stev. izo. V Ljubljani, v soboto, dne ZS. malo 1906. Leto xxxiu. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za Jetrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 220 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'-za pol leta ,, P za četrt leta za en mesec 10' 5'— 170 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat za dvakrat za trikrat ... 13 h 11 za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JredniŠtVO i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez - dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema narofnino, inserate In reklamacije. tipravniSkega telefona Stev. 188. Mi »Kmetske zveze" v Dvorci vosi. V četrtek se je vršil v Dvorski vasi pri Velikih Laščah shod »Kmetske zveze za kočevski politični okraj«. Zborovali so kmetje na sredi vasi, in z zanimanjem poslušali govore o političnem položaju ter izrekali svoje mnenje. Shodu je predsedoval odbornik zveze g. A. Škulj. Prvi je govoril g. dež. poslanec F r. J a k l i č o volilni reformi. Po vladni predlogi bi dobila splošna kurija 10 poslancev, in od teh bi bilo 9 gotovo kmečkih. Kmečki poslanci so si morali staviti vprašanje: Ali je ta predloga za kmeta koristna ali ne? Dasi ne odgovarja zahtevam »Slovenske Ljudske Stranke«, pa so vendar morali reči, da bi po tej reformi bil položaj kmeta mnogo boljši, kakor pa je sedaj, torej so bili dolžni svojim volilcem, da sprejmejo to predlogo. Liberalci niso vedeli izpočetka nič, kaj bi naredili, dokler jim ni z galerije njihov žurnalist Malovrh zaklical: »Ne!« Potem so šele vedeli liberalci, da morajo vsi upiti: »Ne, ne maramo volilne reforme!« Taka je liberalna zavednost! Očitali so dalje »S. L. S.», da je zvezana z Nemci. To nam očitajo ljudje, ki so podpisali tisto pogodbo z Nemci, na kateri se poznajo še Hribarjeve solze! A najboljši dokaz, da to ni res, se kaže ravno v kočevskem okraju, kjer gredo nemški volivci vedno za liberalcem, naj bo isti že Višnikar ali Drobnič, nikdar pa z našo stranko. Zato bo pa zadela Ko-čevarje tudi ravno tista usoda, kakor liberalno stranko. Potem nadaljuje poslanec Jaklič: »Neodvisni kmetje«. Liberalna stranka je nasprotnica kmečkega stanu. Vendar se dobe še tuintam kmetje, ki se pehajo za to protikmetsko stranko. Tudi v našem okraju je nekaj takih kmetskih šem, ki tembolj tišče za liberalci, čimbolj jih ti brcajo. Sami so si nadeli ime »neodvisni kmetje«. Videli smo jih ob zadnjih volitvah. A ko smo gledali to pisano družbo, ki je inar-širala po liberalni komandi na volišče pod imenom neodvisnih kmetov, smo videli, da je med njimi zastopnikov drugih stanov veliko več, kakor pa kmetov, da je bilo med njimi pravih kmetov, ki se preživljajo z delom svojih rok, primeroma najmanj. In še ti so bili zapeljani in niso vedeli, za kaj se pravzaprav gre. »Neodvisni kmetje« so bili vsi liberalni trgovci, gostilničarji, učitelji in enake baže ljudje. Sedaj pa pomislite; naša stranka se bori za pravično premembo volilnega reda v deželi. Naša stranka se bori za to, da bi v deželi, kjer so kmetje v tako ogromni večini, priborili večino kmetom, da bi kmetje bili gospodarji tudi v deželnem gospodarstvu. Sedaj pa poglejte »neodvisne kmete«. Ti se pa bore, da bi v naši kmetski deželi še dalje gospodarila liberalna mestna in grajščinska gospoda. Jaz vas vprašam: Ali more biti kak pravi kmet za to, da naj bo kmet še nadalje političen suženj liberalne gospode? (Ne!) Seveda, če pravimo takemu neodvisnemu kmetu, da je bedak, če se za to bori, da bi kmetje ne imeli večine v deželnem in državnem zboru, on nikakor neče biti bedak, ampak pravi, da jc 011 tudi za to. Dela pa drugače! En tak neodvisen kmet je tudi liberalni poslanec Božič. On se je tudi na vso moč upiral, da bi kmetje ne dobili večine v deželi. Ko bi se imela razpravljati nova volivna postava, je ta kmečki poslanec v potu svojega obraza razbijal na mestni boben. Eden naših poslancev mu je rekel: »Prijatelj, zakaj pa vi razbijate na boben, saj bodo po novem vo-livnem redu vendar kmetje imeli večino.« T a neodvisni kmet se je pa odrezal: »Ja, pa napredni kmetje ne!« in je tolkel naprej. (Vese-lost.) Tak mož je tudi voditelj neodvisnih kmetov v našem okraju, liberalni Ivo Rus iz Loškega potoka. Ta »neodvisni kmet« je izdal kmetske koristi in kmetski stan. Stališče liberalcev proti kmetom v voliv-nem boju je dovolj znano. Na vsak način hočejo kmeta prikrajšati. Ko so liberalci kovali postavo in izvolili za poročevalca o tej postavi dr. Tavčarja, je ta mož dal tiskati, da sta v splošni kuriji dovolj dva poslanca v kmečkih okrajih, da imajo kmetje že dovolj poslancev. Pa vendar dandanes vsak človek v deželi vč, da je tako zastopstvo, kjer ima ogromna večina ljudi v deželi manjšino poslancev, krivičnozastopstvo. V vladnem načrtu nove volivne postave je za Kranjsko odločenih 11 poslancev, 10 jih dobe kmetje, enega Ljubljana, ker drugega mesta sploh ni tako približno velicega, kakor se zahteva za en okraj volivcev. Ali mislite, da so liberalci s tem zadovoljni? Ne! Ti hočejo kmetom vzeti dva poslanca in kmete politično oropati. Neodvisni kmet Rus ve to, pa vendar drži z liberalci! Dal se je izvoliti v izvrševalni odbor narodno-napredne, to je liberalne stranke! Glasilo tistega odbora je pa pisalo, da naj bi imeli kmetje po liberalnem načrtu namesto dosedanjih 16 poslancev samo 12. Vidite, take poglavarje imajo neodvisni kmetje. Jaz mislim, da vsak pravi kmet ve, kaj mora narediti, če pride za njegovo stranko agitirat neodvisni kmet Ivan Rus, ali pa kateri njegovih prijateljev! Potlej so pa dali liberalci neodvisnim kmetom še hujši tobak šnofat. — Vlada je predložila novo volivno predlogo. Kmetje bi bili dobili večino, a liberalci so z razgrajanjem to preprečili. Ce bi bil Iva n R u s iz Loškega potoka res neodvisen kmet, bi se bil 011 zahvalil za druščino v odboru liberalne stranke in stopil na kmetsko stran. Ker pa je on v prvi vrsti liberalec, potlej šele kmet, je ostal pri liberalcih in bo koval ž njimi načrte, kako bi sc kmet udušil. Tak je Ivan Rus in njegovi neodvisni kmetje. Sovražniki so svojega stanu. Pri zadnjih volitvah niso kaj prida slovenskih kmetov vjeli, a pri prihodnjih, to jim garantiram, bodo liberalni neodvisni kmetje še manj opravili. Učitelji. Ko smo zadnjič zborovali v Dobrčpoljah, je čez par dni pisal list liberalnih učiteljev, katere vodi znani Jelene, katerega so pred 6 leti liberalci vlačili kakor medveda po deželi in so ga bili, če se ne motim, pripeljali pokazat tudi v Sodražico in Loški potok — torej ta list je pisal: Jaklič jc pridigoval v Dobrčpoljah! Potem je naredil nekaj stavkov iz poročila, seveda brez vsake zveze in na koncu je modro pristavil: O učiteljskih plačah pa ni 11 i č g o v o r i 1. Sedaj pa vidite, kako pameten mož je Luka Jelene. O11 meni, da smo kmetje kmetsko zvezo zaradi učiteljskih plač naredili, da zaradi učiteljskih plač kmetje zborujemo. (Smeh.) Danes bomo naredili nekaj izjeme. Tudi o tem par besedi! — Jaz mislim, da čimbolj se bo po shodih govorilo o učiteljskih plačah, tem manjše bodo. Gotovo je pa, da bo kinet-ska zveza znala se braniti, če se bo hotelo veliko breme učiteljskih plač zvaliti na kmetske rame. Proti taki regulaciji smo bili in bomo kmetski poslanci. Mi vemo, da noben čioVek nc more živeti od samih obljub, zato nismo učiteljem nobenih obljub delali. Obljube so jim delali liberalni poslanci. Te naj primejo za besedo! Ti naj pridigujejo o učiteljskih plačah! Med političnimi nasprotniki imamo kmetje tudi liberalne učitelje. Pred petimi leti so bili pri volitvah vsi v nasprotnem taboru. Ko smo pa začeli boj za ljudske pravice v deželnem zboru, takrat so nas liberalni učitelji najbolj psovali. Vsi so bili edini v tem, da jim je obstrukcija požrla zboljšanje plač, in če sta se le dva liberalna učitelja se-šla, sta se kolegijalno pozdravila: Obštrukcija žre! Pa so nas kleli. Največjo piko so imeli name. Ti ljudje so mislili, da bom zaradi par kron izdal svoje volivce. Skrbeli so pa tudi za smeh! Ti ljudje, ki mene niso volili, so mi pošiljali nezaupnice. Kjerkoli so se ob uradnih konferencah zbrali na deželne stroške, tedaj so skovali »osoljeno« nezaupnico, podpisali jo vsi liberalni učitelji in liberalne dame, začenši pri šolskem nadzorniku do zadnjega suplenta doli in so mi poslali tisti popisani popi r. Jaz sem se seveda smejal taki politiki. Šel sem gledat v časnike, kdaj bo kaka konferenca, pa sem vedel, da bo nezaupnica prišla. Ko je pa bilo učiteljskih konferenc konec, je bilo pa konec tudi nezaupnic. Učiteljske nezaupnice mene niso spravile iz ravnotežja, jaz sem vedel, na kateri strani mi je ostati, da ustreženi svojim volivcem. Liberalni učitelji so pa pokazali tudi, kako so možati! Ko jim je dr. Susteršič na nekem shodu povedal, da se bo potreba poboljšati, preden dobe zbolj-šane plače, so liberalni petelini skočili po konci in vsi ogorčeni upili.da iz njegovih rok boljših plač nečejo. — Pa tudi ta stvar se je vle-tela. Jeseni so se dale oženjenim učiteljem draginjske doklade. Zadnja leta se je vse zelo podražilo, a plače so ostale iste in v stiskah so bili zlasti oženjeni učitelji. In v nekakem sporazumljenju z oženjenimi učitelji je naša stranka stavila predlog zaradi draginjskih do-klad, ki je bil tudi sprejet, in draginjske doklade so tudi že izplačane. Luka Jelene in tovariši, ki so se tako verili, da iz Šustešičevih rok izboljšanih plač nečejo, so doklade tudi spravili. Jaz nc bom trdil, da je to prav, da se je dala doklada samo oženjenim učiteljem, ali to, kar se je potem godilo, ni bilo prav. V deželnem zboru sem bil tudi jaz za draginjske doklade, ker se več doseči ni dalo. To priliko sem porabil, da sem nasvetoval poročevalcu Hribarju, ki mu je bilo naročeno, da naj sestavi načrt za regulacijo, na kaj se naj ozira, da bo v korist deželi in učiteljskemu stanu, in sem zbornico zlasti opozarjal na s 55. šol. zakona. Iz tega vendar ne more noben človek sklepati, da sem govoril proti učiteljem. Ali liberalni učitelji so vendar trdili, da sem bil jaz proti učiteljem. Imeli so neki shod, na katerem so hujskali neoženjene učitelje in učiteljice proti nam. Bili so vsivtem edini, da jim je naša stranka nasprotna, zato ker jim je dala draginjske doklade! — A edini pa niso bili v tem ali bi meni poslali nezaupnico, ali grajo, ali bi me pa kar obesili. Stvar, kakor vidite, se je srečno izšla, jaz sem danes šc tukaj. (Smeh.) Pokazalo pa se je, kako je velika hinavščina tistih liberalnih učiteljev, ki terorizirajo učiteljstvo v »Učitelj, tovarišu«. Prej so zmiraj upili: Obstrukcija ž r e. Potlej je pa prišla vladna predloga za volivni red v deželni zbor. Kmetje bi bili dobili večino, a liberalci so z obstrukcijo to preprečili. Sedaj pa poglejmo tiste liberalce, ki so prej upili: Obstrukcija žre, žre... Ali še sedaj tako upijejo. Ne! Ampak liberalno obstrukcijo, ki je za sedaj kmetom snedla večino v dež. zboru, z veseljem pozdravljajo. Sedaj se vidi, da liberalnim učiteljem ni za svoj stan nič, ampak njim je vse protiljudska, liberalna politika. Prej so pravili, koliko je učiteljem požrla obstrukcija, a sedaj jo slave, a o draginjskih dokladah neoženjenim učiteljem in učiteljicam molče, ker jim ni nič za nje in ker sami že imajo draginjske doklade. Še nikdar se niso liberalni učitelji pokazali take nasprotnike kmetu kakor sedaj, in to si bomo kmetje dobro zapomnili. LIKE K. Povest o Slavnem dobitku. Spisal Iv. Baloh. Gospod Vilko Bombek je sedel v kavarni pri svoji vsakdanji čašici kave ter čital časopise. Niso bili sicer veliki njegovi dohodki — gospod Bombek je bil pomožni uradnik pri gospodu notarju — pa toliko je moral imeti gospod Bombek vsak dan, da si je po truda-polnem dnevu privoščil v kavarni čašičo črne kave. Njegova soproga mu je to zapravljivost že gotovo sto- in stokrat očitala, on pa je dejal, da druzega veselja itak nima, kakor če sam zase prelistava časopise in pri tem potroši malenkost dvanajstih krajcarjev. Sicer je bilo to redoma vsak dan, in soproga njegova je večkrat računala, koliko bi to naneslo na mc-sec ter mu očitala, da meče po nepotrebnem denar vun; on pa je ostal čisto miren ter jo samo vprašal, če bi ji bilo ljubše, da bi po gostilnah okoli hodil in prišel šele pozno v noč domov, kot delajo njegovi tovariši, ali če sam zase sedi pri čaši kave, kadi svojo smod-ko in čita časopise. To je tudi njegova boljša polovica dobro vedela, da mož njen ni pijanec in da izpije le takrat kupico vina, ko gredo ob nedeljah in praznikih vsi trije — on, ona in edina hčerka, njihova Vida, ven iz trga na sprehod. Ni mu torej toliko očitala tiste za-pravljivosti same, le to ji ni bilo všeč, da cele ure presedi v kavarni. Gospod Bombek jc imel uradne ure do treh, potem je šel domov na kosilo in potem redoma v