138. Številka.
Ljubljana, nedeljo 20. junija.
VIII. leto, 1875c
SLOVENSKI NAROD
eman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., ■sa pol leta 8 goid.
lufiaja v»ak dan, Izvzemši ponedeljke in dneve po pravnikih, ter velja po poeti proj
S™-« 2„4,ffw.~, Z' ^ubijano bre* pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za cetit leta 3 goldf 30 kr., za en mesec Igofd.Tokr ""Za"*DošiHanil"M
nnni-i n.? .« »     » P?  P^t-vrste 8 kr., če ee oznanilo onkrat Uska, 5 kr. će eo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Oiiivn?itvn JnIlr.2 SrSffct: ~ *VkoP18* " ne vračajo. - Uredništvo je v Ijnbljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Ei gpravniotvo, na katero raj bo hlagovohjo poeiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v T
Vabilo na naročbo.
Vse gg. dosedanje naročnike, kate rim naročnina poteče konec junija in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov Naroda".
mNIoi. Ittrodt4 velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....O gld. 50 kr
Za četrt leta     ....    3   „   .**<> „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje.
na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta.....m gld. — kr
Za četrt leta     ....     4   „    — „ Za gospode  lii»it«»lje   na ljudskih šolah in za «1 i Jake velja zni-žu ii it cena in sicer :
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „ —
sltilltilltSl I t<(tj<t   ,,Slov. 2Vt*rO€i€€".
Toča.
Vsako leto se ponavljajo po našej do movini   elementarne  nesreče,  toča in po vodnje pokončujejo obširne prostore marljivo obdelane rodovitne zemlje,  uničnj ejo blago stanje zadetih krajev,  ter napravljajo na milijone goldinarjev Škode na našem narodnem premoŽenji.   Zlasti se toča, odkar po Slovenskem in drugod gozd za gozdom pada, pod sekiro požrešnega  človeka, zmirom pogosteje vsiplje, tako da kmetski gospodar v nekaterih  nesrečnih  krajih  uže začenja misliti na preselitev   iz  nadih v druge ino-stranske dežele.
V vinogradnih krajih je Škoda po toči učinjena tem večja, ker vinska trta, ne samo, da ne rodi v prvem letu, ampak si tudi v dragem letu teško opomore, dosti trnja pa se popolnem posuši. Zato so vinogradniki uže od nekdaj iskali po sredstvih, kako bi pomagali od toče potlačenemu vinskemu trsu, da bi saj v drugem letu zopet grozdja donašal. V poslednjih letih se je nasveto-valo, naj se trs precej po toči obrezuje-, pobite mladice naj se porežejo do enega ali dveh ok. Ko ta oka poženo, naj se pusto samo par močnejših mladic trsu, druge pa se otrebijo. Tak svet smo brali v „Wein-laube" 1. 1873. in tudi v „Novicahu je neki vinogradnik iz Dolenjskega nasvetoval tako ravnanje. Ali pa se je kaj in koliko po tem ravnanji doseglo, o tem nijsmo niti v nWeinlaube,M niti v „Novicah" brali kacega poročila.
Zato mislimo, da nstrežemo svojim bralcem, ako priobčujemo pismo, katero nam je došlo od našega slovuuskega rojaka in znanega patrijota, g. dr. Kopača, odvetnika v Zagrebu, ki je tudi vinogradni posestnik blizu Jaške na Hrvatskem, v katerem pismu sam g. dr. Kopač naznanja svoje lastne iz-
kušnje o gori navedenem ravnanji s trtami, od toče pobitimi. Gospod dr. Kopač nam piše:
„Gotovo ne manjša nesreča, kakor pred nekoliko dnevi Konjiški okraj na slovenskem »Štajerskem, zadela je lani dne 8. julija občino KraŠičko blizu Jaške na Hrvatskem. Po strašnej burji, ki je stanovanja podirala in najmočnejše drevje lomila, in po toči, ki je poldrugo uro debela kakor kamenje padala, na četvorno miljo okrog oko nij videlo ni zelenega lističa; vse je izginulo — žalostna puščava je uže od daleč popotniku naznan jala minolo nesrečo. Tolike nevihte najstarši ljudje pomnili nijso, nikdo nij imel izkustva, da bi znal svetovati, kaj je storiti z vinogradi in 8adniki — do kraja pomlačenimi.
V „Weinlaube" od 1873. leta sicer neki vinogradec iz okraja Novomeškega svetuje obrezovanje — ne vemo, kaj je izkusil do jeseni, ali v našem kraju smo nekateri poskušali svetovano obrezovanje, — no brez vspeha. Slična nesreča proganja uže nekoliko let Novomeški okraj. — Da bi se naići rodoljub od ondot, ki bi slovenskim rojakom priobčil svoja izkustva! Mi smo izkusili, da obrezovanje do kraja potolče-nega trsja po načinu v „VVeinlaube" priporočenemu čisto nič ne pomaga — trsje ima še sicer neko prividno životno moč, požene tudi precej mladic, ali če jih tudi odbil aš in le po 2—3 pustiš, ostanejo vendar le preslabe, ne dozore, ter ovenejo. Letos spomladi odpililo se je trsje, dokler je bila skorja oguljena, pa še to nij pomagalo; redko kateri panj je pognal in veČjidel le suhi štori molč iz vinograda. Ali iz korenine in slepih očes ležečih blizu zemlje, kjer toča panjevje nij do kraja pobila, porasle so letos lepe mladice, katere nže za pri hodnje leto obetajo obilnega rodu.
