G l A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO |£rO XIII., ŠT. 42 - CENA 10 DIN SREDA, 6. APRILA 1960 OB 7. APRILU — SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA Izkoreninimo malarijo Svetovni dan zdravja obhajajo vsako leto 7. aprila kot ob-"tnico tistega dne, ko je l. 1948 dobila veljavo ustava Svetovne zdravstvene organizacije. Letošnji svetovni dan zdravja je po vsem P*** posvečen izkoreninjenju ma-larije, pri nas v Sloveniji pa še Posebej tudi ostalim nalezljivim b°leznim. V naši državi je med obema "ovnima vojnama malarična svet e*demija zajemala teritorij, na katerem je živelo 5,200.000 pre-'"valcev, letno pa je bilo registrirnih povprečno HO.000 do 250 ttioč primerov malarije. S skup-*JW» napori, ki smo jih vložili v b°rb0 za odpravo te nadloge, nam *y letih od 1947 do 1951 uspelo °*čttno znižati število malaričnih b°lnikov tako, da jih je bilo leta registriranih le še 1.000. 2a-Vr>ljo tega uspeha je zanimanje za "ntirnalarično akcijo nekoliko pohvalo, posledice pa so se pokale že v naslednjih treh letih, ko '* število malaričnih bolnikov, P^dvsem v najintenzivnejših žabcih v Makedoniji, spet močno Poraslo. Zato je bila leta 1955 intlmalarična kampanja reorgani-Vrana, 'ojačano je bilo delo samo ln tl*di kontrola tako, da smo le-\ ]959 zabeležili le še 700 mikro-%*opsko ugotovljenih primerov skrije. 'zkušnje, ki smo jih v zatira-nJu malarije dobili predvsem po rHi svetovni vojni, so nam po-trdile prepričanje, da je malarijo *0%oče povsem izkoreniniti, po-i. no je le, da se v akcijo vklju-C* celotna zdravstvena služba, ^'ede na stanje endemične mala- t,e v naši državi se je naša zdrav- ';,('"< služba odločila, da ho v '"Koslaviji izpeljala program za izkorcninienje malarije. S **m v zvezi je aprila 1959 vlada podpisala sporazum s Sve-'°f«o zdravstveno organizmu :•<> in Jf obvezala, da bomo v letih od f959 do 1962163 izkoreninil* ma- ari'lo pri nas. Z* Slovenijo malarija ni več P.r°blem, zato bo letošnji Svetovni an zdravja imel v naši republiki M poudarka na borbi proti na- tzijivltn boleznim sploh. Razen ■ o svetovnem programu za **°rcninjenjc. malarije,fki naj ga *ekakor pozna vsak Slovenec, bo ^ba posvetiti v predavanjih in a Proslavah posebno skrb pred-ttSP i)otrchl' da čimprej zatremo n }. druge nalezljive bolezni, ki asitn ljudem, predvsem pa otro-:0nl< U vedno ogrožajo zdravje n življenje. Prod letošnjo gta^beto sezono Za smotrno uporabo vseh sredstev Široko posvetovanje o gradbeni delavnosti Predsednik OLO Vinko Hafner je sklical široko posvetovanje o stanovanjski gradnji, ki bo danes v prostorih OLO v Kranju. Povabljeni so direktorji vseh gradbenih podjetij in direktorji podjetij gradbenega materiala, predstavniki projektivnih birojev, zavodov za stanovanjsko gradnjo, vsi predsedniki občinskih ljudskih odborov ter načelniki njihovih oddelkov za gospodarstvo, predsedniki občinskih skladov za stanovanjsko gradnjo in drugi, ki posredno ali neposredno sodelujejo pri tej dejavnosti. Zadnja leta se je stanovanjska gradnja zelo razmahnila. Toda na raznih konferencah, na zborih volivcev in drugod, ko ljudje omenjajo stanovanjsko gradnjo, često upravičeno kritizirajo posamezne pojave ter dajejo svoje predloge in pripombe. Hkrati pa so novi zakoni nakazali vrsto novih smeri in oblik finansira-nja stanovanjske gradnje. Čeprav je bilo o teh zadevah že veliko govora tudi v okrajnem merilu, pa so bila več ali manj v razpravah omenjena samo mišljenja in pogledi nekaterih posameznikov. Sedaj je to vprašanje tako pereče, da je potrebno v čimširši razpravi izkristalizirati enotna stališča. — Morda v letošnji gradbeni sezoni še ne bodo prišli v poštev posamezni zaključki, gotovo pa je, da bo to lahko bistveno prispevalo k bodočemu usmerjanju te dejavnosti pri nas. Eno važnih vprašanj je, kako poceniti gradbena dela sploh. Obstajajo mišljenja, da bi se z boljšo organizacijo dela, z mehanizacijo, s serijsko proizvodnjo tipiziranih montažnih delov in podobno, dalo dokaj poceniti stanovanjsko gradnjo. Posebno vprašanje je finansi-ranje zadružne gradnje in način soudeležbe družbenih in zasebnih sredstev. Ta vprašanja so okvirno urejena z novimi zakoni in predpisi, toda niso še uveljavljena v praksi. Ljudski odbori imajo pri tem še odločilno besedo. Eno izmed vprašanj na posvetovanju je tudi razgovor o delu stanovanjskih zadrug. Pri nas na Gorenjskem se niso uveljavile. Zakaj, to bo morda posvetovanje podrobneje ugotovilo. Upravičene so pripombe, da družbeno ni koristno, da posamezniki jemljejo posojilo za vplačevanje pristopnih deležev in podobno, ker pri tem ne gre za angažiranje privatnih virov. Zadruge naj bi bile bolj investitor, organizator finansiranja in le izjemoma graditelj. Posebno vprašanje je tudi individualna gradnja. V zadnjih dveh letih je bilo izdanih v našem okraju 1482 dovoljenj za gradnjo privatnih stanovanjskih hišic. Večinoma so bila dovoljenja izdana za okolico Kranja in Jesenic. Ta vrsta gradenj pa je še posebno nenačrtna, zavzema vse večje površine in kar je glavno, niti ni poceni, kot se to včasih vidi. V glavnem taka gradnja odpira kup perečih komunalnih problemov. Na posvetovanju bodo še posebej govorili o načinu predplačila na stanovanjsko pravico, kar tudi določajo zvezni zakoni i nje treba v našem okraju konkretno uveljavljati. K. M. APRIL - DAN ZDRAVJA Pred V. kongresom SZDL Jugoslavije USTANOVILI SMO KRAJEVNE ODBORE Delegat na V. kongresu v tr- Tako so bili na predlog Sociali-žiški občini je TOMAŽ AHAClC. stične zveze v Tržiču ustanovlje- Tudi njega je naše uredništvo prosilo za razgovor, kako potekajo priprave za V. kongres v tržiški občini. Takole nam je odgovoril: -Morda je v organizaciji Socialistične zveze v naši občini največji uspeh ta, da je postala res množična, saj je vključenih v članstvo preko 92 odstotkov volivcev tržiške občine. Prav tako nam množičnost dokazuje tudi dejstvo, da so vsi sestanki, ki jih sklicuje Socialistična zveza, dobro obiskani in na njih razpravljamo o konkretnih problemih za posamezna področja. ni krajevni odbori, ki jih do nedavnega v tržiški občini še ni bilo, kajti le-ti bodo lahko še bolj reševali posamezne gospo- 5 seje sekretariata O K LMS Kranj XI.MDB „$tane Žagar* najboljša KRANJ, 5. aprila. — Včeraj je bila v prostorih OLO Kranj redna seja sekretariata Okrajnega komiteja LMS Kranj. Na seji so med drugim razpravljali o nalogah mladine kranjskega okraja pri lokalnih delovnih akcijah. Letos bo mladina Kranja s prostovoljnim delom gradila centralni športni stadion v Kranju. Razen kranjske mladine bodo pri tej delovni akciji sodelovale tudi tri mladinske delovne brigade i/, drugih okrajev. Razen tega pa bo Okrajni komite LMS Kranj organiziral tudi občasno mladinsko delovno akcijo na otoku Stenjaku. Mladina radovljiške občine pa bo organizirala mladinsko delovno akci- občine s prostovoljnim delom zgradila letno kopališče in pomagala še pri vrsti drugih komunalnih delih v tej občini. Nato so člani sekretariata raz pravljali o pripravah mladine jo za dokončno ureditev letnega kranjskega okraja na praznova-kopališča v Radovljici. Kot smo nje mednarodnega praznika dela že pisali bo mladina jeseniške — 1. maja. Razen tega pa so go- PUST vPrasanje kolektivnih dopu-JjjJ J« bilo E*dnja leta đofc»J '"Jasno v posameznih podjetjih. ll,'lksa j«' pokazala, da tu m- m»c lli šablon. V glavnem ie treba pttotovttl nemoteno proizvodnjo. r' tem j<- valna struktura d« vik110"11, v posameznih kolektl .1 '• ■ ler ob in priložnosti oiffc-2J5J*Jo iplošnl remont itd.. Je kolektivni dopust določene * *l»»ta lahko ume tten. lj(N,,ik problem k kudi sistem i Mik! k***"tenje bbstojc 'b poeit-m Ml domov O lem |e Mli m'- n' M" Posebno posvetovanje v "••i'•»<'.,. Priporočali so, naj M j/**n»esnl kolektivi. Ui nimajo ,pu,»>o zasedene zmogljivosti domov, kar obremenjuje režijske stroške, naredili posebne pogodbe s turističnim organizacijami. Tako naj bi bili taki domovi bolje in smotrneje izkoriščeni, kar In bilo v korist določenim kolektivom in skupnosti. Naslednja stvar je, k;>ko zago tovili primeren oddih članom manjših kolektivov. Ti so bili v resnici zapostavljeni v primerjavi z. nekaterimi večjimi kolektivi, ki imajo lepo urejene domove in nudijo svojim članom vse UdObJe pO dokaj nizki eeni. V Kranju so že lani ustanovili tako imenovano Interesno skupnost malih kolektivov in organizirali \ iMosčeniski dragi poseben < miping z. urejenim gostiščem in šotori. Letos pa bodo name to šotorov postavili sonc male lesene \veekend hišice, ki jih izdelujejo v Škofi! I,oki. Tako so ze lani UlUOfUCill udoben in razmeroma cenen donosi mnogim obilnim, gostinskim, komunalnim in drugim delavcem, ki nimajo v okviru svojih podjetij lastnih domov. Tudi o načinu organizacije letošnjih dopustov so se te posvetovali zainteresirani kolektivi. Nekateri kolektivi bodo prispevali določene vsote za nabavo hišir in tako omogočili sv o jim članom cenejši dopust. Tudi občinski sindikalni svet na Jesenicah je že lani dokaj uspešno uredil to vprašanje. Razni zavodi, šole in druge manjše ustanove in podjetja sploh niso imeli svoiih domov ali pa so v sik po svoje reševali to stvar, kakor so pač zmogli, vedeli in znali. Sedaj urejuje vse to občinski sindikalni svet preko posebne komisije. Dva domova, ki sla v Vrharju pri Poreču in pri Splitu, načrtno urejujejo in oskrbujejo, kar se je pokazalo dokaj smotrneje in ceacic. Letos mislijo ustanovili neke vrste počitniško skupnost, ki bi v okviru komune urejevala ta vprašanja. laki so nekateri problemi in oblike dela v zvezi z dopusti. Ni dvoma, da so ti problemi v vseh občinah v tem času zelo aktualni. K. M. vorili tudi o praznovanju Dneva mladosti v Kranju in izvedbi tradicionalnega mladinskega festivala na Jesenicah. Sklenili pa so tudi da bodo razpisali v počastitev Dneva mladosti dvomesečno tekmovanje vseh Občinskih mladinskih komitejev. Na tradicionalni VI. mladinski festival »Bratstva in enotnosti«, ki bo letos na Reki pa bo odšlo iz Kranja okoli 120 mladincev in mladink. #) Prav med sejo je prispel z O gradilišča avtomobilske ce-0 ste v Srbiji telegram, ki je 4) prinesel prijetno novico, da 0) je XI. gorenjska MDB, ki £ sodeluje pri gradnji ceste % dobila prehodno zastavico 0) glavnega štaba na trasi, kot 0) najboljša brigada. Ta bri-0) gada je bila doslej že tri-0) krat udarna in dvakrat spe-0) cialno pohvaljena. M. Z. Pred občnimi zbori ObSS Po občnih zborih sindikalnih organizacij, ki so bile v glavnem v mesecu marcu, so sedaj na vrsti občinske konference. Prva občinska konferenca bo že v petek, 8. aprila, na Jesenicah, ostale pa bodo v drugi polovici aprila. Na konferencah bodo razpravljali o raznih problemih, ki so jih nakazali že zbori osnovnih organizacij. Povsod pripravljajo obširna poročila o nagrajevanju, o produktivnosti dela, o življenjskih razmerah delavstva v industrijskih središčih iti podobno. Na Jesenicah bodo razen tega razpravljali tudi c vlogi družbe mli organizacij v komunalnem sistemu, še posebej sindikalne organizacije. -1. c. ft^ *flp> f mM* TOMA2 AHACIČ darske probleme z njihovih področij. V prihodnje pa bo glavna naloga Socialistične zveze v Tržiču, da posveti vso pozornost predvsem samoupravnim in družbenim organom pri upravljanju našega gospodarstva in javnega življenja nasploh. Seveda tu pa ne bodo zanemarili dela stanovanjskih skupnosti, ki naj bi prevzele skrb, da razbremenijo mater — delavko vseh družinskih skrbi in preneso vrsto funkcij družine na skupnost. Še naprej se bomo tudi v Tržiču ideološko izobraževali, tako da bodo vsi razumeli čas, v katerem živimo. Seveda pa je pri vsem tem največja ovira prostor, kjer bi se lahko odvijalo vse politično in kulturno življenje. Zato smo za rešitev tega problema postaviH posebno komisijo, ki je bila sestavljena pri občinskem odboru Socialistične zveze v Tržiču. Prav gotovo pa smo z napredkom naše organizacije lahko zadovoljni in sem zato tudi ponosen, da jo bom lahko zastopal na V. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva v Beogradu.« Priprave na dan vaje r cev -21. maj Letos v Škof ji Loki Organizacijo je prevzela Vajenska šola raznih strok v Škofji Loki Skupno s profesorskim kadrom se mladina Vajenske šole za razne stroke v Škofji Loki temeljito pripravlja na svečano okrajno proslavo dneva vajencev, ki bo 21. maja letos v Škofji Loki. Celotno organizacijo bo prevzela vajenska šola v Škofji Loki. Na tej svečani manifestaciji bodo sodelovali vsi vajenci kranjskega okraja. 