kavarno do večerje. Ta red se je spremenil le ob nedeljah in praznikih, in pa, kedar je bilo posebno lepo vreme, da je šel parkrat po drevoredu gori in doli. Drugače je pa vedno sedel v kavarni, ker je pot od pisarne pa do doma bila že itak dolga in je že to pot satno smatral kot izpre-hod. V svojih mladih letih je bil gospod Bombek nižji uradnik v davkariji; ker so pa opešale njegove oči, je stopil pred časom v pokoj. Da bi pa ne bil brez vsacega dela, prevzel je službo pomožnega uradnika oziroma pisarja pri gospodu notarju, s katerim sta bila znana še izza mladosti. Ni bila sicer velika njegova plača, toda boljše je bilo nekaj, kakor nič. Dobival je stalno pokojnino, ne sicer preveliko, a ker je tudi v notarjevi pisarni nekaj zaslužil, je že šlo. Družina njegova, obstoječa iz treh oseb, je lahko shajala. Torej gospod Bombek je sedel v kavarni in čital časopise. Sicer ni bil ne politik, ne pisatelj, čital je navadno Ie dnevne novice in novice po svetu, pač pa vselej natančno pregledal vse srečke, ki so bile vlečene. Imel je namreč že dolgo vrsto let tri srečke neke iz- venavstrijske države, ki so bile vlečene trikrat na leto. To je bilo še v tistih srečnih časih, ko je gospodu Bombku ostajalo mesečno par kron, in za tistih par kron ie pri neki priliki kupil srečke ter jih potem mesečno plačeval. Sicer se je že stokrat kesal, da je kupil te srečke ter vanje založil mrtev denar, ali vestno je pa le vselej pogledal, kedar se je vršilo srečkanje, ali je katera zadeta ali ne. Navajen je že bil, kedarkoli je primerjal svoje številke s številkami v časopisih, da se niso niti približno vjemale, toda gospoda Bombka je tolažilo, da enkrat morajo priti. Srečke so bile vlečene vedno meseca januarja, maja in septembra. Bilo je v cvetočem maju torej, ko je gospod Bombek že prebral ves list, domače in svetovne novice in nazadnje prebral še inserate. Oči so mu nehote padle pa tudi na poročilo o vzdignjenih srečkah. Spočetka ni natančno pregledal številk, ker jih je bilo veliko in od različnih srečk. A ko je bral naslov srečk, katerre je tudi on imel, in gledal številko, ki je zadela glavni dobitek, tedaj sc 11111 je številka le znana zdela. Ni jih sicer znal na pamet, ker je imel tri srečke, in ker jc imela vsaka serija še posebej številko, ali številka, ki je zadela prvi dobitek, sc mu jc zdela le precej podobna tisti, katero je 011 imel. Sicer ni imel posebnega upanja, ker je že neštetokrat prepisal vzdignjene številke in jih primerjal doma s svojimi, neštetokrat tudi pisal na banko, če jc kaj, pa bil je žc navajen navadnega odgovo ra, da ni nič, zato si tudi sedaj ni delal posebnih upov. Pa vendar je vzel v roke svinčnik in papir ter prepisal glavne številke. Saj jih ni bilo veliko — le petnajst glavnih — iu to je bilo hitro storjeno. »Kaj pa, ko bi le kaj bilo,« dejal je gospod Bombek sam pri sebi, plačal svojo kavo in se odpravil hitro domov. Prvo njegovo delo je bilo, da pogleda, ali je kaj zadeto ali ne. V notranjem mu jc kar nekaj reklo, da bo nekaj; zato jc stopal nenavadno hitro proti domu. Tu pa moramo nekaj povedati, kar sicer ni v sramoto gospodu Bombku, kar pa ga je vendar težilo. Dotičnih srečk namreč 011 sam ni imel doma; imel jih je brat njegov, premožen trgovec v mestu. Bili so nekdaj časi, hudi časi za gospoda Bombka. Moral je stopiti v pokoj, treba se je bilo preseliti, stroškov je bilo veliko, in tedaj je prosil gospod Bombek svojega brata na posodo. Ta pa 11111 je posodil le, da jc Vilko zastavil svoje srečke pri njem, doma pa si pridržal samo njihov prepis. Sicer je bilo to popolnoma varno; kajti čc bi bila srečka vlečena, bi brat negov itak dobil ves denar nazaj. Gospod Bombek je prišel domov. Nekako nemiren ie stopil pred predal, kjer je poleg Stališče in zahteve »Kmetske zveze«. Danes tukaj zboruje »Ktnetska zveza«. Tukaj smo od liberalcev popolnoma neodvisni kmetje, zato vemo, da se za nas ne more pri sedanjih razmerah za kmeta nič koristnega storiti. Mi vemo, da je treba priboriti tistemu stanu, ki je v deželi v ogromni večini, večino tudi v deželnem in državnem zboru. Zato se mora izvojevati ta boj, prej ne odnehamo, prej ne bo miru. Volivni red mora biti izpremenjen. Kmetje morajo dobiti večino v deželnem zboru. To je naša prva in najnujnejša zahteva. Vse drugo ii zapostavljamo. Štirideset let so v državnem zboru delili kmetom male drobtine. Mi nečemo več drobtin, mi nečemo miloščin, mi hočemo postati v lastni hiši sami svoji gospodarji. Saj vemo, ko dobimo večino, bomo v svojih rečeh sami odločevali, ne pa liberalna gospoda. Najprvo bo treba spremeniti za kmeta škodljive postave, n. pr. lovski zakon. Podeželiti bo treba zavarovanje, spopolniti cestno omrežje, ki je še tako pomankljivo. Kaj nam koristijo velike ceste in železnice, če pa ne more kmet z blagom do nje, ali pa po velik ovinkih in slabih potih. Naš okraj je v tem oziru zelo zanemarjen. Tega pa niso krivi kmetje, ampak tisti, ki so gospodarili v deželi. Manjka ceste po Slemenih. Sicer so občinska pota, pa kakšna so! Ljudje pa plačujejo visoke naklade za vzdržavanje cest. Manjka ceste od Roba čez Rovte na Ložarje. Delali so novo cesto iz Sodražice na Loški potok, a Gornike so pustili na strani. Kaj jim koristi ta cesta, za katero bo trideset let plačevati velike naklade, ako pa ne morejo z blagom do nje! Po Kočevskem so cele fare, ki nimajo nobene cestne zveze, recimo Polom, Borovec. Najbolj je pa zapuščena Suha Krajina, cela pokrajina nima nobene ceste, ki bi vezala te kraje z železnico. Zato je ta del naše domovine tako zapuščen, dasi prebiva ondi pridno, delavno ljudstvo. Treba bo kai storiti za kmete ki prenašajo težke dolgove. Zal, da dolgov ne bo mogoče odpraviti, a mogoče zmanjšati breme obresti. Posojilnice so sicer obrestno mero zmanjšale, a vendar je še previsoka. Po svetu je denar veliko cenejši, kakor pri nas. In s pomočjo dežele se ta denar lahko dobi. Treba bo ustanoviti hipotečno banko, in gotovo ie, da bo obrestna mera takoj pala. S pametnimi postavami in koristnimi napravami, se bo dalo marsikaj doseči. A zapomnite si možje: Prvo je poštena volivna postava. Večino si moramo priboriti, zato pa Vam kličem: »Bodite zvesti, bodite trdni, in zmaga bo naša!« (Živahno odobravanje.) O tem govori dalje tajnik »Kmetske zveze«, gospod A. Skubic. »Kmetska zveza« je bojna z v ez a. Liberalci ne dajo ljudstvu pravic, zato si jih je treba izvojevati. Indirektni in krvni davek, ki ju nosi najbolj kmet, mu dajeta pravico, da zavrača ugovore gospodujo-čih stanov. Koliko pa nosi danes kmet tudi nepotrebnih davkov, n. pr. za gledišče! Kako zaničujejo kmeta, kaže zgodovina ribniške šole, kjer 50 kmečkih glasov proti 17 gosposkim ne upoštevajo in se ne ozirajo na podpise 500 posestnikov. Govornik dokazuje potem, kako so vse liberalne zahteve v škodo kmečkemu stanu: Napadi na cerkev, razpo-roka, sežiganje mrličev itd. Ce »inteligenca« pravi, da jo hočemo zatreti, se naj le potolaži; kar je prave inteligence, naj pristopi na našo stran, pa ji ne bo nič hudega »Kmečka zveza« pa se bo borila do zmage! (Krepko odobravanje.) Krošniarji. — Deželni odbor. Poslanec Jaklič se ozira na pritožbe proti deželnemu odboru. Cuje, da župani ne dobe odgovora od deželnega odbora, a tako se godi celo poslancem. Jaklič se je obrnil do deželnega odbora zaradi krošnjarskih doklad. Deželni zbor je sklenil, da se krošnjarjem povrnejo neopravičeno plačane doklade. A do maja meseca jih niso še povrnili. Na vprašanje, kdaj jih krošniarji dobe, ni odgovora. Seveda, čc so od štirih deželnih odbornikov trije državni poslanci, v Ljubljani pa ostane edino le tak priden delavec, kakor je Peter Grasselli. svojih starih spričeval imel shranjen tudi listek, na katerem so bile prepisane številke njegovih srečk. Vzel je listek ven in ga primerjal z listkom, ki ga je napisal v kavarni. Sicer ni videl prav dobro, a sam svojim očem ni mogel verjeti. Obe številki na obeh listkih sta bili popolnoma enaki. Gospodu Bombku je prihajalo kar tesno pri srcu. Nekoliko je bilo že temno, ker se je bližala nevihta, zato je gospod Bombek prižgal svečo in ob sveči zopet primerjal oba listka. »Cisto res je,« je vzdihnil, »tukaj je 756 in tukaj tudi 756; pa ne še samo serija, ampak tudi številka njena je zadeta, tukaj 80 in tukaj tudi 80.« Gospod Bombek je kar obstal. Pri tistem hipu sam ni vedel, kaj bi storil. Pogledal je še enkrat in še enkrat se prepričal, da je prav videl. Tedaj je nekaj nadzemeljskega šinilo v telo gospoda Bombka in neka mladostna sila ga je vzdignila hipoma s stola, da je šel, ne, letel v kuhinjo k svoji soprogi, ki je ravnokar pripravljala večerjo. »Srečko smo dobili!« tako je na glas zaklical gospod Bombek svoji soprogi, da se je ta kar prestrašila. »Kie, kakšno?« je začudena vprašala gospa Bombkova, ki je že skoraj pozabila, da ima soprog njen tri srečke. »Pojdi no gledat«, ji je dejal soprog ter potem se ni čuditi, da dela deželnega odbora ne napredujejo. G. Skubic naznani, da se k r oš -n j a r s k e d o k I ad e vkljub sklepu d e ž el n e g a z b o r a š e naprej pobirajo. Navzoči krošnjarji to p o t r j u je j o in ogorčeno oporekajo proti takemu ravnanju. V spomin Jožefu Jegliču. Dr. La m p e omeni, da ta čas, ko tu zborujejo kmetje, pojejo v Ljubljani pogrebni zvonovi prvemu ravnatelju »Zadružne zveze«. Dolžnost kmetov je, da stoje kot en mož za svojimi društvi, ki so najboljša trdnjava kmečkega stanu. Iz življenja Jožefa Jegliča pa tudi razvidimo, kaki možje spadajo v našo organizacijo. Od vsakega moža, ki vstopi v našo orga-zahtevamo najprej poštenja. Za pošteno stvar se morajo boriti pošteni ljudje s poštenimi sredstvi. Bodi kdo še tako izobražen in spreten, če nima poštenja, ga ne rabimo — naj gre k liberalcem! Potem jc treba v naši organizaciji velikega p o t r p 1 j e n j a. Nič trajnega se ne zgodi na mah. Leta in leta se je treba mučiti, preden zašije zaželeni vspeh. Veliko razočaranja in žalosti mora prestati, kdor se posveti ljudski organizaciji, a če potrpi in iz ljubezni do ljudstva vztraja pri svojem delu, pa gotovo tudi zmaga. Naši možje morajo biti požrtvovalni. Kdor misli, da bo zase dosegel osebnih koristi, če pride k nam, se jako moti. Tak naj kar gre k liberalcem! Naša organizacija ne trpi v sebi sebičnosti. Njen namen je, da dvigne moč vsega našega ljudstva, in temu delu se mora umakniti zasebna korist. In tudi v resnici se imamo za vse vspelie zahvaliti požrtvovalnosti onih mož, ki so posvetili svoje moči nesebičnemu ljudskemu delu. In slednjič je treba p o g u m a , mnogo poguma! Mnogo je mož, ki so v srcu popolnoma naši in gredo na tihem tudi z nami, a nimajo poguma, da bi stopili na bojišče. Kdor se posveti naši organizaciji, mora biti pripravljen na vsako preganjanje. Blatili mu bodo čast, podtikali mu vse slabe stvari, sramotili ga po časopisih, tožili in ovajali kot hudodelca, in kadar bo sam vse svoje žrtvoval, ga bodo preganjali kot sleparja. Tudi Jeglič je to izkusil, in vsi, ki delamo na polju ljudske organizacije. A pogum zmaguje in poštenost se slednji.č vendarle pokaže, obrekovanje pa sramotno propade. In če mrtvaški zvonovi enemu izmed nas pozvone k pogrebu, gledamo še vedno z jasnim licem v bodočnost, ker ravno iz naše kmečke organizacije raste vedno več mož, ki bodo krepko nadaljevali ljudsko delo. Našemu Jegliču pa slava! (Glasni slava-klici.) Liberalizem na kmetih. Kaj ie liberalizem pri nas? Zela bi se motil, kdor bi iskal za njim učenost, naprednost, omiko, inteligenco ali kai takega. Označujeta ga dve lastnosti: Ošabnost in sebičnost. Gospoda se najprej prevzame in začne zaničevati preprosto ljudstvo. Neče ž njim v cerkev, hoče imeti drugo, bolj gosposko vero, in to je začetek odpada. Liberalec na kmetih tudi odpade od ljudstva ali ga hoče vladati najprej iz ošabnosti. V bistvu liberalizma je pa nadalje zlasti sebičnost. Liberalizem na kmetih gospodari povsod še tam, kjer je kaj oderuštva, in ker ljudska organizacija ravno to osebno ko-ristolovstvo najbolj preganja, odtod besno sovraštvo liberalcev proti nam. Tudi pri deželnem gospodarstvu se kaže liberalizem v tem, da gleda najprej na osebno korist liberalnih bogatašev (užitninski zakup, zavarovanje, lovski zakon itd.). Zato je pa v interesu vsega ljudstva, da se liberalizem čimpreje izžene iz javnega življenja. Kancelparagraf«. Liberalci mislijo, da bodo Slovensko Ljudsko Stranko uničili, če duhovnikom vzamejo svobodo besede na prižnici. Pa se zelo motijo. Saj mi ne organiziramo stranke s prižnice, ampak tukaj na sredi vasi pod milim nebom. In če bi duhovnikom vsem tudi zunaj cerkve jo peljal v sobo, ji kazat listka s številkami. Gospa je samega presenečenja pustila mast na ognju in hitela za svojim soprogom. Tukaj se je na svoje lastne oči prepričala, da ima soprog njen prav, da je srečka res zadeta. Tedaj gospa in gospod Bombek samega veselja nista vedela, kaj bi storila. »Oh, škoda, da ni še Vide domu,« je vzkliknila gospa, »ta bo vesela.