci svojega rodu in svoje krvi. Obrnile se od njih, ker vas le hočejo zapeljati, da odnehate od svoje dolžnosti, ki vam je narekuje vaš zdravi razum, vaša slovanska vest in vaše slovansko srce. Zapomnite si, da so vse obljube, ki vam prihajajo od dragih strani, prazne in neinkrene, strašeče in plašen je pusto in smešno. Kar hočejo od vas, je le tc, da sc izneverite svoji stvari in da s tem zakrivite neuspeh SVOJE slovanske Uste. A plačilo bi vani bilo zasmehovanje, zaničevanje in ruganje. Zato bodi vaš enodušni odgovor ploha glasov, po kateri naj sine POPOLN USPEH naše stvari in naše slovanske liste. Le na ta način si bomo izsilili uvaževanje, upo-števsmje in spoštovanje cd vseh ter uvaževanje in upoštevanje naših zalii v .a |naših pravic.. Danes vsi na volišče složro in neustrašno kot en mož! NAŠE ZAUPNIKE PROSIMO, NAJ NAS NEMUDOMA OBVESTIJO O \ZIDU GLASOVANJA IN MOREBITNIH INCIDENTIH Kmetski punt no OgrsKem Trije mrtvi in mnogo ranjenih. DUNAJ, 5. Na ogrsko-jugoslovenski meji je prišlo do krvavega upora kmetov. Več kmetov ogrske vasi Mohacs je namreč zahtevalo od cblastev izvršitev zakona za združitev njihovih posestev, ki «o preveč raztresena na njihovem ozemlju. Ko so »e včeraj v to svrho predstavili uradniki prestojnega sodišča, jih je več sto kmetov, ki so se smatrali prikrajšane v svojih interesih, sprejelo s kamenjem. Dva žandarja sta uma* skušala pomiriti razjarjeno množico, ki je hotela ujeti tiste, ki so podpirali dotično ahtevo, tor jih linča ti. Ker je ljudstvo le naprej metalo kjunenje na komisijo, sta žandarja račHii streljati ter ubila tri kmete in večje Merilo njih ranila._ Pied predložitvijo poročfla izvedencev PARIZ, 5. Včeraj je-pododbor za ureditev poročil izvedencev dokončal svoje delo. Mogoče se bo odbor Dawes sestal še nocoj ter pregledal končno besedilo poročila. Na splošno se misli, da. se bodo poročila uradno izročila reparacijski komisiji v pondeljek zjutraj. Prvi koraK španskega direktorija naproti meščanski vladavini. LONDON, 5. «Times» poroča iz Madrida: Uradni list objavlja danes odredbo, ki pooblašča direktorij, da sme nadomestiti vojaške guvernerje s civilnimi. To je prvi korak napiuti meščanski vladavini. Vendar se sprememba •ne bo izvršila nenadoma. Možno je, da bo direktorij ostal na vladi še kak mesec. Volitev novega predsednika države W&rttemberg STUTTGART, 5. V zbornici so cen-trum, nemška ljudska stranka in nemški nacijoaalci glasovali proti vladi. Radi tega i je več ministrov in predsednik republike | odstopilo. V torek se bodo vriile volitve novega predsednika. Unm K!i:lRa — vzrok um odredile % proti potovanju Nemcev v inozemstvo BERLIN, 5. Z ozirom na predsednikovo bdredbo, ki stremi po omejitvi potovanj nemških državljanov v inozemstvo, poročajo listi, da je bila ta odredba izdana iz ozirov denarnopolitiČ ne narave. Pristojni piemški tiradi so ugotovili, da prekaša sedanje število potnikov z daleka povprečno število izza časa pred vojno. Že januarja t 1. se je nahajalo v Švici 6000 nemških turistov, v Italiji se nahaja sedaj 70.000 Nemce", kar pomeni za samo Italijo tro-šck približno 35 milijonov rentnih mark na. meječ. To zna povzročiti občutno padanje rentno marke. Vendar pa upa državna vlada, da bo lahko preklicala to odredbo že v par mesecih. Pred rusko-an^leškfmi pogajanji MOSKVA, 5. Izvedenci, ki so določeni, da zastopajo Zvezo sovjetskih republik na podajanjih, ki se bodo vršila v Londonu, so odpotovali danes proti Londonu. Rako vsk i jih dohiti v Berlinu; Litvinov se bo podai v London proti zaključku pogajanj. Zasedanje inlerparlttfnentarne zveze BASEL, 5. Interparlamentarna zveza je včeraj imela svojo prvo sejo. Dosedaj se je sestala komisija za parlamentarno kontrolo zunanje politike. Glavni tajnik zveze je Norvežan dr. Lange. Posebni odbor, ki ga sestavljajo sen. La Fontaine, bivši norveški minister Brohwinkel in Madžar Derzevicz, proučuje predloge glede parlamentarne kontrole zunanje politike. Sestala se je tudi komisija za razorožitev. _ Povodnji v baltiških deželah Cela mesta ogrožena. PARIZ 5. Iz Rijfe brzojavljajo, da. pretijo poplave me&i-om severne Rusije Radića opozicionalni blok nakrat svojo taktiko. Goepodje so spoznali, da bi gladki sprejem proračuna radikale tako okrepil, da bi mogli gledati dolgo Časa brez pomoči skupščine, katero bi zato odgodili. Zato je nastavil opozi-ci cm a I ni blok radikalom nož na prsa in zahteval: verificirajte vse Radićeve mandate, ali pa bomo z obstrukcijo onemogočili prejem proračuna. N&glasil sem že večkrat, da niso radikali oni, ki bi se ustrašili besednih groženj in tako »o tudi v tem slučaju sprejeli boj. Predno je še opozicionalni blok bil na to pripravljen, je podal ministrski predsednik Pašić demisijo in si s tem zadržal iniciativo v svojih rokah. S pritegnitvijo Pribićcvićeve skupine sc je številčno okrepil in bil nadmočen opozicionalne-mu bloku, ki se še ni mogel opreti na vse Radićeve poslance. Opozicionalni blok je pričel tedaj z obstrukcijo in prijavil samo za razpravo proračuna ministrstva za agrarno reformo 46 govornikov, med njimi tudi posl. Gostinčarja, ki je bil še iz dunajskega parlamenta znan kot rekordni vztrajni govornik. Tedaj so trepetali državni uradniki, kaj bo z njihovimi plačami in patrioti so bili v skrbeh, kaj bo rodilo neizogibno stanje «ex lex». In ko je še intervenirala krona, se je opozicionalni blok sam ustrašil svojega koraka in da zadosti Radiću, da manifestira svojo najodiočnejšo voljo za borbo, je segel po demonstrativnem eksodusu. Učinek pa je izostal, kajti ostal je Pašić in izjavil, da je pioračun važnejši od vprašanja verifikacije Radićevih poslancev,, ki so leto dni odlašali z. oddajo svojih poverilnic in tako je končno izgledalo, da so radikali na braniku državnih interesov, ker je samo njih odločno obnašanje omogočilo sprejem proračuna. Ta se je petem tudi izvršil gladko in brez incidenta, čeprav v odsotnosti vse opozicije. In da bi bil dan Pribićevićevi skupini prvi obliž, so bile omiljene najhujše trdote finančnega zakona in odpravljen je bil kuluk, davki pa znižani. Zanimiva in strastna je bila seia skupštine, na kateri je bil po boju, ki je trpel neprestano 59 ur, sprejet proračun. Nekateri poslanci so mieta*. socijalist o v, raznih divjakov in disiden-tov bi bilo razmerje v skupičini 131 : 147. Slabost opozici^onalnega bloka pa fe v njegovi heterogenosti in v dejstvu, da iete od njegovih pristašev volitve samo Radičevci. Poleg tega ni sigurno, da bi ostalo razmerje 131 : 147 ne-izpremenjeno, Če bi prevzel vlado opozicionalni b'ok. Narobe je gotovo, da bi zemljoradniki pomagali samo zrušiti