Vse bolj razvejana pota naše kulture
V treh letih delovanja Bažigraj-ske galerije se je likovna dejavnost v naši občini razvila tako rekofi \z niL v verjetno najbolj razvejano v vsej Ijubljanski regiji. Ko so galerijo uslanovili, še niso natančno vedeli, kje dobiti sredstva za uresničeva-nje programa in kakšna bo pro-gramska usmeritev galerije. Toda Števiio bežigrajskih akademskih umetnikov. ki so se povezali v sek-cijo DSLU in številne amaterske skupine, predvsem pa pomanjka-nje prostorov, namenjenih prav za kultgro, je ojunafilto be2tgra|sfc« kulturne delavce, da so vztrajali in dosegli uspehe. s katerimi se lahko pohvalijo. Poleg galerjje Ceneta štuparja na Crnučah se je v druz-benem domu Stadion in v nekate-rih delovnih organizacijah razuila stalna razstavna dejavnost, v dru-gih pa občasna. Bežigrajskagaleri-ja sodeluje z vsemi razstavnimi prostori, z nekaterimi bolj, s tistimi, ki so organizacijsko že dovotj utrje-m pa le usklajuje programe.
Galerija, kakršna je danes, se še vedno razvija. Odprla se je nav-zven, tako da v njej lahko razstav-Ijajo tudi umetniki, ki živijo izven naSe občine. Kakovost razstav se je precej dvignila. Živahno je postalo celotno kulturno dogajanje v gale-riji, tako da sčasoma postaja mali občinski kulturni center. Razvese-Ijivo je, da je večina obiskovaicev mladih, ki kažejo neverjetno zani-manje za likovno umetnost in za druge dogodke. ki Se poživljajo razstavno dejavnost. Prav eksperi-mentalna skupina za glasbo SAETA je tista, ki je dala zagotovo omem-be vreden pečat glasbenemu delu kulturnega programa in življenja « Bežigrajski galeriji.
Razstavni program je te zdavnaj pre$e),okvire linanftnih zmožnosli, vendar so z iznajdljivostjo in pro-stovoljnim delom marsikaj dosegli. Občinstvo, ki stalno spremlja raz-stave v galeriji, je vedno znova nav-dušeno in pozdravlja tak program dela. Temelj so namreč razstave akademskih umetnikov, predvsem
miadih in perspektivnih, ki imajo svojo razstavno pot Se vso pred se-boj, ob teh razstavah pa se zvrste še skupinske predstavitve akadem-skih umetnikov, amaterskih skupin, fotografskih in knjižnih razstav.
Vendar se moramo v tem trenut-ku vseeno soočiti z dejstvom, da stojimo na razpotju. Verjetno ni na-ša želja, da bi galerija in kulturno žtvljenje v njej obstala ali celo usi-hala, ampak bi radi Še naprej razvi-jall žarijče občinske kulturne in prsdv^em likovne dojavnosti. Ca opofttBsmmo, da prav mladina naj-raje stopa skozi vrata v galerijo, se moramo toliko botj potrudili, da ji bomo dali še več Poleg standar-dnih razstav bi lahko pnrediii več krajših, nekajdnevnih razstav ob raznih prjložnostih, kot je bila npr. letos razstava otroških slikanic in ilustracij, ki.je med občinstvom na-
letela na tzjemno velik in ugoden
odziv.
Prav tako bi vsatt teden pripravili vsaj eno prireditev. literarni ali glasbeni večer, projekcijo diapozi-tivov ati filmov in morda še kaj dru-gega, saj dobrih idej nikoli ne zmanjka.
Povečan obseg dela pa presega
zmožnosti zgolj Ijubiteljskega or-ganizacijskega dela. zato bo treba zagotoviti dovolj denarja za zapo-slltev kuitumeoa ammatorja, ki bo neprestano bdel nad razvo^m ne-katerih kulturnih dejavnosti za Be-žigradom. Dosedanje delo na po-dročju kulture ;a Bežigradom na-mreč veliko obeta. zato nikakor ne kaže ostati na sedanji ravni. ampak je treba izkoristiti ugodne možnosti za prodor kulture med vse delovne Ijudi in občane.