Ker ravno zdaj pričenja druga cirkulacija sokov, mislim, da ne bi pogrešil, ko bi uničeni trs do zemlje posekal, če nij blizo vsaj kako spavajoče oko; mladice brzo porastao — če se te odbirajo in le 2—3 ostanejo, bodo le močneje, in ako bode lepa osen in zima ne bode prehuda, lahko do-zorć za bodočo leto — se ve, da ne bode močan reznik, na dva oka bi se pa vendar le mogel rezati. Ravno zdaj, ko pričenja druga cirkulacija sokov, bilo bi dobro, da se trsju in sadnemu drevju pognoji. Kar se posebno tiče sadnega drevja, to slive ne prežive slične nevihte, in dobro bode storil, ki nže zdaj skrbi za sadnice, če neče, da jedno leto izgubi.
Pri tej priložnosti še konstatiram, da se je vse na okolo Žumberka na Kranjskem in Hrvatskem zadnja tri leta toča vdoma-čila, kjer je prej nikdar nij bilo. — Kaj je temu krivo?"
Evropa", avcarjevt hiii
Politični razgled.
Motraanje «teže>le.
V Ljubljani 19. junija. „Wiencr Tagblatt" se jezi na češke liste, ki so rekli, da Slovani ne mat*« iiramo proti iSitstt. ter pravi, da Cehi nemaju pravice v imenu Slovencev, Srbov itd., govoriti. No, v tolažbo ali jezo, „W. T.H bodi rečeno, da so v gori omenjenem Slovenci popolnem s Čehi v mislih skladamo.
Tudi Stm <nuhi bodo slavili slavne st, in sicer bode to nekaka protidemon-stracija k Husovej »Javnosti, katero bodo G. julija praznovali Mladočehi, kar smo uže omenili. Staročehi pozivi jejo namreč korporacije in društva, naj se udeleže slavnosti, 25letcice ali nastopa pražkega kardinala in nadškofa Švarcenberga 16. avgusta t. 1. Omenjamo, da je bil 1. 1852. premeščen Švarcenberg iz Solnograda v Prago za nadškofa in da si niti besedice nij znal češki, se je vendar v političnem oziru do 1. 18G0. vedno kazal jako taktnega in je res narodnoj stvari koristil.
V Mtttni vstavjjo delavci po vseh fa-brikah delo od ponedeljka začenši, ako se ne ustanovi nova tarifa za delavsko plačo, kakor terjajo. Fabrikanti do denes delavcem nečejo izpolniti želje, ter so jih začeli odpuščati iz službe. Vojaki so v kasarnah pripravljeni, ker se je bati uporov delavskih.
Mej JMttfjfuti se je začelo volilno gibanje in tepeži mej volilci, brez katerih nobenih volitev na Ogerskcm nij. Najprvi so se stepli do krvavega v koimendskem okraji Košutovci in Tiszovci. 20 osob je teško in pet lehko ranjenih. Y*ii*"iJJ^ «Ui
Iz M*t*vi*tt se brzojivlja „N. Fr. Pr.," da je demonstracija, katero so nameravali klerikalci narediti pri polaganji temeljnega kamena Montmarterske cerkve, slabo izpala. Prišlo je mej množico in mej demagogi do boja, tako, da je policija nazadnje vse vkup razpodila. GO poslancev okrajne desnice je bilo zraven. R valiati so močno hudi na Mac-Mahona.
V Londonu je izšel na svitlo Lavou-lejev Hpis : „protestantizem in katoličanstvo " v angleškej prestavi s predgovorom od Giad-stona. Gladstone pravi, da je v Augliji razširjen nazor, da mlačnost in različni načini verskega tajenja so trdna obramba proti ultramontanizmu. Končno hvali bistroumnost Lavoulevevo, s kakoršuo odkriva ultramon-tanske nakane v Belgiji.
Dopisi.
Iz Šo&tttlftjt* ua slovenskem Štajerskem 16. jun. [Izv. dop.] Na naše veliko veselje so prišli inženirji, odposlani od trgovinskega ruinisterstva, da merijo železnico od Celja do spodnjega Dravburga. Začeli so meriti tukaj pri cinkovih fužinah, katere so lastnina c. kr. erarja ter merijo po enej strani ob Paki do Polzel, do kamer imajo priti   inženirji   iz Celja,   po drugej
strani pak mimo Šoštanja in Velenja po Škalskej dolini v Hudo luknjo, kjer se bodo srečali z drugo partijo inženirjev, prišedšimi is epodnjega Dravburga. Nacrt se bode popolnem in natančno izdelal in v pribodnji sesiji državnemu zboru predložil. Če ga potrdi, potem se delo precej lahko začne. — Nafta posojilnica jo 30 gold. poslala v Konjice kot darilo za največje nesrečne po toči poškodovane ljudi.