radikalno viado, da pa nikakor ne bi pomagali opozicijonalnemu bloku vladati. Tedaj pa je mogoče razmerje 142 : 136 v škodo bloka. Tudi zategadelj je poslovna vlada opozicijo-nainega bloka neverjetna in voiivna vlada radikalov najbližja in največja verjetnost. O. P. kov in raznih kačakov. Pa tudi Evropa je, kajo zemljoradniki in komunisti, da se od nekdaj hujskala narode na Balkanu,' vržejo ob ugodni priliki na Sofijo ter vt2 ker so razne velevlasti iskale po večini io sedanji nasilni in nedemokratski režim, svoi dobiček. Edino-le Rusiji gre velika Nemirni Balkan Vse balkanske države so nastale na razvalinah nekdaj velikega in mogočnega turškega cesarstva. Turška vlada je vedno smatrala podjarmljene krščanske narode za sužnje in njih dežele za vir izkoriščanja. Zato ni čuda, če se ta pravcata krščanska raja nikakor ni mogla prilagoditi turškemu režimu in da je z veliko nevoljo prenašala težki jarem. Podjarmljene dežele so upravljalir razni begi in paše. Oni so morali oddajati gotove zneske davkov v Carigrad, a istočasno so se tudi sami okoriščevali na račun revnega prebivalstva. Ker je bil kristjan brezpraven, zato ni čudno, če so se nekateri poturčili, samo da si ohranijo svoje imetje. To so bili zlasti premožnejši posestniki in plemiči, ki so postali sčasoma turški begi in gospodarski tlačitelji svojih bratov, ki so ostali zvesti veri svojih prednikov. Tako nahajamo muslimane v Bosni in Hercegovini in v raznih krajih Srbije, Bolgarije in Macedonije. Le malokje so se pristni Turki priselili v masah, tako na pr. v južni Srbiji in Macedonrji. V splošnem V Albaniji se borita vedno dve struji za nadvlado. Od iziua tega boja je v glavnem odvisno razmerje Albanije do Jugoslavije. Sicer pa so tudi albanski č^> taši pripravljeni udirati na tuje zemlje, ker drugače sploh ne morejo. ~ -i__- i_ - i. -i Jugoslavija je balkanska država, kier uh zatre ti na svojih mejah vsa cetaska pu- - ' • t ' ' . - . * \ vladajo se najbolj urejene razmere. Tu se pa bije hud plemenski boj nvrd tremi ple* zasluga, če se je Balkan otrasel turškega jarma in so nastale svobodne balkanske države. Toda četaško vrenje je še eno najmanjše zlo, ki tare balkanske dežele. Močna in ugledna Jugoslavija zamore v kratkih le- stolovstva z istočasno povzdigo kulture v do sedaj zapuščenih pokrajinah. Pač pa so notranjepolitične razmere v posameznih balkanskih deželah takšne, ki vzbujajo bojazen, da se zopet kaj ne vname. Treba je pomisliti, da je goreča meni, ki so do sedaj bila ločena po državnih mejah. Sedanja ustavno-politična kriz* pa se bliža vrhuncu in kmalu nastopi doba mirnega razvoja. Vsa znamenja kažejo na to. Če se bo navidezno zdelo še tako k;*« „____ j " Vt . .na iu. se no navidezno zaeio se iako u lr^J^C^ nevarnost. Na,popre, hudo ekanje med političnimi stranka, bi omenili Grčijo. fa dežela ,e doživela mi ^ bo ^dobi! bankarski boj ;e pelož-aj tak, -da ni prvim siiuacij-skim vestem nikdar verovati^ ker so vse te vesti samo poizkusni balončki, ki naj preizkusijo vpliv gotovih vesti v -javnosti. Poslovni kabinet g. Davidoviča še ni v debati, pa čeprav je Radić zopet zmanjšal svojo revolucionarnost. Tako poročajo listi, da so Radičevi poslanci zaprosili ie za avdijenco pri kralju, da ustmeno povedo kralju Aleksandru, da niso tako črni, kakor se jih predstavlja. Drugi Radičevi poslanci zopet obiskujejo pridno demokratske organizacije po Srbiji, da se tako zbližajo s Srbijanci in da uduše obojestransko nezaupanje. Zbližanje se vrši torej v polnem obsegu in Radičevci se pošteno trudijo, da bi dokazali svojo pravico na vlado. Ampak prepozno so se spomnili na to in v enem mesecu se ne da odpraviti nezaupanja, ki se je širilo pet let. Zato bodo tudi Radičevci morali delati pokoro in zato bodo še nekaj časa v vicah, predno pridejo v vladna nebesa. Po sklepu verifikacijskega odbora je nastal seveda nov položaj, ker more opozicionalni blok že z večjo sigurnostjo govoriti o svoji večini. Ta bo sicer dosežena šele tedaj, ko bo tudi plenum skupščine pritrdil verifikacijske-mu odboru, kar se bo tudi gotovo zgodilo. Pravi sicer § 1. poslovnika, da morajo novoizvoljeni poslanci tekom 1 tedna predložiti svoje poverilnice. V zmislu poslovnika so pravza zakona za državno varnost nezakonit. Z isto naredbo je bilo zaplenjeno vse premoženje komunistične siranke. Turkestan toževati, če bi večina prav .tako odlašala z verifikacijo njihovih mandatov, kakor so sami odlašati z vložitvijo poverilnic. Toda tu ne gre toiiiio za verifikacijo Radićevih lft>likor hrvat- vstopil v Zvezo ruskih sovjet-! skih poslancev in zato je gotovo, da bo želja skih rf-publik ' krone izpolnjena in vsi Radičevi mandati glad- d a di7 c t • j- - • • k ii i i i ! ko verificirani, zlasti še, ker ie z verifikacijo FAR1Z, 5. Listi poročajo^iz Allahabada, j išlo ^ Radićevih mandatov za to ustvarjen da sta se državi rUnva m bukhara pridru- uskiiii sovjeLom, tako se ,e Turkestan preobrazi! v avtenomno socijalistično re- že precedenčni slučaj. V zadnjem času se zelo Sirijo glasovi o ne-edinosti v radikalnih vrstah. Ljuba Jovanović publiko. Državi Kh*va in Bukhara, spa-: je podal ostavko na predsedništvo skupščine, dajoči k novi republiki, sta podpisali nekatere pogodbe s sovjetsko vlado. iS Ljubljana, dne 3. aprila 1924. Po hudih in težkih bojih je bil proračun vendarle pravočasno sprejet. Je to dogodek, ki •zasiuži podC-rtanj^. zakaj novi proračun je faktično prvi nefiktiven in dejanski proračun in l niim je miren razvoj gospodarskega življenja j d zasiguran vsaj za leto dni. Izgledalo je sicer, da se radikalni vladi ne bo posrečile spraviti proračun pravočasno po streho, zakaj le par dni pred 1. aprila se je rričcla obstrukciia opozicije, ki je bila s pri-od om Radičevcev v Beograd in z islopom Džemieta m X>iemcev iz vladne koalicije silno okrepljena. Toda disciplina radikalnega kluba fe pomagala in cpozicicnaini blok jc doživel vsled svo>e napačne taktike neuspeh. Njegova obstrukcija bi se morala pričeti v februarju in Že tedaj bi morala natopiti Radičeva pomoč. In sicer pozitivna in aktivna pomoč. Opozicionalni bk>k bi moral dokazati tedaj svojo dc-lazmožnost s tem, da je pripravljen izglasovati tudi proračun, najtežjo nalogv parlamenta. Opozacijonahu bolk pa se je te naloge zbal in je prepustil radikalom, da izglasujejo prvra-čun in da bi imel tako opozieionalni blok za 6ebe ugodno volivno geslo*, češ, radikali so vam dali nove davke, radikali so vam dali vsa bremena, glasujte za nas, da zrušimo vse njihove davke 1 V zadniein hipu pa je premeni! pod vplivom Nastas Petrovič je glasoval z opozicijo proti radikalom in