« Šla je v kuhinjo in videla, da je vsa mast že zažgana, pa se ji ni nič škoda zdelo, nič ni zaklicala, hitro je pripravila večerjo. Gospod Bombek je pa tedaj hodil po sobi gori in doli samozavestno, kakor še nikoli. Zdelo se mu je, da je za dvajset let mlajši. Najlepše življenje mu je stopilo pred oči. Tedaj je prišla Vida od plesne vaje domov, in oče in mati sta ji komaj dopovedali, kakšna sreča jih je doletela, da so zadeli prvi dobitek, da Vida ni več hči pomožnega uradnika, ampak edina hči bogatega kapitalista. Nekaj je pa vendar grenilo veselje gospoda Bombka, to, da je bila srečka zadeta maja, ne januarja ali septembra. Kajti dobro je vedel, da znaša glavni dobitek januarja 100 tisoč, septembra 75.000 in maja le 25.000 kron. Pa tudi to je precej — si je mislil gospod Bombek, če tudi nekaj odpade za davek, precej bo le ostalo. Za enkrat je sklenila domača družina, da ostane vse še skrivnost, dokler go- usta zamašili, pa bo na tisoče kmetov lia glas vpilo ravno to, kar mi zdaj govorimo. (Odobravanje.) Kmetje na katoliški shod v Ljubljano! Slednjič povabi dr. Lampe kmete na katoliški shod, ki se bo vršil zadnji teden avgusta meseca. Drugi slovenski katoliški shod je ustvaril agrarni program za Slovence in po njem se razvija zdaj kmečko zadružništvo. Pa treba je, da se naše kmečko ljudstvo pokaže v vsej svoji moči. Ce bo zbranih v Ljubljani na katoliškem shodu na tisoče mož vseh stanov, tedaj sc bo med njimi tem bolje poznala ogromna večina kmečkega ljudstva, ki bo z gromovitim glasom izreklo svoje misli na shodu. Vladajoči krogi kmeta ne poznajo in nimajo niti pojma o njegovih potrebah in težavah. Zato pa pridite kmetje v Ljubljano, da pokažete vsem, kdo ste in kaj hočete! Prepričani smo, da bo tretji slovenski katoliški shod zopet dal novo moč naši kmečki organizaciji. Torej konec avgusta v Ljubljano! (Dobro! Pojdemo!) Zaupnica Slovenski Ljudski Stranki. Predsednik gospod Š k u 1 j nato zahvali poslance Slovenske Ljudske Stranke in jim izreče zaupanje z željo, da krepko vztrajajo v borbi za ljudske pravice. Zborovalci so navdušeno pritrdili zaupnici Slovenski Ljudski Stranki. Tedenski pregled. Slavje za Stritarjevo sedemdesetletnico se je vršilo z vsem parom. Dvojna podoknica, akademija in slavnostni banket. Starček je bil ginjen . Slavnostna akademija je bila mnogo-brojno obiskana; proslavljal jc pesnika dr. To-minšek, pri banketu pa dr. Zbašnik, nadzornik Leveč, pesnik Medved itd. Petdesetletnica Aškerčeva je šla pa tako tiho mimo nas. Še celo »Slovenijani« ga niso pozdravili. Aškerc jim je vrnil diplomo častnega članstva; k Stritarjevanju pa ni maral zato priti, ker Stritar še otrok ni vzgojil slovenski. Na Štajerskem je vodstvo nemške ljudske stranke izdalo povelje na vse nemčurske trge in mesta, naj oddajo svoje glasove za nemčur-skega kandidata Vračka. Nemčurji upajo, da bodo »Narodovci« napravili zmešnjavo v vrstah slovenskih volilcev. — Edini narodni kandidat je dr. Korošec, zanj so se izjavila malone vsa politična društva. Na shodu v Šoštanju je dr. Korošec obširno razvil svoj program. -»Narodovci« delajo vedno zgago. Nastavili so že tri protikandidate, družijo pa se tudi z našimi narodnimi odpadniki. Shod dr. Šusteršičev na Vrhniki dne 20. maja je bil eden najbolj obiskanih. Zastopani so bili vsi sloji prebivalstva. Udeleženci so glasno odobravali delovanje naših poslancev, obsojali pa liberalno stranko. Tudi nasprotniki, ki jih je prišlo precej na shod, niso ugovarjali. Liberalstvo se je res preživelo. Sprejela se je resolucija, ki izraža popolno zaupanje S. L. S., ter druga, ki so z njo navzoči obljubili, da se hočejo vestno udeleževati vseh prihodnjih volitev, da se pomete liberalstvo iz vseh zastopov. Isti dan je bil političen ljudski shod v Lo-kvici pri Metliki. Nad sto volilcev je z navdušenjem sprejelo važno resolucijo. O vipavskem shodu je »Narod« tako lažnivo poročal, da jc groza. »Slovenec« je pre-tečeno sredo pojasnil in razkril »Narodovo« farbarijo. Mnogo izvodov iste številke smo poslali na Vipavsko, da se ljudje prepričajo, kje je resnica in koliko je »Narodu« vrjeti. . V courrierskih rudnikih je bil zopet požar. Še sedaj niso spravili na dan vseh mrličev. Zadnji mrtveci, ki so jih pripeljali na svetlo, so umrli, kakor kažejo znaki, še le pred kratkim. ^ Bili so torej tri mesece živi pod zemljo. Ministerstvo je naročilo, da naj se na novi karavanski železnici na Koroškem napravijo dvojezični napisi. - Pri vzklicni obravnavi v zadevi Prosenc-Hribarjeve afere, je Prosencu sodišče znižalo prvotno kazen 1000 K na 500 K., z motivacijo, da ni bila žaljena čast Hri- spod papa ne prinese iz mesta denarja. Vendar je pa šla povedat gospa Bombkova tisti čas, ko sta papa in Vida večerjala v sosednjo hišo k svoji najboljši prijateljici davkarjevi vdovi pl. Candolinijevi, kakšna izvanredna sreča je doletela rodbino Bombkovo. To sta bili veseli! Komaj se je odtrgala gospa Bombkova ter povabila svojo prijateljico na večerjo naslednji dan. Ko se je vrnila gospa mama domov, je bil že ves načrt gotov, kako bo odslej rodbina Bombkova živela. Gospa je najprej zahtevala, da papa takoj drugi dan pusti tisto poniževalno službo pri notarju, da gredo iz teh nesnažnih lukenj ven in si kupijo ali lastno hišo ali pa vsaj najamejo lepše, večje stanovanje, da mora Vida takoj pretrgati ljubavno razmerje s tistim suhim kontrolorjem itd. Gospod Bombek se sicer ni strinjal s svojo čislano soprogo, da bi takoj pustil službo, ker bi mu bilo drugače preveč dolgčas; sicer bo pa vsakdo vedel, da lahko živi od obrestij in da dela v pisarni le za kratek čas. Pač pa se je strinjal gospod Bombek se svojo soprogo, da gredo iz te hiše ven in da Vida ne vzame kontrolorja, ki jo ima itak le za norca, da mu še danes piše, naj v hišo njihovo nič več ne zahaja, ker občuje rodbina Bombkova le z boljšimi krogi itd. In res je gospica Vida pisala nekako samozavestno gospodu kontrolorju, ki je bil naj- barja, kot župana. — V Zagorju so v III. raz redu občinske volitve propadli združeni libe ralci, socialni demokratje in nemški glažarji. -Hrvaške poslance so hrvaški, srbski in mažar ski dijaki v Budimpešti sijajno sprejeli. Vremensko poročilo: 19. t. m. je na Travi pri Dragi treščilo v cerkev. Strela je napravila strašno opustošenje. — Na Angleškem, Wiirtenberškem in v Švici so bile zadnji čas velike povodnji. V vzhodni Švici je pade! sneg. Tudi na Španskem je v nekaterih krajih zmrzovalo in snežilo. Iz raznih krajev na Tirolskem prihajajo poročila o novem snegu; saana letina jc uničena. — Na Ogrskem je sem in tje toča pokončala vso setev. — Nad neapoljsko okolico se je utrgal oblak; škoda je velika, ker blatna reka dela veliko nevarnost vezuvskim krajem. — Okrog Črnomlja je toča napravila več tisoč škode. — Sneg so imeli minolo nedeljo tudi v Dalmaciji. — Zveza bero-linskih kovinarskih tovarnarjev« je sklenila, da izključi od dela dne 20. junija 60 odstotkov organiziranih delavcev. Tudi v Erfurtu in Kiel-u je odslovljenih skupno 8000 delavcev. — Dunaj je zapustilo 6500 zidarjev in 9000 pomožnih zidarskih delavcev. »Narod« se je ob smrti dr. Kulavica grdo lagal, kakor da bi bil rajni škof njegov somišljenik ter kakor bi bil obsojal delovanje duhovščine, ki jo je sam vzgojil. To je že odveč! Naj bi bili culi ljudje okrog »Naroda«, kako globoko je prošt Kulavic obsojal liberalno ban-do! »Naroda« niti v roke ni vzel, niti ni hotel slišati o njem. »Centralno narodno evidenčno knjižnico« hoče ustanoviti župan Hribar v Ljubljani. V to knjižnico naj bi pošiljali založniki in tiskarji 150 en izvod vsake knjige ali brošure zastonj. — Cesar je v Budimpešti otvoril 22. t. m. državni zbor s prestolnim govorom. Omenjal je tudi splošno in enako volilno pravico, pri kateri se bo gledalo nato, da se ohrani in zagotovi narodnostni značaj Ogrske. — Volilna reforma v avstrijskem državnem zboru. Princ Hohenlohe opominja zbornico, naj se zedini glede mandatov. Ako stranke same ne napravijo kompromisa, bo vlada sama v odseku predložila svojo predlogo. Po novi kombina-ciij bi zbornica štela 489 poslancev. Zadnji čas so nemške stranke zastavile pot ter zahtevajo določbo, ki bi po njej v prihodnje le z dvetret-jinsko večino glasov bilo mogoče izpremeniti volilne okraje in število poslancev. Tak zakon bi jim varoval posestno stanje. — Debata o izjavi ministerskega predsednika je bila zaključena. Nato je zbornica odklonila Steinov predlog za ločitev Ogrske od Avstrije. — Mladočeški klub je podal ministerskemu predsedniku izjavo, da je sedanja volilna reforma za Cehe nesprejemljiva. Zopet nov grob. Na praznik vnebohoda je bil pokopan brat premil. g. knezoškofa in ravnatelj g. Josip Jeglič. Nenadomestljiva moč je legla z njim v grob. Malo se je pisalo doslei o njem, toda že »Slovenec« od srede, ki je prinesel kar šest strani žalnih naznanil o njegovi nenadni smrti, priča, kaj smo izgubili s pokojnim Jegličem. Sodeloval, oziroma nače-loval je pri vseh naših zadružnih in gospodarskih organizacijah, delal je kot mravlja dan za dnem. Velikanska množica meščanstva, trgov -stva, uradništva in drugih, ki so ga spremljali k večnemu počitku, svedoči, da je užival vsestransko spoštovanje. Pokopal ga je premil. g. knezoškof sam. — Zaradi Brcetove afere v Sori toži državno pravdništvo več oseb, ne pa zaupnika liberalne stranke Germeka. — V sredo se je odpeljalo v Ameriko 115 Slovencev. — Župnik Fr. Turk je pisal iz San Frančiška o groznih prizorih za časa potresne katastrofe. Slovenska cerkev in njegovo župnišče je pogorelo. Del mesta, kjer stanuje okrog 200 Slovencev, ni bil prizadet od ognja, pač pa so hudo oškodovani Hrvatje, ki jih je bilo tam do 4000. Vseh katoliških cerkva je pogorelo 15. Na T rati v Poljanski dolini so imeli v četrtek ljudski shod, nato se je. osnovalo izobraževalno društvo. bolj kriv, da je prišel papa ob službo, da se za nadaljne obiske lepo zahvaljuje in vsako občevanje ž njim pretrga. Pozno v noč je bila še zbrana ta večer rodbina Bombkova. Narejeni so bili vsi načrti. Gospod Bombek bo vzel drugi dan dopust, se peljal v mesto k svojemu bratu po srečko in v banki dvignil denar, zvečer se pripeljal nazaj in v domačem krogu pozdravil svoje prijatelje. Sestavili so tudi imenik, koga bodo povabili iu kaj bodo jedli. Tiha noč je legla na zemljo in sladek sen je zazibal srečno rodbino . . . Gospod Bombek je zgodaj vstal, oblekel je črno obleko, na glavo del cilinder, ki ga je imel le dvakrat v svojem življenju na glavi : ko se je predstavil okrajnemu glavarju in ko je prišel prosit službe gospoda notarja. Vse je zjutraj gledalo na ccsti gospoda Bombka, ki je tako mogočno in samozavestno stopal proti kolodvoru — in kmalo se je zvedelo, da so Bombkovi zadeli srečko in sicer glavni dobitek. — Gospod Bombek je šel v mestu naravnost v banko ter pokazal listek, da bi se prepričal, če se ni zmotil. Uradnik je pogledal enkrat, dvakrat — šel h gospodu Bombku nazaj in djal, da je srednja srečka zadeta. »S kolikim dobitkom, prosim«, vprašal je gospod Bombek. mestnika' pa Seiffert in Funke; za Dalmacijo delegata Biankini, njegov namestnik Petrič; za Galicijo delegati: Abrahamovič, Duleba, Daszynski, grof Dzieduszycki, Glapinski, Ko-zlovski, Romannczuk, kot prvi namestnik pa knez Sapieha. Med skrutinijem o drugem ga-liškeni namestniku je prišlo v zbornico več poslancev, ki so burno protestirali in zahtevali, naj se seja prekine. Poslanec Pacher je tolkel s pestjo na ministersko klop in kričal: Gospod predsednik zapovejte da se odstrani straža. Posl. Mayer: Zaprite lopo! Posl. Weis-kirchner: Obrtnike so pobijali s sabljami! Poslanec Schneider: Boječa vlada. Posl. Weis-kirchner je ropotal s pestmi inklical: Rdeča zastava plapola na zbornici, črno-rumeno so zaplenili! Posl. Pacher ie iztrgal zapisnikarju urno za listke pri volitvi delegatov in klical: Gospod predsednik! Zunaj policija napada obrtnike. Množica je že predrla policijski kordon in navaluje na rampo, da zopet pribori iztrgano zastavo. Poslanci Steiner, Lueger kli-četa: Jaz in še neki poslanec smo bili med množico in smo prišli ie s težavo v zbornico. Skrbite, da vlada napravi red in varuje izzvane mirne državljane! V tem trenotku je prihitel v zbornico poslanec Axmann z raztrgano ovratnico. Klical je: Konec! Konec! Drugi poslanci so klicali: Tega ne trpimo! Konec seje. Predsednik je prekinil sejo ob pol 5. uri. Četrt ure pozneje je zopet otvoril predsednik sejo. V velikem nemiru so nadaljevali skrutinij in naznanili, da je drugi delegacijski namestnik za Galicijo poslanec Kroliko\vski. Nadalje so bili izvoljeni: za Nižjc-Avstrijsko: delegati: Steiner, Mar-chet, Aehrenfcld, namestnik Huber; za Zgornjo Avstrijo: delegata Schlegl in Grafinger, namestnik Baumgartner; za Solnograško: delegat Sy!vester, namestnik Haider; za Štajersko: delegata grof Stiigkli in Einspinner, namestnik Gasteigcr; za Koroško delegat Dobernig, namestnik Hinterhuber; za Kranjsko delegat dr. Iv. Susteršič, name s t n i k dr. I g 11 a c i j Žitnik; za Buko-vino delegat Straucher, namestnik Lupili; za Moravsko delegati: Lecher, Serenyi, Seidel, Sileny, namestnika: Kulp in Bendel; za Šle-zijo: delegat baron Spenc, namestnik Herz-mansky; za Tirolsko delegata Delugan in Tol-linger, namestnik Haueis; za Predarlsko delegat Loser, namestnik Fink; za Istro delegat Bartoli, namestnik Polesini; za Goriško in Gradiščansko delegat Verzegnassi, namestnik Lenassi; za Trst delegat Marpurgo, namestnik Pitacco. S tem so bile končane volitve v delegacijo. Dr. Lueger stavi na zborničnega predsednika vprašanje z ozirom na viharne prizore pred zbornico in pravi: Zaplenjcnje zastave je razburilo množico, ki je navalila na zbornico. Napad pa ni veljal zbornici, marveč lc iztrgani zastavi. Govornik kaže na izpre-vod dne 28. novembra 1. 