21. maja bo v Loki svečana akademija. V izvajanju programa bo sodelovala sleherna vajenska šola v kranjskem okraju. Naslednjega dne bo n*1 telovadišču športno tekmovanje med posameznimi vajenskimi šolami v različnih športnih disciplinah. Vajenci se pripravljajo, da se bodo pomerili v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, v streljanju Jn šahu. Po tekmovanjih bo svečana podelitev nagrad zmagovalcem. šole Vajenci Škofjeloške so bodo pomerili z vsemi škofjeloškimi aktivi. Sprejeli so tudi tekmovanje, ki ga je razpisula Industrijska tekstilna šola v Kranju, ki obsega politično, vzgojno in strokovno plat. Pridni pa so tudi v šoli. Učni uspeh prvega letnika lesne stroke je bil 100%; dasi v začetku šolskega leta ni bilo tako. Tisti, ki jim je šlo bolje, so pomagali drugim in tako so izdelali vsi. Toda dejavnost mladine na tej šoli je zelo omejena zaradi pomanjkanja prostorov. Vendar bo ta težava kaj kmalu odstranjena. Z novim šolskim letom bodo odprli novo poslopje za to šolo. Tako predvidevajo graditelji. — Sola bo imela pet učilnic in dve delavnici; za lesno in kovinsko stroko. Celotni stroški bodo znašali približno 33 milijonov dinarjev. Tovarna Motor v Škofji Loki bo brezplačno opremila delavnico, ki bo namenjena za kovinarje. Sedanja vajenska šola vključeni v razne izvenšolske je v poslopju osnovne šole in krožke. Tako je 30 učencev vključenih v avto-moto krožek. Ustanovili so tudi nogometno povečala sprejem vajencev 7a ima le dve učilnici brez delavnic. Tako bo nova šola lahko sekcijo in aktivno sodelujejo v počitniški zvezi v Škofji Loki. Z veliko vnemo so se vključili tudi v tekmovanje, ki ga je razpisal občinski komite, kjer se približno 50% in jim omogočila vsestransko dejavnost. Vajence bodo sprejemali tudi iz drugih področij: iz Železnikov, Kranja, Cerkelj itd. V. R. IZ NAŠIH KRAJEV SREDA, 6. APRILA 196« KULTURNI RAZGLEDI r NAŠ RAZGOVOR DANES OTVORITEV REVIJE Nocoj ob 20. uri bo v Prešernovem gledališču otvoritvena predstava občinske revije dramskih družin. Kot prvi bodo v konkurenci nastopili igralci dramske sekcije Svobode Kranj, in sicer bodo uprizorili Fischerjevo dramo PROSTI DAN. SPET GOSTOVANJE IZ LJUBLJANE Sinoči je v kranjskem Prešernovem gledališču že tretjič v letošnji sezoni gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane. Kranjskemu občinstvu se je tokrat predstavilo z delom Mateja Bora PAJCOLAN IZ MESEČINE. Obe predstavi, popoldanska in večerna, sta navdušili gledalce, ki so tudi tokrat dvorano napolnili. PRVIČ SE JE DVIGNILA ZAVESA Tržiška dramska skupina je po daljšem mrtvilu presenetila domačine s prvo premiero v letošnji sezoni, ki je bila v soboto zvečer. Uprizorili so Godricha — Hacketta DNEVNIK ANE FRANK. Gledalci, ki so dvorano napolnili, so predstavo sprejeli z velikim odobravanjem, vendar ne toliko zaradi kvalitetne uprizoritve, kolikor zaradi dejstva, da se je njihova dramska skupina vendar lotila dela. Upajmo, da bo tolikšen obisk dal igralcem novo voljo in da se bodo v prihodnje večkrat predstavili na odru. DVE GOSTOVANJI DPD Svoboda iz Blejske Dobrave je v nedeljo popoldne gostovalo v Breznici. Uprizorilo je Vilhardovo dramo v petih slikah BELE VRTNICE. Predstava je bila slabo obiskana, kar je razumljivo spričo tega, da delo za današnji čas ni več primerno. Zato bi bilo prav, da bi dramske družine, ki imajo veselje do odrske ustvarjalnosti, segale po hvaležnejših delih. Svoboda iz Bohinjske Bele pa je v nedeljo zvečer gostovala v Ribnem in je tamkaj uprizorila O'Nillovo dramo STRAST POD BRESTI. GOSTOVANJE TRBOVELJ-CANOV Mešani pevski zbor Svobode II Trbovlje je v soboto zvečer vrnil obisk javorniškim svoboda-šem. Domačini so goste sprejeli z velikim veseljem. Okoli 60 Tr-boveljčanov je nato priredilo v dvorani na Koroški Beli koncert umetnih, borbenih in narodnih pesmi. Poslušalci, ki so dvorano popolnoma zasedli, so bili deležni izrednega kulturnega užitka. Bogat in skrbno izbran program, ki je bil tudi kvalitetno izveden, je poslušalce navdušil. SLABA UDELEŽBA Člani Glasbene šole DPD Svobode »France Prešeren« iz Kranja so v nedeljo dopoldne gostovali v kulturnem domu v Pred-osljah s samostojnim koncertom popularnih melodij in popevk. Maloštevilno občinstvo je nastopajoče nagrajevalo z velikim aplavzom. Najbolj jim je ugajal 15-letni pevec Reno Resnik, ki je moral več točk ponoviti. Vse kaže, da je lepo vreme vzrok tako slabega obiska poslušalcev v podeželskih kulturnih dvoranah. V.. Pred dnevi sva se s kolegom peljala v Beograd. V kupeju se nama je že v Kranju pridružil mlad moški. Ko se nama je predstavil, sva zvedela, da je Ciril Brinovec, zaposlen kot fizioterapevt v kranjskem Zdravstvenem domu. Kaj hitro smo se zapletli v prijeten razgovor. Toda komaj dobro smo se razgovorih, že so se nam v kupeju pridružila prikupna dekleta. Vsi trije smo se tudi z njimi zapletli v pogovor in kar žal nam je bilo, ker so nas v Zagrebu zapustila. Komaj smo ostali sami, pa nama pravi Ciril: »Tista pri oknu je bila pa fejst.« Padlo je še nekaj besed o tej temi, nato pa smo imeli dovolj časa, da je do Beograda vsak povedal svoj življenjepis. Ciril nama ga je takole pripovedoval: »Komaj šest let sem bil star, ko smo otroci našli ročno bombo. Toliko časa smo jo vrteli po rokah, da je eksplodirala. Enega je bomba ubila, jaz pa sem ostal slep.« Tedaj nama je bilo šele ra- zumljivo, zakaj tudi v tem času nosi sončna naočala. Potem pa je nadaljeval: Fizioterapevt Ciril Brinovec med opravljanjem poklica »Skoraj osem let sem imel, ko sem šel v Ljubljano v šolo za slepe. Z uspehom sem naredil štiri razrede osnovne šole in nato še štiri razrede gimnazije. Za tem pa sem odpotoval v Beograd in se vpisal v štiriletno fizioterapevt-sko šolo. (Fizioterapija je grški izraz, ki pomeni zdravljenje s fizikalnimi sredstvi, kot so: svetloba, toplota, voda, zrak, elektrika, telesna kultura itd.). Na šoli sem diplomiral lani, sedaj pa sem že devet mesecev zaposlen.« Takrat sva postala radovedna. Zanimalo naju je. kako je zdeloval v šoli, saj še nekateri drugi težko, ki lahko berejo, pišejo in rišejo? Kako sedaj opravlja svoj poklic? »Za mene je to vprašanje skoraj malce smešno. Tako opravljam svoj poklic, kot vidva svojega,« nama je odgovoril. »Če ga vidva lahko dobro, ga lahko tudi jaz, sicer pa sem bil zato v posebni šoli. Priznati pa moram, da je meni, kot vsem tistim, ki so v enakem položaju, do usposobitve za nek poklic, največ pomagala telesna vzgoja s katero bova za vedno velika prijatelja. Le-ta nas naredi okretne in nam pomaga pri orientaciji. Zato sem v šoli imel morda največ ur orodne telovadbe, atletike, raznih športnih iger in druge telesne kulture. Igrali smo tudi nogomet. V žogi smo imeli zvonček in brcali smo po posluhu. Sčasoma sem se tega tako privadil, da nisem kiksnil niti takrat ko sem uporabljal »volej« ali udarec z glavo. Z biciklom se še sedaj vedno rad peljem na sprehod. Seveda z bratom, s katerim imava katerikrat težave zaradi prometnih predpisov, ker voziva drug poleg drugega. Doma pa mi je v poseben užitek, kadar se vsedem na bratov motor in krožim po dvorišču.« Nekaj dni za tem sem ga obiskal tudi v Zdravstvenem domu. Ker je bila sobota opoldne, je imel nekoliko več časa, pa sva se podrobneje pogovarjala tudi o njegovem poklicnem delu. Razkazal mi je vrsto aparatov, s katerimi skupno s svojim znanjem že nekaj časa pomaga pacientom. In ko sva se razšla, sem mu zaželel pri njegovem nadaljnjem delu še mnogo uspehov.« B. Fajon J Delavnost mladinskega aktiva S sodišča Skofja Loka Mladinski aktiv v Gorenjski predilnici na Trati vključuje 64 članov. Ti mladi ljudje so vključeni v razne kulturne in športne sekcije. Med najbolj delavnimi je dramska sekcija, ki je letos na-študirala igro »VOZEL« in pri- Za privlačnejši turizem Ljubno Zadnje seje Turističnega društva v Ljubnem so bile zelo razgibane. Na vseh so govorili o načrtih dela društva za tekoče leto. 2e do sezone si namreč prizadevajo urediti nekaj pomembnih objektov. 2e v januarju letos so v Domu Partizana skupno s TVD Partizan uredili lično urejen gostinski prostor. V kratkem pa bodo pričeli graditi z nadzidavo kegljišča pri gostišču Posavec lastne prostore z recepcij sko službo. Pri potoku Lešnici na lepi ravnici ob gozdu bodo pripravili prostor za camping, za kar imajo namenjenih že 400.000 dinarjev. Njihovi kasnejši načrti obsegajo zajezitev potoka in zgraditev kopališča, kar bo za tu- riste prav gotovo velika privlačnost. Na Brdu, 2 km oddaljenem kraju od Ljubnega bodo uredili že več let zaprto gostišče. Uredili bodo šest sob za domače in tuje goste. Omenjeno gostišče so namreč na ObLO v Tržiču odstopili TD Ljubno. Nadalje nameravajo urediti park pred domom Partizana v Ljubnem, popraviti ceste in poti in poskrbeti za splošni lepši izgled tega idiličnega kmečkega naselja. Zakaj so se Ljubenčani odločili za turizem? Naravna okolica je lepa in privlačna. Vasice Posavec, Ljubno, Otoče in Praše so že lani sprejele nad 400 tujcev, da števila domačih turistov sploh ne omenjamo. Letos se bo število gostov prav gotovo povečalo, saj turističnemu društvu tudi ObLO Radovljica nudi vso pomoč. pravila svečano akademijo v počastitev Dneva žena. Med športnimi panogami se najbolj navdušujejo za namizni tenis, rokomet in streljanje. Vodstvo mladinske organizacije v podjetjih večkrat pripravi za mladino zabavne in družabne večere, združene z raznimi predavanji. Mladinski aktiv je tesno povezan s sindikalno organizacijo, preko katere vključuje v svoje sekcije tudi starejše člane tega delovnega kolektiva. Od 600 zaposlenih v tovarni je vključenih v razne športne sekcije preko 150 članov. Letos nameravajo športno življenje še poživiti. Zgradili bodo športno igrišče in preskrbeli za svoje člane rokometnega trenerja. S svojo žensko ekipo bi se radi vključili v Gorenjsko rokometno podzvezo. Člani mladinske organizacije se pripravljajo na bližajoče volitve v delavske svete. V odbor sindikata in v delavski svet bodo vključili precej mladih ljudi. Tudi več ekskurzij in izletov nameravajo organizirati. Lep primer skupnega sodelovanja je tudi povezava z mladinskim aktivom v tovarni »Jelovica«. Oba aktiva sta vključena v tekmovanje osnovnih mladinskih organizacij, ki ga je razpisal Občinski mladinski komite v Škofji Loki. V. R. Drobne iz Kamnika V okviru Ljudske tehnike v Kamniku uspešno delujejo Radio klub. Foto in Modelarski klub. ki združujejo lepo število mladine. Člani teh klubov so na raznih tekmovanjih dosegli izredno lepa mesta in pohvale. Za še uspešnejše delo je edini in najbolj pereč problem — pomanjkanje prostorov. V Komendi in Tuhinjski dolini bodo ustanovili šolsko zadrugo. 1 r. [P' ID V. P. JESENICE Vprašanje: Zanima vas, za koliko dni sprejmete oskrbnino od podjetja oziroma kdaj prične z izplačilom Zavod za socialno zavarovanje. Odgovor: V skladu s 26. členom zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ, št. 51/54) plača za prvih 7 dni nezmožnosti za delo zavarovancu podjetje, za naslednje dni nezmožnosti za delo pa Zavod za socialno zavarovanje. L. P. BREZJE Vprašanje: Želite zvedeti za številko uradnega lista, v katerem je objavljen zakon o skrajšanju vojaškega roka osebam, ki so hranilci. Odgovor: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o narodni obrambi (Uradni list FLRJ št. 14/57). C. A. JESENIC i: Vprašanje: Leta 1950-51 ste zgradili na podstrešju stanovanjske hiše, last tasta, stanovanje in ste vložili v to okoli 50.000 dinarjev. Sedaj namerava tastodprodati hišo in vi se s tem ne strinjate, ker bi bili oškodovani. Odgovor: Z o/.irom na sorodstvene odnose bi bilo najbolje, da se sporazumete sami, v kolikor pa ne, se obrnite na pristojno sodišče. L. J. KOVOR Vprašanje: Radi bi zamenjali parcelo, ki je nezazidljiva z lastnikom parcele, ki je nacionalizirana. Ali je to mogoče? Odgovor: V skladu z zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52/58, 3/59 in 4/59) ni mogoča zamenjava, ker ima samo lastnik pravico, da sezida za sebe ali za ožje člane družine hišo na nacionaliziranem zemljišču v roku, ki g-.