dr. Perič zahteva razčiščenje Markovičcve afere. Vsi ti dogodki so sicer resnični in na dlani ležeči, toda radikali jih sami žele, da lažje snubijo pristaše opozicijo-nalnega bloka in da morejo za vsak slučaj stvoriti vlado z Jovanovičem na čelu, Če ne bi bilo mogoče storiti to s Pašičem. Pripomniti moram, da je bil svoje dni g. Davidovič pripravljen stopiti v kacinet g. Ljube Jovanoviča in da se je premislil še ie tedaj, ko je upal, "a more stvoriti vlado tudi brez pomoči radikalov. Treba je namreč upoštevati, da je pri opoziciji najbolj priljubljeno geslo: boj proti korupciji. Z žrtvovanjem dr. Laze Markoviča in Velizarja Jankoviča so radikali v tem oziru že zelo popustili in če sedaj obetajo, da padeta še ministra Kojič in Janjič ter celo sam Pašić in da jih nadomeste dr. Perič, Andra Stanič in Ljuba Jovanović, potem so bistveno pripomogli vladoželjnim opozicijonalcem, da gredo s sigurno radikalno vlado, mesto da se mučijo z nesigurnim blokom. Parlamentarni položaj bi opredelil približno sledeče. Inicijativa je še vedno v rokah radikalov. Z agitacijo proti Radiću in federalistom jim je voliven uspeh zasiguran, vsled česar j« g. Pašić za volitve. Vendar pa ne forsira volitev in zato odgodite v skupščine verjetna, če ne bo do nedelje že fakt. Radikali so pripravljeni na vsako borbo, ker vlade nočejo dati zlepa iz rok. Adut opozicijonalnega bloka jc, da bo imel z verifikacijo Radićevih mandatov v kratkem sigurno večino. Pri nevtralnosti Nemcev« Dže- cesfc, niso dvigali ljudskega blagostanja, niso širili kulture in civilizacije, ampak strogo disciplino, samo sesali. Zato ®o bili večni tujci v deželi in držati so morali »talne velike posadke, če so hoteli strahovati vsaj važnejša središča m bližnye okolice. Vsled samovoljnega postopanja turških krajevnih oblastnikov, ki so odfirali prebivalstvo, pa tudi vsled turškega načela, da je kristjan manj vreden človek, ki ne zasluži nobenega obzira, se ni moglo v ljudstvu vtrditi spoštovanje do zakonov in do normalnih razmer, ko je pač državna oblast sama v teoriji in praksi dokazovala neprestano, da za rajo ni zakonov. Zatorej ni čuda, da so si bolj pogumni in svobodoljubni ljudje sami iskali pravico ter so napovedali boj na življenje in smrt tlačiteljem. Hajduštvo je bil torej specifičen pojav krščanskega Balkana, ki je bil v neprestanem boju s Carigradom. V tem hajdužtvu je iskati tudi začetek osvobodilnih bojev, ki jih je krščanski Balkan vodil skozi stoletja in ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja poklicali zopet na površje samostojne države: Črno goro, Srbijo, Bolgarijo, Rumunijo in Grčijo m končno tudi Albanijo. Z delno osvoboditvijo pa se te države niso zadovoljile. V zadnji balkanski vojni so bili končno Turki vrženi nazaj v Azijo in prišel bi bil za Balkan čas vzpostavitve, da ni prišlo do svetovne vojne. Vendar pa hajduštvo vkljub temu m umrlo. In tudi danes še igra to vprašanje važne vlogo na južnem Balkanu. Takozvano macedon-sko vprašanje se v splošnem smatra za vzrok sedanjim komitaškim akcijam, toda temu ni tako. Mirno moremo trditi, da so razna uporniška gibanja kakor odmetni-ško, kačaštvov četaštvo ostanek uporne dusevnosti ljudstva, ki je skozi stoletja živelo v brezpravnih razmerah in se ne more ali neče priučiti redu. Moški so navajeni le na puško, na rop in plen in težko se lotijo dela. Obdelovanje zemlje in druga dela prepuščajo ženskam, otrokom in starcem, oni pa se kot svobodni ptiči skrivajo po gozdih in iščejo žrtve. V glavnem velja to zlasti za Macedoni-jo. Tudi če hi bila danes Macedonija samostojna, bi imeli še naprej Četaštvo in vse obmejne države bi morale stražiti meje. Tudi sedanji spor med Bolgarijo in Jugoslavijo izvira iz tega četaškega vprašanja. Bolgari dobro vedo, kaj so macedonski četažL In če so danes macedonski vstaši, ki se zbirajo ob južni srbski meji, pripravljeni naskočiti Jugoslavijo, . sft ni treba misliti, da so oni za Bolgarijo. V hipu, ko bi Bolgarija dobila Macedonijo v svojo oblast, bi morala istotako voditi boj proti vstašem, kakor mora sedaj Jugoslavija čuvati svoje meje pred četaši Aleksandrova. Četaštvo, ko ogroža mir na Balkanu, je torej specifična bolezen tistih krajev; to je preostanek iz turike dobe. Edino kar bo v stanu iztrebiti to rak rano, je izobrazba in civilizacija. Šole, pouk in dviganje ljudskega blagostanja bo sčasoma ubilo tudi četaštvo. Le potepuiki nema niči se morejo vdati takemu življenju; v rednih razmerah vzgojeni a kolikor toliko dobro stoječi ljudje niso več za hajduitvo. Kakor smo že zgoraj omenili, je tudi zadnja vojna doprinesla k sedanjemu ne- Na drugem mestu izražamo željo, da bi današnji volilni boj potekel mimo in brez na-sllstva. Tudi našim volilcem priporočamo Tudi v slučaju, da bi od vilno pravi «Sera» — povsem svoboden in neoviran izraz volje volilcev. To je velika in nedotakljiva državljanska pravica njegova Vsako nasilje pa je grd poizkus za falsifikacijo volje državljanov, nevaren tem bolj, ker more zavajati javnost v krive sodbe, a državne činitelje tudi h krivim itkrepom, ker jim rnoie iz kake strani padla kaka nerodna beseda, naj prikriti resnico o mišljenju prebivalstvi ohranijo naša ijudje hladno kri/ Z ozirom na teh tehtnih razlogov se pridružujemo želji ir-stroge vladne odredbe pričakujemo, da bodo , žažkega lista, da bi današnji volilni dan p<>- državni organi skrbeli za mir in red in računamo z gotovostjo, da bodo mogli volilci svobodno izvršiti svojo volilno pravico. To pa tem bolj. ker tudi italijanski listi priporočajo mir in disciplino. Na nekaj moramo še posebno opozoriti vo- tekel mirno in dostojno civiliziranega in politično zrelega ljudstva! Društven© vesti Zcjisko dobrodelno udruženje ima v sredo, 9. t. m. plenarno sejo ob 5, pop. v društvenih liice. če bodo morda švigali avtomobili od vo- prostorih. Vse odbornicc, ziasti načelnice od- lišča do volišča in če bo tudi kako prepevanje t sekov, naj se seje gotovo udeleže. Odbor. ali kaki vzkiilci, naj jih to ne plaši, ali ceJo odvrne s poti na volišče I Srčni so bili naši ljudje ob volcfnih pripravah, srčni naj bodo tudi dane si _ Prve pritožbe Iz Istre SnoČi ob 8. uri smo prejeli obvestilo, da je ; Wla volilna sekcija v SoČergi št. 737 (buzeška občina) odpravljena, oziroma v zadnjem hipu preložena v Buzet, kjer so že 3 druge sekcije. Zagotavlja se nam, da volilci o taki spremembi niso bili obveščeni. Zastopniki naše liste so vsled tega snoči ob določeni uri zastonj čakali par ur pred lokalom na volihio i ograjo, izgubil ravnotežje ter padci z višine komisijo, katere ni hcrtelo od nikoder biti. ! kakih 5 metrov v velik