1., ko so nosili na čelu izprevoda mnogo rdečih zastav, ne da bi posredovala policija. Izjavil je: Ce so dovolili rdečkarjem, da so smeli demonstrirati rdeče, morajo dovoliti tudi črno-rumenemu prebivalstvu, da demonstrira s črno-rumeno zastavo. Današnji dogodki so omajali enako pravico in cesarju zvesto dunajsko prebivalstvo mora biti ogorčeno. Končno zahteva strogo preiskavo in zadoščenje cesarju zvestim obrtnikom. Ministerski predsednik knez Hohenlohe je odgovoril takoj: Izjavljam, da se bodo vršile o dogodkih med današnjo sejo obširne poizvedbe. Pred vsem konštatujem, da mi ni bilo o današnjem nameravanem izprevodu ničesar znanega. da so prišli dogodki popolnoma nepriča kovano in da zato nisem mogel vplivati, kako naj se postopa. Vsako nezakonito postopanje hočem strogo kaznovati. Tudi v prihodnje hočem skrbeti, da se izvrši, kar sem že obljubil, namreč, da se bo uporabil zakon strogo in energično proti vsaki osebi, brezobzirno in enako. Grof Sternberg: Potem vas bojkotira dvor v 24 urah; posl. Gresl: Zapreti morate praško policijo! Hohenlohe: Na vsak način izjavljam že danes, da obžalujem, kakor se mi zdi, da je resnično, da je nekomu bila iztrgana črno-rumena zastava . . . posl. Heilinger: Od policije! Princ Hohenlohe: To postopanje moram obsojati najodločneje. (Živahno odobravanje.) Po Hohenlohu so še govorili Sternberg, ki je napadal Hohenloha, češ, da ne zna ščititi zbornice. Ker je nazval demonstrante druhal, je ogorčil krščanske socialce. Predsednik mu je končno odvzel besedo. Govoril je še Schuh-nieier, ki je ostro napadal postopanje policije in Malik, ki je obsojal, ker je vdrla policija v parlament. Sejo so zaključili ob 6. Prihodnja seja bo v torek ob 10. uri dopoludne. SenožcšKe razmere. Senožeški »Narodov« dopisnik od pretekle sobote zopet debelo laže in uganja take lopovščine, da se vsakemu človeku, ki hrani v svojih prsih le še trohico poštenja, taka in-famna pisava studi. Mož, ki je to v »Narodu« zverižil, je pustil povsod, koder jc hodil, svoje zle sledove; prejšnja leta v Gradiški, kjer plaka osleparjena vdova, a pretečeno leto v Senožečah pod gradom, kjer je uganjal svoje orgije v veliko, pohujšanje, in ne bo čudno, ako tudi tam bruhne na dan sled kake prevare. Ta »Naroda« vredni dopisnik, ker drugače nam ne more do živega, hoče naše pristaše pred svetom očrniti s tako pisavo, polno laži in obrekovanja, toda ve naj, da bo s tem dosegel nasprotni učinek. Prati hoče, kakor navadno, zamorca, v osebi predobro znanega Garzarolija, pa mu nič kai ne gre od rok, ker ga ne le domačini, pač pa žal cela okolica na daleč predobro pozna in obsoja. Ker »Narodov« dopisnik po nalogu seno-žeškega zamorca in malika spravlja na dan osebnosti — ki pa je sama laž hočemo tudi mi širši javnosti povedati, da je bil senožeški župan gospod Fran pl. Garzarolli radi pretepanja že dvakrat sodno kaznovan, a bil je pred sodiščem večkrat že v hudih škripcih, ter se je vsled prijenljivosti strank izrezal, in da se le spomni na afero Ždrol, ga že pot objame. In so ljudje, ki takega človeka, ki spravlja senožeško občino na rob propada, zagovarjajo, mesto da bi se ga ogibali, kakor zasluži. In takim ljudem naj bi se pustili mi terorizirati? Ne boš, Jaka! Mi se le čudimo liberalni stranki, da ima v svoji sredi takega poštenjaka za svoje zaupnike, mi bi jih takoj izbacnili. Vemo, da je bila naša »kitelsekreterka« tega dopisa vesela, toda povemo ji, naj le pridno pred svojim pragom pometa, ter maši špranje svojih vrat, drugače naj pa Boga hvali, da jo potrpežljivi Senožečam rede, koje ona vzlic temu sovraži. Ta ženska si tudi plačo svojevoljno povišuje, in je morala nedavno ta samovoljni povišek, dasi ne rada, občini Ga-brče povrniti. Kar pa »Narodov« dopisnik namiguje v svoji zlobnosti, da vrabci čivkajo, naj se le do svojih bratcev obrne, ker to je bil napačen naslov, in se to zlobno sumničenje odločno zavrne s pristavkom, naj se obrne na dolgo-brkega gospoda, kojega naj pošlje tja neki okoli mosta pokoro delat. V vednost gospodu županu Garzarolliju še to-le: Na članke, podpisane od njegove »prijateljice« Marjetine ne bomo v bodoče odgovarjali, ker bi bilo za nas nečastno, storili smo to pot izjemoma v obrambo. Somišljeniki Slov. Ljudske Stranke. Kupujte narodni l{e!el(! Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 27. maja: Magdalena Pac., Beda; ponedeljek 28.: Auguštin šk., Viljem, Emilija; torek 29.: Maksim, Teodozija; sreda 30.: Ferdinand, Feliks, p.; četrtek 31.: Kancijan in tov., Angela; petek 1. jun.: Juvencij, Gracijan; sobota 2.: Marcelin, Erazem. Državni zbor. Dunaj, 25. maja. Obrtni red. Češki posl. K r a t o h v i 1 in tovariši so vprašali min. predsednika: 1. Ali je res, da hoče vlada po izvolitvi delegatov odgoditi državni zbor in tako odložiti razpravo o novem obrtnem redu? 2. Ako to ni res, ali hoče vlada potrebno ukreniti, da državni zbor še v tem zasedanju izvrši obrtni red? Min. predsednik princ Hohenlohe je takoj odgovoril na interpelacijo, rekoč: Vlada nikakor ne misli odgoditi državni zbor. Vlada se zaveda velikega pomena obrtne reforme in bode vse storila, da omogoči zakonito reformo obrtnega reda. (Pohvala.) Volivna reforma. Danes jc za volivno reformo kritičen dan prve vrste. Ministrski predsednik se je skoraj tri tedne pogajal s strankami o številu poslancev in razdelitvi volivnih okrajev. In kar se ni posrečilo baronu Gautschu v dveh mesecih, to se je izjalovilo tudi princu Hohenlohe. — Vzroki so pač jasni in znani. Dočim je svoj čas minister Šrnerling z volivnim redom hotel zagotoviti nadvlado v parlamentu in državi nemško-liberalni stranki, so sc danes zedinile nemške stranke, da si tudi po novem volivnem redu zagotove nadvlado v zbornici. Vlada pa je med dvema mlinskima kamnoma. Ganiti ne more ne na levo ne na desno. Že baron Gautsch je računal z nemškimi zahtevami, dobro vedoč, da drugače ne dobi vol. reforme, ki je bila prva in najvažnejša naloga. Vendar pa je toliko upošteval realne razmere v Avstriji, da je v svojem načrtu izdatno pomnožil število slovanskih poslancev, ki bi sami tvorili večino. Četudi bi bila slovanska večina le neznatna, vendar bi bil to že velik napredek za nadaljni kulturni in gospodarski razvoj slovanskih narodov. Gautsch ni imel sreče in pričeto delo je prepustil nasledniku, ki z isto odločnostjo zagovarja volivno reformo. Princ Hohenlohe je pri vsaki priliki nagovarjal stranke, naj se same zedinijo. Toda Nemci trdo drže v rokah skledo, iz katere hočejo zajemati tudi Slovani. Princ Hohenlohe priliva juhe v ričet, a Nemci segajo po vedno večjih žlicah. Danes zvečer pade kocka v odseku za volivno reformo. Princ Hohenlohe predloži odseku zadnjo ponudbo. Stranke, ki so doslej lovile slepe miši, morajo pokazati svojo pravo barvo. Da ali ne! Mnogi poslanci zagovarjajo le t e o r i j o splošne in enake volivne pravice. Sedaj se morajo odločiti, ali tudi hočejo uresničiti to teorijo. Glasovanje o načelnem vprašanju pojde gladko. Težave se prično pri razdelitvi mandatov na posamezne dežele in narodnosti. Jako odločno ie danes v zbornici govoril češki poslanec dr. S t r a n s k y proti nemškim strankam, ki si hočejo z vedno novimi zahtevami še za dolgo vrsto let zagotoviti v parlamentu nadvlado. Češki klub je sklenil v današnji seji, da odklonijo zadnje zahteve nemških strank. In ta sklep je tolmačil dr. Stransky v zbornici. Rekel je: Princ Hohenlohe je prevzel jako težavno nalogo. Izvršiti hoče volivno reformo in nagodbo z Ogri. Češki poslanci so odkriti prijatelji splošne in enake vol. pravice. Nikakor pa ne morejo glasovati za vol. reformo, kakor jo zahtevajo nemške stranke. Češki poslanci tudi protestu j ejo z vso odločnostjo, da bi bili skrivaj z Nemci sklenili kompromis. Na dan z imeni! S kom smo se dogovorili, kedaj in za- Uradnik je šel z listkom nazaj k svojim knjigam in djal nekako resno: »25.000 kron.« »Kako dobim denar?« »Srečko prinesite.« Gospod Bombek se je poklonil in odšel naravnost k svojemu bratu. Še nikoli ni bil tako prijazno sprejet, kakor danes, ko je ves srečen povedal svojemu bratu, da je srečko zadel. Tudi brat njegov je bil zelo vesel, Takoj je hitel v svojo blagajno iskat srečke in jih izvlekel iz neke velike kuverte. Vsedla sta se j za mizo in izbirala in primerjala, katera bo prava. Gospod Bombek je bil bolj kratkoviden, zato je brat njegov srečke izbiral, ker je imel tudi nekaj svojih med njimi. Brat je gledal in gledal, pa nobena ni hotela prava biti. Nazadnje je vzel v roko eno, ki je bila popolnoma slična številki, napisani na listku in zaklical svojemu bratu: »Ja, duša moja, ti si se zmotil. Ti imaš zapisano na listku 756, na srečki je pa 736. Torej ne bo nič.« »To ni mogoče« — je zaklical gospod Bombek, ki je imel še vedno cilinder na svoji glavi. »Na, pa poglej« — mu je skoraj nejevoljen zaklical njegov brat. In gospod Bombek je vzel v roke zdaj listek, zdaj srečko — in vse mogoče barve so spreletavale njegov obraz. Gospodu Bombku ie bilo, kakor da bi mu cela gora legla na srce. kaj? Nemci hočejo, da bi mi vlekli črnega Petra. Češki poslanci pa ne bodo nikdar sebi in svojemu narodu na čelo utisnili Kajno-vega znamenja, da so v Avstriji narod druge vrste. (Živahna pohvala.) Govoril je še poljski divjak Breiten. Posl. grof Sternberg nato predlaga konec razprave. Ker pa so bili odsotni vsi še vpisani govorniki, končala se je vsa itak nepotrebna razprava v pesku. Posl. Stein in vsenemški tovariši nimajo miru, dokler ne razkosajo države. Avstrija pa ni star lonec ali lesena hiša za otročje igre. Danes so zopet nujno predlagali, naj se ločijo od Avstrije Dalmacija, Bukovina in Galicija. Ko se to izvrši, napravi naj se še kitajski zid med Avstrijo in Ogrsko. Tako želi Schonerer s svojimi tovariši. Zbornica pa je izjavila 117 glasovi proti 26, da se ne zmeni za vsenemške sanje. Velike demonstracije pred parlamentom. — Boj za črno-rumeno zastavo. — Volitev delegatov. Ob 1. uri je predsednik zaključil sejo ter izjavil, da se ob pol 4. uri prične nova seja, v kateri zbornica voli delegate. Ko so volili gališki poslanci, pridrve okoli pol 5. ure v zbornico kršč. soc. poslanci dr. W e i s s k i r c h -n e r, Schneider, M a y e r in S c h e i -c he r in drugi ter kriče na vse grlo, da policija z golimi sabljami pretepa množico pred parlamentom. Predsednik takoj pretrga sejo, ker vsi poslanci so zapustili zbornico. Pred parlamentom je bilo na tisoče ljudi, ki so kričali, mahali z rokami in palicami. Razbili so vse šipe v vratih pri glavnem vhodu. Mnogi niso vedeli, kaj se je zgodilo. Demonstrirali so branjevci, mali trgovci, trgovski pomočniki iu vajenci proti uradniškim konsumom. Več tisoč branjevcev se je ob 4. uri zbralo pred magistratom. Odtod so s č r n o - r u m eno zastavo korakali po »Ringu« pred parlamentom. Tu pa jim policija iztrga črno-rumeno zastavo. V istem hipu nastane »revolucija na ulici«. Policaji so udrihali s sabljami, množica z rokami in palicami. Nato hočejo vdreti v parlament, a vratar jim zapre težka vrata. Množica je bila užaljena, ker jim je policija iztrgala črno- rumeno, torej cesarsko zastavo, dočim so soc. demokratje dne 28. novembra smeli nositi rdeče zastave. Krščansko-socialni poslanci so hiteli k demonstrantom. Poslanci Steiner, Prohazka, Axmann, Schneider, NVeisskirchner in dr. Lueger so posredovali pri policiji, da izroči demonstrantom zopet črno-rumeno zastavo. Poizkušali so tudi pomiriti množico, a zaman. Množica je razburjeno upila: Črno-rumeno zastavo so zaplenili! Socialnim demokratom pa dovolili, da so razobesili pred zbornico celo rdečo zastavo. Poslanec Prohazka, ki je pomirjeval razburjeno množico, je dobil več udarcev. Padel je tudi poslanec Steiner pred policijo in ga je ranil neki policist s sabljo na roki. Rano sta mu zavezala poslanca Jiiger in Ellenbogen. Množico je razburil ta dogodek in vdrla je na rampo. Policisti so tudi hitro prišli na rampo, a nanje je kričal Schuhmeier: Tu nimate nič za iskati. Dol z Vami. Več poslancev je porinilo policiste čez stopnjice. Poslanec Malik je nesel enega policista od zborničnih vrat do •'stopnjic, kjer ga je sunil. Policija ni mogla razkropiti demonstrantov, ker je zahtevala množica nazaj črno-rumeno zastavo. A policija ni hotela izročiti črno-rumene zastave, dokler jim jo ni naravnost iztrgal poslanec Schuhmeier, ki jo je zopet izročil zastavonoši z besedo: Tu imate zopet svojo zastavo. Boječ je, ki zapusti svojo zastavo. Z velikim veseljem je prevzela množica zastavo in odkorakala z dr. Luegerjem na čelu prepevaje cesarsko pesem. Med velikim nemirom so se v r š i 1 e v o-1 i t v e v d e 1 e g a c ij o. Ob 3. uri 30 min. so se pričele volitve. Izvoljeni so bili za Češko sledeči delegati: Kramar, Ryba, Hruby, Klofač, Mensdorf, grof Deym, Baerenreither, Vincenc Hofman, Schreiter in Stein, za na- še ni vrjel; zopet in zopet je pogledal z očali prav natančno in konečno vzdihnil: »O, jej, o jej, o jej!