« določi pristojni občinski ljudski odbor. •K. P SKOFJA LOKA Vprašanje: Pred letom sle kupili stavbno parcelo in ste ob nakupu sprejeli od prodajalca potrdilo, da ste plačali kupnino. Zanima vas, ali je to dovolj, da ste postali lastnik. Odgovor: Po 9. členu zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ številka 26/51) je potrebno /.a prenos lastništva pismena pogodba. V vašem primeru bo to potrebno še napraviti. V. J. BLI I) Vprašanje: Želite si sezidati hkšo na parceli, ki ni zazidljiva, vendar, ker imate že pripravljeni gradbeni material, bi radi pričeli z gradnjo. Zanima vas, ali je to mogoče. Odgovor: V skladu s 6. člemo zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list L RS št. 13/56) lahko samo izje- moma dovoli svet za urbanizem in komunalne zadeve pri OLO na predlog pristojnega sveta pri ObLO gradnjo na takem zemljišču. R. S. DOMŽALE Vprašanje: Stanovanje v hiši, ki je last ženinih star .<■■, Podjetje vam izplačuje nadomestilo v bonih namesto v denarju, dasfravno ste brali, da vam pripada nadomestilo v de narju. Odgovor: Vam pripada v skladu z urvdbo o izplačevanju nadomestil zh povečano stanarino (Ur. list FLRJ št. 18/59) in navodil ZIS sekretariata za finance nadomestilo v denarju in bo moralo to podjetje upoštevati. A. J. KOVOR Vprašanje: S kolesom se vozite nad 15 let na delo. Oko se vam je začelo vedno bolj solziti, tako da ste sedaj dobili vnetje. Zanima vas, kolikšen odstotek oskrbnine vam pripada, ker ste seduj v bolniškem staležu. Odgovor: V skladu s 24. členom točke I Zakona o sini.il nem zavarovanju (Ur. list FLRJ št. 5/54) vam za prvih sedem dni pripada 80 "0 in 90% osnove za nadomestilo po 7 dneh. Cc ste bili zavarovani brez presledka najmanj 6 mesecev »II s pre dedki 12 mesecev v zadnjih dveh letih. Te bodo delale po zgledu zadruge iz Stranj pri Kamniku, v kaloti so že lani pokazail lepe uspehe. V Kamniku bo Svet za šolstvo pri ObLO Kamnik organiziral pionirsko čitalnico pod strokovnim vodstvom. Prostore bo imela v dvorani »Solidarnosti« v Japljovi ulici. Občinska pionirska komisija v Kamniku je doslej delala v okviru Društva prijateljev mladine. Sedaj pa naj bi se osamosvojila tako, da bi laže delovala in nudil;' pionirskim odredom po tO* lah več podpori' /. dajanjem pobud in napotkov za delo. V okviru Delavske univerze je v četrtek, 31. marca, predaval prosvetnim delavcem ravnatelj kamniške gimnazije Zvone Ver-stovšek o problemih prosvetne dejavnosti v občini Z gradnjo bodo začeli Javornik Dom upokojencev v naselju Borovlje na .lavorniku bodo pričeli po zadnjem sklepu gradbenega odbora graditi že v aprilu in upajo, da ga bodo že letos dogradili. Nučrti so že podpisani, fma:i< ii t sredstva v višini en milijon dinarjev pa je odobrila Železarna Jesenice. Prav t a Men znesek so obljubili na občinskem ljudskem odboru, mnogo pa bodo pomagali s prostovoljnim delom. U. OirToritev starega hotela Bled Stara zgradba Park hotela na Hlodu je že dosluž.ila in je zato potrebna temeljita rekonstrukcija. Na temel|ih te stavbe nameravajo zgraditi nov sodoben hotel. Načrti zanj so že izdelani. Predračunska vrednost za obnovo oziroma novogradnjo znaša 752 milijonov 145.000 dinarjev. Da bi si podjetje zagotovilo tolikšna sredstva, se bo udeležilo razpisu"..;, nate.a ja z. a na jetje in vesticijskega posojila, za kar je občinski ljudski odbor na cadnjl seji že dal načelni pristanek. -jb Slabo zavarovano skladišče -vzrok za tatvino Skladišče lesa Kmetijske zadruge v Kranjski gori ni najboljše zavarovano proti morebitnim tatvinam, čeprav ima zadruga v skladišču velike količine lesa, ki predstavlja večmilijonsko vrednost. To je skušal temeljito izkoristiti skladiščnik Kmetijske zadruge D. D. Od začetka meseca decembra 1959 pa do 27. januarja 1960 je vzel v večernih urah iz skladišča 53 komadov smrekovih desk in 76 komadov smrekovih lat v izmeri 1,2 kubičnega metra in skupni vrednosti 28.000 din. S tatvinami tega konjukturnega blaga bi po vsej verjetnosti še pridno nadaljeval, če ga ne bi zasačili organi LM. Ukradeni les je po dogovoru vozil z ročnim vozičkom k bencinski črpalki v Kranjsko goro, kjer ga je zopet v večernih urah prevzemal sprevodnik avtobusa G. A. iz Kranja in ga z avtobusom postopoma odvažal na svoj dom v Kranj. Zaradi tatvine in prikrivanja ukradenega blaga sta se morala oba navedena zagovarjati pred sodiščem v Radovljici. D. D. je skušal zmanjšati odgovornost za tatvino z zagovorom, da je kradel zato, ker je pač našel kupca in ker je mislil, da se tatvina pri takih količinah blaga sploh ne bo poznala. Sodišče je obsodilo D. D. na 15. dni zapora, ker je del ukradenega lesa že vrnil, G. A. pa zaradi kupovanja ukradenega lesa na 15.000 din denarne kazni. Plačati bosta morala še str<> ike postopka in povprečnino vaak po 3.000 din. D. D. pa bo moral poleg kazni povrniti KZ še preostanek povzročene škode. Pojave tatvin družbenega premoženja v skladiščih bi seveda lahko onemogočile že same gospodarske organizacije, če ni /. nočnimi čuvaji ali na druge načine bolje zavarovale predvsem odprta skladišča. Tudi v tem primeru so prilike naredile tatu, saj je slabo zavarovano skladišče glavni vzrok, da se je I). I). zna šel pred sodiščem. Prekupčevanje s človeškimi lasmi m. k. iz Zahodne Nemčija in še šest Beograjčanov, v gla\ nem frizerjev, se je pred kratkim za-govarjalo pred okrajnim sodi ■ i "in v Kranju zaradi nodovolje nega trgovanja. V kazenskem postopku m na glavni obravnav i je bilo ugotovljeno la je M. K. od avgusta 19;>9 pa do febi uarja 19I>() nakupila od raznih frizerjev v Beogradu večje količine las, ki jih je potem pritihotapila v Zahodno Nemčijo m jih tam prodala. Prodajalcem las pa je na račun plačila kupnine dobavila iz. Zahodna Nemčije razne predme!.' ah pa jim tudi lase plačala Tako je I) Z. dobila 5(5 kg las ter mu zato poslala rabljen oseb" ni avto, televizijski sprejemnih kapo za sušenje las, dve ročni uri in še razne druge predme**; Od A. K. je dobila približno kilogramov las ter mu za to da|a rabljen osebni avto; od J. R- ie dobila približno 40 kg las ter m° na ta račun poslala televizij^ sprejemnik, hladilnik in akvarij* od M. 2. je dobila približno » kilogramov las ter ji dobava rabljen osebni avto; od P. ^ -Jf kupila približno 13 kg las, od Bs-S. pa okoli 5 kg; obema jih Je plačala v nemških markah. N glavni obravnavi so skušali oV dolženci krivdo zmanjšati s ter"' da so se zagovarjali, da niso ve deli, da je to prepovedano podobno. Sodišče je M. K. obse dilo na en mesec zapora, ostal obdolžence, za katere je smatrfl lo, da so pomagali glavni storil pri kaznivem dejanju nedovolj^ nega trgovanja s tem, da so J1 dajali na razpolago lase, s ks^ rimi je potem lahko prekup^ vala, pa na razne denarne k»z od 2.000 din do 30.000 din . Najdena stvar se ne smo zadržati F T. iz Ljubljane je dne 2. ^ cembra 1959 v popoldanskih urav našel na nekem gradbišču V ^ra^ nju denarnico z raznimi doK1' menti in s 5.400 dinarjev. DeO*^ nico je tam pustil neki nj*S • sodelavec po končanem delu, se je preoblačil. F. T. jo j«' držal, denar pa v glavnem P°r< bil za pijačo. Ko je njegov jrj delavec, ki je denarnico '**gj povpraševal, če jo je kdo nas • je krivec to zamolčal in /;>,rjL val, da je ni nikjer videl. P°*jL. je pa so le ugotovili, kdo J(' narnico zatajil. Sodišče ga j t* 0 sodilo na 10.000 din denarne ni, upoštevajoč okoliščine, a* (, sedaj še ni bil kaznovan in ':1 ^ IkodO povrnil. Nepravilen odnos do miličnika F. K. iz okolice Kranja ' dno 10. avgusta 1959 peljal s' njen s kolesom skozi Naklo- J opozorilo organa Ljudske n"1'' ' da se n" mu" voziti s kolesom r" c.■ .ti vinjen, je odgovoril, ^'j to ne briga in se je nain«'t*a * peljati naprej. Organ kjud*fj milice mu je to preprečil, r tam pa je f. k. miličnika bil U Udno srajco, ki niti j° po ;kodo\ al; prav tako mu ni tel pokazati osebne izkaznic«" •." Odzvati pozivu, da ^ bližnjo postajo LM, pri vseiu pa ga ]e ie Kalil Zago\ arjw ^ je pred so h :cem z.ai adi kn/.m ga dejanja preprečitve uradn«* dejan |S uradni osebi, Sodi*** £ je ipuznalo za kri\ ega in 1 sodilo, upoštevajoč, da ''' (,|i nI bil kaznovan in da je oce mladoletni!) otrok, na en ""'',]/ zapora Kazen gS 1». v.rl..ile" učila, do se bo v bodoče P oiganu I .M dostojno obna "I 4 GORENJSKE SREDA, 6. APRILA 1960 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Letos 430 milijonov dinarjev za izgradnjo kmetijskih posestev - 55 milijonov dinarjev za stanovanja Z namenom, da se zagotovi srnotern nadaljnji razvoj kmetijskih posestev in pridobijo za to potrebna finančna sredstva, so bdli v letu 1959 za vsa posestva izdelani ureditveni načrti z investicijskima programi. Ker so vsa Posestva v določenem roku vložila zahtevke na razpisane kredite iz zveznega investicijskega sklada in zaradi nujnosti čim- Gospodarske vesti # Na zadnji seji upravnega odbora Industrije traktorjev in strojev je bilo sklenjeno, da se znižajo cene za priključna orodja za traktorje tipa »Ferguson«. -Do tega znižanja je prišlo, ker je podjetju uspelo pričeti s popolno proizvodnjo okrog 30 vrst orodij za ta traktor. Znižanje cen za priključna orodja se giblje od 5 do 20 odstotkov, t Tvrdka Bata je uvedla v svoj'ih prodajalnah čevljev v Franciji samopostrežni sistem prodaje. Po dosedanjih Podatkih se je ta sistem že močno uveljavil. to V lošinjski ladjedelnici se pripravljajo na proizvodnjo hidrobusov in hidroglisar-Jev za potrebe naših turističnih središč. Prvi dve taki ladji bodo do pričetka turistične sezone uvozili v Kopru za promet na linijah Portorož ~-Trst in Benetke—Portorož. Za nabavo hidrobusov se močno zanimajo tudi v Dubrovniku. prejšnje izgradnje, predvidene s perspektivnim planom do leta 1981, so posestva že lani začela z deli za realizacijo načrtov. Lani so bile do predvidenih novih gospodarskih središč zgrajene komunalne naprave (vodovod, elektrika, poti itd.). V surovem stanju je dograjenih tudi že 7 hlevov za krave molznice, in sicer v Hrastju za kapaciteto 200 krav, v Poljčah za 200 krav ter po en hlev za 100 krav na Bledu, v Škofji Loki in v Poljanah. Prvi dograjeni hlev v Hrastju že služi svojemu namenu. Letos so odkupili tudi že prvih 144 krav molznic. Hidromelioracije so izvajala lani posestva Poljče, Bled in Hrast je, agromelioracije pa v manjšem obsegu vsa posestva. Za sadjarstvo so bila lani sredstva porabljena v glavnem za sadno plantažo v Poljčah. Glavna izgradnja kmetijskih posestev pa je predvidena za leto 1960, saj bo v ta namen letos investiranih po predračunih nad 430 milijonov dinarjev. S tem bo prva faza izgradnje kmetijskih posestev v glavnem zaključena. Letos bodo zgradili predvsem živinorejske objekte (hleve, silose, senike in gnojnične jame), nakupili molzno živino, izvedli agro in hidromelioracije, odkupili težjo mehanizacijo in zgradili najnujnejša stanovanja. Silosi, seniki, remize in gnojnične jame bodo grajeni po načrtu, ki je bil v okraju izdelan za vsa posestva. Da se kar najbolj zagotovi ekonomičnost gradenj, bo takoj potrebno osnovati projektantsko skupino, ki bo za vsak primer našla najboljšo re- šitev tehnološkega postopka in pocenitve gradnje. V obdobju do leta 1962 na kmetijskih posestvih niso predvideni večji nakupi zemljišč, pač pa bodo vsi napori usmerjeni v to, da se na obstoječih zemljiščih racionalizira proizvodnja, utrdi notranja organizacija, delavsko upravljanje in uvede stimulativ-nejši način nagrajevanja. Hidromelioracije bodo izvajala posestva Poljče, Bled in Hrastje; te bodo letos v glavnem že zaključene. Tudi z agromelioracijami bodo letos v večjem obsegu nadaljevala vsa posestva z namenom, da se redno zagotovijo višji pridelki. To je zlasti potrebno na osušenih zemljiščih v Poljčah, na Bledu in v Hrastju. Istočasno z gradnjo hlevov in pritiklin bodo posestva dokupo-vala tudi proizvodno živino. Za letos predvidevajo nakup 465 krav molznic, ostalo čredo pa si bodo posestva zredila iz lastnega podmladka ali dokupila v letu 1961. Od gospodarskih zgradb bodo letos zgrajene nujno potrebne remize za kmetijske stroje. Precejšen del strojev namreč še vedno zaradi pomanjkanja pokritega prostora ostaja na prostem, zaradi česar se hitro znižuje njihova življenjska doba. Nič manj kot izgradnja gospodarskih objektov ni na kmetijskih posestvih potrebna gradnja stanovanj. Vse od ustanovitve posestev do danes še nikjer niso resno začeli z reševanjem stanovanjskega problema, zato je tudi delovna sila na posestvih zelo nestalna. Prav delovna sila je poleg pomanjkanja zadostnih fi- nančnih