tovorni čoln, ki je Končno so uvideli, da gre za istrsko volilno bil privezan k parniku. Drugi mornarji so posebnost. Ker je spadalo pod to volilno sek- spravili ponesrečenega tovariša zopet na cijo več vasi, kakor MovraŽ, RakHovec, Pre- krov. Kmalu potem je dospel na lice mesta gara itd., ki so od Buzeta oddaljene od 3—4 zdravnik re&lne postaje, ki je dognal, da si ure hoda, je jasno, da je bila ta sprememba je Picca pri padcu hudo pretresel drobovje popolnoma neumestna. Naši volilci ne bodo ter si zlomil zadnje rebro na desni strani prs. mogli zlehAta biti obveščeni in vsled tega bo Po prvi pomoči je bil ponesrečenec prepeljnn tudi skoraj povsem onemogočena normalna i v mestno bolnišnico. M. D. P. Sv. Jakob. Jutri zvečer, točno ob 20. uri običajni sestanek. Kadi izredne važnosti naj sc ga vsi polnoštevilno in točne udeležijo. — Odbor. gs iTlsškega livljeeila Nevaren padec mornarja. Včeraj popoldne se je na parniku «Carla»f zasidranem v prosti luki Duca D'Aosta, pripetila nesreča, katere je bii žrtev mornar Mauro Picca, star 33 let. Picca je delal na krovu parnika; hotel je privezati vrv, pri tem se jc preveč nagnil črez udeležba. G, Mussoltni ima brez dvoma najboljšo voljo, toda njegovi podrejeni organi imajo tudi svojo voljo, ki je, k&kor se vidi, močnejša! V olikanih oblikah naj se vrši volilni boj! Tako kliče predsinoČnja «Sera». Piše; «To mora biti temeljno načelo .velikega volilnega boja, Vsi državljani se mo- Nesreča v škedenjskih plavžih. Včeraj p., poldne je več delavcev poizkušalo nek električni stroj v plavžih v Skednju. Pri tem poslu je prišel 40-ietni delavec Ivan Medvešeek, stanujoč v Skednju št. 1171, po nesreči z levo nogo med zobnato kolesje stroja, ki mu jc zmečkalo palec na isti nogi. Mož je dobi1 prvo pomoč od zdravnika rešilne postaj . : nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico v razvoju Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. . , .. . , nj f® m?T j Z nogo pod kolo. Podobna nesreča je do- rajo zavedati svoje prve elementarne dolžnosti, |.)ol • , - > U:i. . ' -r. j ' . j * i i i... ■ ,, . ' letela včeraj popoldne t^a^u viktona liso, da gredo kompaktno na volišče in oddato svo- . . , ,r * , „ ■ x . ,. . T' , , - „ _- * i.« . iz • j starega 36 let, stanu očega v ulici Industna jo glasovnico v volilno Žaro Vsi vedo, da , M 59 y ^ f Sv, Andreju, kje glasovnicaTamcinajvečjo svobodo glasovanja aa jc mož £ ^suo roko ^ mu je ki mu zato more in mora vsak svobodno oddati svoj basto k'oIesjc ncIfcga stroja, ki glas. Znano je, da je vlada 1ZdaU na tančne aaIo trf ± { Fo\rvi pomočif m resne odredbe, da se oodo nedehske vo- „ji i- fi- j i ,.. ^-i j- • i- podal na lice mesta poklicani zdravnik litve vršile v največjem redu, z vso disciplino. * * • u-i * i- Nič ne sme kaKti tega reda. ali motiti normalni ^n^bolnišilco P°neSrCČCnCC PrePcI'an zme-jo je in mirni potek volitev. Narod kaže svojo moč in svojo "naobrazbo, ako se v trenutkih boja D,vc neteči Y prosti luki V. E. HI. Včt zna izogibati nemirov, ako se zna boriti brez predpoldne je več delavcev razkladalo^ pred nasilstev. Nad eno leto že ni v Italiji več nobenih stavk in slučaji nasilja so bili redki v primeri s prejšnjimi viharnimi leti, da se more trditi brez drugega, da sta se povrnila mir in -tišina v našo državo. To je izdatna in pomembna zmaga naobrazbe, blage volje zavesti in inteligence nad nevednostjo in temo. Ta pridobitev civilizacije se moia ohraniti in državljani drage volje naj v volilnem boju dokažejo, da se točno zavedajo te nove moči, ki je red in disciplina. Kompaktno naj gredo na volišče in naj ne izzivajo niti najmanjšega nemira! Će mine prihodnja nedelja povsem -—. . , - mimo, bo to nov dokaz, da smo civiliziran i oblicem po desni roki. Ponesrečenec je bil narod, ki se zaveda svojega poklica.* prepeljan v mestno bolnišnico, k,er so mu hangarjem št. 1 v prosti luki V. E. III. raz nekega vagona dele strojev. Nenadoma se je poldrug stot težak kos železa prevrnil in padel težaku Dominiku Tommasini, staremu 52 let, stanujočemu v ulici Kota št. 12, na desno nogo. Ubogi mož je obležal težko p<,, škodovan. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da je noga zlomljena na kompliciran način v gležnju. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — V skladišču parcplovne družbe "Cosulich* se je 50-letni mizar Ivan Viviani, stanujoč v ul. Gij^iani 30, porezal pri delu z električnim Lepo, umestno in potrebno besedo je na-oisala tu «Sera». Le škoda, da ni prišla nekoliko poprej. Nočemo tu pisati -ekriminacij. Ugotovimo naj le na kratko, da se je v slovanskem delu dežele — pose->no pa v Istri in na Goriškem — v minulem tednu dogodilo marsikaj, kar je v kričečem navzkrižju s temi lepimi nauki in kar je pričalo, da je še ljudi, ; da sc je revežu zmešalo. Nek mestni stražnik ki se še ne zavedajo, da se v kulturnih de- je novega Adama ustavil ter ga pregovoril, želah tudi volilni boji mor?to vršiti v civili- da je sedel v javni avtomobil. Blaznež, ki e stranih oblikah, brez vsakega nasilja, vsakega bil pozneje spoznan za 24-letnega rano zašili in obvezali. Blaznež, ki sc jc sprehajal v sami srajci. Včeraj opoldne se jc ljudem, ki so šli po ulici XX Setcmbre, nudil nenavaden prizor: kakor zakasnela pustna prikazen se jc pojavi! na ulici mlad človek, oblečen v samo srajco. Po čudnem vedenju neznanca so ljudje spoznali, ________________„ ____, _____bil pozneje spoznan za 24-letnega inženirja mirnemu valovenfu macedonskih četašev, j žaljenja nasprotnika in vsakega napada na Karla B., stanujočega v ul. Francesco albanskih hajdukov, črnogorskih odmetni- osebe, ker volitve morajo biti — kakor pra- I Irarca št. 5, je bil prepeljan v opazcva'nico. Vesti z Goriškega Dopis iz Bovžkega. Tudi mi imamo zabeležiti par zanimivosti iz volilne borbe, ki je bila pri nas posebno v zadnjem času kaj žvahna. Vršila sta se dva -volilna, shodar Na prvem, ki se je vršil dne 25. marca, je govoril g. Pisenti in njegov zvesti oproda «Vitez* Peternelli. Zbobnali so skupaj vse okoliške župane in občinske svetovalce, svojo milico in druge fašistovske veljake, toda niti to ni dalo shodu onega sijaja, kakor so ga pričakovali. Nebo nam je bilo milostno in poslalo deževno vreme, tako da se jc morala cela prireditev vršiti v pusti dvorani ^a^ilrega doma. kar je klavmost te prireditve k še povećalo. Vse zanimivejše je potekel drugi, ki se je vršil 30. marca in na katerem je g. dr. Pod-lik ousal mnogobrojnemu narodu naše stanje naše zahteve in potrebe. Toda navzočni 'i so izvajanja našega tovornika prekinili, ve nentno žugajoč našemu narodu, nakar je smatrala milica