Iz .▼■ i rin'ifit na Goriškem 15. jun. [Izv. dop.J V Mirnem je 13. junija ob 5. uri zjutraj strašna toča potolkla vse, nda je nbozega poljedelca iz veselja v dolino solz pognala." Končala je vse prej ostalo. Poleg tega je pobrala še naj lepše polje, Mirni, Rupi in Poči. Ubogi posestnik, ubogi kmet, kaj bode? Prazna kašČa, vse „svetio"; kje bode življenje? Kje davek in drugi dolg zavetja našel? S sviloprejkami je malo, in če šc tiste dobro napredejo, cena galete nij, skoraj bi rekel za murbino perje ne, morda podknpci so skubci. Podpira in poskuša se s svilorejo; na ceno se ne jemlje dolžni ozir, ker podkupec, mešetar, ceno sfečka. Človek mora v omledici videti denes našo reko Ipavo z zelenim drevesnim perjem kril-nato ali snknjato pokrito pomikati se v deročo Sočo.
Pričakujemo sedaj vsaj komisijo od veznega davka! Slavne občine v okraji! Toča nema pota. Torej bi bilo prav, ako bi se več občin združilo in za take nesreče žalostne skupno eden drugema pomagalo. Napravite društvo mejsobnega zavarovanja. Pomoč dokler je še čas, in ne bo dati opehariti od tujih nepoznanih pobalinov v zavarovanji. Posestnik.
Iz Ciorlce  16. junija [Izv. dop.] (Vreme.   Kmetijska šola.   Nov slov. časnik.) Dežja uže preveč imamo.   Če ne odjenja bode škodoval sadju, trti, kavalirjem in kmetovalec izgubi najleplo nado. — Teinu mokremu  dežju smo sicer uže navajeni, a pred dvema tednoma smo v domačo kroniko zaznamovali še poseben suh dež, zarad katerega je  bila „Soča" konfiscirana,   ker je bila baje »preostra",  dež,  ki sicer ne škoduje poljedeljcu, ampak močno koristi, kaj mislite komu? — demokraciji.   Suh dež in demokracija,  kaka vez je to?   Čudna kaj ne? Suh dež v obliki redov visokih in nizkih se je kar naenkrat vlil črez našo lepo Gorico. Mnogo srečnih je požlahnil, in če pride le kaj tacib dežjev,  naša država postane tinto demokratična,  ter se ne bodemo več ločevali v razne,   plemenite in neplemenite stanove,  nego vsi postanemo enako odlikovani in „plemeniti". V peštanskem parlamentu je nekdo pred 10 leti zabavljal črez plemstvo na  kar ga je drugi poslanec pobil z besedami: „Ne bodimo zavidljivi plemičem, nego delajmo na to, da vsi plemeniti postanemo ker boljše je, da se povzdignemo vsi, kakor pa če se vsi ponižamo". — Iz tega je razvidno,  da je mogoče svet nivelirati na dva načina;  ali postane vse visoko,   ali pa vse nizko. — Prvi način akopram Še čisto nov, hc bode v Evropi poprej dopadal, kakor pa drngi, ki je tu in tam uže „fijasko" napravil in se je le na Švicarskem in v Ameriki udomačil. — Marsikateri bode ugibal, zakaj to pišem, iz slabega namena gotovo ne; ampak podučiti sem le hotel nekatere hude „demokrate" goriške, ki po mestu trobijo, da vsa ta odlikovanja ne veljajo,  ker so prevsak-
danja postala in da to ne vodi do dobrega. — No trudil sem se, da jim dokažem, da to demokraciji prav za prav koristi, in da bi se prav zato moralo goditi še v večjej meri.
Veseliti pa nas mora, da so dobili mnogi naši slovenski izvrstni župani razna odlikovanja, in če tudi nekatera odlikovana mestna gospoda ne more prav s ponosom kazati na posebne zasluge, smemo mi Slovenci reči, da je večina na slovenski strani zaslužila tako odlikovanje. — Pred vsem pa moramo mi Slovenci čestitati našemu deželnemu glavarju, ki je gotovo za našo deželo toliko storil, kakor nobeden drugi in kateremu bi bili gotovo vsi prebivalci Goriškega privoščili najvišje odlikovanje. — Večinoma so odlikovani mej slovenskimi župani taki možje, ki uživajo zaupanje slov. naroda in delajo na korist dežele. Zatorej nas veseli, da so deležni zraven narodovega tudi cesarjevega pripoznauja.
Če je pa kaka kapljica zadnega suhega dežja pala, kamor bi nikdo ne bil mislil, temu se nij čuditi. Zasluge so včasih tudi take, o katerih mi navadni ljudje ne moremo soditi, in glavarji, namestniki pa 'ministri imajo glede zaslug drugačno mero kakor pa mi navadni ljudje, dosti odločuje tudi ne-omadeževana ustavovernost.
Akopram nerad dopisujem o našej k m o tijskejšoli, a da ustrežem želji svojega prijatelja veleposestnika, vnetega za napredek kmetijstva in vernega rodoljuba, hočem tu navesti njegove misli o našej kmetijskej šoli. Ko sem ga v nedeljo po p6lu dne obiskal, razgovarjala sva se samo o tej šoli. *) Evo njegovo sodbo: „Vse, kar je na svetu živi o dohodkih naše zemlje, a ona nam nič ne da, Če jo kmet ne obdeluje in ne obseje torej je kmet rednik celega sveta. Zaradi tega pa morajo vladarji skrbeti za razne šole."
