Iskai* *** nedelj ia pmnikor. mA a«>iy ««Pt » d.y. Holklajrs. TA YEAB XXI. glasilo slovenske narodne podporne jednote Umžaiški ia uprsvnlftkt prostori: mi B. LawadaU A v*. Office of Publieatfcm: MŠ7 South Lawašale An. T.Uphoao, &Mkwoll 4904 ^isfti m miih »mt-«frtm lUnk I, 1171. Chicago, III., sobota, 15. decembra (December 15), 1928. sub-cripitaiPlaoo Ysarly I ŠTEV.—NUMBEK 201 kaj so se uprli nez*slMw»*» sužnji United Fruit Ce." AccrpUncc for »«ni«n »t rsU of po.t«(e prorUM f«r ia tooUo« UM. Act of Oct. S. 1917, •uthort««d oa J hm 14, 1119. apanija j« prelomila svojo jo in izvršila nI pogodbe jpa leta 192«: Delavske zadreg« pomagajo stavkarjem York, N. Y. — Prva av- Zadruga pekovskih delavcev ntična poročila iz Kolumbije v Ameriki pripovedujejo, so se vprli mezdni sužnji, jrajo na njenih plantažah. Silo da razumeti, da United kompanija ni izvedla poki jo je napravila leta Ijjlfede delavcev. To je raz-ti iz pisem, ki jih je obelo-Antiimiperijaliatična liga. | Magtlalenska delavska unija, atrijska unija, obsega vse avte te province. Ta unija je maga svilnim Patersonu. po- »tavkarjem v Paterson, N. J. -- Kako potrebne so gospodarske organizacije v boju delavstva za samo-osvojitev, govori pomoč, ki jo •daljejo tukajšnje zadruge stavkajočim svilnim delavcem. Svil-ni delavci »daj stavkajo že deveti teden. Glavni stan stavkujočih svll-nih delavcev prejme vsak dan napovedala stavko. Izdala ipošiljatev kruha, ki jo pošlje za-| za splošen štrajk proti druga Purity Coopesative Bak-ited Fruit kompaniji. Iz tega ery zastonj. Ta zadmga obstoji ela je razvideti, da je United uit kompanija kršila najmanj točk v pogodbi, ki jo je vila sadjarska kompa-g kolumbijsko vlado glede ivskih razmer na plantažah, katerih se pridelujejo bana- Plant&žnim delavcem se v a-priporoča, da naj sebe srna-za vojake republike, ki se ujejo proti invazijd jenkiške-kspitalizma. Apel obsoja Bradshawa, kolumbijskega United Fruit kompanije, njegove domačineke pomočni-j so bodali poziv za stavko-na vse kraje v republiki, [odba, ki so jo podpieali Di-A. Reyes, takrat minili industrijo, Claude Bos-zaatopnik United Fruit •r province Mar-f- določa, da United Fruit kom-it ima pravico predelovati i, da pa mora zgraditi jar-umetno namakanje malih ki jih obdelujejo lastniki kakor za one, ki delajo za Dalje je imela kompa-tem farmarjem dovoliti it, da lahko pripravijo po-banane. Vrh tega je imela nija zgraditi večjo bolniš-v mestu Santa Marta in še bolnišnico v nekem drugem iiaeu. Delavci se plačujejo idualno in ne e pomočjo tonov." Določeno je bilo da-da konvpanija zgradi boljša »vanja in podere stare koli-■bajte. Ampak kompanija je pozabilal ifinoma na vse te določbe v *°dbi. Pritiskala* je na neod-fcne farmarje, da prodajo svo-' farm« kompaniji. Oddajala je * v najem Američanom, ki so »zopet oddajali v najem dolgom. Ustanovila je kompa-IMse prodajalne, da požene do-male trgovce v bankrot, če ■hirajo delavce. To početje je tako raskačilo jjvcein male obrtnike, da se že deset let v Patersonu. Delavska zadruga Workens Coopera-tive že skozi več tednov pošilja zastonj pecivo, ki se deli s stojnice v glavnem stanu stavkarjev. S te stojnice se deli zaju-terk stavkarjem, ki zgodaj zjutraj odhajajo na stavkovno stražo. Italijanska unijska zadruga, ki so jo organizirali italijanski