za potrebno doižnost. s silo r, :;nati mirne zfcorovalcc. Vse to se je izvršilo tako naglo in nepričakovano, da se še b: ni i nismo prav zavedali, kako in zakaj ie do tej>a prišlo. Gg. fašistom smo za to prav hvaležni. Naše ]\ Ivo je zopet imelo priliko videti njih do-tnost in s: ustvariii lastno sedbo. Svoji je, da moramo dTŽati z njim in da bo tudi on j VEČJE MIZARSKO PODJETJE, s stroji in z nami. In na vsezadnje nam je rekel, da na inventarjem se proda. Eventuelno se sprejme dan 6. aprila naj volimo za večinsko vladno j družabnik. Preddvor nad Kranjem - Jugo- listo. Mi pa tega ne storimo; mi bomo volili j slavija. ____ za našo lipovo vejico in planiko in našega po žrtvovalnega kandidata dr. Wilfana. Mislijo, da naše ljudstvo prevarijo z odškodnino, s cestami in s takimi obljubami. Mi pa poznamo take zvijače. Zato pa pojdemo 6. aprila vsi na volišče in bomo glasovali za lipovo vejico in planiko! Prosveta. (Kinematografsko predavanje o fetiki v Tolminu). Dne 22., 23. in 24. marca t. L se je predvajal v kinematografu v Tolminu znameniti svetovni film *Jelika», ki je last podružnice ital. rdečega križa v Trstu, v korist tržaškim protituberkuloznim ustanovam imenovanega društva, — Pri posameznih predstavah tega veleznamenitega filma,-ki pojasni nazorno in temeljito gledalcu vse, kar mora v svojo lastno obrambo pa tudi v obrambo svojega bližnjega o tej strašni človeški kugi vedeti, — je razlagal posamezne slike v imenu •Prosveten gosp. dr. Alfonz Serzim, zdravnik v Tolminu. Iz tržaške pokrajine Postojna. Naš kandidat dr. Wiltan je včeraj nadaljeval podrobno agitacijsko delo v postojnskem okraju in bližnjem ... aa so napraviti jako slabo usiugo, ker so, j delu senožeškega okraja. Zvečer je imel izsiljujoč udanost napram onim, v katerih smo j krasno uspeli volilni sestanek v sami Poji poznali svoje neizprosne zatiralce, naravnost i s^0jni# Skupina fašistov se je potrudila po voiiicem povedali, kaj jim je 6. aprila storiti. svojc; dolgo so zaman prežali na našega Če je bil med nami še kak omabijivec, se je >tdaj zavedel in ve, kaj je njegova dolžnost. Naj zve ves svet, da smo tu in da tukaj ostanemo. kljub temu da nas gonite tja preko. *aj omenimo še tretjo stranko, ki pride pri P:i nas v poštev, t. j. komunistična. Ni prire-i, i sicer shodov in sestankov, ara pak sc ome-samo na agitacijo po hišah potom letakov svojih agitatorjev. Ta stranka je, ko je bil lt< . unizem v Italiji na svojem vrhuncu, dosega pri nas komaj enega poslanca in to, klub temu- da so sc opirali v svoji agitaciji na stav- FKANCOSI^O-nemško, od začetka spopolni-tve L 25 mesečno. Via del Toro 14, II. 413 VINOGRADNIKI! Ako imate bolno vino, oglasite se pri meni, da vam ga popravim, ali dam nasvet. Jast U saj. Gorica, Via Carlo Favetti 6. 416 Predno v en satm odcfeSsfe HIŠA z lepim vrtom, lepim razgledom, pet minut od postaje Volčjadraga, ob železnici, sc proda. Natančnejša pojasnila daje Zupančič, Gorica, via Capuccini 2. 417 ŠESTNAJSTLETEN deček bi se rad izučil kakega rokodelstva v kakem večjem kraju na deželi. Naslov pri upravništvu. 418 KMETIJSKO društvo v Vipavi naznanja svojim cenj. odjemalcem, da se nahaja sedaj v ulici Fabio Filzi št. 13. Obenem priporoča tudi nadalje svoja prvovrstna vina na debelo in drobno po konkurenčnih cenah. 419 MLEKARSKA zadruga iz Št. Vida naznanja svojim cenj. odjemalcem, da se je preselila Mlekarna Vipava iz ulice Nicolo Macchia-velli v ulico Fabio Filzi št. 13 ter jo vsem najtopleje priporoča. 420 videč v nji svojo »ili do- ira ;ko zadrugo cCerg», tnico, Razmere pa so se izpremeniie, m ts sloji komunistična stranka Italije x*a lih razvalinah brez upa zmage. Mncgi, ki tedaj slavili vse svoie upe na «Cerg», so cs razočarani in zapeljani. Nešteti procesi solem reštevilnih družin so posledica tega ivinja. Vse to sq v veliki meri zakrivili talni komunistični agitatorji, ki se kljub u zopet upajo na dan in širijo^ svoje utopi-s'.ićce načrte, katerih sicer sami ne morejo v predstavljati. Njih kandidati niso našega jvia, ne morejo razumeti nas, ne naših po-ireb in želja. # Moja ki! Ob 12. uri Vam kličemo: Ne dajte, ti. bo drugorodec, kateremu ni do Vas, Vaš zastopnik! Ne dajte, da bo Slovenca zastopal Neslo venec! Še je čas, še ni ničesar izgubljenega! Če volite po svoje vesti, morate voliti f;i io in na vsak način le slovanske kandidate, ljudi naših gora naše krvi in naših očetov! \ Jite. da le oni in samo oni bodo v stanu Vas tako zastopati, kakor bo treba, tam, kjer ce bo odločevala naša in naših otrok bodoč-no bo 6. aprila za nas čssten dan, naj bo mt -ik v naši politični zgodovini in pomnik ci-ie boljše bodočnosti! Zalo glasujte vsi za lipo in planiko! Zanimiv shod v Kanalu. V petek, 4. aprila, se je vršil v Kanalu fašistovski shod, ki ga je sklical tamkajšnji fašjo. Kot govornik je hil označen vitez Fetemel. Letaki, ki so vabili na shod, so bili to pot samo laški. Za-\ v:dni Kanalci so se malo zanimali za te le-iake. Prav dobro poznajo viteza Peternela, posebno pa le vsled ogromnega deficita, ki ga trpi občina, odkar n on načeluje (baje okro£ 20,000 L, medtem ko je izkazovala blagajna pri njegovem prihodu 10.000 L aktivej. Shod je bil sklican za 9. uro in pol, ali oo določnem času je bila dvorana v občinskem domu še prazna. Prisotni so bili le člani fašja iii uslužbenci občinskega urada. Vitez je čakal potrpežljivo do 10. ure. Ko pa le ni hotelo biti poslušalcev od nikoder, se je razsrdil in izdal razna povelja. In zgodilo se je, da je lokalna milica odkorakala v trg ter romala od hiše do hiše po-.skala gospodarje, predvsem trgovce in ^brt" kandidaia, šele proti večeru, ko je bil že na povratku, se jim je posrečilo mu vsiliti svoje spremstvo. Ni pa prišlo do nobenih incidentov in sestanek v Postojni je ostal popolnoma nemoten. Volilna propag&ada na Krasu. Še nikdar se videlo po kraških vasicah tako število raznovrstnih lepakov fašistovske stranke kot pri sedanjih volitvah. Čeprav izginevajo čez noč, se drugi daii nadomeščajo z novimi. Razna vozila automobili motocikli krožijo kot furrje po kraških cestah in klancih. Raxni agenti obljubljajo razne koncesije našim Kraševcem. Zagotovila, da bo vladna stranka podržavila kraški vodovod, krožijo iz ust teh ljudi. Razne podpore obljubljajo kar na debelo. Vse to da se bo zgodilo, ako bodo naši Kra-ševci volili za vladno stranko. Ali naši ljudje so trdni in se ne dajo preslepiti od raznih «prerokov* in bodo trdno in složno nastopali pri volitvah kot en mož. Đutovski semenj 4. aprila je bil, dasi je kazalo slabo vreme, dobro obiskan. Prignane je bilo 150 glav goveje živine, nekaj konj, precejšnje število prešičev. Kupčija je bila srednja. Voli za meso od L 4—5, krave za mleko od L 1500—2500. — Prešiči od šestih tednov od 100—150 Lir. DELAVCEV se išče za tesati železniške pragove. Pojasnila v via Milano 22, H.f Steno v ic. 421 PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševaleč Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih cenah. 