sredstev bistveni element, ki zavira nadaljnji razvoj posestev. S povečevanjem kapacitet posestev pa vse bolj narašča tudi potreba po strokovni delovni sili in po primernih stanovanjih. V letošnjem letu je za gradnjo stanovanj na kmetijskih posestvih predvidenih skupno 55 milijonov dinarjev, s čemer bodo pokrite najnujnejše potrebe in omogočena nastanitev kvalificiranega kmetijskega kadra. Izgradnjo stanovanj pa bo seveda treba v naslednjih letih še pospešiti. Pomanjkanje kvalificirane delovne sile je že doslej predstavljalo na kmetijskih posestvih precejšen problem. Z naraščanjem proizvodnih kapacitet pa je postalo to vprašanje še bolj pereče. Ce upoštevamo realne normative (en delavec za 20 krav), bo samo živinorejska služba na posestvih v letu 1962 zahtevala 80 v glavnem kvalificiranih delavcev. Nič manjše pa niso potrebe po kvalificiranih poljedelcih, traktoristih, sadjarjih in skladiščnikih. Računajo, da bo do leta 1963 treba preskrbeti za vsa posestva na Gorenjskem približno 150 kvalificiranih delavcev. To postavlja pred kmetijske šole zelo odgovorno nalogo. Če bomo hoteli zagotoviti dovolj strokovnega in upravnega kmetijskega kadra, pa bo nedvomno potrebno tudi, da se čimveč visoko in srednje kvalificiranih strokovnjakov iz kmetijske službe in iz uprave preusmeri konkretno na delo v kmetijskih proizvajalnih organizacijah. V spremembah, ki so izvršene v poglavjih kazenskega zakonika glede mladoletnikov, se je izhajalo iz predpostavke, da ima mladoletniški kriminal take posebnosti, da se mladoletnika na kazenskem področju ne more gledati iz istega stališča kot polnoletnega storilca kaznivega dejanja. Zaradi tega so tudi v zakoniku o kazenskem postopku v poglavju postopka zoper mladoletnike določila, ki v znatni meri odstopajo od določil odgovornosti in kaznovanja polnoletnih oseb. Zlasti je treba povdariti, da določbe kazenskega zakonika zahtevajo posebno pozornost glede ugotovitve osebnosti mladoletnika, ki je v kazenskem postopku, in glede uporabe kazni oziroma vzgojnih ukrepov. Osnovna načela tega posebnega postopka zoper mladoletnike bi bila v glavnem naslednja: Celotni kazenski postopek zoper mladoletnika je sproščen in poenostavljen, kar se zlasti kaže v ukinitvi razlik med poizvedbami in preiskavo, kar vse se nadomesti s pripravljalnim postopkom. Nadalnja posebnost je izjemnost pripora, kakor tudi možnost, da senat za mladoletnike lahko izreče vzgojne ukrepe tudi na seji senata brez predhodne glavne obravnave. — Dolžnost vseh organov, ki sodelujejo v postopku je, da so do mladoletnika obzirni in računajo z njegovo občutljivostjo. Ugotovitev mladoletnikove osebnosti je ena izmed osnovnih nalog organov, ki sodelujejo v postopku. Pri tem je možno sodelovanje zdravstvenega osebja. V mnogo večji meri kot doslej so angažirani organi skrbstva, zlasti je predvideno večje sodelovanje teh organov z ostalimi organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku. Podana je tudi večja specializacija organov, ki sodelujejo v tem postopku zoper mladoletnika. Tako je vodstvo postopka pred sodbo LJUDJE OBSOJAJO V ►►Glasu Gorenjske« s ko vest z naslovom ^Zverin že, da je ta vest, objavlje budila brate Smrekar, da b dogodku, ki je močno razb in okolice. Dva od bratov htevala ime pisca vestičke preko advokata, eden pa s O napadu se širijo med vorice. Da bi ugotovili, ka naše bralce pravilno infor odšel na kraj dogodka, kj za notranje zadeve v Kra poteku napada in e zasliša sestavili na postaji Ljudsk TO JE ZE DRUGO DEJANJE . . . *9- marca 1960 sta okoli 19. ure *|risla v Krajevno gostilno v »mi gorici brata Janez, in Ga-»mrekar, okoli 23. ure pa bri,j,., s Jf Prišel v isto gostilno še I rane Snirekar. Vsi so sedeli pri mizi 'n Popivali. Okoli 23.30 ure je j*r«šel v to gostilno tudi Franc ****ek. Ob prihodu se je po/.dra-Jj* - svojim bratrancem Gabri-jelOttl Smrekarjem in njegovo '''"o, takoj pa tudi prisede] k đri»zl)i. Nekaj «.as. so se pogo-VHrJali « vsakodnevnih stva-'(>b- Med pogovorni je Franc r.ni'«kar očital Kešku /veze z ?*Hovo ženo takrat, ko še nista 'bi Poročena. Smrekar je Ue-**u «»čltal, da so bili njegovi in-/»»» odnosi s pokojno 1 raneovo en° Klavni povod, d t je izvršila ^'"oiiMu. TI očitki v javnem to-j*!" 10 Reika precej razburili. ri točilni mizi je vzel v roke ?0»'lnjk in ga vrgel v zid ta- '* '»o. se je razbil. V tem ri>»0lkti Gabrijel« Smrekar ja J bil,, v lokalu. Vrnil pa se je ak,1i /a tem. ko je Kesek razbil j^oeinik. To Je Gabrijela le v>0'i razjezilo. Potisnil Je r>< i *'» in ::l i i k <> .li val toliko i-a „*• *'•« I ' c I rane S. dvaki.il pestio pod brado, isto-Pa ga je Janez. S. nI ml steklenieo, v kateri je i približne t decilitra Vl- Mafi, s J-.btrsk,, '»d,, i »H. r„ D" glavi. Hkrati ga je uda y |)" 'I 'vi (ud. s pepelnikom. Pr«' »retep v loknln |C lij(''"<' ii Mato ZEC. mol utor i\ b- gostiln,., i, so nato Reška odvlel U s„ ^'Iniške „hr n.i cesto. Tu Di,., ' Vs' trije pričeli ponovno i . **toatl. Na cesti ffS le <.;.!>■ i "d.ud tako mo'no, da je \,. |"( ''' v okno ... edn ie in .-. ki d,l "(l močnega udarca tedaj j,. s^°- <>d tu daiic so i;a vsi tri 8tHn"Vab kakih 30 metrov od go-v smeri proti Kroni do mo 28. marca letos objavili krat-ski napad v Kamni gorici«. Kana teden dni po napadu, vzpod-i javnost napačno informirali o uril prebivalstvo Kamne gorice — Franc in Gabrijel — sta za-in popravek v časopisu — eden pismom redakciji, ljudmi tudi najrazličnejše go-ko je napad potekal in da bi mirali o tem, ie naš sodelavec er je stvar raziskal, na Tajništvu nju pa je dobil tudi zapisnik o nju prič ter starilcev, ki so ga e milice v Radovljici. hiše št. 8, kjer so ga zbili na tla. Ponovno so ga vsi trije pričeli pretepati. Po končanem pretepu so ga pustili ležečega na cesti. Tam so bili najdeni tudi sledovi krvi. Po pretepu se je Janez S. ponovno vrnil v gostilno, kjer je bil Reškov stric Jože Rešek. Ta ga je opomnil, da ni lepo, da pretepa sorodnika. To je Janeza S. tako razjezilo, da je tudi njega dvakrat z roko udaril po obrazu. Takoj zatem je Janez S. odšel. Ponovno se je vrnil do gostilne ob 1.30 uri dne 20. marca in zahteval, da. mu odprejo. Ker mu niso hoteli odpreti, je začel razbijati po vratih. Ko pa mu nihče ni odprl, je odšel. PRICK PRIPOVEDUJEJO ... & JOZK RKSKK: »Videl sem, da je Franca Reška potem, ko ie ta zagnal v zid pepelnik, udaril Jan''/. S. I litrske« steklenico po glavi, Gabri-|el S. pa ga je takoj zatem udaril po glavi s steklenico od piva. Potem so vsi trije bratje skočili nanj, mu potisnili glavo med nogle, potem pa ga odvlekli ven. Sel sem z njimi v vezo in jim rekel, naj mirujejo, potem pa sem se vrnil v lokal. Ko ie poleni prišel Jane/. S. nazaj v gostilniško sobo, ,i<- se nune dvakrat udaril po obrazu, ker sem mu rekel, da ni lepo. iti pretepa sorodnika. S!i,.il ■..•in tudi, da je Gabrijel s- prej v gostilni zavpil. naj mu odtrga jo spolovilo.« .* ton k PLUT; "Ri! sem /una.j na resti, ko so brat ie Smrekar I i • nea It« I a privlekli ven. Naiprel >■ > •>■ Ga brijel udaril po obrazu d« «■ je sale tel v okno nasprotne nI i in padel po tleh, nato pa so ga vsi trije Vlekli PO tleh in bna U približno 30 metrov daleč v smeri proti Kropi do /namenja ob cesti. Ko so se odstranili, sem ga jaz dvignil, ker je bil v nezavesti, in ga peljal v gostilno, kjer smo mu dali kozarček žganja. Telefoniral sem na postajo Ljudske milice, pa se ni nihče oglasil. Nato smo poklicali Francko Vari, upokojenko in bivšo bolniško sestro, da ga je obvezala, potem pa sem ga odpeljal domov. Gabrijel S. je tudi mene dvakrat udaril po obrazu; zakaj, ne vem: menda zato, ker sem videl, kako ga pretepajo.« 9 FRANCKA VARL: »Poklicali so me okoli 3. ure zjutraj. Rešek Je sedel v kuhinji, tja pa ga je pripeljal Tone Plut. Kil je ves krvav in moker in ga sprva sploh nisem spoznala. Večje rane sem mu očistila la jih povezala, predvsem po glavi in na vratu. Takoj sem rekla, da je treba poklicati zdravnika.« 9 JULKA SUHI: »Dne 20. marca ob 1. uri ponoči sem slišala močno vpitje na cesti. Takrat se je odprlo tudi okno v sobo. Vstala sem, da bi ga zaprla. Takrat sem na cesti videla vse tri brate Smrekar in Franca Reška, ki je ležal na tleh, bratje pa SO ga suvali..... In kako opisujejo potek dogodkov bratje: .* JANEZ SMREKAR: ►►. . . Spominjam se, d > ie Rešek metal kozarce v zid, kar je nas vse tri močno razburilo. Ko sta moja dva brata napadla Reška, sem jima priskočil na pomoč tudi sam in ga enkrat udaril s steklenico po glavi, zanikam pa, da bi ga udaril po glavi ali kjerkoli drugje s pepelnikom, ker sem bil močno vinjen. Ne spominjam se tudi ostalega dogodka na cesti. Pozneje, okoli 1.30 ure zjutraj, pa sem hotel ponovno v gostilno, da bi poravnal račun, vendar je bila gostilna že zaprta ...« # GABRIJEL SMREKAR: ».. . Okoli 1. ure zjutraj je prišlo do prerekanja med mojim bratom Francem in Reškom zaradi pokojne bratove žene, ki je v letu 1957 naredila samomor. Ob tej priliki je Rešek vrgel v zid pepelnik, ki se je razbil. To me je precej razburilo, prijel sem ga in ga potisnil v zid, moj brat Janez pa ga je udaril z litrsko steklenico po glavi. Pri tem nama je pomagal tudi brat Franc. Kmalu za tem smo odšli iz lokala in ga zunaj ponovno pretepali . . .« to FRANC SMREKAR: ►►. . . Med pogovorom sem v resnici očital Rešku, da je imel intimne odnose z mojo pokojno ženo Pavlo, ki je leta 1957 naredila samomor. Kmalu za tem je Rešek vrgel pepelnik v zid in ga razbil. Jaz sem ga skušal pomiriti. Kmalu je prišel v lokal moj brat Gabrijel, ki je bil prej zunaj. Res je, da ga je prijel in ga potisnil v kot, jaz pa sem ga dvakrat udaril s pestjo po obrazu, moj brat Janez pa ga je udaril l litrsko steklenico po glavi tako močno, da se je razbila. Reška smo nato spravili iz lokala in ga zunaj ponovno pretepali. Po končanem pretepu smo vsi trije odšli domov .. .« % FRANC REŠEK se je iz jeseniške bolnišnice vrnil v četrt-tek, 31. marca. Obiskal sem ga v petek, 1. aprila. Takole mi je pripovedoval: »Prvi me je udaril z litrsko steklenico Janez S., potem, ko sem jaz zaradi prepira vrgel pepelnik v zid, se obrnil proti vratom in hotel oditi iz gostilne. Udarec je bil zelo močan, sli-žal sem še, da je Gabrijel S. ne- kaj zavpil, potem sem se pa onesvestil. Kane sem imel po vsem telesu, izbili so mi tudi dva zoba, imel sem pretres možganov. Zjutraj me je tresel mraz, glava je bila kot sod. Domači pravijo, da sem govoril zelo zmedeno. V bolnišnici sem bil enajst dni. Rane so se mi že kar dobro zacelile, čeprav še zdaleka ni vse v redu, predvsem ne v glavi.« ZA KONEC -ŠE ENA IZJAVA 31. marca je uredništvo našega lista prejelo pismo od Gabrijela Smrekarja, datirano z 28. marcem 1960, v katerem pisec trdi, da smo v vestički ►►Zverinski napad v Kamni gorici« potek pretepa prikazali povsem neresnično in prosi, naj članek pre-kličemo in mu pošljemo ime in naslov pisca. V nadaljevanju takole opisuje potek pretepa (zanimivo zaradi primerjave z zgoraj navedeno njegovo izjavo!): ».. . Okoli 24. ure je prišel v gostilno Franc Rešek v precej vinjenem stanju in prisedel k naši mizi. Z nami vred je bil dobro razpoložen. Približno ob enih sta z mojim bratom začela razgovor 0 ženi, ki je leta 1957 naredia samomor. Razgovor je trajal približno do dveh, ko je Frane Rešek prijel v roko pepelnik in ga vrgel v zid. Začel je razbijati tudi kozarce. Hotel sem ga pomiriti. Stopil sem do njega in mu rekel, naj da mir, pri tem pa me je udaril, jaz njega nazaj: prišlo je do prerivanja sem in tja, dokler ga z brati nismo spravili iz gostilne. Pred gostilno je padel na cesto, pa ne od bolečin, pač pa od vinjenosti. Moj brat ga. je pobral in potem sta šla peš nazaj v gostilno. In to je vse. Tudi jaz sem dobil lahko telesno poškodbo in sem priložil zdravniško spričevalo . . .