« Tisti dan gospod Bombek ni hotel iti domov, pač pa je prosil svojega brata, da bi smel pri njem prenočiti in zgodaj zjutraj odpotovati. Nemirna, strašna je bila ta noč. Doma pa so žvenketali kozarci na zdravje gospodu Bombku, ki je gotovo pri večerji se zamudil pri svojem bratu. — Ves truden je vstal zgodaj zjutraj gospod Bombek. Kar nekako sram ga je bilo, ko se je v oglecj^lu zagledal v črni obleki in s cilindrom na glavi. Počasnih korakov je šel na kolodvor, v železniškem vozu je sam s seboi mrmral: »O jej, o jej, o jej!« — Ni bilo še ljudij na cesti, ko je zgodaj zjutraj prišel gospod Bombek domov. Ni šel pozdravit svoje soproge, ne hčere, ampak v svojo sobo je šel in je legel na divan. Pozno v jutro mu je prinesla gospa zajutrek. In tedaj je gospod Bombek razodel in konečno moral razodeti svoji soprogi, kaj se je zgodilo. — ln gospod Bombek ni nič zajutrkoval, ampak truden sc je naslonil na divan nazaj in dremal naprej. Gospa pa je šla h gospodu notarju naznanit, da papa ne pride danes v pisarno, ker ima silno naduho. Gospica pa je pisala tisti dan v svojem dnevniku o prvi svoji nesrečni ljubezni. Pismo Boltatusa Pepeta. Gespud redehter! Jejhata gespud redehter! Ke b uni vedi, kuku je Bolču Pepe zavle tistga pisma, k sm mu ga jest unkat pisu, name hud! U soj jez je reku, de m u kri spiu, ket ta zelen pajk, kedr me u dubu. Kokr sm slišu, je Bolču Pepe tud Zanete iz Iblane naroču, de nej me kar na negova rajtenga tikul prnese, če me u ke sreču Jest mu pu pravic ptivem, gspud redehter, de b se ta nar rajš na Goluc u Kockatuva tič-nca skrou pred Bolčum Pepetam, sam de me na mogu na tku strašna viža fentat. Sej veja, tkula zavle enga nadoužnga pisma, k ni ud driizga guvarejna, ket ud Bolčuga Pepeta pa ud enga petelina, pa prec. ževlejne ofrat; tu ni špas. Mene res greva, dc sm se kerkrat na tku navarna pot spustu. Pa men ni glih zavle mene če sm dons hin, al pa pujutršnm; ampak tu m je hedu, k mu znam nit še ud Erziunga Gustlna duša na soj duš, zatu k je Bolču Pepe tud nad Gustlnam soja jeza tulk cajta stresu, de sta sc vornk skregala. Zdej nej pa pumislja, kua se tu prau, če se Erzinu Gustl in pa Bolču Pepe, k sta že tulk let prjatla in sta tla glih zdej skp en sluvensk cirkus uštimat, skregala! A misija, de sa tu mačkene souze? Erzinu Gustl se je že tku fajn skakat in kreulat tku ket klouni u cirkus kreulaja, navadu, de ga je vesele za pugledat; Bolču Pepe je že tud ene par sojh konj za cirkus obrihtu; zdej jc šlu pa vse skp prlafur! Pa še neki driizga je tuki za u rajtnga djat. Kokor veja je glih Erzinu Gustl Bolčum Pepet du negave grajšine, k mu zde meljone not nese, prpumogu. Na, zdej pa taka antriga zavle tisth par cajlc, a se ni tu za grimat?! Jest sm sam ferbčn, kua u jutr Bolču Pepe naredil, k uja mel fajrberkari general-frzamlenga u Iblan in u murbt ker kumandiru ala »Pepe na lojtra«, k je že zdej zavle tistega mojga pisma Pepe tku vesok na lojtrca zlezu. Tist ga morm že puštatat Bolčuga Pepeta, de je dobr fajrberkar, če prou na zna na tista fa-jrberska lojtra plezat, kua pa je tu? Ta nar več je ureden za enga fajerberkarja tu, če zna dobr gast; in gaset zna pa Bolču Pepe na tleh bi, ket vsi ta druh fajerberkari na loj-trali! Uni b ga mogl enkrat vidt kuku je gasiu, k je peu »Slepa naša domovina«, scvede je tekat sam žeja gasiu; anipak tu nm rečem, kdur zna enkat gaset, zna use gaset, nej su že žeja al pa uogn. Zatu Pepe na lojtra nc gre, k mu treba ni. Pa sej ni sam Bolču Pepe name hud! Do-htar Taučarjuva gspa sa nek še bi rezencral. Idrijske novice. Nesposobnega in zanikrnega imenuje »Sl. Narod«, našega deželnega poslanca, ker ne more večje podpore idrijski občini Oziroma mestni realki od dežele izposlovati. kakor ba-gatelo 5000 kron. Spomnimo tedaj liberalno gospodo, kje je nespodobnost in zanikrnost doma. — Znano je, da je naš poslanec govoril v zbornici za podržavljenje naše realke. Ona nas stane letnih 43.000 kron, kakor se je iz tiskanega proračuna leta 1905 lahko vsakdo prepričal. Tedaj je govoril naš poslanec ne za 5000, temuč za veliko več. In kedo je v zbornici preprečil, da se njegov nasvet ni sprejel? Ni li bila to slovenska napredna stranka? Poslanci katoliške narodne stranke so vsi glasovali za predlog. »Narodov« dopisnik mora biti še zelo mlad, ali pa že tako star, da ga spomin zapušča, tudi slabo vslugo napravlja s tem svoji stranki, ko v spomin kliče najbolj poniževalen dogodek iz deželne zbornice. Takrat namreč se je moral dr. Ferjančič, načelnik kluba slovenskih naprednjakov, vkloniti nemški komandi. Predlog je bil pri prvem glasovanju sprejet, ker je par poslancev na desnici manjkalo in je ravno dr. Ferjančičev glas odločeval. A sedaj pride komando: Sitzen, sitzen! ter klici »ni večina«! in c. kr. nadsvetnik se mora proti svojemu prepričanju vsesti, da pri zopetnem glasovanju predlog na korist idrijske občine ni bil sprejet, (i. dopisnik, kje je nesposobnost? Isti »Slovenski Narod« je drugi dan prijemal našega poslanca, zakaj govori za podržavljenje realke, ko je vendar to slovenski zavod, katerega mora mesto samo vzdrževati. Najbrž je bila še v živem spominu listu ona baharija idrijske deputacije pri ministru Harti-nu, ki se je košatila, da smo dovolj bogati vzdržati realko brez vsake tudi vladne pomoči, kar sami. G. župan, ali ne boste nič ošteli svojega dopisnika, ki vam ravno sedaj pred obč. volitvami take neljube spomine oživlja in vas spravlja v zadrego? Na zadnjem javnem shodu je pojasnil tudi naš poslanec, zakaj Idrija ni še nič podpore od dežele dobila za našo realko. V seji finančnega odseka se je hotela prošnja idrijske občine za podporo realki oddati idrijskemu poslancu v poročevanju. A dr. Tavčar je prekinil nemškega govornika in predlagal za referenta slovenskega liberalca, ki ga takrat š e p r i s e j i n i bilo. Znano je pa, da so se prejšnje leto ravno liberalci pulili za referate, si pustili kopice aktov po uradnem slugi prinesti na dom, a potem pa rekli, da ne bodo nič referirali; med tem, ko so poslanci katoliške narodne stranke se izjavili, da sprejmo vsak referat, katerega jim večina odloči, in da bodo v najkrajšem času poročali v odseku in pri očitni seji v zbornici. Kje je torej zanikrnost in nespodobnost? Oj, g. dopisnik, vi slabo služite svojim pristašem. Zanikrnost se očita. Prav, pa poglejmo, kje se ta spaka celo v Idriji goji! Radi vravna-ve Nikove so bili že ogledi in obetalo se je, da deželna vlada pošlje tehnika na lice mesta, ki bode Nikovo kot hudournik preiskal, ter potem stavil nasvete za vravnavo tako, da mesto ne bode imelo kaj stroškov. G. poslanec je naprosil posestnika, kateremu je bila narasla Nikova napravila več sto kron škode, naj dobi od občine dotični akt, on hoče skrbeti, da stvar ne bode zaspala. Posestnik je šel v občino, a tam so ga izpraševali. zakaj dotični spis potrebuje. A ko je imenoval dekana-po-slanca, ki želi dopis v pregled, da potem stori primerne korake, se mu je povedalo, da se dopis poslali na Dunaj. Drugič se je oglasil, naj mu dajo samo podatke, torej dan, leto in številko dopisa, a bil je odgovor: nimamo nič. Toraj tako važen spis se niti ne protokolira? — Kje je zanikrnost? Ali pri liberalnem gospodarstvu ali pri poslancu? To naj si volilci zapomnijo! Godbeno društvo v Idriji priredi dne 4. junija izlet v Koševnik, h kateremu se najuljud-neje vabijo vsi člani, kakor tudi drugi prijatelji godbe. Dne 2. junija pa priredi isto društvo promenadni koncert na mestnem trgu. i Računske sklepe bilance in imovinske popise mestne občine idrijske za leto 1905 k nm je gspud mož puvedu, de sm jh jest u mojmo pisme naprej prnesu. Tu sa t pihal, Kua pa morm jest zatu,, če se giftaja? Vomk nej se auffiraja, kokr se morja ženske auffi-rat, pa nm nau nubedn nč naprej metu, če uja pa u usaka reč soj ta špičast nusek utek-val in tli u usak reč ta perva beseda pelat in gspude kumnderat, sami uja pa pridn u ta nemšk terjatr hudil, pol pa holt na morja pu-gervat, de b jh ker rešpehteru in murbt še puklemente delu. Tu enkat na gre, pa je aus. Jest ne morm pumagat ce ni drgač. Kdu pa more tud kej za tu, če je Jeba-čin iz sojino kufetam spet en ceu let Sluvence za nus uleku in nm soja kulubocja prou dragu predaj u? Jest že ne! On je holt reku, de u dau prefit »Družb sv. Cirila in Metoda« in folk mu je vrjeu, če je prou negau agent pravu, de morja zdej le za soja cekorja reklama delat, de u tud pol kej kšefta, kedr se uja Sluvencm uči ofnale, de jh Jebačin uleče. Svet je holt tak, de tistm ldem ke znaja auf-šnajdat, bi verjatneja ket tistm, ke sa tih, pa ni nč za pumagat. Jebačin se pa le u pest smeja, ke ja je tku lepu skus spelu, de u zdej tud pr sojmo voz lohka dau na kulesa guma-iastika nardt, kokr ja ma Bolču Pepe. razpošilja te dni tiskana mestno županstvo nekaterim občincem v pregled. Lani so dali natisniti šele potem, ko jih je odobril občinski odbor. Gotovo je primerneje, da se jih preje razpošlje, ker je lažje o njih soditi, predno so odobreni. In tak vpogled v račune je gotovo zanimiv. Od županstva predloženi tiskani računski sklepi izkazujejo tudi proračun, da je ložje primerjati kaj se je obljubljalo iu kaj izvršilo. Skupnih dohodkov jc bilo z blagajniškim preostankom iz 1. 1904 vred 198.628 K 90 h, stroškov pa 195.866 K 72 h, da je ostalo v blagajni 2762 K 18 h. Iz inventarja je razvidno, da je letos v hranilnici več vloženega 6917 K 50 h, nego je bilo leta 1904. Čudno pa je, da je delež pri okrajni hranilnici in posojilnici v Idriji znašal lani 28 K 86 v, letos pa samo 27 K 86 v. Saj je pač pomota, ako se navaja, da ima letos delež št. 556, lani pa št. 265. Najbrže je eden in isti. Zanimivo je tudi primerjati, kako različno je izkazana vrednost poslopij iu zemljišč, kakor tudi premičnin v računih 1. 