Naša vlada nam je preskrbela tudi na Goriškem kmetijsko šolo, zraven nekaj polja za razna semena in za semena gozdarskih, drevesc za pogozdovanje zanemarjenih občinskih golicav. Za gori omenjeno šolo moramo skrbeti mi kmetje in jo z našimi žulji vzdrževati; a jaz sem vesel šol, ker one širijo napredek in omiko v povzdigo zatiranega kmeta. Te dni sem bil v Gorici in ker sem imel čas, šel sem obiskat polje naše kmetijske šole. Najprej sem pogledal, kako se izpeljuje in vzdržuje vrt setve gozdarskih dreves; ta mi je dopadel. Potem grem gledat vrt kmetijske šole, ki je tikoma prvega, opazujem trte (plante), ki so precej v letih vse zarastene v travi, v sirščici itd., isto tako je druga in tretja „planta". Prepričal sem se, in smelo rečem, da na Goriškem nijsem videl tako zanemarjenega polja kakor je onde v šolskem vrtu. Na prostorih mej „plantami" trt je sejana detelja (medika), katera bi morala biti uže 12. maja pokošena, ne pa da še zdaj v sredi junija čaka rešitelja kosca in leži po tleh tako, da nij več za nobeno rabo. Če bi bila pokošena, bi zdaj uže druga tako velika uzrastla. Skoda velika je za tako koristno deteljo. Ko sem vse to pregledal, obrnem se proti meji, ki je tik pokopališča goriškega, tu zapazim mej murvami nekaj usa-jenega kar nijsem mogel takoj spoznati kaj je.   Slučajno   pride  oskrbnik gozdarskega
*) On mi jo rekol, da je „Softi" poalal en dopis o tej zadevi, pa ne vo zakaj ga nij natisnila.
vrta. Vprašam ga, kaj je neki ta vsejano ; pove mi, da so sadike ricinega olja, kateri vzrastejo tri do štiri stopinje! Moj bog, kako je to zanemarjeno, groza prime nbozega kmeta, vse v najhujšem plevela zaraščeno, v siriščici itd., kateri vse zaduši, da nij niti vide i sadikov. Ta je vse zmešano, murve, kuni suhega gnoja, kateri je tako suh, da če prideneš žveplenko, se takoj vname. Sramota za kmetijsko šolo, ki bi morala biti nam kmetom v izgled, ki gnoj po takej draginji kupovati moramo, ondi pa zapuščen leži. Zagotavljam vas dragi prijatelj, da sem 60 let star, pa tako zanemarjenega polja kakor je goriške kmetijske šole, nijsem še nikdar videl. Šola bi morala biti, izgledna, podnčna nara neukim kmetom, ne pa tako zanikerna. Zato pa polagam na srce vladi, svojim so-bratom kmetom in sploh vsem vestnim človekoljubom, naj potrebne korake store, da ne bodo se naš težavno v potu našega obraza zasluženi denar na tak način zlorabil kakor ga zlorabi goriška kmetijska šola."
Vest, da nameravajo tržaški rodoljubi izdavati svoj časnik „ Edinost" nas je goriške Slovence prav neljubo drinola. Čemu dragi, kratite in razkosavate, materijalne in duševne moči slovenskih časopisov? Kolikor časopisov je do sedaj v Trstu izhajalo, so vsi po kratkem životarenji mirno zaspali. Zakaj ne bi rajše „Slovenski Narod" i a našo „Sočo" mej Tržačani in okoličani širili, ker vsak pameten rodoljub dobro ve, da se ta lista, kakor drugi slovenski samo in z požrtvovalnimi močmi vzdržujeta. Zakaj ne bi stalno dopisovali „Slov. Narodu" in „Soči," ki vedno radovoljno branita naše splošne pravice in se potegujeta za našo sveto reč, še najraji pa na okrajnej meji mile Slovenije. Iz gotovega vira vem, da bi „Sočani" toliko patrijotični bili, da bi dovolili, da bi se „Soča" v Trst preselila in od tam se po rodoljubih mej okoličane širila. Postala bi na ta način mogočna i potezala bi se v prvi vrsti za Primorske Slovence. Rodoljubi Tržaški, premislite dobro, prej ko se lotite težavnega dela ! Čemu nam toliko listov ? Zadostovali bi li našej stranki trije, pa dobri : en dnevnik v Ljubljani, en tednik na vsem Primorskem in en tednik na slovenskem Štajerskem. S tolikimi in mnogimi listi se le škodljiv partikulizem širi in narodu dosti škoduje. Zedinujmo se!