« Andrej Triler (pripravljalni postopek) poverjeno stalnemu sodniku za mladoletnike. Ta je istočasno tudi predsednik senata, ki sodi mladoletnike. Ustanovljeni so posebni senati za mladoletnike pri okrajnih, okrožnih in vrhovnih sodiščih ljudskih republik. Podana je tudi možnost, da se določi okrajno sodišče, ki odloča o kazenskih zadevah mladoletnikov iz pristojnosti več okr. sodišč, seveda iz območja istega okrožnega sodišča. Lahko se določi, da {»odi senat za mladoletnike posameznega okrožnega sodišča na prvi stopnji tudi o v^ch kaznivih dejanjih mladoletnikov iz pristojnosti senatov za mladoletnike okrajnih sodišč z območja tega okrožnega sodišča, če je to smotrno glede na obseg in naravo mladoletniške kriminalitete na območju tega okrožnega sodišča. Zaradi čim boljše osvetlitve r-sebaosti mladoletnika in okolnosti, v katerih je dejanje izvršil, je določeno tudi ozko sodelovanje sodišč in javnega tožilstva; v to sodelovanje pa so zlasti pritegnjeni organi skrbstva. Glede samih konkretnih določil pa je omeniti naslednja: Določila postopka zoper mladoletnike se uporabljajo v postopku zoper osebe, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki (osebe v starosti od 14 do 18 let), pa ob uvedbi postopka oz. ob sojenju še niso stare 21 let. Poleg tega pa se nekatera določi Ia v izjemnem obsegu uporabljajo tudi na mlajše polnoletne osebe (osebe v starosti od 18 do 21 let), če se do začetka glavne obravnave ugotovi, da je njihova duševna razvitost enaka razvitosti mladoletnika in če še niso stare 21 let. Uporabljajo se zlasti tista določila, ki se nanašajo na metodo postopanja organov, ki vodijo postopek in na ugotavljanje osebnosti storilca. Glede obvezne obrambe je treba omeniti, da mladoletnik mora imeti zagovornika, če teče zoper njega postopek za dejanje iz pristojnosti senata za mladoletnike okrožnega sodišča. Ce pa teče zoper njega postopek za de janje iz pristojnosti senata za mladoletnike okrajnega sodišča, pa mora imeti zagovornika, če sodnik za mladoletnike tega sodišča spozna, da mu je potreben. Sicer pa ima mladoletnik lahko zagovornika ves čas, ko teče postopek. Njegov zagovornik sme biti samo odvetnik. V primeru, da je mladoletnik sodeloval pri kaznivem dejanju skupaj s polnoletnimi osebami, novela zakonika o kazenskem postopku stoji pri dosedanjih načelih. V tem primeru se namreč postopek zoper mladoletnika izloči in opravi po določbah poglavja postopka zoper mladoletnike. Le iz opravičenih razlogov se sme postopek zoper mladoletnika združiti s postopkom zoper polnoletne samo, če je mladoletnik ob uvedbi postopka že star 16 let, o čemer pa odloči na obrazložen predlog javnega tožilca senat za mladoletnike pristojnega sodišča. (Nadaljevanje prihodnjič) IĆMET i STVtj i ; Kit_bA WAuM I H M k HA JANEZ NA SEJI... / 889 91 SREDA, 6. APRILA 1960 Letošnji mladinski festival mladine jeseniške občine, posvečen prazniku mladosti in rojstnemu dnevu maršala Tita, bo kot pričakujejo, še posebno pester in bogat s prireditvami. Ze ta mesec bodo začeli s številnimi pred tekmovanji v raznih športnih panogah. Finalna srečanja bodo v dneh festivala od 21. do 28. maja. Lani je v podobnih športnih tekmovanjih sodelovalo okoli 2000 mladink in mladin-bodo v pred tekmovanjih sodelo-cev. Letos pa jih bo še več, ker vali domala vsi aktivi v občini. Festival bodo odprli 21. maja zvečer, ko bodo mladi planinci prinesli s Triglava štafeto mladosti. Naslednji dan se bo mladina jeseniške občine udeležila pohoda na Pristavo nad Javor-niškim rovtom. Odšla bo iz dveh smeri, spremljali pa jo bodo borci NOB in z njo obujali spomine na štiriletno borbo naših partizanskih odredov in brigad. Spotoma bodo položili venec na grob padlega kurirja Jožeta Zu-pana-Ježka. Na Pristavi bodo imeli tudi športna srečanja z graničarji. Razen tega bodo v dneh festivala odprli na Jesenicah še razstavo del mladih fotoamaterjev na večer pred rojstnim dnevom moršala Tita pa bodo taborniki kurili taborni ogenj pred železniško postajo in izvajali kulturni program. Naslednji večer pa bo slavnostna akademija in v nedeljo, 28. maja. zaključek prireditev z razglasitvijo uspehov ter mladinsko zabavo. Cesta do jezera letošnja komunalna dejavnost v Preddvoru V Preddvoru imajo letos okroglo 30 milijonov dinarjev za skupne komunalne potrebe. Kakor po se ta vsota vidi velika, je nazadnje še dokaj premajhna. V letošnjem letu namreč nameravajo preurediti pokopališče in izvesti mnoga druga komunalna dela. Tako nam je povedal predsednik tamkajšnjega krajevnega odbora tovariš Jože Tičar Na zborih volivcev so ljudje najbolj zahtevali ureditev splošne ambulante. To bodo letos uredili, seveda s pomočjo občine in Zavoda za socialno zavarovanje. Toda na zborih volivcev so utemeljeno poudarjali tudi druge stvari, ki jih je treba letos urediti. Najbolj ljudje želijo, da bi asfaltirali cesto skozi vas. O asfaltiranju te ceste govorijo v Preddvoru že več let in so pripravljeni pri tem sodelovati in pomagati. Prav tako je potreben vodovod v Potočah. — Zelo potrebna je tudi cesta do umetnega jezera. Obiskovalci prihajajo večinoma z lastnimi vozili in jim^je treba omogočiti, da pridejo prav do jezera. Samo za to delo je letos predvidenih okroglo 3 milijone din. Letos prav tako nameravajo izboljšati razsvetljavo v vasi in izvesti nekatera druga manjša dela. Posebno vprašanje pa je cesta na Možjanco. Ta cesta je zelo slaba in jo je treba urediti. Prebivalci to zahtevajo že dalj časa na zborih volivcev. Prav tako je treba v vasi Možjanca urediti javno razsvetljavo. Toda sredstev za vsa ta dela letos ni dovolj. Zato bodo morali domačini sami prispevati z delom in materialom, da bi se naredilo to, kar je najnujneše. Prebivalstvo je to tudi pripravljeno storiti. -1. c. Hlev dveb nodii Bled Splošne ugotovitve o poslovanju turističnih organov so pokazale, da obstoj dveh različnih turističnih podjetij v enem kraju bolj zavira kot pospešuje razvoj te panoge gospodarstva. To so ugotovili v več krajih na Gorenjskem, med drugim tudi na Bledu. Tu sta namreč obstajali dve podjetji: Triglav in Kompas. Praksa je pokazala, da bi zahtevam brez- Presežen načrt v turizmu in gostinstvu Bled Petletni perspektivni načrt turizma in gostinstva je bil na Ble- PRVE LOPATE Kranj, 5. aprila. Prebivalci stanovanjske skupnosti Gorenja Sava v Kranju so danes začeli s prostovoljnim delom. Danes, prvi dan so z lopatami in krampi očistili za začetek prostor za tovarno Iskro. V nadaljnjem delu nameravajo urediti otroško igrišče, zelene trate, posuti tamkajšnje poti in ceste ter olepšati okolje. Tako so sklenili na zadnjih sestankih hišnih svetov in sedaj, ko se je pokazalo ugodno vreme, so brž začeli i delom. du že z zaključkom uspešne sezone 1959 presežen za celih 45%. To je za blejski turizem nedvomno velik uspeh. K takšnemu rezultatu je največ pripomogla bogata lanska sezona. Tudi prodajna vrednost gostinskih storitev se je ustrezno s porastom števila gostov povečala, in sicer za 25 % v primerjavi z letom 1958. Skupno število domačih in tujih gostov je v letu 1959 znašalo nekaj več kot 112.000. nočnin pa je bilo 202.605. Število nočitev je v primerjavi z letom 1958 poraslo za 12.2 %. Tudi odstotek izkoriščanja turističnih zmogljivosti je minule tri sezone stalno rasel in je v sezonskih mesecih 1959. leta dosegel že 50 odstotkov. -jb hibnega in ekspeditivnega poslovanja v sodobnem turizmu moglo zadostiti eno dovolj močno podjetje te vrste. Po temeljitih razpravah s prizadetimi turističnimi organizacijami in avtoprevozni-škimi podjetji so končno odločili, da se dosedanja turistična agencija Triglav z vsemi poslovalnicami združi s Kompasom. Predlog o pripojitvi je obravnaval in sprejel na zadnji seji tudi občinski ljudski odbor na Bledu. -jb DELAVCI IZ SOSEDNJIH REPUBLIK NA PRAKSI Škofja Loka Že več kot pol leta je v Gorenjski predilnici na Trati zaposleno 35 Črnogorcev in 14 Makedoncev. V Slovenijo so prišli zato, da se v Gorenjski predilnici priučijo in kasneje to znanje uporabijo v novi bombažni predilnici, ki jo gradijo v Strumici v Makedoniji. V podjetju so za te ljudi pripravili razne tečaje z različnimi temami. Razen strokovnih predavanj poslušajo tudi predavanja o družbeni ureditvi naše države, o samoupravljanju v podjetjih itd. Crnogorci se bodo po končani praksi vrnili v Titograd. kjer gradijo tekstilni kombinat. Vsi, večinoma mlajši ljudje med njimi tudi nekaj deklet, bodo pridobljeno znanje lahko uspemo uporabili na svojem novem delovnem mestu. OSVHSCHVALEC mali oglasi Iščem žensko — najraje starejšo, ki bi v dopoldanskem času pazila na otroka. Stanovanja ni v hiši. Ostalo po dogovoru. Vili Novak, Planina 23. Kranj 1213 Ali hočete 10.000 din. Nič drugega ni treba storiti, kakor pozanimati se, kdo odstopi enosob-no stanovanje (sobico in kuhinjo) starejšima zakoncema brez otrok; ves dan službeno odsotna. Stanovanje je tudi lahko do 4 kilometre iz Kranja. Lastnik stanovanja dobi poleg tega še 40 tisoč dinarjev nagrade. Ponudbe oddati v oglasni odddelek pod ►►Zelo nujno« 1215 Prodam kravo, ki bo v I kem teletila. Ljubno 4, Podnart 1246 Kuhinjsko opravo, rabljeno, v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. 1247 Prodam NSl Maks 250 cem s prevoženimi 27.000 km. Gospo-svetska 8, Kranj 1248 Prodam radio Savica Peter Sever, Titov trg 23, Kranj 1219 Prodam gume 600 Xi6. Spodnji Brniki 25. Cerklje 1250 Prodam seno in otavo. Naslov v oglasnem oddelku 1251 Prodam ugodno skoraj nov štedilnik - desni na 2 in pol obroča (rinka). Sp. Duplje 54 1252 Prodam rabljen italijanski moped znamke Moskito s tremi pt< stavami za 2 osebi. Naslov v oglasnem oddelku 1253 Prodam moped »Slmson« s prevoženimi 3000 km. Cena 75.000 din. Naslov v oglas. odd. 1254 Prodam 250 kg zgodnjega ie-menskega krompirja. Jezerska 44, Kranj 1255 Inozemski radi« Rlaupunkt, dobro ohranjen, prodam za 20.000 din. Cesta JLA 32, Kranj 1256 Prodam motorno kolo TMZ. — Naslov v oglasnem odd. 1257 Prodam seno in otavo — 1000 kilogramov. Naslov v uglasnem oddelku 1258 Prodam R mesecev brejo telico. Podbrezje 86, Duplje 1259 Prodam več zazidljivih parcel na Kokrici blizu avtobusne postaje. Naslov v oglas. odd. 1260 Prodam sedem mesecev stare lovske pse terijerje. Sp. Brniki 36, Cerklje Pri Kranju 1261 Prodam razno pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku 1262 Ženska /. nekaj premoženja gre v skupno gospodinjstvo moškim, starim 60 do 65 let. Ponudbe oddati pod »Takoj- 1263 V najem dam travnik in nekaj njiv. Posavc 12, Podnart 1261 Starejšemu moškemu nudim hrano in stanovanje. Pomagal bi mi na kmetiji. Ostalo po dogovoru. Posavc 12, Podnart 1265 Iščem starejšo žensko ali upokojenko. Naslov v Oglasnom oddelku 12615 Tovarniški delavki nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Prebačevo 41 1267 Našel sem usnjen jopič. Naslov voglasnem oddelku 1268 Podpisani Stanko Hrane i ; Ijam, da nisem plačnik dolgov Anice Itračič. Opozarjam vsakogar pred nakupom. Stane Bra-čič, Zg. Bitnje 29 1269 Kupim motorno kolo do 350 kubičnih centimetrov. Odplace-val bi po 6000 din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku 126(1 Prodam niulsino kol« »Pano-nia«. Nakl« 107 -1271 Prodam konja 2 leli starega. Naslov v eglasno&l »ddelku -1272 Prodam televizor z anteno znamke RFT z dvema r.vocniko-ma in telekomando. Ponudbe oddati v oglasni oddelek -1273 Pošten moški išče skromno sobico v bližnji okolici Kranja. Za uslugo bi pomagal. Ponudbe oddati v oglasni oddelek -1274 Prodam slamo. Nasovče 28. Komendo -1275 Prodam ali dam v najem posestvo vseh kultur z gospodarskim poslopjem. Sušnik Neža, Slatna 11, Begunje na Gorenjskem -1276 POPRAVEK Pri zahvali za pokojnim Bu-kovnik Andrejem se pravilno zahvaljujejo: Žalujoči: Zena s Uelenco, sinova Tone in Fran-celj, hčerki in Angela z. družinami. kino Jesenice »PLAVŽ«: 7 m B aprila ital. film -SKODA DA SI TAKA-. Dovje: 7. aprila franc. barvni cinem. film »TAMANOO«, Bled: 1!. aprila ob 20, uri amer. cinem. film »TRIJE KV1NI OBRAZI-. Radovljica: 7. aprila ob 17.HO m 20. uri nemški film dekle ROSEMARIE-. 8. aprila ob 20. uri pa amer. barv. cinem. film »ARRIVEDERĆJ ROMA«. Kropa: 7. aprila ob 19.30 uri polj. film »BLAGO«. MLADA RAST Na n *i L v r i e h i Rdor noče ubopaii U U d II V T I 1 Ijll 1 Živela sta bratec in sestric. M. Petelinček in Piska. Stekel ie P NA LOVU Kdor si pozorno ogleda ta prizor z lova, bo odkril osem napak. Rešitve bomo objavili v nasled nji številki trie a: Petelinček v vrt in začel kljuvatt zeleno grozdičje. Piska ga je svarila: »Nikar ne jej, Petelinček! Počakaj, da bo grozdičje dozorelo.