6 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Poloaio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pi-calnega i. t. d. papirnatih vrečic valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 KRONE, srebro, zlato in platin kupofee*. Plačam več kot drugi. Zktarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 ¥esti iz Istre BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 3C6 POSESTVO, dve hiši, 3000 klaitrov vinograda, ki sc da tudi parcelirati, blizu postaje V rdela, se proda. Pojasnila daje gostilna Suban, Sv. Ivan. 3/8 POSESTVO z mlinom, gospodarskim poslopjem, 6 ha zemlje, v neposredni bližini železnice in večjega trga v Julijski Krajini se proda. Naslov pri upravništvu. 282 Volilna shoda, ki sta se vršila pretečem četrtek zvečer v Boijuncu in BorŠtu, sta bila zelo debro obiskana. Boljunčanom sta govorila g. učitelj Venturini in dr. Čok, Borštanom g. dr. Sla vik. VOZNIKA, za prevažanje trgovinskega blaga išče Karlo ŠiškoviČ v Črnemkalu, Herpelje-Kozina. Prenočišče', hrana in pranje pri družini. Plača po dogovoru. 401 Breg bo brezdvonmo pokazal, da smo narod BABICA, autorizirana. Nepretrgana posveto- l!i '»_____.1 J____1_____--,, „1.*,-*..^ -H nn 1 irania Maiiropla latnncf COTt f» 7tn<>rnP. Ms- vanja. Največja tajnost. Cene zmerne. M; donnina ^0, II. 404 LEPO POSESTVO; hiša, 5 sob, kuhinja, klet, hlev, gospodarsko poslopje, njive, vinogradi, travniki, star bukov gozd 24 oralov, živina, vozovi in vse neprimičnine, se takoj proda. Cena po dogovoru. Posetvo prvovrstno. Ivan Vidmar, Lokavec pri Ajdovščini. 408 ceni. Furlan Jožef, Praprot Št. brežinL 10 pri Na-409 politično zrel, da se ne bo pustil zapeljevati po lažnivih obljubah raznih republikancev, komunistov, Sašistov in drugih prorokovaicev. SHOD PRI SV. ANTONU PRI KOPRU, Mesto predsinočnlim, kakor je bilo prvotno javljeno, te je vršil volilni shod pri Sv. Antonu pri Kopru sinoči. Dvorana gostilne Della Savia | je bila polna domačega občinstva, a prišli so j _______ seveda tudi koprski fašisti s kamijonom. Bili RfgA in polje na prodaj po zmerno nizki so oboroženi z debelimi in impozantnim i go- ~ r " ' " ' "* * rjačami, ra vsak slučaj. Ob 8. uri je otvoril zborovanje g. učitelj Venturini, ki j« z lepimi in jedrnatimi besedami objasnil ne le način glasovanja, ampak tudi pomen teh volitev za nas Jugoslovene v Italiji. Za njim je govoril zbranemu občinstvu g. dr. Iv. Mar. Čok, ki je poudaril predvsem, j da mi ne zahtevamo posebnih pravic, ampak le enakopravnost; mi trdimo le, da mi ne uživamo enakih pr&vic, kakor naši sodržavljani, ki so Italijani, ker oni smejo gojiti svoj jezik, kakor jim drago, naš pa se zatira v šoli, cerkvi in uradu. Naš boj gre torej predvsem za to, da branimo svoj jezik, svojo narodnost. Mali oglasi rike ter jih odpeljala v občinsko hišo. Nato boj je boj za narodni obstoj. V vseh d ru- to dvorano zaklenili, da ne bi nvogli prisotni ^ih točkah se lahko sporazumemo, le naše zapustiti dvorane. - narodnosti si ne damo krasti. V tem je upra- Pri teh okolščinah je imel vitez zopet enega vjčena naša zahteva do vseh zavednih in po-svojih neslanih govorov, ki niso napravili na grenilt Jugoslovenov v Italiji, da glasujejo za poslušalce prav nobenega vtisa. lipo. Iz Ajdovščine. O nedeljskem shodu bi bilo i dosedamim poročilom še dodati, da je nastop fašistov, ki so prišli iz Gorice, naravnost porazno vplival celo na tukajšnje Italijane, ker je bil popolnoma neupravičen in, kakor se je , videlo na prvi pogled, namenoma izzvan. Khub t POSESTVO se da v najem. Sena zadosti za * tri krave. Ex Acque št. 4, mlekarna 412 ŽIVINOREJCI! Najboljši pripomoček proti kostolomnici prašičev in druge živine je vsakodnevno mešanje med krmo po eno žličko klajnega apna, («redilnega prahu*), ki pospešuje raščo in pri kokoših tudi leženje >ajc. Dobite ga poceni pri tvrdki «Viuoagra-iis» v Gorici, ulica Carlo Favetti 6 (za hotelom «Tri Krone«.). 415 Naša zavarovalnica „UNION" le Dtdvečfc svetovni zmmeinica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, za v. kapital! v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. nadvse mirnemu in destojnemu obnašanju naše-'a ljudstva so pokali streli in je le sreča, da ni bilo več žrtev. Da bodo gospodje orožniki lažie prišli storilcem na sled, jim pomagamo v toliko, da jim povemo, da je streljal neki irlad, srednjevelik fašist iz družbe, ki je prišla •z Gorice. Imel je okoli vratu ovito ozko italijansko trobojnico. Z njim je bil navzoč in najbrž tudi streljal sin znanega Goričana. Največ li mogel povedati orožnik, ki je takrat gledal v kozi okno orožniške postaje. Renče. V nedeljo 30. m. m. sc nam je predstavil na javni tehtnici naš novi komisar. Ob-Vubil nam je, da bo nam on pripravil občinski dom, zvonove, ceste, šolo itd. Rekel nam KRASNA VILA z vrtom, v Celju, na lepem mestu se proda. Velika klet, solnčni prostori, pripravni tudi z»a fabrikacijo. Pojasnila daje Alojzij Luznik, Dornberg-Montespino. 383 Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, L — Zastopniki se še sprejemajo. — uiA J ki so se nahajale cto sedaj v raznih odrlaikili, bemo prodajali pocenil s pondeljkom 7. t. m. vseh krojev in vrst po Ha obroke. Moške obleke po meri, dežni plašči, površniki, moško obuvalo, klobuki, blago iz pristne volne za moške in ženske obleke, velika izbera taiileurs, pla-ščev, promenadnih oblek, voile, gobastega blaga, perila itd. itd. Krojačnica L reda. Cene zmerne. Majhni tedenski ali mesečni obroki. Prodaja u obroke ,Prowi4enza' Trst, Via Glnnastlca St. 15/11- p o bour£et: D L I S T E K (La Gedle) Poslovenil F. P« (98) Jaz bi bil imel iito moč, ki jo imam sedaj, ko si mi povedala. Zakaj moč, pač imam. Imam jo in jo bom tudi ohranil. Ponavljam ti. ti si me rešila. Jaz to čutim!