0<1 Litije, 15. junija. [Izvirni dop.] „Gorje, kdor nema doma, kdor nij nikder sam svoj gospod," pel je neumrljivi naš Jenko. A gorje i onemu, ki ima dom v Litiji, a povrhu še krčmo, in da jo ima od-tvorjeno črezi deseto, trikrat gorje mu, kajti on pade,  — sicsr no v roko Živemu bogu,
— a svetej maščevalnej filisterskoj Herman-dati Litijskej! — Mahom, ko odbije na Litijskem zvoniku deset, ko človek, ki do devetih dela in potem malo posedi v krčmi pri i/.vrHtncj kapljici i se malo pogovarja s svojimi znanci, — no, in v tacem slučaji ne zna človek na drobno, koliko Živenja uiti   mu  je bila užo tačas napredla Parca,
— tedaj točno, ko nočni čuvaj monotomnim Hvojim kričanjem naznanja deseto, — jamejo po trgu Martovi hrabri sinovi svojimi bliska-jočimi bodaki hoditi, strogo pazeč, kdo bi bila videti kaka lučica. In da je, brzo se takov „crimen laesae majestatis" zabilježi, prihodnji dan ojavi, in kume moj dragi, ža-
lostna ti majka! citirajo te, hajdi, plačaj globo, ali te pa oderemo na meh! I ti oni slučaj je vedno, bodi si, da kriče in razgrajajo fantini, ali da pije kakov drug soliden človek mirno in tiho svoj pošteni in potrebni masliček.
Jaz bi si dovolil, pokazati slavnej žandarmeriji bolj Si delokrog, kder bi bili, vsaj po mojem mnenji, ti gospodje potrebne jši.
Preteklo nedeljo slavila se je v dve uri od Litije oddaljenej Štangi cerkvena svečanost. Pri takej priložnosti pa ne mine brezi tepeža, no : „Pr' moj' duš'," pravijo kmetski fantini, „to je bilo slabo žegnanje, še tepli se nejsmo!" I kdo bi zameril rov-tarskemu Dolenjcu to, ko mu še treba toliko omike ? Tedaj pri tej priložnosti zbili so se bili v krčmi fantje, da so bile krvave glave. In žandarmi ? Oj o njih nij bilo ni duhu, ni sluha. Čemu pač? Kdo bode pa v Litiji pazil, katera gostilna je še odprta četrt ure po desetej, ko bi bili šli v Štango? Naj se ljudje pobijejo, da le kdo, ki slučajno Litijo obišče, ne more maselc vin?, več piti.
Pisatelj tega bi si čast jemal, opozoriti namreč slavno okrajno načelništvo, ka vsi, ki se zabavajo v Litiji, nejso tudi iz ondot-nega trga, nego lehko tudi od drugod. Komunikacija na severnej železničnej prog; je, kakor je slavnej gospodi znano, malo neprijetna, kajti stoprv o polu petih privezi osobni vlak. K izven tega dohaja pošta iz Novega mesta pozno po ednajstih, ki često dopeljava potnikov. — Vsak pa neče, ali ne more iti spat o desetoj uri. Ker se za-tvarjajo gostilue tako rano vsacemu, kam potem? Lehko se to, se ve, da, hodi po moBtu, in premišlja, kako Sava teče pod njim, ali pa se delajo graneci za ljubimke. A prozajičen človek se končno naveliča tudi tega v sedmih urah! Kaj, ko bi bilo dovoljeno, malo dalje posedeti v krčmi? Zagotavljamo vas, da nejsmo one vrste, da bi se pretepali in kričali ; svoj narod ljubimo, a mir tudi.
K 1»nii 11 hi 16. junija [Izv. dop.] Shod vseh tukajšnjih slovanskih študentov se je včeraj vršil. Projekt shoda je dal pričakovati več, ali če pomislimo, da se je komers namesto v juliji uže sredi junija napravil, do katerega se pevske vaje nijso mogle v večjem števila vršiti (m v juniju je komers potrebno bilo delati, ker v juliju navadno dijaci uže odromajo domov, ali so pa vpreženi v delo za zeleno mizo) smemo za dovoljni biti z vspehom vseslovanskega štu-dentovskega komersa, ki je včeraj po dolgoletnem prestanku v tej stroki bil. Dijakov je bilo prilično veliko število, nemajhena dvorana, bila je do skora napolneha. Mej študenti videle so se tudi glave postarnih slovanskih mož. Študentje vseh slovanskih plemen so bili zastopani, Jugoslovanov so Hrvatje največji kontingent postavili. Program je obsegal petje in muzikalične produkcije. Igral je na glasoviru en Poljak, en Čeh, in en Hrvat, na harmonija je g. Kolander (Hrvat) kot umetnik igral, in en češki študent nam je na violončelu pokazal, da svet ne govori krivo, če Čeha postavlja mej najboljše muzike v Evropi. Pelo se je češki, Rusinci so krasne mol-melodije „Ukrajine" peli, Srbi so peli in tudi dva četverospeva Slovencev sta razpolagala lepo pesen Nedvedovo: „Moj dom". Pelo se je, če vse vkup vzamemo precej dobro. Slišali smo melodije vseh slo-
vanskih plemen, enači smo si vsi po molu, ki naše pesmi prevladuje, najbolj milo, srčno in tužno pa so donele rusinske pesni, ali to so kaj ljubki akordi v teh nježnih pesmicah. Proslov je govoril Čeh, kratko, ker mu gaje sv. policajska Ilermandat prepovedala. Ali smo vendar srečni Slovani. Oko policije nas povsod varuje, še noge bi si ne mogli zlomiti, angelj varuh, Bveti policaj „ustavne" države, svetih konfiskacij je zmiraj za nami — ali ste dobrotljivi! Mej vršenjem programa brali so se telegrami iz vseh krajev slovanske domovine, tudi iz Slovenije smo slišali tri: abiturijenti v Novem mestu in Ljubljani in novomeška čitalnica, toliko telegramov prišlo je tudi iz Hrvatske itd. in naglaševali so vsi slovansko solidarnost.