delavci, da v nji kupujejo groce-rije, pošlje vsak teden neflcaj jestvin na glavni stan stavkarjev, a nikdar ne predloži računa. Socialistična liga konzumentov Greater New Yorka, ki ima v New Yorku šeet mesnic, je poslala podporo v denarju in oljnem ponudbo, da bo redno dostavila živila. Kako naj delavec a pičlim sa- sluikum zgradi »voj dom? Philadelphia. Pa. — Hiše, ki so poceni v Pennsylvaniji, stanejo od sedem do deset tisoč dolarjev. Delavci zaslužijo $27.50 na teden ali $1,400 na leto. Večinoma plača delavec $26 najemnine za slabo atanovanje. Kako naj potem delavec da od tega pičlega zaslužka nekaj na KDOJEHHV SEDANJE BREZPOSELNOSTI? Plač« ameriških tekstil-eev enake evropski« Nuorl. da ao amerMkl tekatllnl I delavci plalanl bolj. kot ev ropakl, ao napačni. STAVKA SVILNIH DELAVCEV V MA- SSACHOSETTSU '......... .K_______________1 INow Vork. N. Y--Arno 3. m. . ,, „ „ . Pomanjkanje IntaHiemce In M^, pradMdnft Mednarodne "} p J^UanJu nergtje podjetnikov, Jo aodba federacije bomMnlh prejoev, ' tovarnarja pri aaaiUaaJu pred Pravi, da eo v »moti v*l tl»tl. ki ■*" •• aenalnlm o^. gSf^SSS TtStt dol«ot™jo« delavnik. Tr,V, J i £ -----metode, doteotrajen delavnik. "So1*.J , v pono6no delo omo^ujejo ame- t »S* ^ ' "l^r^r'" je1krtTO riilklm tovarnar jem, da » njih •v^ Jk i^'1 t' i produkcljekl atrotkl nttjl kot an- L li^ SS011, k?luku?' " g*0?" Tfrweln0,tl SleHkih tovarnarjev. 2. v blttn.ft na obroke? Delavec jih nima in v 7rfr.»*«nlli Hi^vah. Druuro no- r . . ker jih nima, ne more na obroke kupiti tudi najcenejše hiše za $7,000 na obroke. In kaj je posledica {ega? Hiše so prenapolnjene, kajti v hišah, ki imajo po pet ali štiri sobe, stanujeta navadno po dvet . . . delavski družini. Stanovati mo- Pravo brezposelnosti v Združenih drtavah. Drugo po- gj^ Mo amwi4k| ^ lovico bre«p<»selnoeti lahko od- JetnH(i tekmovali teketllnlm praviintelige^naakcijavlade v Uncaahlru na Tako je Dennlson izpovedal AmkškM m m m mi/1. i _ v Lan-delajo rajo tudi v takih hišah, ki so nevarne, ker ao stare, da lezejo na kup, da hranijo na stanaiHni, ker zaradi drserinje ne morejo nič prihraniti za deževne dneve, kaj še le za nakup hiše. Med a-merišklm delavcem in evropskim ne bo kmalu nobene razlite. Za to bo skrbel ameriški kapitalizem, ki z vsakim dnem obeša košarico s kruhom za delavce višje in višje. Čikaška univerza zaprta; morda zapro tudi druge šole. ^Delavei proti denarni globi Zaprosili so za sodnijako prepoved proti iztlrjanju denarne globe od njl|| mezde. Boston. Mass. — Okoli sto razvažafcev mleka je nezadovoljnih, da se jim denarna globa odtrguje od njih mezde. Ti raz-važalci mleka pripadsjo k uniji razvažalcev mlSka št. 880, ki je bila obsojena, da plača šestdeset tleoč dolarjev denarne globe in ida se ta globa jodtrga od mezde razvažalcev mleka, ki so člani lokalne organizacije št. 380. Člani so sicer protestirali in njih želja je bila, da se vloži pri-ziv proti takemu sodnijskemu odloku. Toda odborniki mednarodne oivanizacije in njen odvetnik so jim odsvetovali priziv ter jim priporočili, da naj sprejmejo kompromis. Delavska centralna unija, f kateri so zastopniki vseh lokalnih strokovnih organizacij, »e zgraža nad .tem kompromisom in meni, da U kompromis stavi nevarnost obstanek vseh de- ««• iiimc uuruune, u» V »•« — ••—----, . •Uvka izpremenila