* — * Torej prav, otrok moj,» je rekla ona, •dokaži mi tof» Medtem ko se je on s svoje strani tako iz-fovedoval — in to s takim samoobvladovanjem in s tako vedrostjo, da se je zdelo njej to po prizoru v ulici Saint-Dominique, ki ie bil še tako blizu, kot pravi čudež — se je bila ona vzravnala. — *Kako?» je odgovoril on. — *Tako, da mi v imenu mojih solz, ker praviš da so te odrešile, obljubiš, da boš storil za svojega sina isto, kar sem storila jaz rate.» — -Da bom živel, da rešim tudi njega? Da, iivel bom in ga bom rešil. Samo bom njemu povedal vse, kar si m/ ravnokar ti povedala, čim bo mogel razumeti. Ponavljam ti: kdor se hoče uspešno boriti, mora vedeti.» — «Ti imaš prav,» je rekla mati po kratkem molku, «in Vernat se je motil. Verujem, vidim. Samo resnica reši človeka: da, treba je vedeti, kaj smo. kaj nosimo v sebi in kaj moramo premagati! Ubogi malček pa preživlja že sedaj preizkušnio, kakršna tebe ni nikdar zadela.» — «Beg njegove matere?...» je odvrnil Ivan-Marij a. Videla je, kako fe pri teh besedah zaprl oči. Ali ga je bil začel zopet obhajati rezki občutek njegove nesreče, ki je bil le zaustavljen, kakor se je bil izrazil? Nenadoma je vstal ter priiisni^ prste na oči kakor človek, ki hoče odgnati od sebe kako moro. «To ne si proč,» je rekel gospe Vialis, ko je zopet ugledal revolver. Vzel ga je in vteknil v muf, ki ga je bila ona položila ob svojem prihodu na neko naslanjačo. Potem je mater zopet stisnil k sebi ter rekel dalje: «Zopet te prosim, mama, odpusti mi in hvala. Pojdimo in postavimo tega ubogega otroka med me b moje trpljenje...* Z enim izmed onih n»- orov, ki so pravo junaštvo družinskega živ-jenja, se je nasmehnil z istimi usti, ki so ea hip prej izgovorila te tragične besede. Potem je pogledal na uro ter vzkliknil: »Pol ure popoldne! Rekel sem, naj malček kosi sam. Gotovo bo žaiosten, k«r nima nikogar pri sebi. fi Ti Opozarjamo Istočasno, da dobi o<£ jutri rsaprej — sicer samo zrn. malo dni — vsakdo, ki kespi tudi v razUšnih nslih oddeikih za L 150-— biaga originalno steklenico izborne in odlikovane specijalitete Tr«t — Via Torre bisnea 21, II V. Začetek novih tečajev in privatnega pouka v angleškem, francoskem, nemSkem, italijanskem, španskem, portugalske?!: slovenskem in srhohrvalskem jeriku tekom tekočega tedna. Pouk dajejo diplomirani prolesorji dotične narodnosti. Pojasnila In vpisovanja: vsak dan od 9 do 21. Via Torre bianca 21, Trst. (54) GIUSEPPE SPECH Via S. Caterina 7, vcgal Via Mazzini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel (10) Veliko izbero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke po konkurenčnih cenaL Specijaliteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO 1 »J ?]Vli se ne uklonimo nikomer j in na razne poizkuse obiskovanja odgovarjamo z novimi poMii ševfjl, mo3Hr, frnf, močni, amerikanske oblike ....... Ceavfjf, iBOlfci, črni močni z dvojnim podplatom....... ?Qvljlv ffičoškl, chevrcau, moderni, špičasti.......... Čevlji, moški, barvani, amerikanski............. {av'Jf* meSki« moderni, špičasti............... fovali) otroški od štev. 28 do 31.............. evlfl, otroški od štev. 32 do 35.............. Čevlji, lenski, od štev. 36 do 39 .............. f« jI i, Seniki, nizki z lesenimi petami ............ Čevlji* ZeitsEcif zadnja novost, z lesenimi petami........ CevSJIf ieaskl« ?pičasti z usnjatimi petami.......... W Vsa čevlja iz hta 1922—1923 prodajamo s 50% popustom t j. p« 11, 20, 23 Lir 5td. 138 ^ Veliki semeni oklevala Via Mai&liea S ~ ENRICO OASTIGLIONI 4 FI<3LI fl . L 3S-— . L . L JM-- . L . L 60- . L 2€>- . L 30,— . L 35.- . L 55«=— . L 30-- . L 30— POZOR! POZG&! pro- Pojdiva h kosilu tudi midva, mama. sedela na mestu njegove matere...» — «Dar moj dragi.» — «A iie samo danes?» fe dodat seče. — «Ti bi hotel, da bi prišla stanovati k tebi?» je vprašala ona. — »Da, mama.» — «Dobro, sprejmem,* je odgovorila ona po novem kratkem molku. «Todi jaz se moram osvoboditi, moram pozabiti, kar se je zgodilo na onem stanovanju, moram ozdraveli od Tane, ki je vedno krvavela... Pomagala ti bom m sedaj, ko lahko govoriva, boš pomagal tudi ti meni. Toda, da zaključiva...® Tu se je malo obotavljala. Nato pa je rekla resno: «I van-Marija, ti veruješ v Boga, kaj nc?» — «Da,> ie odgovoril on ravnotako resno. «V zadnjem Času sem precej dvomil. Toda če bi ne bilo Boga, odkod bi prihajale take duše, kakor je tvoja?» Potem je še enkrat ponovil: (Da, verujem v Boga.» — 4Torej zahvali ga z menoj za veliko milost, ki nama jo je inazal, ker ni dopustil, da bi bila prišla prepozno. Poklekni poleg mene, kakor si njim b da avs! .-apiiala. S potonjom kontermine proti pa je trpelo tudi avstrijsko narodno .rstvo, kajti lep del gornjega kapitala ediio izginil z domačega trga, ki ni ž :;V:kako preobložen. Umevno je tudi, •ijs!:a vlada ni že iz poiltičiiih vzrokov 7>c vs=n leno gledala te špekulacije, četudi je r /oće "'ot'-el na /e iz vz ;k:i, da sc pokaže 'rancuzom za voženje njihove reparacij-ske politike. Sicer pa ni ravno res, da bi bila n; r-viaju sedež in ognjišče špekulacije proti ir; nc k emu trar.ku, nasprotno je le-ta imela svoj • d v- amerikanskih in angleških kroki so n-rutneie* nriskririi! P" tO . 3 Cfj Ž n Cu POSTOJNA Sila Jarca: 9-12; 15-18 in ZOEOZĐRAVNISKI AMBULATORIJ Tehnična ravnatelja: J. FRIEBMHH In H. FIEL Vsa dela se izvršujejo po zadnjem berlinskem skem sistemu. dravljetije Srez Bolečin. in dunaj- Vso iiela m mlimtiM. "S7* T3 S* < 00 -vi SENOŽEČE v gostilni M. Ziisn: v ^iidailKih in srečah 8-12; 14-18 234 od 9--S2 in od 3-5. (72 \ tli- j 3 Inozemskega blaga pa ksnkurentuiH tenaft. II BHIIIffiBei E3HR9S:i»iSIBaa llHIliCI^IIia^' I Najstarejša trgovina obuvala! fk J---4, m sSI Trst — Piazza S. Rosario pri cerkvi Sv. Petra H Največja izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske i in otroke. Specijaliteta: Planinski čevlji najfinejše in 1 najtrpežnejše vrste kakor tudi telovadni čevlji. m ftHBMcsmm . v* i \ so pozneje priskočili ^rancip. na po-rr \vstri; ki : i-iančni I:rogi, ki so se srna-Li.iii z strokovnjake v inflacijski politiki in bili tudi več ali manj posredovalci terminskih cciaj francoskega fraiilia za račun nasledstve-i'ii drŽ3v in celo Ilalije, pač niso pomislili, d je "^o^oče fr?nk 'ažje ščititi kakor pa av-stri?;!; —ono in nemško marko. In zato niso j mogli najli pri protiakciji s strani francoskih j ban: i uhoda iz t-^a zanje t" ko pogubnega | položaja. Zatekli so se torej pod lastni krov ^ z namenom, da si pripravijo sredstev v pokri- j Lje izgub, ki so imele zapasti zadnjega marca, j Kaxor ,e vplivala nanje neugodno polomljena ; ufeii-iiva. ravnotako neugodno ie vplivalo na- j nje :udi nenadno povišanje prometnega davka' na vr.-dnoštne papirje. ?ak njihove stranke so postale ! žrtve te terminske politike. -Njim so bankirji i kratkomalo prodali premalo krite vrednostne j papirje in nekatere pripravili celo ob vse nji- i hovo imetje. Me rod a j ni krogi so uvid.