Po dovršenem programu pričela se je prosta zabava, katera je enkrat brez govorov prestala. Govorili nijsmo, ni fraz lomili, ali peli kar se je dalo. Komaj so na tem koncu Poljaci nehali, trže so kde drugod ti ali oni začeli. Ge sem kedaj bil ponosen na našega Jenka, bil sem včeraj, ko sem videl da slovansko njegovo marzelajzo „Naprejw vsak Slovan peti zna, če je še toliko milj oddaljen od pevca. „Naprej" in „Hej Slovani" smo vsi peli, in ko je „Naprej" violon-čelist igral, bilo je ploskanje burno. Petje je v vseh reformah ljudstev veliko uplivalo, petje je razumljivo vsacemu Človeku in če tudi nijsmo govorili včeraj, sporazumeli smo se vsi po petju, pogovarjali se po petji.
Iz /ii^irJm 17. jun. [Izv. dop.] Dr. Makančev predlog adrese je sedaj skoro edini predmet javne politične diskusije pri nas. Vladni in od vlade inspirirani listi glodajo na njem, ter ga obrekajejo malenkostno. Ali dr. Makanec so prav nič ne briga za vladne ovade. Sicer pa vladna stranka naj bolje skrbi, da se Makančeva slava le še bolj raz-širjuje. VeČina bivšega našega sabora si je v očigled predstoječih novih volitev s svojim postopanjem proti Makančevenm predlogu Škodila. Ia kaj bodo Dalmatinci rekli ? Naša narodna stranka je zmirom poudarjala, da je Dalmacija naša, da se mora z nami zediniti in Dalmatinci so tudi pri vsakej priložnosti simpatično nam nasproti prišli. Sedaj pa, ko je dr. Makanec predložil adreso na Nj. veličanstvo cesarja, v katerej se tudi za zedinjenje Dalmacije prosi, sedaj je večina naše narodne stranke Dalmacijo dezavuirala. Kaj bodo Dalmatinci na to rekli? Naša saborska večina, odbijajoča Makančev predlog, nij nič druzega pred soboj videla nego magjarskistrah in v tem strahu je za celo glavo izgubila. Dr. Makanec je povzdignil zastavo Slovanstva, saborska večina je pa igrala proti njemu ubogo, magjarskega policaja. Pa saj se nij čuditi temu! Ljudje, ki so v ogerskem saboru m o 1 č e odobravali zapiranje s 1 o v a š k i h gimnazij in razpnščenje slovaške matice, ti možje nijso mogli dosledno niti drugač raditi! Sicer se je pa tudi nalog, ki je prišel iz Budini-Peste, da se irifa Makančev predlog na vsak načiu zatreti tako kategorično glasil, ter s takimi grožnjami zabe'jeu bil, da so se v banskeni dvoru in v središnjem saborskem klubu baje kar za glave držali. Vlada in saborska večiua ste bili vprav v magjarskih kleščah. Govorilo se je uže celo, da nam pošlejo Magjari takoj zloglasnega majstora Žuviča za bana, če sabor Makančev
predlog sprejme. In samo v tem pritiska leži neka izpričba za postopanje sabora. Kakor vaš dopisnik iz najboljšega vira ve, je mnogo zastopnikov saborske večine krvavečim srcem proti predlogu glasovalo. Jako pristrano se je saborski predsednik Krestič nasproti dr. Ma-kancu vladal. Protivni govorniki so smeli Makanca napadati z vsakoršnimi osobnostmi, rekli so, da je „dete", da je fantast, da je „rebel", če je pa Makanec z enakim orožjem braniti hotel, ga je pa predsednik takoj zavrnil. Solnce in veter sta bila tedaj v tej parlament a rime j borbi krivično razdeljena, pa vzlic temu je moraličua zmaga veudar Makančeva. V zadnjej uri izneverila sta se mu Vučetič in celo Ivan lvukuljevič, pre-klicavši svoje podpise na predlogu. Kuknl-jeviča je Makanec potem pa tudi traktiral kakor je zaslužil. — Volitve za novi sabor bodo v kratkem razpisane. V Zagrebu bo volitev 5. avgusta.
Domače stvari.
— (K m e t s k u p o r.) Iz Knožaka na Notranjskem se nemškim listom poroča, da je 11. t. m. zčpet do boja prišlo mej 40 kmeti in žandar ji, ter logarji graščinskimi. Kedaj bode vlada poskrbela, da se gozdno razmere uredijo in se konec stori tako žalostnim dogodkom ?
— (Znani slepar) Franc Itus iz Ljubljane, o katerem smo uže enkrat pripovedovali v listku, da se je po svetu kot baron Imhof ali sorodnik Ilohenvvartov klatil in visoke kroge varati znal, bil je te dni v dunajskem Novem mestu na dve leti ječe obsojen.
— (Toča) je tudi na več krajih po Koroškem hudo pobila.
— (V vipavske j dolini) — se nam 17. t. m. piše — tako lepo trta kaže, da še stari ljudje enacega ne pomnijo, ako vse ostane po sreči, ne bode zadoBti posode. Pili ga pa bo demo prav skoraj zastonj.