* Petelinček je ni poslušal. Klju-val je in kljuval in se tako na-zobal, da je komaj prišel domov. »Ah,* je stokal Petelinček, »kako sem bolan, sestrica, kako bolan!" Zavrela je Piska Petelinčku čaja, mu dajala toplih obkladkov — in je minilo. Ozdravel je Petelinček in odšel na polje. Tekal je, skakal, potem pa razgret stekel k studencu, da bi se napil mrzle vode. Piska ga je svarila: »Nikar, Petelinček! Počakaj, da se ohladiš!" Toda Petelinček je ni ubogal, napil se je hladne vode — in 7.e ga je kuhala vročina. Piska ga komaj privlekla domov. Nato ]t stekla po zdravnika. Ta mu 1* zapisal grenka zdravila in dolgo je moral Petelinček ležati v p0' stelii. Do zime je Petelinček ozdravel in videl, da je rečica pokrita z ledom. Zahotelo se je Petelinčku, da bi se šel drsat. Piska mu je govorila: »Oh, počakaj, Petelinček, p0' trpi, da reka dodobra zmrzne. Zda i je led še tenak, utonil boŠ'-* Petelinček pa setrice ni ubogal-Zadrsal se je po ledu. Zahreščalo je in Petelinček se je znašel v va~ lovih. Nikoli več ga niso videli. S čim in kako so jedli v starih časih? Krožniki in vilice so se pojavili komaj pred 300 leti, a ne r vsaki hiši, temveč samo po gradovih. Takrat so jedli z rokami in jih ni bilo prav nič sram broditi z vso petorico prstov po skupni skledi. Na to. da je to nehigienično, seveda, sploh niso niti pomislili. Pa tudi nožev ni bilo mnogo, dva ali tri za vso mizo. Kar naprej so se morali gosti obračati k sosedu in ga prositi, da bi jim dal nož. Krožnikov sploh ni bilo. Namesto njih so imeli gostje velike, okrogle kose kruha. Prve vilice so izdelali v Angliji. V letu 1608 je bival v Italiji neki bogat Anglež. Ko je potoval, je pisal dnevnik in beležil vse. kar se mu je zdelo čudno in važno. — Med drugim je bilo v dnevniku zapisano tudi tole: -.Ko Italijani jedo meso. se poslužujejo nekakšnih vil iz železa ali jekla. Kranj »STORZlO«: 6. aprila ob 10. uri matineja amer. barv. cinem. filma »PREPOVEDANI PLANET«; ob 16., 18. in 20. uri prav tako amer. barv. cinem film -PREPOVEDANI PLANET — 7. aprila ob 10. uri matineja angl. barv. filma »MED LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE-, ob 16.. 18. in 20. uri ital. cinem. film • ZDRAVNIK IN MAZAC«. -.1. aprila ob 10. uri matineja in ob 16., 18. in 20. uri ital. cinem. film -ZDRAVNIK IN MAZAC«. - V soboto. 9. aprila ob 10. uri matineja ital. cinem. filma ZDRAVNIK IN MAZAC, ob 16., 18. m 20. uri ital. barv. cinem. film "RIMSKI-: ZGODBE«, ob 22. uri pa premiera nemškega vohunskega filma -DEKLE ROSE MARIE- Primskovo TRIGLAV«: V M trtek, 7. aprila ob 19.30 uri angl. barv. film -MED LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE«. Stražišče »SVOBODA«! 7. apr ob 18. in 20. uri franc. film OB-SESIJA. Naklo: 6. aprila ob 19.30 uri franc. barv. film »OPSESIJA-, v soboto, 9. aprila ob 19.30 uri pa premiera jugosl. nima »TE NO Cl«. Skolja l.oka SOKA-: K apn la umor. vistav. film »V SENCI V PSA L-. Železniki »OBZORJE B 1« B aprila ob 20. uri amer. barv. tlim »ENA ZELJA-. Kamnik »DOM-: 7 aprila oh 17.15 uri franc. film -MOJ STRIC«. 8. aprila ob 17. in 20. url angl. film »VREZl NJENO IME S PONOSOM-. včasih pa tudi iz srebra. Italijanov nikakor ne moreš prisiliti, da bi jedli z rokami. Pravijo, da je jesti z rokami grdo, ker vsi ljudje nimajo čistih rok.« Preden je zapustil Italijo, si je Anglež nabavil take »vile«. Vilice, ki si jih je kupil, so bile kaj malo podobne našim vilicam. Imele so samo dva roglja, a ročaj, ki je imel na kraju •kras, je bil prav majhen in ne mnogo daljši kakor roglji. Ko je prišel domov, je prijateljem in znancem pokazal vilice. Vsi* so strmeli vanje in se navduševali nad elegantnim izdelkom, vendar so si bili vsi edini, da so Italijani veliki čudaki, kajh zelo nerodno je jesti z vilicam'-Tako je minilo 50 let. preden s0 prišle vilice v Angliji v modo. Skoro isti čas kakor vilice sta prišla v modo tudi krožnik i" za njim prtič. Pri nas sta se P°~ javila konec 17. stoletja. Prehranjevanje živali Začnimo z lisico. Ni izbirčna, vse ji tekne, čeprav je velik mesojed. Ljubi sadje, zlasti grozdje, lovi žuželke in liže med. Najljubša ji je perutnina, domača, fazani in jerebice. Strastno lovi miši, za košček sveže divjačine pa se mlade lisičke stepejo na življenje in smrt. Medtem ko lisica uživa pri izbiri hrane, je njen sorodnik volk pravi požeruh. Zanj je meso edina hrana. Kdo bi verjel, da tolaži nerodni medved ivoj dobri tek z. jagodami, borovnicami, mravljinci. V gozdu izkopava pod prepere- POT NA JU/NI TEČAJ Neka ekspedicija je dosegla južni tečaj in se vrača domov. Potuje najprej sto kilometrov točno proti severu, potem 100 kilometrov točno proti zahodu. Ko opravi ti dve poti, pa se mor« i/, nekega razloga nemudoma vrniti na južni tečaj. Kn tero smer mora ubrati in koliko kilometrov poti mora opraviti, da pride najhitreje do tečaja? Rešitev: ekspedicija mora točno proti jugu in jo čaka 10 km poti, da pride do južnega tečaja. Pri tem si namreč ne smemo pred itai i jati obeh 100 kllomel i nI; ili prog kot stranici trikotni!-, i na ravnini, marveč moramo pomisliti, da ima zemlja obliko krogle. RCBUS limi panji gliste, ličinke, ('mrlje-spomladi se hrani s sočno travo, obira mlade poganke. v jeseni pleni sadovnjake, otresa hruške in polni trebuh z mlečno koru' zo. Med je njegova največja sla' Ičica, Jelen in strnad najboU upošteva mlado Žito. Zoreča k°" ruza in-mlečni oves pripla#ta jelena, ki vso zimo išče v gozd" bukov in hrastov žir. Veverl** ves dan gloda, najraje oreh 'n lešnik. Jajca in mladi ptički J° izgubljeni, če nanje naleti. Tod" veverica je najljubši plen kun«'-ki jo v vrtoglavem lovu prcfJa' nja po drevju. Vidra uživa največji sili žabe in kuščarja« sicer pa so njena edina h';in'1 ribe. Ris in divja mačka sta ! 11' sojedca, ki lovita bolj iz stra^1 kot zaradi mesa. — Pravijo, imajo zajčki najraje ohrovl In kolerabico. je$eT* glavna hrana so žuželke; lovi Pa tudi miši in podgane, kusčarj in kace. Mlada divja prru<'1,;1'! in zajčki tudi niso varni P|(( ježem. MRAVLJA IN GOLOBICA Mravlja pride do potoka, d«1 se napije vode. Pljuskne val BJ jo odnese s seboj. Prav leda.i mimo letela golobica in. ko vl1 '." da se mravlja utaplja, ji sl),,s vejico, ki jo je nosila v klj,,,|l'[ Mravlja zleze na vejico i» reil mokre smrti. Nekaj dni zatem Je lov«'«' "'' stavil mrežo, da bi ujel K0'"', biro. Ko se mravlja zav«'. k 1 IbVec kani. se prikrade do HJ* _ in ga vseipne v nogo. Lovec i'° skoči in Izpusti mrežo, golob'"1 pa prtine In «»«ii«-ti. gledališče PREŠERNOVO GLEDALlACE KRANJ Petek, 8. aprila ob 20. uri Ku-ludjič: »USODE« izven. Občinska revija dramskih družin, prireja KUD Dijaški dom. UGANKI Razni obrtniki, mali m veliki delajo z rokami. Ali kdo med vami ve za obrtnika, čigar je odlika, da izključno m samo dela vedno le z glavo? (.).).\uy) Koliko zrn prosa gre lahko v en litrski lonec? (ujod .)f trp i>>|i|ojJ ZA KRATI K ("AS PO OVINKU >/c bilo danes kaj nove$<* šoli, Jurčck? Je bil kdo zaprt »O ja, so bili." »Kdo pa>> • Miha, Stanko, fožek, Wl Tončka, Milan in jaz." OTROŠKI Jane/, opozori Mihca: delnik ima luknje!' ^ Mihec: »To je čisto vred*- -g Kako pa naj sicer vetu, ''■< )ivhalo deževati!' »Oče: Tonček, kolikokrat ^ ti že rekel, da nv piskajf* Tonček: »Šestkrat, oče.* R0G 44 ?REDA, 6. APRILA 19G0 V(>HUNSKI SATELIT NI BIL USPEŠEN Iz Cape Canavverala v Floridi *° skušali izstreliti v vesolje sa-Pt. ki naj bi imel nekakšno ^nunsko nalogo. Poskus se je POPolnoma izjalovil, ker kombi-IJ-rana raketa »Atlas-Agena« ni ovala. Raketa s satelitom je del Padla Ko so psi opazili volkove, se je vnela prava borba. Volkovi so zavijali in psi lajali. Gospodar se je prebudil, zgrabil puško in pomeril. Po prvem strelu so se volkovi zaceli umikati. Na »bojišču« je obležal samo eden in še to je bil — pes. v morje. Namen vohun-Sa satelita je bil, sporočiti r^rtskim vojaškim predstavni-kaj se dogaja v tujih dr- NOVA DOGNANJA NA ZEMELJSKI SKORJI skorja je sestavlje- ni dveh poglavitnih slojev: na j"^' sega do globine 14 kilome-0v, drugi na do 40 kilometrov. 0 So ugotovili sovjetski znan-. *en'ki. ki so uporabili pri razmah metodo tektonskih po- S», ki D°enal so jih izzvali umetno. ! so, da je drugi sloj naj- ^loblJi del zemeljske skorje, pod Perini je že sloj, ki pomeni ^av , ^ljsk j, — med skorjo in jedrom. av tako so ugotovili, da ze- debel: a skorja ni povsod enako NOV TIP AVTOBUSA Sovjetski zvezi preizkušajo °v "P avtobusa, kd ga ne po-^ia eksplozivni motor, temveč ! °*ka turbina. Ta žene avto-s Pfi polni obremenitvi s hi- Radioaktivni prah, ki se dvigne v nebo po vsaki poskusni eksploziji atomske bombe, ostane v višinah zelo dolgo. Ker je v tem prahu tudi dosti stroncija-90, ki posebno škoduje človeškemu telesu, je radioaktivni prah lahko zelo nevaren osebju na letališčih, ki skrbi za sodobna reaktivna letala; le-ta namreč letajo v velikih višinah pa se radioaktivni prah nabira po njihovih zunanjih površinah. Mnoge letalske družbe so zato že uvedle obvezen specialni postopek čiščenja letal, ki pristanejo po poletu v vLsoki atmosferi. Sedaj raziskujejo tudi to, koliko radioaktivnega prahu prodre med poletom v notranjost letala in kako bi bilo moči morebitno nevarnost za ljudi v letalih. TONE SVETINA LOVCEVA HCI Riše Milan Bati sta 121. Drugi dan je prišel Nek. V veži je zavpil na ves glas: »Kje ga imate v imenu zakona!« Volkun je sam odrinil duri in planil k Boštjanu. Boštjan se mu je oglasil v izbi. »Vse vem. Boštjan. Uh, da ni bilo Neka,« je zatulil in srepo pogledal. »Mlatila bi jih kot snope.« Potem je Nek izvlekel iz koša steklenico. Pila sta, Nek pa je zaupno postregel z novicami. Zvedel je bil, da je šel Herman z Minko na petelina in da gredo čez tri dni na Sleme spet skupaj na ru-ševce. Boštjanu se je zmračil obraz. 122. Bila je viharna pomladna noč. Votlo je bobnelo in dež je pljuskal po skodlasti strehi. Boštjan je strmel skozi okno in razmišljal. Tujec, polizanec mil bo vzel dekle. Cerau si ne bi dekle priboril? Zakaj bi popustil. Užaljeno samoliubje je podžgala misel, ki jo je zanetih Nek. Pojdi, počakaj ga na grebenu Orlove stene in osmodi mu nekajkrat čez glavo. Srce mu bo padlo v hlače, je dejal Nek. »Streljal bom nanj« se je odločil. Streljal bom, in če bom streljal, ga lahko tudi ubijem!« Blisk mu je vzel vid. Treščilo je prav blizu, da se je bajta kar stresla. 123. Dva dni se je držal doma, potem pa se je proti večeru odpravil. »Boštjan, bolan si, ostani doma.« mu je branila mati. Ni je poslušal. Zajokala je n». pragu in vpila za njim: »Očeta se spomni Boštjan, očeta, ki se ni vrnil! Ne izzivaj nevarnosti!« »Zdravi ostanite, in če me bo kdo iskal, recite, da že ležim bolan.« Vzela ga je noč. Hodil je naglo. V temnih lesovih so se klicale sove. Strmina je rastla. Ko je prišel na snežene zaplate v golicavi, je posvetila luna. Prespal je v svojem stanu. V zgodnjih jutranjih urah ga je lizal jelen. ^jo 160 km na uro. Ce se bo-^ Poskusi obnesli, bo začela . Hska avtomobilska industri-to,SeriJsko izdelovati to vrsto av-rJ**°V, ki se bodo posebno ob-t!ili na dolgih vožnjah. Tretji umetni planet Viseči metro Ve v°iin Jovič, kmetijski dela-ns° N vasi Svinjara je prinesel i> lr6 v Mitrovico 2 krompirja veda DVA KROMPIRJA — 8 kg v Pn« teže 8 kg in 75 dkg. Se-l<%r take!?a krompirja ni bil° 0 Prodati. jj^Janimi krompirji samo ta ^a Prerasla v velikana, medtem „ So vsi drugi ostali dosledni n'niivo je, da sta med vsemi vojj drob„ vrsti, se pravi, ostali so Neko AL V TROP VOLKOV , ke noči se je prikradel trop Vič k hiši Marinka Djordje-y v vasi Vali pri Babošnici. Naše osončje je nedavno tega dobilo še tretji umetni planet: ameriškim raketnim strokovnjakom se je 11. marca posrečilo izstreliti iz Cape Canavverala koz-mično raketo, ki je uspešno premagala silo zemeljske privlačnosti in je pognala v medplane-tarni prostor umetni satelit »Pioneer V«. Le-ta je s tem, da se je iztrgal območju zemeljske privlačnosti in zakrožil na pot okoli sonca postal pravcati planet našega osončja, ki ima med svojimi — pravilnimi — planeti že dva podobna »gosta«: prvi umetni satelit našega osončja je postal Lunik I, ki so ga sovjetski strokovnjaki izstrelili lani 2. januarja, dva meseca pozneje — 3 marca — pa se je prvemu pri- družil še drugi umetni satelit ameriški »Picneer IV«. Najnovejši uspeh ameriških raketarjev sicer ne pomeni nič posebnega na področju izstrelje-vanja umetnih satelitov, je pa zato toliko pomembnejši, ker so z njim dosegli nov »rekord« v radijski povezavi na zelo velike razdalje. Sovjetski »Lunik I« je oddajal razločne signale še iz razdalje približno 620.000 km od zemlje, »Pioner V« pa je (po zadnji sporočilih) sporočal podatke Iz razdalje 660.000 km. Najnovejši ameriški satelit tehta ojkoli 45 kg (za primerjavo: »Lunik I« je tehtal 361 kg, »Pioneer IV« pa komaj 6 kg) in naj bi na svoji poti okoli sonca križari! tir, ki po njem potuje ve- li |J jjttskafom »Trst«, ki g;« vidite na sliki sta švicarski znanstv rr»ariški častnik Donn VValsh, dosegla globino morja 11.521 m poglavje enik Jack Pickard in ameriški in odprla s tem znanosti novo nera. Tudi v tem je razlika med dosedanjima umetnima planetoma, ki sta zaokrožila na pot okoli sonca med Marsom in Zemljo ter med »Pioneerjem V«, ki je torej postal »notranji« umetni planet (Vnerin ker je bližji Soncu od Zemljinega). Napravam v »Pioneerju V« dovajajo pogonsko energijo posebne silikonske celice, ki so nameščene v obliki nekakšnih lopatic na zunanji strani satelita in izpreminjajo sončno svetlobo v električno energijo. Po računih strokovnjakov naj bi »Pioneer V« obkrožil Sonce v 295 dneh. ZA RAZVEDRILO UPRAVIČENA JEZA I.epa mlada tajnica privihra vsa besna iz direktorjeve pisarne. »Kaj se je pa zgodilo?