1904 in 1905. V letu 1904 je poročalo na priliko županstvo, da je vredna hišna oprava, zbirka in knjižnice v realki 28.000 K. L. 1905 je izdala občina za učila 3400 K za nabavo hišne oprave in popravila 872 K 95 v in za ostale potrebščine 588 K 31 v . Aktiva pa izkazuje koncem leta skupno vrednost inventarja 41.125 K 37 v, torej dobrih 13.000 K več, ko se je izdalo le dobrih 4800 K na novo. Tudi če je lani mlado ravnateljstvo popolnoma pozabilo vzeti v inventar telovadno orodje v vrednosti 3377 K, je še dokaj razlike. Vrednost vodovodnih naprav je letos kar za 14.000 K manjša. iCeste in kanali so v Idriji kaj slabi. Županstvo je vedno tega mnenja, da ni denarja za popravila. Pa računski zaključek vendar kaže, da bi se lahko marsikaj napravilo. Iz nekaterih kanalov se dvigajo kužni smradovi, pokrivala so slaba, ceste nenasute, kar je zlasti po zimi neprijetno. A drugače tudi biti ne more, ko se ne izvršuje niti to, kar občinski odbor sklene. Pri proračunski seji dne 24. novembra 1904 je občinski odbor k predlagani svoti za popravila cest itd. še dodal 1000 K. A koliko je porabilo županstvo? Samo 231 K od te svote. Ker tudi za škropljenje cest ni porabilo dovoljenih 200 K, imamo tu tisočak, s katerim bi se bilo že lahko nekaj kanalov popravilo, za kar je glasoval ves občinski odbor. iElektrična razsvetljava je še precej pomanjkljiva. Zato je že v imenovani občinski proračunski seji odbor dovolil 800 K za razširjenje mestne razsvetljave. Kako se je županstvo oziralo na ta sklep, razvidno je iz računskega zaključka. Mesto je razširjenje razsvetljave dalo županstvo »za prestavo svetilk« celih 29 K. be celo naslov »razširjenje razsvetljave« je izginil. Zato pa vlada po marsikaterih krajih še egiptovska tema. i Za vodo prede v našem mestu huda. Sicer imamo dva občinska vodovoda, a kako malo zadoščata, povedal bi lahko župan sam, ko mu je znan izid ene zadnjih sej. Občinski odbor je v novemberski proračunski seji zato dovolil znesek 1500 K za razširjenje vodovodov. In porabilo se je? Natančno 202 K 96 v je izkazanih. Ni čuda, da je ostalo koncem leta 1905 v blagajni 2762 K 18 v. i Prebitek izkazuje torej računski zaključek. Zdi pa se nam, da je ta prebitek precej podoben lepemu primanjkljaju. Preračunanih je bilo namreč 2000 K za nakup zemljišč, izdalo se ni — nič. Dispozični zaklad je znašal 1400 K, porabilo se ga ni — nič. Za popravila na sejmišču je bilo določenih 100 K, — kakor račun kaže, popravilo se ni — nič. Za razširjenje mestne razsvetljave je bilo določenih 800 K, prestavilo se je par kolov s stroški — 29 K. Pri razširjanju vodovodov se je prihranilo — 1300 K, pri cestah in kanalih skoro — 1000 K. Za napravo obrežnega zidu pri konjušnici so proračunih 100 K, a še danes razjeda obrežje voda. Za zgradbo ledenice je občinski odbor na predlog županstva samega določil 1. donesek 1000 K. ki ga seveda še niso načeli. Končno bi bilo še omeniti, da je v računskem sklepu med izrednimi stroški tudi izginila postavka »Zgradbo delavskih hiš I. obrok 6000 K — torej tudi nič. To pa je le površen pregled, da vsakdo vidi, koliko so liberalnemu županstvu pri srcu splošne potrebe. Morda bo reklo županstvo: Saj smo dali za most v Grapi nad 3100 K, na kar je lahek odgovor, zakaj niso lani v preliminar stavili tega mostu, ko so ga že popravljali. Pa če damo v ta namen 2000 K namenjenih za nakup zemljišča in po vrhu še dispozični zaklad, vidimo, da je še velika vrzel med obljubami in delom. i Oživil se je zadnji čas močno trgovec Val. Lapajne pred šolo. Vesel je, da je zopet liferant knjig. Nismo nič nevoščljivi, svetujemo mu pa vseeno, da naj ne bo hud na tiste, ki niso s tem zadovoljni. Zanimali bodo vzroki tudi druge, a o tem o priliki, morda v kratkem. Zdravi. i Protestni shod napravijo v nedeljo obr-niki proti previsokim davkom. Poročal bo g. Valentin Lapajne, kako je zastopal v komisiji obrtnike. Jeseniške novice. Javen shod bo jutri 27. t. m. na Savi ob polu 4. uri popoldan. Ob lepem vremenu »pri Markežu« na dvorišču, ob slabem vremenu pa v prostorih strokovnega društva »pri Jelenu«. Dnevni red: Volilna preosnova in politični položaj. Govoril bo državni in deželni poslanec dr. Ivan Š u s t e r s i č. Vsak zaveden delavec, kmet iu obrtnik iz okolice naj bi se udeležil tega velevažnega shoda. Delovanje planinskih društev v radovljiškem okraju se v premnogih slučajih znatno ovira in otežkoča s tem, da se bodisi iz nagaji-vosti, bodisi iz nevednosti poškodujejo marka- cije. tablice, klopi in druge naprave, ki služijo hribolazcem in tujim izletnikom v pojasnilo in udobnost. Tako se pritožujejo na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici. Vsled tega je izdalo na vsa županstva v okraju sledečo odredbo: »Vsaktero poškodovanje naprav planinskih društev, kakor pobijanje in odtrganje tablic, kažipotov, odtrganje markacijskih znamenj, obrezovanje dreves, lomljenje ograj, klopi itd. je prepovedano in se bode, ako ne spada po svojem dejanskem stanu vže pod določbo občnega kazenskega zakona (npr. §§ 318, 319, 468 k. z.) kaznovalo po § 11 cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 ne glede na pravico planinskih društev, zahtevati od krivcev še posebno povračilo za storjeno škodo.« Pričakujemo, da ta naredba ne bo veljala samo za Slovence, ampak tudi za Nemce. Vozni red za bohinjsko železnico od Jesenic do Trsta je že objavljen. Vsak dan bo hodilo z Jesenic v Gorico—Trst po šest vlakov (osebnih) in ravno toliko prihajalo iz Trsta, Gorice na Jesenice. Med temi bosta dva brzovlaka in štirje poštni vlaki. Brzovlaki v začetku ne bodo še vozili, kakor se čuje, kake dve leti. Z Jesenic bodo odhajali vlaki: 5-25 zjutraj poštni vlak, 9-29 dop. brzovlak, 2-35 pop. poštni vlak; 6-05 zv. brzovlak, 7-15 zv. poštni vlak; 1-31 zj. poštni vlak. Ti vlaki bodo prihajali v Gorico po isti vrsti: 7'55 zj.; 11-42 dop.; 5-19 pop.; 8*15 zv.; 9-45 zv.; 3.55 zj. V Trst po isti vrsti pa: 9-55 dop.; 1.20 pop.; 7-20 zv.; 8-55 zv.; 9:55 zv.; 5:50 zj. Na Jesenice bodo prihajali vlaki: 9-09 zj.; 10-20 dop.; 1-42 pop.; 6-00 zv.; 7 11 zv.; 11.36 zv. Ti vlaki bodo odhajali iz Gorice po isti vrsti: 6>-20 zj.; 7-56 zj.; 10-49 dop.; 3.10 pop.; 4.46 pop.; 9.10 zv. Iz Trsta pa: 6*15 zj.; 6-40 zj.; 8*35 dop.; 12-55 dop.; 3-05 pop.; 6.40 zvečer. Na Sveto Goro bo kaj pripravna zveza. Ob 1.31 zjutraj se odpelješ z Jesenic, ob polu 4. uri zjutraj boš v Solkanu, pred 6. ure zjutraj pa že na Sv. Gori. Tam opraviš lahko svojo pobožnost, pa se podaš v Gorico, si ogle-daš Gorico in popoludne ob 3-10 al 4-46 se vsedeš zopet na vlak, pa si doma na Jesenicah ob 6 ali 7'11 zvečer. Ob pamet bodo prišli naši liberalci. Take smešnosti počenjajo, da se nam prav smilijo. Smejali bi se, ko bi njih početje ne imelo tako žalostnih posledic za občino. Otroci se ne smejo igrati z žveplenkami, sicer utegnejo v strašno gorje in nesrečo pripraviti hišo. Naši liberalni odborniki pa se igrajo z oblastjo, ki jo imajo kot odborniki — cela občina utegne vsled tega priti v veliko škodo. Ker nimajo toliko moči, da bi izvolili župana iz svoje srede, pa nagajajo in ne puste, da bi bil župan izvoljen iz naše srede. Petkrat je bila že seja za izvolitev starešinstva sklicana, vselej so jo liberalni odborniki preprečili, zadnjikrat v ponedeljek 21 t. m. Najstarejši odbornik je bil naš, namreč Josip Klinar. Liberalci so hoteli dobiti starejšega odbornika, ki bi držal ž njimi in sploh ne bi nobenih sej skliceval, da bi še dalje gospodaril stari liberalni odbor, na čelu mu prvi svetovalec Trevn. Stari odbor nima župana že od 5. jan. 1906. Dolgo so iskali moža, ki bi bil njih slepo orodje. Pregovorili so g. Hafnerja, ki je starejši kot Josip Klinar in sprejel je pooblastilo od virilista peka Jakoba Fer-jana, da je mesto njega stopil v odbor. Jakoba Ferjana ima popolnoma na špagi Schrey. Schrey potegne, Ferjan pokima. Čudili smo se g. Hafnerju, da je sprejel tako žalostno ulogo v občini. No, sam je spoznal, da mu to ne pridobi ugleda pri pametnih in poštenih Jeseničanih in je že drugi dan odložil čast najstarejšega odbornika. Liberalci so iskali drugega pajaca. Dobili so naHrušici moža vulgo Po-carja, starejšega od Klinarja. Toda užival je to čast samo par ur. Dobili smo mi moža poštenjaka domačina, starega 87 let, katerega je poblastilo podjetje Gross &. Co. na Hrušici, da je zastopa in je tako najstarejši odbornik. Ta mož je Matevž Smolej s Hrušice, vulgo Korene. Za svoja leta še korenjak. Zaveda se popolnoma, za kaj se gre. in z mladeniškim navdušenjem je sprejel častno nalogo, rešiti občino iz velike nevarnosti, v katero so jo spravili liberalci. Po celi Avstriji iščejo sedaj liberalci moža, ki bi bil še starejši kot Smolej. Pripeljati ga mislijo z veliko slovesnostjo na Jesenice. Vse bo takrat v zastavah. Liberalni prvaki ga baje hočejo na rokah nositi po Jesenicah. O srečne Jesenice, ki imate tako skrbne tržke očete! Poslano. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah ">»5 F. H ITI Pred Škofijo St. 20. ■V Zunanja naročila se točno izvršujejo rš CToa c_ a> C/> a> 72. a> •le* l ae= t/J «/» S, aa T C t_ U t!, c' _■ a> v _o • — 4 oo (S r- »i i n I e« to V V v v 3ečhe ofcofae y>ovzonihe c^o^ode „ „ dečhe paleto &a dame ža&ete dame y>laice liee x> laai^e-cni -i-^fec-^i 1108 6—3 -po -naj^ia-jifv eena J^C-OJ 1 k ixpojoča ■pt/ip Svičaz- & la, nai tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi. 1969 33 Preč. cerkvenim predstojništvom! Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike, krasne mozaične plodeč iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 m1. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi — Krasni so pokopališki križi iz im tiranega marmorja 463 12—12 Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 16, 20, 26, 30, 40 cm notranje svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje (bangerje), oklepe za okna itd. Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče, (od 6 K naprej i, grobne okvirje in spomenike iz cem marmorja, 6 centimeterske cevi (I m po K 120) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago. Andrej Zajec, ■mm Ceniki in vzorci v naravi na zahtevol cementarna na Peiati, po&ta Dol p. Ljubljani. NAZNANILO. Podpisana zadruga sobnih slikarjev, pleskarjev in napisnih slikarjev si dovoljuje naznaniti p. n. občinstvu, da je morala uveljaviti radi vedno rastočih cen za surovine, dalje radi povišanja plač pomočnikov in zmanjšanja njih delavne dobe nov normalni cenik za zgoraj navedena dela. 1126 3-3 Ta novi cenik se tiska in se razpošlje takoj ko izide. Prevzeta dela se računavajo že od 1. maja 1906 po novem tarifu, kar izvoli sl. občinstvo blagohotno vzeti na znanje. Ljubljana, 15. maja 1906. liačelstco zadruge slikarjev, pleskarje« In napisnih slikarjev u Ljubljani. Preselitev trgovine, Velecenjenim gospodom zdravnikom, upravam bolnišnic ter p. n. naročnikom uljudno naznanjamo. da smo premestili svojo trgovino S kirurgičnimi ter ortopedičnimi predmeti in obvezami ij dosedanje prodajalne v $elenburgovih ulicah j 1.1 v Prešernove ulice št. 5 Obenem smo dopolnili zalogo z najraznovrstnejšimi in najboljšimi izdelki, da smo v prijetnem položaju vsak čas postreči gospodom zdravnikom, slavnim bolniškim upravam in p. n. odjemalcem z naj solidne jšim blagom. Zahvaljujoči so sa dosedaj nam izkazano zaupanje dovoljujemo si zagotavljati, da bomo storili vse, kar nam more ohraniti častno zaupanje ter dobrohotnost p. n. odjemalcev tudi v bodoče. 1100 3-3 Velespoštovanjem tfratje J{lav/(a tovarna kirurg, instrument, in obve3 Akrilclm Ar 1173 za tovarn.izdelovanje AALiphd Ul UM cementa na Dovjem naznanja svojim velecenjenim odjemalcem, da se prodaja nje splošno priljubljeni .Portlamkemenf »znamka orel" v Ljubljani izključno le pri trgovcih 1167 3 Fran Stupica J. Perdan Marije Ter. cesta I Cesarja Jožefa trg 12. DELNIŠKA nm I7RA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI ■ TRG v LJubljani, telef. št. 163. = = priporoča svoje izborno pivo v sodcih in sfeklenicah. —— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ___ 990 150—11 Prodaja na debelo. Prodaja na drobno. Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše in najizdatnejše IS" oljnate barve flrnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in najfinejše lake angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barve za študije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše ln barve za obreze knjig, bronoe, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, dopide za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 3364 33-30 i a mizarje, najnovejši slikarski vzoroi, prodaja in ima ▼ zalogi: Adolf Hauptmann »»■j««« Prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrneiev, lakovinateklarakega kleja. Najvefija zaloga mavca (glpa), karbollneja, kleja za mizarje hiinlh fasadnih barv za apno In nuj-boljilh čopiče v za zidarje In vsako obrt. MlF" Zahtevajte cenike! [# # * s ^iSSSSSSSSSISSK] M Slovita, moderno urejena\4 w 820 12-4 tovarna ^ G.SKRBIC. w. Zagreb, Ilica 40 « priporoča svoje slovite solidne in cenene W — A .žaluzine, lesene 1 in platnene rolete,^ lesene in železne A zastore za okna ^ in prodajalne. L" MM £ Ceniki franko in zastonj VntiailS pošiljam cenike, v /imflnl k°j'h ]e velika izbera MUJIUIIJ najnovejših in najbolj-■ ših šivalnih strojev in koles po jako nizki ceni. LORENC REBOLJ v Kranju, Glavni trg. 879 5 5 kron! Brez konkurence v tej kvaliteti! Prva ivloarska sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetlšklm kolesjem na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno ni-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, ko-, mad K 5-—, 3 komadi! K 14'—, s sekundnim kazalcem K 6-—, 3 kom. K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, 3 kom. K 28-—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —. Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka. Razpošilja po povzetju Kinematografske preflstaue se vršijo vaaki dan v hotelu ,,Ilirije", Kolodvorske ulice, v zasebni dvorani, vhod z dvorišča. Začetek točno ob 5., 6., 7., 8. in 9. uri; ob nedeljah in praznikih ob pol II. uri dopoldne, popoldne ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri. - Vstopnina: I. sedež 25 kr., II. sedež 15 kr., vojaki II. sedež 10 kr., otroci v spremstvo staršev I. sedež 15 kr., II. sedež 10 kr. Za obilen obisk se priporoča lastnik uši 3-3 D. Rovšek. Svetovna razstava St. Louis 1904. Najvišje odlik. .Grand Prix\ i 00 > H-< Os ©Sr* Najcenejša vožnja v Ameriko. Igg 897 10-6 Drva tovarna ur v Mostu (Briix) st. m 1157, (ČeSko.) Bogato ilnstr. ceniki s nad rooo slikami ae na *■-htevo poHlJejo gratla in franko. R L tt E < E. Kristan oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna za Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice St. 41 (na dvorlifu).