— (Čuden samomor.) Iz Notranjskega se nam piše: V soboto 12. t. m. šla sta dva brata iz Šentvida v Vipavi, na Nanos v gozd po drva. Ko sta posekala in naložila, šel je mlajši z vozom proti domu, a drugi je ostal še v gozdu. Ko pride mlajši domov, nij bilo še brata, kateri bi bil lahko prej domov došel kakor on, kajti vozni pot je mnogo daljši, nego steza. Minola je noč in nedelja, a starejšega sina nij bilo domov. Pričeli so misliti, da se je morebiti izgubil, kar pa nij bilo verjetno, ker vajen je bil gozdnim potom kakor vsak drugi. V ponedeljek gre zopet eden v ono šumo po drva. Dospevši do prostora, kjer se navadno zujutrka, se vstavi, ter vzame nekaj vina in kruha, katerega je soboj pripeljal, z voza, ter se hoče k nekemu grmu vsesti. Na enkrat zagleda črevlje, kakor vso drugo obleko moško tam na tleh ležati, pogleda okrog — in groza ! zagledal je nago moško truplo pri nekem štoru viseti. To mu je bilo zadosti. Pustil je lajuirk, voli iu voz, ter bežal ves preplašen kričaje proti domu. Obešeno truplo bilo je onega nesrečneža, katerega so za izgubljenega imeli. Predno se je obesil, se je čisto do nazega slekel, ter obleko k nekemu grmu zložil. Zakaj, da je to učinil, to se ne vć. Star je bil 26 let, in — ne prav Čiste pameti, torej je uzrok
bliza. Kazenela Bta ga oče io sin. Mrtev obešen je popolnem stal na le ve j nogi, z desno se je pa do pol podplata dotikal tal.
— (Iz bohinjske H in trice) se nam piše: Mrtvega človeka so našli drvarji, ki so šli v hosto drva sekat. Mitvec je bil uže na p<d segnjit. Brž ko ne je bil kaki Tol-miner, kateri je prišel v jeseni črez goro, imenovano Bača in ga je sneg, oziroma sneženi plaz zasul. Denes je c. k. komisija šla njegovo na pol segnjito truplo ogledat.
— (Trije o dres en i ki.) Piše nam naročnik iz dežele: Neki kmet je modroval tako-le pri nas: bog sin je odrešil svet. Železnica je rešila konja. Nas kmete bode pa cd prevelikih davkov rešila ta A. Koruzova obrtniška in trgovinska zbornica v Ljubljani. Saj so nam beriči pri vo)itv.»h to zagotavljali, jaz prisežem. Kmalu bomo davkov fraj, če le hudič nej, bi dejal.
— (Ž ganj ep i v ce m.) Piše se nam od Turjaka: 7. junija je pet mož na nekej žagi sedem bokalov žganja popilo. Nek gospo dar 33 let star iz Srnjaka blizu Turjaka, okraj Velike Lašiče je bil nar hujši za piti. On ga je izpil črez 2 bokala, in v 36 urah je ta gospodar umrl! Zapustil je vdovo in 4 male otroke. Zdravniki so mrtvega razparali in v želodca polno žganja dobili in je bil ves sežgan. Ker je v naših krajih uže taka huda in grda navada prišla, da žganje kar po bokalih piju, torej naj vam žganjepivcem bode ta nesreča v svarilen izgled in opustite neizmerno pijančevanje.
— (Konj iz hleva ukraden.) Od V elit* i h Lašič se nam piše: 13. jun. je bil po noči ukraden na Rašici blizu Velikih Lašič nečemu mlinarja en konj iz hleva. Gospodar ga gre iskat in se mu posreči, da dobi konja bliza Zatičine. Konj je bil nže dvakrat prodan. Posestnika, pri kateremu se je konj našel, so v Zatičini zaprli.
Razne vesti.
* (Čudna zarota.) Iz Trsta novine poročajo, da so se tam fanti ni zarotili proti ženskemu chignonu, tovoru tnjih las ali mej lase ukrite grde arovice, ter damam po ulicah to nolepševalnou stvar z glav 'trgajo. V „Areni Vecchia" je bil 17. t. m. hud boj zarad chignona.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka brez stroškov po izvrstni
Revalesciere in fiarry
t? iLonr/oMN.
28 let uže je ni j bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vbb bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i oa jetrak; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, preklajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodeuico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzorja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja mediciue na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cainpbulla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a L d. pri kamnju, pri prieadljivem a bolehuem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in
in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. s.   K ud. Warzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo nčenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni san i t. svetovalec. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je užo bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra.
Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
Št 80.416. Gosp. F. V. Beneko, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r KliniBcho VVochenschrift" od 8. aprila 1872 to le: -Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciero). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila uijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje oidravila popolnoma v 6 tednih.
St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št 64.210. Markize du Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in tli poli on dri ji.
St 75.877. Flor. Kollerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na akoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljen ji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah itd.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter ae pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane.