-! H ne var- j nost, ki grozi narodnemu gospodarstvu s polomom tečajev borznih papirjev in so hoteli zaustaviti ta val r. znižanjem bančnih in ^aen-salskih provizij, finančni mirisicr pa z znižanjem prometnega davka na vrednostne papirje na bazo pred 10. marca kakor tudi z znižanjem davka na nove delnice. Dosegli so s tem le osem dnevno premirje. Kar so vrednostni pirjev delniških družb. Tako dolgo pa, dokler to so zopet izgubili pretekli torek. Za v ske ponudbe tega dne ni bilo mogoče najti kupcev. Velik del prodaj se je izvršil za račun vele špekulanta Gruberja, kateremu so vozili v prejšnjih zlatih časih vrednostne papirje na doir kar z avtomobilom. Ta je bil tudi na drugih borzah precej udeležen. Nizanje tečajev in pa ponesrečeni naskok na francoski frank ga je tako preplašil, da se je svoje povojne finančne slave tako zbal in pobegnil pred njo v norišnico. Temu kaosu bi se dalo cdpomoči z vzposta-va zaupanja inozemstva v dunajski finančni trg in vzpostavo zaupanja v rentabilitcio pa-parj fv delniških družb. Tako dolgo pa, dokler izvršuje vsske vrsie stavb, male in velike, šoie, cerkve, občinska poslopja, ceste, vodovode, mostove, betonska in železobeton-ska kakor tudi pomorska dela. - Preurejuje stara poslopja ter izdeluje projekte in proračune po najnižjih cenah. (201) Glavnica In rezerve Diaarjsv 5U08.BM'-- Telefon : 5—18, 22—93 CENTRALA V LJUBLJANI Klavnica in rezerve Binansv il.333.iSl' Telefon: 5—18, 22—98 M, Via Mi, vogal Via i Caierma bogata izbera volnenega blaga in bombaževinastega blaga, sviienine, perila, nogavic, pletenin, rokavic, svileniti šef p, zaves, modercev, okraskov, vezenin in čipk. Dnevno novi dohodi zadnjih sezij-skih novosti po tovarniških cenah. Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%, na tekočih računih po 4%% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče poste, [ z im Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Krani, Maribor m m Blagajna je odprta od 973 — 127, in od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, P hi j, \ ::::::: Sarajevo, Split :::;::: 1 vsake vrsfce Popotne sobe in possszerae železne po^efje in posteljice kakor tudi tapetovtio pohištvo. Najzmernejie cen« 124 Ermano Brod - oin Feiice mtzm 1 O -iSfiaeS^ffiLai^^sT Q frp MIRODILNICA M&mO FSERLIN Sv. H. Has4 ZIMRjfl Z Bivld Tei. 774 prodaja na debelo in drobno. 10 eUkai- Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepiinib potrebščin. NalbolJSi šivalni stroji so Hfliboilši materijal. Največje iamsivo. | L R. L »kia strojev po najzrner- nej^lh cenah. Ziiog« Sivainih strojev in potrebščin 2* Cerveilifii, Trsi, Pie G. Cantocci 27 Na zahtevo se pošljejo ccnikl. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje Tj 570.—, raki opni z dvema predaloma ni vzpostavljena normalna dividendna politika, ! L —. Izbera inozem- takr« dolgo, dokler ni mogoče kupovati delnic in na podlagi podpisovati novih, tako dolgo ostane kupovanje delnic vsled njihovega malega chrestovanja. Ie špekula!ivnega značaja. Vsei. kor jc piiporočljivcjše, da se da razpoložljivi kapital na razpolago bankam in mdu-sirvsHin družbam v svrho njihovega gospodarskega razmaha, kaJtor pa da se uporablja ! za Ivizardno igro v devizah. Če pa družbe po- i nujnove delnice občinstvu po tečajih, ki I omogočajo v nasprotju z zadnjo dividendo le j Lnocd?-r>tnc> obrestovanjc ali .pa šc nranj, po- | ter/' je naravno da delničarji optirajo !e špe- j ku'a;iv;ij, to se pravi v nad:, da bedo dividen- j de .'"'rat višje in da bodo tečaji dosegli še; vedno* mimerno višino in da se jim bo njihov i špet. ' Vivni) naloženi dcnar radi dviganja te-j čaj«.-. S'olie obrestoval kakor pa če čakajo na j ma'rt dividendo. Razvoj k normalni dividendi j • zakkučen, ampak se bo z znižanjem dav- | ka na nove delnice le pospešil. Vsekakor pa je ta razvoj dosegel v zadnjih dneh težak poraz in pot/ebno bo precej č i&a, da se zopet pridobi zaupanje v razvoj te normalne dividende. Gotovo je, da bo po likvidaciji špekulacij s francoskim frankom pripomopio znižanje že goriomenjenih pristojbin in davkov h korekturi tečajev že tako nizko padlih delnic. Edini izhod iz te bor/ne situacije pa bi bil ta, da avstrijska vlada poleg gornjih ukrepov zahteva od delniških družb objavo j bilanc v zlati vrednosti, lutkor se jc to zgodilo v Nemčiji. Te bilance bodo fahko č'tali ino- j zemsk: finančni kro^i in na mah bo izginilo j nezaupanje v avstrijski trg in rodilo resnično ( dviganje tečajev sam o onih de'nic, ki v 1 resnici donasajo z obrestevanien dobre do- : bičke. — Fr. Cctič. RAKOS & C-o Trst — Via Milano, 19 Telefon itev. 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev ADUER Zaloga rabljenih ftrojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. — Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (11) Veliki dohodi Ei stilni neaMs&l M od najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. R. Camponovo Trst — Viole XX settembre 33 tel. 793. 59* najbolj priljubljen slovenski Hst v Sloveniji in Julijski Krajini radi obširne informacijske službe, izbornih političnih in gospodarskih člankov in notic in zabavnih in poučnih prispevkov. Mesečna naročnina za Julijsko Krajino Din. 25.— danes okoli Lit. 7.—) posamezne številke cent. 40 nedeljske cent. 70. „NAROONI DNEVNIK" se dobi v razprodaji na obeh kolodvorih v Trstu in Gorici kakor tudi v vseh razprodajah časopisov v omenjenih mestih. Nadaljnje razprodaje na deželi so: Postojna, Sv. Peter na Krasu, Ilirska Bistrica, Opatija, Vipava, Ajdovščina, Tolmin. OGLASE Trstu Unione Pubblicita Italiana, Piazza Gol-tvrdka Vittorio Moiesiui, ufficio pubblicita Via del Teatro. 173 fOSCS&raO za list sprejemajo : v doni I, L, v Gorici: Gervo „mmos* « imm: Fritelll Finzi, Tis! Vla Em& Tarabochia 5. (9) Tovarna: Hume, K Uvi I 'o1 fo! □ □ D« □ l a' 1 □ Di d! "i n! □ Qi D! ni a □i : Ui □ □□□□□□□□□aaaaoa □□□□□ □□□□ □□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□ BANC Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000"- popolnoma vplačana« Glavni s«M ; Trst, Vla S. iilcoad d (Ustna palača). Podružnici: A8SAZIA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Daje subvencije na blago, efekte in vrednosti Otvarja akrtdHl«« u nakup blaga. — Ink asi afektov In rafunov. Informacija. — Kupuj« In prodaja In Jrnpa valuta. Jamatvana plama in draga oporacija po najugodnejših pogojih, v Mrak m hranilne knjižice In Jlk obrestuje po 4«/. latno nslto« a vloge na tekofl radan po Vi veiane vloga proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru. a vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvrtajo nakazila v lirah in dinarjih za Jugoslavijo o aaaoooaaoo oia □aaaaaa □ n o o a □ n n n □□□□□ aonaannanaana o; t'0j ! Df □ i □ t □ f □ \ □ □ C □ □ □ Dl a. □ ! Di □ ! a; D! □ i □