- > 3 0 1 K tt 118 52—30 SS* Najcenejša vožnja v Ameriko. IgJ e X h O1 Cc< C". O iu o* ta 3 P s i vv Sd ti (V © tc. in. h to i c-* r I R" 2 CH a, * in C in. J £ r-' Ci £ r-j. vj N O N o. tC< in. O § S S Rj P 3 r*. 3 t £ O ta N ^ cs 0 ^ te 1 O ^ P •H O rs. •a R, O tC in. N ' n< (O O N) R PH. O ^ 0 01 rti Rj R ti R Rj R rs O O in. r* (t iS. O ^ R "S Ni: rt> S N C* p-. a IN. R; •e r«. 3 R R R &j< O ti o ti o ^ 4. R sl O o rs. r. O * t« P .. ^ p iS % S n. "S 3 O O p rt. < IS. R i:, r. t C. (b rs rs (NJ * rt. RJ r O (NJ R o R. ^ ^ tO r-%. 50 (S. Ci ^ r*. R tc i^ rs ^ R P > S r. C. R C O rt N (N. ^ R On £ O fin <3 P ^ O "S (S. IS. P Cfc rt. (S. •. O te O t: & rs ts. n. P * Ri P rs tt P Vj > j ^ ^ C* a § s J g 0 ti NJ J rs. O- >sl Cp o 0 1 «5 R [S. v o pj. tsi ^ R N) C (6 O Ti N O tO O. C«, g R Co< ^ ta R rvi ? IS. N! R R "VJ o rti R o tc C to J O4 tt fS. IS1 Rj ft IVI R i ■S in. c; R OJ ^ rt> R o to M o 3 0" o £ I "SJ pj O ^ O & f SS91 144 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja m vrste rent, saatavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devls. PromBM Izdaja k vsakemu žrebanja. Akcijski kapital K 2,0IM00*-. Rezervni zaklad K 200.000'- Zamenjava In ekskomptnje Daje predujme na vrednostne papirje, isirebane vrednostne papirje in vnovčuj* Za«aru|o a račka proti kurami sapale kupone. Izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. SV Zakompt in tnk«.w> mani*. Tta JUT Bonna nro40a.|V Podruinioa vSPLJETU. Denarne vloge aprejema v tekočem računu ali na vlošne knjižice proti ugodnim obrostim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vsdiga. Promet a čeki In nakaznicami. 2461 62-24 k Sv. Petra I T nAof, Sv. Petra cesta 27 d. LUZdl cesta 27 priporoča pred. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno krojaško delavnico za izdelavo oblek po meri. Elegantni kroj! Natančno delo 1 Nizke oene!- Poatavno varovano. Vsako ponarejanje in ponutisko vanje kaznivo. Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52 2l le z zeleno znamko „redovnica*. JStaroalavno neprekoano proti slabemu prebavljanju, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamaakom K fi'— franko. TMerryJ«vo oentifolijako motilo, povsod, znano kot non plua ultra proti vsem de &ko starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vsoh vrst. Cena: 2 lončka K 8*60 se polije le proti povzetju ali denar naprej. Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V za logiv skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah. Pivovarna J. PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice 7 priporoča izvrstno marčno pivo «——— v sodčkih in steklenicah. —— -O- Najstarejša svečarska tvrdka. - Ustan. pred 100 let Fr.$ upcue priporoča veiečaaliti duhovščini ter elavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno" voščene sveče za cerkev, pogrebe In procealje, voščene zvitke, izborni med-pitanec koji ae dobiva v steklenicah, ikatljah In škafih v poljubni veli- koBti ter poceni. Kupuje ae tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho aatovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se loplo priporoča ln zagotavlja točno In pošteno postreči. 1657 52-41 ^ JOBIlJflflR, Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiša. Dunaj- •ke ielod&ne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo-itu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada. 183 49-18 Naznanilo In priporočilo. Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se usojam uljudno naznaniti, da sem se v kratkem naselil v Bo&tanju na Dolenjskem, kjer sprejemam vsa v 114* 7-n podobarsko stroko spadajoča naročilaj bodisi v marmorju in lesu. Zagotavljajoč vsakomur najtočnejšo postrežbo se priporočam v prav obilna naročila ter beležim velespoštovanjem Anton Štefic, podobar Boštanj, p. Radna p. Sevnici. ©0000 ® ©©©© Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato Ilustrovan glavni cenik i nad 100 slikami vseb vrst nlkelnaetll), »rebrnih ln zlatih ar z znamko Boakopf, Hahn, Omaga, Nchafrhauspn, tilaauiitt« kakor ludl vseh vrst solidnih zlatola In arebrnia po Izvirnik tovarniških cenah. . K 3 — 4-— 4 — 5-— 7 50 7-80 I -50 Nlkel. remont, ura . . . • lat. Roskopf patent ura . . . črna jekl. rem. ura š ivlc. Izvir. Roskopf pal. ura . . . Ooldin rem. ura .Luna* kolesja . arebr. , . .Olorla" , . . . . dvojni plaič . . . oklep, verllica z rlnčlco na pero In karab., 15 gr. lelka . ruska Tula nlkel. rem. ura a sidro z .Luna* kolesjem . ■ra s kukovlco K 8-50, budilka K 1 90, kuhln|aka ura K 3— ivarcvaldska ura K 3'—. Za »»ako uro 8letno pismeno Jamstvo I Hlkak rlalkol Zamena dovoljena, ali deaar nazaj I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (BrUx) it. 843, Češko. 100-92 3'50 9-50 1128 Za binkošti. 6-4 Moderne klobuke za dame in otroke, batist čepice in klobučke, cvetlice, trakove i. t. d. priporoča v veliki izberi modistinja Aloj. Vivod=Mozetič Ljubljana, Stari trg 21. Modni salon, trgovina modnega perilnega blaga ter konfekcije. Popravila klobukov ceno- Zunanja naročila točno in solidno. Anton Premer krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14 0 C a 1 i e n ** mm 5 3 N N N Z S£ S > M -S k r. 2. J o g §S r N r h a I ■ TESSSiFStiS^ duhounižke obleke Iz trpežnega In solidnega blaga pe nizkih oenah. 0pS znaiovgeoiko izgotovljene obleke. posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dob&Tlleo uniform avstrijskega društva ieleinlšklb nr&dnUor. STENSKE URE z bitjem podobno zvonu je zadnja novost v lzdelavanju ur. Tc francoske minialur-stenske ure so 70 cm dolge , omara, kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa najfinejše politirana, z umetno izrezljanim nastavkom in bije vsake pol in cele ure. Olas je prijeten in iepodoneč, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10-—, z navadnim bitjem K 9 —. Ista ura z godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 12 —. Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v. Te stenske ure niso le zajamčene naminuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, nikelnasta Roskopf-remnnt. ura K 5 —, pristna srebrna remont, ura K 10 —. Pošilja se Ie proti povzetju. Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nika-kega rizika. — Velik ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih Itd. zastonj in franko. Josip Spiering, Dunaj, I., Postgasse 2—27. 697 b 15-6 Vajenca sprejme takoj v špecerijsko trgovino B. SEVAR v Ljubljani, S«. Jakoba trg. n62 3_3 Odda se takoj dobro vpeljana Ljubljani 1035 4 trgovina Proda se tudi PT liiša v kateri se nahaja pekarija in gostilna. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenca" pod šifro »500«. POZOR AMEMKfflNCI in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih izgotovljenih oblek domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov, solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni. 762 39—8 MATEJ OREHEK trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26 v lastni hiši v Ljubljani (Č) Tik znane Tišierjeve gostilne. Q r; ^ lil rn Zaščitna znamka: „Sidro' Liniment. Capsici comp. = Nadomestek za u Paln - Expeller ? je splošno priznano kot izvrstno bol " blaiujoče mazilo t cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-ljah z našo zaščitno znamko „Sldro" iz Richterjeve lekarne, potem se ja gotovo prejel originalni izdelek. Richferjeva lekarna pri »zlatem levu" v Pragi Elizabethgasse štev. 6 nova. ■■T Dnevna ra*poHyanfo. OQL*S! new A 1 nista •Y0RK in LONDO* nista prizanašala niti evropski c» lini ter je velika tovarna srebrnih prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po šiljam torej vsakomur sledeče predmoU le proti temu, da se mi povrne jld. 6'90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih 11» {•V s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. »rebrnih Vilic ii anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni? f lic; 12 kom. amer. pat. »rebrnih hatfnli Žlic; 1 kom. amar. pat. arebrna zajemat nlca za Juho; 1 kom. amer. pat. arebrna zajemal nlca za mleko; 6 kom. ang. Vlktorla čailC Za 994 klado: 2 kom. efektnih namiznih SVe(nll(Ot i kom. cedilnik za £a); l kom. najfin. slpalnlce za sladke* 42 komadov skupaj samo gld. l'$0i Vseh teh 42 predmetov je popra, stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni jld. 0*90. Ame ričansko pat. srebro je znano, je skot in skozi bela kovina, ki obdrži boji srebra 24 let, za kar se garantira. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne t« melji na nlkakrinl Slepariji, zaveiu em se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo. ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kraacc garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitoyanjska in priložnostna darila kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 1025 4 A. HIRSCHBERG-a eksportni hiši američanskega pat srebrnega bl»g r na Dnnaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali Se se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvljo krasne garniture jak( zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkb S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljil Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak' koristna, prosim, da mi pošljete še jedno Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški iciavnlk, S poslanim namiznim orodjem sem zel<5 zado-dvoljen. — Mihael Kovačevič,ravnat. pomo'n uradov dež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904 Mizarske pomočnike sprejme takoj ali tudi pozneje v stalno stavbno in pohištveno delo pod jako dobrimi pogoji i.;o 6-3 Jakob Homovc mehanično mizarstvo v Cerknici. r Solidno delo! Nizke cene! Josip Stariha 692 F. S. Nolli-jev naslednik 52-9 Ljubljana, Vodnikov trg se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa kleparska in vodovodna dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila. Važno! za Važno! gospodinje, trgovce in živinorejce. Najboljša iu najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1650 vod iz soli za kopel. 62—27 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija Anton Kane Ljubljana, Šelenburjove ulice 3. Denar nazaj ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase Piliosin". Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1--, gld 1-50. SteKl. za posKušnJo 60 Kr- Razpošilja le proti povzetju H. AUER Dunaj, IX/2, NuBdorferstraOe štev. 3 44. 901 26-6 JJ A. Kraczmer Itf^ Ljubljaua, Sv. Petra cesta 6 priporoča popolno zalogo kratkih klavirja* ml jnonov in planin najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igra: i klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi, hbb Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-ler, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Sttngl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubtrajo ln Imvriuje se pod-laganje s usnjem strokov-nja&ko ln preskrbno ln «aračunavnjo naJoeneJAe. 2178 52-29 r i i v. Primerna birmanska 11189 darila za deklice in dečke se dobe najboljše in najcenejše. Največja izbera konfekcije za gospode in dame po znižani ceni. Angleško skladišče obiek O. Bernatovic Ljubljana, Mestni trg 5. I I J Porednež! Ali se še sednj nisi .zapomnil, da ne kadim nobenega druzega papirja, kot 2265 52—30 VI „Offoman-" papir za svalčice in cevke. Ustanovljeno 1. 1842. Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. Schdnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje. Elekrični obrat. Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka Brafa Eberl, Ljubljana prodajalna In komptolr: Telefon 154. "Delavnica: Miklošičeva cesta št. 6 Igriške ulice št. 8 Ustanovljeno /. 1842. Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v meuu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 765 62—12 KKKSSKi********** Pri nakupovanju zzzs u kn e n ega=z in manufakturnega 1= hlaga- se opozarja na tvrdko HUGO IHL | v Ljubljani S Špitalske ulice štev. 4. w 811 52-6 9VC IS Velika zaloga == * g suknenih ostankov. jj| Sc5endcrf5l^i Hifinon-glasouir se proda. Naslov pove upravništvo. 1168 3-2 N 9—Z\ 206 Idealno MIllO SredStUO dinje je za nas gospo« Geres-maščoba Ciz najfinejših kokusovih orehov). Prvič so na ta način pripravljena mesna jedila mnogo cenejša kot pa z drugo maščobo in drugič se omogoči omejitev porabe mesa sploh, kajti z maščobo Ceres prirejena močnata jedila so prav lahko prebavna in prav okusna. Neki gospod, ki mu je otežaval želodec z maslom in svinjsko maššobo prirejen krof, je mogel brez težkoč prebaviti šest krofov s Ceres jedilno maščobo. 