V plehaetih pušicah po pol fonta 1 gold. 50 kr , l fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ran tov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 86 gold.,
— Rovalesciere-Bisoniten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesoiere-Chooolatee v prano in v ploščicah za 12 tas I gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. ■)0 kr.. 48 tas 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta* 10 gold., sa 288 taa 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barrv da Barrv & Comp. na Da-a«jI, WHllfilaeliKB«ae it. 8, v LJubljani Ed Mahr, v Uradel bratje Oberansmevr, v lum bu-uJku DieobU & Frank, v CJelovel P. Birn-baoher, v I.ou6l Lndvig Mtlllor, v Mariboru M. Morič, v Herana J. B. Stookhaasen, v Zagreba v lekarn i ci usmiljenih Bester, v Čer-uo vi culi pri N. Šnirhu, v Oseka pri Juh Davida, lekarju, v Gradca pri bratih O bi: r ran z-meyr, v Temedvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerjn, lekarju, v Varaš* dinu pri lekarju dr. A. H al ter ju, kakor v vseh mestih pri dobrih lesarjih in špecerijskih trgovoih; ludi razpošilja dunajska bila na VSO krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Tujci.
18. j unija: fcivropa:  Pluhars iz Trsta. — Wolf, Kraus iz Dunaja.
Pri Siona: Wango iz Beljaka. — Luk iz Dunaja. — Babris iz Albe.— Klabinns, Polič, Kardds iž Siofoka.
Pri Mallel: Held iz Dunaja. — pl. Radić* iz Trsta. — Maver iz Dunaja. — Tenber iz Idrijo. Gruber iz Draždanj. — Fasel iz Dunaja. — Zwitsch iz Gradca. — Sclnvarz iz 1 omaja. — Slls iz Gradca. — Part iz Dunaja.
Pri Zamorci z Ljubotnir iz Siska. — Wurz-borg iz Dunaja.
Gospodarji pozor!
Zavarovalnica Jiena"
zavaruje po najnižji ceni
proti škodi po toči
za gotovo premijo ali pa proti monjicam.
Ravnateljstvo za slov. dežele: Janez Jereb, j Pisarna v Ljubljani na starem trgu št. 155.
1 (164—6)_
Dunajska borza 10. junija.
(Izvirno telegratično porodilo.)
Enotni dri dolg v bankovcih .   70 gld. 20 kr.
Enotni dri. dolg v srebra    .   .   74   , 30 _
1860 drž. posojilu.....112   . — „
Akcijo narodne banka   .   .     965   , — t
Kreditne akoije    .   .   . 220   „ 75 ,
London    ........ 111   n 45 „
Napol.......... 8    , 89 ,
C. k. cekini.......5   , 25'/, ,
Sreb-«! ... ... 101    „ 60
Učiteljska služba
ua narodnej doli v Konjicah z dobodki III. razreda se razpisuje.
Slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni prositelji imajo pravilno dokumentirane prošnje potem predstavljene šolske gospodske do konca julija t. 1. vposlati krajnemu šolskemu svetovalstvu v Konjicah.
Okrajni šolski svet v Konjicah,
dne 16. junija 1875. (219—1) Predsednik : tians I. r.
Št. 3717.
Razpis
dveh cestarskiIi služeb.
Za nadzorovanje pri izpeljavi Grosapelj-sko-Krške ceste in potem za navadna cestar-jeva opravila na tej cesti se bodeta dva cestarja na dtželne stroške vsak z letno plačo dve sto in osemdeset goldinarjev vzdr-žavala, in sicer mora eden v Krki, drugi pa v Lučah, ali Plešivici, ali v Zagracu pri Boštanju svoje stanovanje imeti.
Prosilci za te dve službi morajo svoje prošnje s potrebnimi izkazi osobno pri deželnem odboru v Ljubljani oddati, in z rojstnem listom dokazati, da Še nijso 40 let stari, dalje tudi spričevalo Župana, potrjeno od fajmoŠtra, pridejati o svojem brezmadežnem obnašanji, dalje tndi draga spričevala, ako so uže v javni službi bili.
Na take čvrste može, ki znajo pisati in brati, se bo posebno ozir jemalo, in pri enakih zaslužbab in sposobnostih na doslu-žene vojake, ki imajo na Kranjskem domovinsko pravico.
Zaradi druzih dolžnosti) pri teh dveh službah veljajo poBebni naukazi deželnega odbora in sploh instrukcija za cestarje na okrajnih cestah vojvodine Kranjske od 28. junija 1873.
Zadnji čas natečaja za te dve slnžbi je do lO. Julija 1S7Š. (220—1)
Ou deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 18. junija 1875.
Hiša, I. nadstropna
s krčmarijo, ekonomija 5'/t oralov, na prijaznoj postaji južne železnico na Bpodnjem Štajerskem, z veliko dvorano, sobe za tujce; krčmara it o poslopje ju zidano, vse v dobrem stanji in oskrbovanji. Na vrtu so senčnata kostanjeva drovusa in krito kegljišču. Cena je 9000 gold , 1 del so pak i lehko poznojo plača. (215—3)
Jos. TJngar,
Hotel TJngar, Sevnica (Lich.tenwald) pri Zidanem mostu.
■^♦■♦♦■♦♦■♦♦■♦♦■♦♦■♦♦■|
ŽVeč sto centov suhega f ♦ bukovega oglja j
najboljše vrste, na debelo ali na drobno, I se proda v
drvarskej zalogi
na prejšuem Pajkoveni tesarskem prostoru v iinoisKcin predmestji,
hišna Št. 18 b. (216—2)
I —I l
Lastnina in unk „Narodne tiskarne".
Izdajatelj in urednik Josip Jurčič.