* jo vprašajo drugi uslužbenci. »Pomislite: direktor me je vprašal, če sem zvečer prosta!* »Saj to je vendar lepo, da te /C hotel povabiti.* »Kaj povabiti! Ko sem rekla, da sem prosta, mi je dal tehle 30 strani, naj jih pretipkam!* NERODNO POVEDANO »Obtoženec mi je rekel, da sem osel. Imam priče, ki to lahko potrdijo.* KAVBOJSK1 PRETEP »Zlomka Joc,* pravi gost na divjem Zapadu krčmar ju, »od kdaj si pa začel posipati tla z žaganjem?* »Kakšno žaganje!* odgovori krčmar. »To so ostanki pohištva po sinočnem pretepu.* V pariškem predmestju Or-leans je začel obratovati viseči metro. Vagon iz aluminija drsi po železni tračnici nekaj metrov nad zemljo s hitrostjo okoli 100 km na uro. V vagonu je 32 sedežev in 91 stojišč. Izkušnje kažejo, da je viseči metro hitrejši in predvsem mnogo cenejši od podzemske železnice. Kilometer visečega me-troja, vključno z vsemi potreb- la Egiptovski tisk je zabeležil pred nedavnim čuden pojav. V zraku nad Kairom je bil tako močan električni naboj, da so posredovale lokalne radijske oddaje tudi kovinske žaluzije (rolete) pri trgovinah. Marsikoga je premagala radovednost in je hotel pogledati za žaluzije, če je nemara tam kakšen zvočnik. Kakor hitro pa so se dotaknili žaluzije, jih je oplazil močan električni udarec. UTEMELJENA ODPOVED »Admiral-Bar« na Dunaju je s časopisnimi oglasi iskal dame, ki bi »s plesom lahko prepodile skrbi gostom«. Na oglas se je prijavilo precej kandidatk, vendar so sprejeli samo eno, ki je imela tudi zelo prijeten glas in bi torej svoj ples lahko spremljala tudi s 'petjem. Toda že po dveh dneh je pevka in plesalka odpovedala delo. Odpoved je utemeljila takole: »Odpovedujem, ker ni pevke ne plesalke na svetu, ki bi s svojo pesmijo in plesom lahko prepodila skrbi vašim gostom, ko zagledajo račun.« nimi instalacijami, stane 12 do 15 milijonov novih frankov, medtem ko kilometer podzemske železnice, ki ji Parižani pravijo metro, stane od 70 do 100 milijonov novih frankov. Vrata, sestavljena iz 365 delov Takšna vrata so v hiši Paše Sokolovića v Šemarinu pri Pljev-lju. Sodijo, da je bila hiša zgrajena v 16. stoletju. V njej je bilo sklenjenih mnogo važnih sklepov za velik del Sandžaka, v njenih kleteh pa so bili obglavljeni mnogi svobodomiselni pod-ložniki, ki se s temi sklepi niso povsem strinjali. Posebno pozornost na tej hiši pa vzbujajo vrata, sestavljena iz prav toliko delov, kolikor ima leto dni — se pravi iz 365 delov. Zaradi njih, kot zaradi arhitekture zgradbe je hiša pod zaščito zavoda z spomeniško varstvo. Znanstveniki na neki ameriški oceanografski ladji so opazili, da ima naš planet razpoko, ki je dolga približno 80.000 km. Njena dolžina je presenetljiva, saj je skoraj dvakrat daljša od ekvatorja. Ob tej vijugasti razpoki so razporejena vsa vulkanska področja zemlje. Z opazovanji in merjenji pa so naleteli tudi na nenavadno odkritje: na dnu Atlantskega oceana so naleteli na pravcate hudournike blata, katerih hitrost je večkrat večja od 90 km na uro. •Vr;, lejjjj ' naj pobere fajmoštra z njegovimi konji vred! kova se je ie razvnemal, »že dve ni pokazal beliča, danes pa, ko sem mu rešil - '"in-, me je terjal /a levdnino za tisto njivico, ki jo '*\x\\y SaJ\,n "<•■.. Sel Dri 'si bokal '■alo!.. j|. rekel kovač. -Dam jaz za bokal. Alo. Irša. vase kislice vHi,|i ')IVMi«,o je prišel kai/ar llcpai Kmetic so se spogledali, j'h j,'. S,) 'n se /.icdi odpravljati, kajti po/nali so Kcparja. On VaJal tako na gradu kakor v farovžu. •'št," s° slopili na dvorišče, se jim je nudil čuden prizor. FaJ-<>ti„vv,'s rdeč v obraz krilil z rokami, kakor bi se otepal Pri...!" " 11 ' VSC grlo drl nad Hribarjevim hlapcem, ki je 5' r,,,,''i»i deseti h"vn,'!!k("1 M»'. da (doni „(!A gospoda. D',ljaii,,m"?- '<• ugovarja na grad!-- je bilo slišati du- '.JUtj ...... Je ugovarja! hlapec. "Meni je gospodar uka/al pri Vn*Hi „,),,n kot vsako leto. In pocenili na grad? Saj tja nismo "lk»li! »Jb tako ukazujem!« je kričal župnik. v... "i i«-!« °»r V "r''mi i,v kruli,- se je odre/al hlapec, skočil na S, ■ ', 'n pognal proti domu. so S(. spravili nad Hribarja,, je rekel Lenart, obrnjen "'o je začetek svobodo Jakovega konci k C"" »Ta je že bil. Na njegove svadbe dan . . .« je menil Trpin in se pomenljivo nasmehnil. Gaber pa je potegnil Trpina za rokav in mu šepnil: »Pojdimo že, pojdimo!« III. Tisto soboto pred žegnansko nedeljo se ie pri Hribarju oglasil Repar. Hribarjeve ljudi ie našel za hišo na njivi, kjer so hiteli pospravljati zadnjo ajdo. »Repar prihaja,« je zinil hlapec. Gospodar se je uzrl. »Kaj ho dobrega, Repar?« je /aklical kajžarju, ki se je počasi bližal vozu. Pod vozom je zarenčal Pcrun in se hotel pognati v prišleca, pa ga je gospodar zadržal. »Kaj bo dobrega?« je ponovil Repar. »Ne vem, ali bo dobro — ali kaj. Res, ne vem! Le to sem ti prišel povedat, da pridi v l i ncdel.jck zjutraj na grajsko oskrbništvo. Tako ti naročajo gospod oskrbnik Herman. Po teh besedah se je obrnil in odšel. »Glej jo no prevzetnost!« je vzkliknil hlapec. »Hodi, kakor da je vse njegovo.« Hribar se je samo trpko nasmehnil. V ponedeljek zjutraj se je svobodnjak odpravil na grad. Mahnil jo je kar po bližnjici, da ne bi izgubil preveč časa, kajti jesenskega dela je bilo v i/obilju. Nič kaj lahko mu ni bilo pri srcu. Obhajale so ga temne slutnje. Nekaj dni po tisti nesrečni svadbi ga je obiskal Vrh. Še enkrat sta govorila o Alenki, ki ji morala prezgodaj umreti In tedai mu je Vrh zaupal, da titti visoki, sloki razbojnik z verižno srajco, ki mu je bil ranil lice, ni mogel biti nihčr drug kakor grof Harold. In potem konec svobodne Gaberce! Čeprav je ljubil le Alenko, je bil n i željo starega Gaberčnika pripravljen vzeti Zaliko, samo, da reši Gaberco. Pa je prehitel šepavi jajmošter njega, počasneža. In to ga ni WUnO jezilo. V t ike misli zatopljen je prispel do Gaberca. S poti je zagledal ni vrtu v doslej nepoznano nošo oblečenega človeka, ki je v tujem jeziku nekaj vpil nad otroci. Repar pa je stal pod staro češnjo in se pogovarjal z deklino dvajsetih let bolj s kretnjami, kakor z besedami, ker ni znal tujega jezika. Tako, tako, je postal Hribar ves bridek. Zaliko so zaprli v klošter, pobrali kar je bilo vrednega, hišo in zemljo pa izročili temnic ptMepeuetL Kdove od kod ga je prineslo? No, in kar prav, da vem, s kom vse se druži ta Repar! Tako je dospel v grad. Stopil je na oskrbništvo. V pisarni, ki je bila prostorna sobana in bila obenem tudi sodni prostor, ie sedel čokat človek lisičjega obraza in gladko obrit. Rdečkasti nos in krvavo podplute oči, vse to je precej zgovorno pričalo, da ie mož prijatelj zlate kapljice. Čeprav bi mu jih človek po obrazu ne prisodil štirideset, je bil zaradi pleše in zgodaj osivelih redkih las videti mnogo starejši. Ko je Hribar vstopil, je oni listal po debeli knjigi. «No, si vendarle izvolil priti.« ie posmehljivo ogovoril svobodnjaka. »Le bliže, le bliže, da se pomeniva o marsičem!« ga je povabil in mu ukazal sesti. Hribar je sedel j občutkom obtoženca na dolgo, zaprašeno klop. Dobro se je zavedal, da je ta prostor, kjer sedaj sedi, tisočkrat preklet od podložnikov, vendar je sklenil, da se bo poti u m no držal. »Ali veš, zakaj smo te poklicali?« je čez čas vprašal oskrbnik in pogledal iznad knjige. »Pravzaprav natančno ne,« je odvrnil svobodnjak. »No, ti pa jaz povem,« je z zlobnim nasmehom nadaljeval »skrbnik. »Samo prej moram nekaj vprašati. Ali ti je namreč znano, da je o svetem Mihaelu gorjanski župnik tvojemu hlapcu uka/al odpeljati cerkveno desetino sem gor?« Hribar je prikimal. »In zakaj je ni takoj pripeljal?« »Ker je vedel, da ta sprememba še ni znana meni.«« »Ti je hlapec povedal, ko se je vrnil?« »Povedal.« »In zakaj nisi opravil /upnikovega ukaza?« »Zato, ker meni o tej spremembi nihče še nič na znanje ni dal,« je mirno odvrnil Hribar. 42 .7 314204663984 6 1 Ki GORENJSKEJ SREDA, 6. APRILA !•* Te dni po sveto DE GAULL V LONDONU V torek, 5. aprila, je odpotoval na uradni obisk v Veliko Britanijo francoski predsednik de Gaull. Čeprav uradno označujejo ta njegov obisk kot protokolaren, bo imel predsednik vsekakor tudi politične razgovore z britanskimi državniki. Obisk predsednika de Gaulla je še posebej pomemben zato, ker neposredno sledi razgovorom de Gaulla s sovjetskim ministrskim predsednikom Hruščevom in britanskega ministrskega predsednika Macmillana s predsednikom ZDA Eisenhowerjem. ZA NOVO UREDITEV Afriški nacionalni kongres je v ponedeljek objavil sporočilo, v katerem predlaga, naj bi sklicali novo nacionalno konferenco, na kateri bi bili na popolnoma demokratični podlagi zastopani predstavniki vsega prebivalstva. Na konferenci naj bi položili temelje nove ureditve Južnoafriške unije. Predvsem bi bilo treba zagotoviti enakopravnost vseh državljanov ne glede na raso in odpraviti sedanje nenormalno stanje in rasno razlikovanje. PO OBISKU Predsednik sovjetske vlade Hruščev je po povratku z obiska v Franciji, v ponedeljek popoldne govoril na zborovanju v Moskvi. V svojem govoru je poudaril, da je bil njegov obisk dovolj uspešen in da so bili njegovi razgovori z generalom de Gaullom prijateljski, zelo tehtni in zelo koristni. Čeprav se v nekaterih najvažnejših vprašanjih francoska in sovjetska gledišča popolnoma ne ujemajo, se je vendar pokazalo, da v medsebojnem pojmovanju večine vprašanj ni večjih razlik. NOVA DRŽAVA V Parizu so v ponedeljek podpisali sporazum o prenosu suve-renostnih pristojnosti s Franco-sko-afriške skupnosti na Federacijo Mali (francoski Sudan in Senegalija). Na podlagi tega sporazuma, ki ga bosta konec maja ali v začetku junija ratificirala parlamenta obeh dežel, bo Federacija Mali postala neodvisna država v okviru Francosko-afri-ške skupnosti. SODNA OBRAVNAVA Pred vrhovnim sodiščem DR Nemčije v Berlinu se bo 20. aprila začela sodna obravnava proti ministru v bonnski vladi Teodorju Oberlanderju. Sodili mu bodo v odsotnosti za več kaznivih dejanj, ki jih je zagrešil v času fašizma. Iz obtožnice je razvidno, da je Oberlander odgovoren za smrt tisočev ljudi, posebno Zidov. Zanimivo je, da Oberliin-der, kljub protestom javnosti, še vedno sedi v zahodnonemški vladi. TELESNA KULTURA r Brez presenečenj Za nami je prvo kolo v spomladanskem delu slovenskega rokometnega prvenstva za moške. Čeprav je bilo na sporedu nekaj odločilnih srečanj, ni prišlo do nobenih presenečenj. Zmaga Odreda nad kranjsko Mladostjo je bržkone že odločila o letošnjem republiškem prvaku. V Trbovljah sta se srečali ekipi domačega Rudarja in mariborskega Branika. S tesnim rezultatom 13 : 12 so zmagali domačini in si tako še bolj utrdili položaj na lestvici. Ljubljanski Krim je svojega tekmeca z Viča (Svobodo) gladko premagal s 15 : 8, Slovan pa novinca v ligi Ajdovščino z 18 : tj. Zadnja dva na lestvici. Kovinar in Koper, sta si tovariško razdelila točki z neodločenim rezultatom 12 : 12 in tako ustvarila še bolj nejasen položaj na lestvici. % Prihodnjo nedeljo, 10. aprila, % bo kranjska Mladost sprejela % v goste igralce Kopra. V je- % senskem delu so Kranjčani A na vročih tleh v Kopru pu- Preteklo nedeljo je bilo odigrano 14. kolo v slovenski conski nogometni ligi. To kolo je prineslo precej presenečenj, in sicer v Trbovljah je ljubljanski Krim premagal Rudarja, Kladi-var je premagal Maribor v Mariboru in Branik Ljubljano v Ljubljani. Vsekakor moramo v tem kolu nogometnega prvenstva pohvaliti kranjski Triglav, ki iz nedelje v nedeljo nabira točke. Prihodnje nedeljo, 10. aprila, potujejo Triglavani v goste k prvemu na lestvici, in sicer Mariborskemu Braniku. Tu seveda ne morejo računati na popoln uspeh. Uspeh bo že minimalen poraz ali pa pol izkupička. Le tako bodo lahko Triglavani obdržali tretje mesto na lestvici. Lestvica po 14. kolu je naslednja: Maribor 14 Rudar 14 Krim 14 Ljubljana 14 N. Gorica 14 Ilirija 14 Grafičar 14 Izola 14 19:19 36:15 14:26 28:28 28:44 16:29 10:40 13:30 9 stili tej ekipi celo točko. To- £ krat upamo, da bodo mladi 0 rokometaši Mladosti z lahko- 9 to premagali Koprčane in se 0 jim tako oddolžili za jesenski 9 neodločen izid. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da so tekme republiške lige v spomladanskem delu začeli soditi tudi gorenjski rokometni sodniki. Tako se je preteklo nedeljo kar dobro uveljavil mladi sodnik iz Kranja FELIKS KER-MAVNER, ki je sodil republiško rokometno moško tekmo Slovan proti Ajdovščina. Lestvica po 10. kolu pa je naslednja: Odred Mladost Rudar Krim Branik Slovan Sloboda Ajdovščina Kovinar Koper 10 9 0 1 225:150 18 10 7 1 2 202:166 15 10 7 0 3 172:133 14 10 6 1 3 147:145 13 10 4 2 4 172:84 10 10 4 2 4 175:186 10 10 3 2 5 138:135 8 10 1 2 7 152:204 4 10 1 2 7 139:185 4 10 0 4 6 125:196 4 Zadnje vesti DOMA. .. Beograd, 5. aprila. Na povabilo predsednika republike Josipa Broza-Tita bo prispel danes na tridnevni obisk v Jugoslavijo predsednik indonezijske republike dr. Ahmed Sukamo. Na letališču v Pulju bo popoldne sprejel predsednika Su-karna predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo. Navzoča bo tudi soproga malo upanja, da bi francoski predsednik in britanski Pre" mier odstranila politična nesoglasja med obema državama. Komentatorji sodijo. da bodo na londonskih pogovorih obravnavali vprašanja v zvezi s polnopravnim članstvom Francije v atomskem klubu. Druga pomembna tema, ki bo na dnevnem redu. naj bi bilo evropsko gospodarsko združevanje. Kakor je znano so v Veliki Britanij' že večkrat izrekli zaskrbljenost spričo pospešenega zni- predsednika Sukarna. Ta je zevanja carin v okviru skupnega trga. Ob srečanju v Londonu bo predsednik de Gaulle, kakor računajo, P°" ročal britanskemu premieru Macmillanu o pogovorih, ,C1 jih je imel pred kratkim 3 Hruščevom ob obisku le-tega v Franciji. VVashington, 5. aprila. Sinoči je imel predsednik prispela v našo državo že v soboto. Beograd, 5. aprila. Zakonodajna odbora obeh zborov Zvezne ljudske skupščine sta dopoldne nadaljevala delo. Odbor zveznega zbora obravnava osnutek o jugoslovanskih standardih, zakonodajni odbor zbora proiz- vajalcev pa končuje razpravo ZDA Eisenhovver na kongr-' o predloženem zakonu o go- su republikanske organizacije spodarskih prekrških. ... IN PO SVETU Pariz, 5. aprila. Ob de Gaullovem obisku v Veliki Britaniji izrekajo fran v VVashingtonu prvi večji predvolilni govor. Kot *e' meljni uspeh ameriške vlade je označil ohranitev mir«-Poudaril je, da so ZDA »° njeni zavezniki prispevali ■ coski časopisi v današnjih krepitvi miru kljub napetosti številkah mnenje, da je le v svetu. Branik Kladivar Triglav Sobota 14 14 14 11 11 10 9 7 61:11 43:30 23:25 33:30 23 22 13 tis Poraz Planike V gorenjskem nogometnem prvenstvu pa je bilo v nedeljo, dne 3. aprila, odigrano že tretje kolo. Tu je prišlo do dveh presenečenj, in sicer je mlada ekipa Partizana iz Nakla premagala ru-tinirano enajstorico kranjske Planike s 4 : 3. Drugo presenečenje pa je bil poraz Svobode iz Šenčurja na domačem igrišču proti Bohinju. Rezultati III. kola so bili naslednji: Bohinj : Svoboda (Šenčur) 3 : 0, Partizan (Šk. Loka proti Prešeren (Radovljica) 9 :2, Tržič : Jesenice 5 :2, Mladost Nemčiji. Na tem zaključnem proti Triglav B 4:2 in Planika tekmovanju je bila zbrana res proti Partizan (Naklo) 3 : 4. vsa evropska elita z olimpijskim PRETEKLA NEDELJA JE BILA ZAČETEK LETOŠNJE SPOMLANDANSKE ŠPORTNE SEZONE Pecar skakal najlepše TVD »PARTIZAN* fIi/ STRAŽ IŠČE PRED NOV'1" NALOGAMI itn", Za zaključek skakalne sezone so se naši skakalci udeležili tekem na 80-metrski skakalnici v Obervviessenthalu v Vzhodni LJUDJE Prisrčno IN DOGODKI dobrodošel Včeraj, v torek, 5. aprila, je prispel v našo državo predsednik indonezijske republike Ahmed Sukamo. To je že tretji obisk visokega in spoštovanega prijatelja v naši državi. Ze samo to dejstvo kaže, da so odnosi med Indonezijo in našo državo zelo prisrčni. Predsednika Sukarna spremljajo indonezijski zunanji minister dr. Subandrio, minister /a razvoj nacionalne industrije dr. Suharto, kot tudi funkcionarjev predsednika republike in zunanjega ministrstva. V času bivanja v naši državi bodo ugledni indonezijski gostje obiskali nekatere kraje v Sloveniji in na Hrvaškem. Iz Pule, kamor se je spustilo letala predsednika republike in zunanjega ministrstva. V času bivanja v naši državi bodo ugledni indonezijski gostje obiskali nekatere kraje v Sloveniji in na Hrvaškem. I/ Pule, kamor se je spustilo letalo predsednika indonezijske republike Sukarna, so visoki gostje odšli najprej na Brione, od tam pa bodo v četrtek preko Postojne odpotovali na Bled, kjer bo predsednik republike Tito priredil v čast predsednika indonezijske republike in njegove soproge, ki svetovni vojni. Ze v začetku 17. stoletja so jo zasedli Nizozemci. Od tedaj pa vse do 1915, leta so tujci neusmiljeno izkoriščali velika naravna bogastva te otoške države. Zato je povsem jasno, da renče. Bila je gostitelj delegatov, ki so se zbrali iz vseh dežel Azije in Afrike v Bandungu 1955. leta, da skupno proklamiraju težnje azijsko-afriskega ljudstva po svobodi, neodvisno- zmagovalcem in planiškim junakom Recknaglom na čelu. Na startu je bilo 80 tekmovalcev, tekmam pa je prisostvovalo preko 50.000 gledalcev. Jugoslovan Marjan Pečar je osvojil v tej konkurenci odlično 6. mesto in znova dokazal, da sodi med najboljše evropske skakalce. Njegov skok v drugi seriji te prireditve pa so sodniki ocenili kot najlepši skok dneva. Rezultati so bili naslednji: 1. Recknagcl (Vzh. Nemčija) -(77, 76 m) 226.6 točk: 2. Niemi (Finska) - (79, 70 m) 220 točk: 3. Laksoncn (Finska) — (73, 75.5) 217 točk: 4. Vitikainen (Finska)-(72,5, 71) 213 točk; 5. Lesser (V/.h. Nemčija) - (72.5, 71) 213 točk; 6. Marjan Pečar (Jugoslavija) — (70,5, 75) 211 točk; Slibar je bil 26., Zidar 32., Eržen pa ni bil ocenjen, ker je padel. JESENIŠKI ŠPORTNIKI PRED MIKROFONOM Pretekli ponedeljek so i.yn člani upravnega odbora * ^ »Partizan* Stražišče svoj £?fyfli stanek po občnem zboru. KpmiSlJa u kulturno-druž- i)ane*, saj t*oao letos su*--^, beno dejavnost pri Svobodi Jese- na pohodu z mnogimi ek-PJ' <, niče, je organizirala preteklo sre- • do zevečr, kulturno družabni večer pod naslovom »Jeseniški na začetku novega delovneg*\, dobja se je pojavila vrsta r*e nih problemov. < $ Da bo šlo delo laze od •r°*\/fi bo upravni odbor sestajal T^y vsak mesec, vodniki pa P° ^ krat mesečno. Sklenili so, da , jt kmalu pričeli s priprava'*'' j,, »Pohod ob žici okupirane Uj, Ijane*, saj bodo letos $0 Prav tako bodo začeli z vadbo za mnogoboj v va]A ^y orodju, kjer bodo zastopal* \ J, se kljub izredno ugodnim narav- sti in gospodarskem napredku. nim pogojeni in kljub velikemu naravnemu bogastvu, Indonezija gospodarsko ni mogla razviti. Bogastvo te države so črpali tujci in se z njim bogateli. Ko je razen dela Nove Gvine-več visokih je neposredno po drugi svetovni vojni Indonezija dobila neodvisnost, je bila gospodarsko nerazvita, notranje neurejena in nacionalno nei/kristili/irana. To neurejenost so s svoje strani ko-lonialisti še pndpibovali, da bi v zmedi laže še naprej uveljavljali svoje načrte. Zato od osvoboditve sem prihaja v Indonc Indonezija je danes ena izmed vodilnih sil tiste Azije, ki se je po drugi svetovni vojni otresla kolnnializ.ma ter sedaj stopa k napredku in postaja močan faktor v mednarodnih polističnih in gospodarskih odnosih. Prijateljski odnošaji med Indoneziji* in našo državo se razvijajo v obojestransko zadovoljstvo. Ze med zadnjim obiskom predsedniki Tita v Indoneziji je bilo doseženo soglasje, da se bo to sodelovanje še razširilo. V minulem letu so se izmenjale med obema državama ziji večkrat do notranjih sporov, številne delegacije uglednih dr-ki so* občasno preraščali celo v odkrite vojaške spopade. Jasno je, da so bili vsi taki spopadi organizirani iz tujine. Domače prebivalstvo je v veliki meri podpiral« in še podpira teznie svojih političnih voditljev, ki stremijo da preobrazijo Indonezijo v gospodarsko razvito državo. Jo nacionalno utrdijo in afirmirajo na mednarodnem področju. Prav predsedniku Sukarnu s svojimi sodelavci, je uspelo ure- se že od sobote, 2. aprila mudi v diti razmere v državi in jo usme Jugoslaviji, slovesen sprejem. Zadnji dan bivanja v naši državi bodo gostje prebili v Zagrebu In nato i/, zagrebškega letališča odpotovali iz naše države. Indonezija je država, ki je postala neodvisna šele po drugi riti k napredku. S svojo dosledno politiko nacionalne izgradnje in aktivno miroljubno zunanjo politiko, si je Indonezija pridobila mnogo prijateljev v svetu. Indonezija je ena izmed pobudnic prve azijsko-afriške konfe- / <\ ni kov in znanstvenih delavcev. Tudi na gospodarskem področju je bil lani dosežen velik napredek, čeprav bi se gospodarska izmenjava med obema državama lahko še boli okrepil'. Jugoslavija ie že lani odobrila Indoneziji kredit v višini 10 milijonov dolarjev za nabavo industrijske opreme pri nas. Kaže, da bo možno v prihodnje sodelovanje še okrepiti. Razgovori med predsednikom Sukarnom in predsednikom re publike Titom bodo nedvomno pomenili nov kons(rukti\en prispevek k naporom, da se ohrani in okrepi na svetu mir in se še bolj uveljavi politika enakopravnega sodelovanja med državami. N »športno obnašanje Preteklo nedeljo, 3. aprila, se je prav tako kot v republiški rokometni lini pričelo tudi gorenj ;ko rokometno prvenstvo. Tu tekmuje B. ekip. Vsi izidi so bili pričako\ ani, morda je le malce presenetila tretja ekipa Mladosti, ki je sicer s tesnim rezultatom premagala drugo (mladinsko ekipo Mladosti. V tem kolu nas je morda razočarala ekipa 1KS Iskre, še bolj pa njeni gledalci dijaki šole, ki so se obnašali ne-športno ob igrišču. Rezultati prvega kola so bili naslednji: Partizan (Tržič) : Partizan (Križe) 15 I 9, Partizan (Duplje) : Storžie 7 ! 21, Mladost III : Mladost II 12 : 11, IKŠ Iskra : Sava 17 : 9. Občni zbor PD Žiri Pretekli teden, je imelo svoj tedlll letni občil] KbOf tUdI planinsko društvo v Zireh. Planinsko društvo v Zireh je lani organiziralo vrsto izletov po domovini, pred nedavnim pa je priredilo zanimivo potopisno predavanje »Od Triglava do Ohrida« in »Svet okoli Krvavca in Velike planine.« Letos pa imajo v načrtu še nekaj izletov, in to na Bevkov vrh, Vojsko, Velo polje, In 1 j Bohinj in Golico. S. F. ' pertniki pred mikrofonom-. Ta gflffcj »Partizan* >' ekipe "ll'll"-'y prireditev je bila dobro or-anizi- ^au;c in mladincev ter tn)< r rana in je povsem uspela. Vid- m> ki bodo tekmovali kot " nejši jeseniški športniki so pred mikrofonom odgvarjali na postavljena vprašanja in tako seznanili številno poslušalstvo z uspehi in problemi posameznih športnih in tele ,m>\. /.ojnih klubov. mezniki. V zadnjem času^ se v "^Jjt telesnovzgojno društvih fjL'jkf precejšnje pomanjkanje voi'' ga kadra. Upajmo, da bo taJ!fy blem v Stražuču kmalu 0Mflff njen, ker bodo v kratkem P ji dili za vodnike razna prtl* in seminarje. t* Preteklo nedeljo se je na Jesenicah zbrala vsa ženska strelska elita Gorenjske na skrajno ekip no prvenstvo z zračno puško. — Prepričljivo je zmagala I ekipa z Jesenic s 1566 krogi, pred I. ekipo Kranja, ki je dosegla 1520 krogov. — Kot posameznica je bila najboljša Majda Kranjc /. Jesenic s 341 krogi pred Majdo Orehiir iz Kranja, ki je dosegla 334 kroge od 400 možnih. Prav v tem času pa je bilo okrajno ekipno prvenstvo tudi za mladinec tudi v Tržiču. Tudi med mladinci so s precejšnjim naskokom zmagali tekmovalci z Jesenu1 s 3386 krogi, pred Kranjem, ki Je dosegel 3335 krogov. -an .^.-^---£ ^ « Kmalu bodo začeli ureja" p športna igrišča okoli ^""1''jL0jkl! bodo zgradili igrišče za oA ff in za rokomet. Na sest*** .r logu pri Kamniku prosiš* m 15-letnici osvoboditve. To vanje je imein namen PJ jpf* Iportno življenje v okoliC,JjfS) k, I,, ki Je v zadnjih D"«ih ^ ,,•!>'' popolnoma zaspalo. ,;:i/<>ni