1320 6-2 8eb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih % Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov. Glavna tovarna v Beljaku, Šolska cesta Zl • Filllalka u Ljubljani, Dunajska cesta 73 nasproti topničarski vojašnici Telefon St. Z37 pripon*. se Telefon fl. 237. v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih Imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metalliaue) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjlh itd. - Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—7 poštnine prosto. F. P. lfidic & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino zarezane strešne opeke, »Koroški model" 1036 30—7 (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani. Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, cn Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. S3T liajličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. *£B Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. sr Sprejmejo se zastopniki. I I Podružnice: Prag* i menjalnicami: Oraben 25, Mala jtran, Most nllca 17, Žlikow, Husova ulica 37. Brno. Veliki trg 10. Baden, Olavni trg 4. Ceika Lipa, Ceika Kamnlca, Horarakl Znmberg, Schlllerjeva cesta 3. Hodltag, Fran Josipa Irg 9. ICort Jlita, Črna cesta 8. Pltea In Sfltara. Menjalnice na Dunaju: I. Wollieile 10, II. Taborstrasse 4, III. Ungargasse 89 (vogal Rennwega), IV. Wle-dner Hauptstrasse 12, V. SchOnbrunnerstrasse 88 a, VII. Marlahlferstrasse 76, VIII. Lercnenfelderstrasse 132, IX. Alsrrstrasse 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. Wihrlngerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22. Menjalnična delniška družba 67 iso-62 „MERCUR" Dunaj, L, Wollzeile 10. Ako. kapital K 16,000.000. Beaer zaklad K 7,000.000. Najkuiantnejši W nakup in prodaja n vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. wr Zamenjava iti eskomptiranje izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. Po svetu. Z zrakoplovom na severni tečaj. Za novo vožnjo v preiskavanje severnega tečaja se vrše že obširne priprave. Oba francoska zra-koplovca Gaston Hervien in M. P. Carlardean, ki bosta spremljala drznega Amerikanca in preiskovalca severnega tečaja Mr. W. Well-manna, sta že na potu k jezeru Mjflse na Norveškem. kjer bosta preizkusila priprave, določene za ekspedicijo. 5 motornih sanij, težkih 500 kg je baš zgotovljenih. Na nekem polotoku čisto na severu bodo zgradili hišo za zrakoplov. Dolga bo 58 m, široka 31 in visoka 26. Stroj, ki bo proizvajal za zrakoplov potreben kisik, je zmožen napraviti kisika vsako uro 500 kub. m. Zrakoplov, ki ga bodo v omenjeni hiši sestavili, bo 30 m dolg in bo imel v premeru 16 m. Obsegal bo 6350 kubičnih metrov plina, nesel bo pa lahko 7000 kg tovora. Za plovljenje s pomočjo dveh vijakov sta prirejena dva motorja, od katerih ima eden moči za 50, a drugi za 25 konjskih sil. Urejen je zra-koplav tako, da vsak stroj popolnoma samostojno in nezavisno deluje na svoj vijak. Well-mann misli, da bo 1020 km, ki ločijo kraj od-potovanja od severnega tečaja, z zrakoplovom preplul pri najneugodnejših razmerah v 10 dnevih. Misli pa, da bo dosegel svoj cilj že v petih dneh. V Čikagi so otvorili posredovalnico dela za stare ljudi. Iz Cikage poročajo: Tukaj so odprli posredovalnico dela za stare ljudi in takoj je prišlo v ta urad nad 100 sivolasih ljudi obojega spola, da so jih vknjižili. Večina teh ljudi je pripovedovalo o žalostnih izkušnjah v njihovej borbi za obstanek. Po-vsodi so jih odslovili kot ljudi, kateri so odveč na svetu, nihče jim ni hotel dati dela in kamorkoli so prišli, povsodi so jim z zmajanjem ram naznanili, da so za rabo pri delu prestari in da med delavstvom za nje ni več prostora. Uradu se je posrečilo takoj prvi dan dvajsetim teh ljudi najti delo, dočim so ostali odšli domov osrečeni z zagotovilom, da se bode storilo vse, da se jim najde zaslužek. Moški, ki so stari po 45 let, so naznanili, da so jim delodajalci vedno izjavljali, da so za delo že prestari. Državljanska vojska. Iz Italije poročajo: V okolici mesta Lecce vlada prava državljanska vojska med prebivalci dveh bogato obljudenih vasi Maglie in Scorrano. Nastopili so drug proti drugemu v četah 500—900 mož in se hoteli prav po vojaško udariti. A spopad so preprečili vojaki. Zdaj si stojeta še vedno sovražnika nasproti, a sredi obeh prave vojaške čete. Vzrok vsemu je nesporazumljenje pri mejah na polju. Sodnijski svetnik — duhovnik. Oskar Po-lak, sodnijski svetnik v Bosni in po veri žid, je prestopil h katoliški cerkvi. Dovršil je v Inomostu bogoslovske nauke in te dni bo posvečen v Vrlici za duhovnika. Novo mašo bo bral v Padovi. Varnostne naredbe proti jetiki v šolah. Nižjeavstrijski deželni šolski svet je izdal v zadnjem času več odlokov, v katerih naroča okrajnim šolskim svetom, da naj strogo pazijo na odvračanje jetike po šolah. Tako naj se šolske knjižnice in knjige, ki se prepuščajo ubožnim učencem, saj enkrat na leto razkužijo. Zamazane in raztrgane knjige se ne smejo več uporabljati. Otrokom, ki so po. zdravnikovem izreku jetični, naj se odkažejo sedeži koncem klopi, vendar tako, da se s tem ne obrača posebna pozornost nanje. Ce izve šolsko vodstvo, da se je v rodbinah, v katerih so učenci na hrani in stanovanju, pojavil kak slučaj jetike ali da je jetičen kak součenec, ki je v istem stanovanju, ima o tem obvestiti starše ali varuhe in jih opozoriti na nevarnost okuženja. Jetični učitelji brez ozira na njihovo delazmožnost toliko časa ne smejo poučevati, dokler traja njihova bolezen. Enako je postopati z jetičnimi šolskimi slugami. Z ozirom na to, da je odvračanje jetike v mladostnih letih posebne važnosti, naj bi vsa šolska vodstva tako postopala. Mestni fizikat bo na prošnjo šolskih vodstev rad prevzel razkuževanje knjižnic in knjig, sicer pa za to preskrbi tudi »Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne napljučih.« Razdelitev slapa Niagare. Slap Niagare uporabljajo za proizvajanje električne sile. Od ene strani rabi ta slap Kanada, od druge pa ameriške Združene države. Nedavno je prišlo med obema do spora, koliko da zamore vsaka država uporabljati vodne sile. Ta spor je poravnala mednarodna vodna komisija, ki je razsodila, da ima Kanada uporabljati na sekundo 36.000, Združene države pa 18.506 kubičnih čevljev vode. V kratkem času, kar se vodo uporablja za proizvajanje električne sile, je nastalo ob Niagari veliko mesto Niagara Falls, ki šteje že nad 100.000 prebivalcev. Iz portland-cementa ln peska K'f ftjgete Ifičkilzmtttk« g. S* g: Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago »a bandera, baldahlne, raznobarvne plašče, kaanle, pluvialc, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. •ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri Blužbi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji eenl bandera in vso drugo obleko. Preč&stite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domažo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenej&o postrežbo in najnižjo c.ono, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnej&im spo&tovanjam se priporoča 2189 26—16 Ana Hofbauer, 'mejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulioe 4. 9 Vožnja traja." „ __ ^__ dni 6 dni * a*rsjna po+ov^in znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi veliKansKjmi parnimi Pojasnila daje zastopnik jfCgnnin Ijubljana j^ioSi%-uiice stv.28 Odhod iz jjubljane vsaKj ponedeleK;torekčetrtek,^ tednu. Trgovina z ieleznino, kuhinjskim orodjem in posodo, kovanim, stavbenoključarskim in kovinskim blagom ŠTEFAN NAGY v LJUBLJANI, Vodnikov trg št. 5 priporoča svojo bogato zalogo tehtnic vsake vrste, kotlov za kuhanje žganja, Štedilnikov za vzidavanje in prosto stoječih ognjiSč, pristno pozlačenih nagrobnih križev, vrtnarskega orodja ter miz in stolov za vrtove, omaric za led, strojev za sladoled in led, kegljev in krogelj iz Lignum sanetum, kakor tudi sploh vseh v njegovo ^ stroko spadajočih predmetov po najnižjih cenah. 1176 4—2 400 104—32 Leopold TratniF LJubljana, Sv. Petra cesta 27 priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja. Vedno velika zaloga. Preč as t it i gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vHorce. Stare reči popravim, ponlatim itd. Velika zaloga elektr. avetll Ia kiparskih del. za veliko in boljše delo, spretnega in zanesljivega sprejmem takoj. Ravnotako tudi učenca. prane Korošic, krojač v Radovljici Gorenjsko. 1033 4—4 FILIP FAJDIGA, zaloga pohištva 962 52-6 Ljubljana, St. Petra cesta 19 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega Ugodna prilika. Radi preselitve se proda iz proste roke lepo Wposestvo v Radovljici, Gorenjsko po jako ugodni ceni, in sicer hiša z več sobami, prostorno delavnico, kletjo, z obokanim hlevom ter skednjem, vse še novo. Pri hiši je tudi vodna moč. Jako pripravno za kakega usnjarja ali mizarja itd. Tudi je v hišo napeljan vodovod in sicer lastni. Njive in travniki so poleg domovja. Naprodaj sta tudi dva parna stroja z 10. in 15. konjskimi silami. Oba stroja sta še v prav dobrem stanu, in ju je lahko pogledati pri delu. Vse natančneje se izve pri lastniku Ivanu Derniču v Radovljici. H60 3 Lepa birmanska darila.'. v Ljubljani. Edini zastopnik — urar in trgovec švicarskih tovarn „Unlon". Priporočam p. n. občinstvu svojo že obče znano, čez 20 let obstoječo trgovino in največjo in najbogatejšo zalogo. ^ Velika izbira finih brlljantov, zlatih, srebrnih in niklastih ur in verižic. Srebrna in kina namizna oprava in najnovejši okraski itd. — Posebno lepa in velika izbera za gg. ženine in neveste po jako nizkih cenah. — 0 — — o ^ a> 3e E E XJ 0» m šl. 415. Zlati doubU-uhanl fl. 1-—. Zlati 14 kar. II. 2 50. ŠI. 264. Sreb. cll.-rem. z 10 kamni In dvo|nlm pokrovom 11. 12'—. Št. 298. Srebrna cll.-rem., s 6 kamni fl. 4-20. SI. 287. Srebrna cll.-rem., s 6 kamni fl. 5'50. Št. 271. Srebrna cll.-rem., z 10. kamni II. 8 50. Na zahtevo lepi novi veliki ceniki tudi po pošti brezplačno. : ŠI. 410. Zlati doublt-uhanl fl. —•¥>, večji fl. 1'20. Zlati 14 kar. n. 2*50, večji 8*80. Želodčne kapljice (prej „Markove kapljice") 500 let je stara lekarna, kjer se izdeljujejo po preizkušenem zdravniškem dilu želodčne kap- I I let (Prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohranjenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nerVOZ- nost, bledica, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno lc po* sledlca slabe prebave in vsled tega slabe tVO-rltve krvi. - Te kapljice učinkujejo posebno ob prehlajenju Želodca. OSlablJenJU želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtjem ter pomanjkanju teka. Zakonito zajamčeno. Izvleček iz prostovoljnih zahvalnlc, ki mi dohajajo vsak dan. Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 tncata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju, Wiedner Hauptstrasse. Želodčne kaprice se pošiljajo: I ducat (12 steklenic) po 4-- K. 3 ducate (36 steklenic) po 11- K. 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K. prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali povzame. — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB = Trg sv. Marka št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 28i 20- 16 11 mi 1 usmilim mu 1 iiiibiii _ . — ,,y w w . | ■••■■mmimmmmiiimmimmmm*«m*mj> | S.,.is ,1.8 80. ap, ,908 j ^J; £££££ I 8*f " I ■ f.:U milijon« kron. j st. 2, 1. nadstr. i 1900 iai57 milj. K. ; S •■■■■mm niiai ima mm um imm m mi miis- Ziimiii m mmmmimimmmmmmmmiM" Lastna glavnica K 252.865-93. fiajboljša in najsiguirnejša pfilika za štedenjel Ljudska posojilnica n 0 a sprejme vložnik od vsacih vloženih I lu 100 K čistih 4 K 50 h na leto. brez kakega odbitka, tako, da sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Statje »log 30. aprila 1906: K 12,333,339*52. Denarni promet v letu 1905: B1,«8.4W28 Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine poloinice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januarja 1906. Dr. Ivan Susterilč, Josip Slika, knezoSkoll|skl kancelar, predsednik. podpredsednik. 2545 30—23 O d b o p n 1 k 11 Josip Jeglič, Anton Belec, hišni posestnik v Ljubljani. posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Anton Kobl, Karol KauicheKg, Matlla Kolar, Ivan Kregar, ......" • 1---— f D. M. v Polju. svel. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Oreg. Sllbar, župnik na Rudniku. ------ ee pos. in trgovec Breg pri 11. veleposestnik v Ljubljani. Pranfliek Leskovlc, Ivan Pollak ml biini pos. in blag. Lj. pos. tovarnar. župnik pri D. M. v Polju Karol Pollak, lovarn. in pos v Ljubljani. Jtajvečja zaloga čevljev za gospode, dame in otroke