v majhno .lavsktti strokovnih organizacij v Koho proti United Fruit kom-»ji Na tisoče vojakov je bilo »•»nih v provinco in prišlo je krvavih spopadov med njimi domačini. Sadjarska kompa-'i» ^vt-da išče pomoči pri ko-vladi, o kateri se zdi, f * dete United Fruit kompa-in oljnih druifc. Vlada po-j* teh kompanij precej rk»' kompanije pa zahtevajo r Protiuslugo zaščito. državi Maasachusetts, ako se ne podre na eden ali drug način. Kampanja za "božični mir med zakonci." Chicago. — Sodnik Joseph Sabath, ki predseduje razporoč- nemu sodišču, je te dni priporočal, da se otvori kampaja za mir med sprtimi možmi ln ženami čez praznike. Pred njegovim sodiščem je zdaj 400 tožb ^ ločitev zakona in on bi rad videl, da teh 400 dvojic in tisoče drugih obhaja božič skupaj. Sabath js rekel, da bo število razporok v Chicagu letos doaeglo to je na vaake štiri poroke ena raz-poroka — ali devet razporok na vsak avtomobilski uboj. Kporazoai glede Porenja? Lugano, Švica, 14. dec. — Včeraj so imeli Chamberlaln, Briand in Streaemann. zunanji ministri Anglije. Francije In N*mčl£. ----pr v« uww ▼ mu u i« dolgo konferenco o M 'motil. Zdaj pojde, če bo praznitve Porsnja. Po konfe-C61' tudi na južni tečaj, samo renči se je raznesla vest. da se * ......... ^ trojica v na^Hu sporar-umHft glede te sadeve. ^"»atik 0'Nelll zbežal Iz 6aa-gaja. •*nK»j. 14. dec. — Ameriški gm»tik Kugene 0'Neill, ki je J»i 'ežal Ijolan na vnetju sap-^ je včeraj izginil iz hotela katerem Je stanoval. Pu-F J* Pismo zdravniku, v katera prosi, ker je odšel brez moral pa je to storiti, J "*jde mir pred klepetuljsml, ' *» neprsetm nsdlegujejo s mmi 'fbiaki. On je šel na Ki-^»kojji ^ lu deU, v mirfJ ^ 7 "»J^ mir. Okreval je toliko, U* !«Hko odpotoval. pred ^n»tnim odsekom sa pod-| v tekllti,n|h tovarnah ukinde o,lm se je vršilo saeli- hifu nt aeilJO šanje o tekstilni delavci 48 ur v tednu, da ee slišijo priporočila za od- y ^^ tekstilnih tovarnah pa delajo po šestdeset ur v to- Dennison skuša avojf teorije ^u ln ^^ *«Athltlh." Delavni že skocl petnajnt let uveeti v ^ traja od osem do dvanajst svoji lsstnl tovarni, v kateri de- ur nft dan večji zaslužek smela od 2,500 do 8000 delavcev. U- r*kega delavca lienačijo nJs«ov vedel je sldad za savarovanjo ^^ delavnik in prlganjaške proti brezposelnosti. Denar, ki metode pri delu. ga Je dozdaj Mačal v osmih letih iz tega sklada, je enak iz Istliissss innuvnva Chicago. — V četrtek so zaprli Čikaško univerzo do 2. ja- jolelo na influenci. Šolski svet javnih elementarnih in srednjih iol se je posvetoval glede koraka, da bl zaprli vse šole do novega leta. Y četrtek je bilo prijavljenih mestnemu zdravstvenemu uradu 540 slučajev influence. Umrl ni nihče, bilo pa je 12 smrtnih slučajev za pljučnico. Vodstvo okrajne bolnišnice je ustavilo obiske. Nihče ne sme iti Jn ^ bolnišnico, razen s posebnim dovoljenjem, dokler bolezen ne poneha. Lastniki kinogledališč so bili opozorjeni, da dobro skrbe za gorkoto in ventilacijo. Slabo, deževno in megleno vreme je veliko krivo, da se bolezen razširja. Faiistoveka zboralee Načrt porazdelitve predstavni* štva objavljen. Rim, 14. dec. — Parlamentarna komisija, kl Je imela nalo- plačilu ene tedenake mesde. Iz tega sklada ne plačuje le podpore brezpoaeiaim delavcem, ampak iz tega *lad* ie plačuje tudi razlika v meadi onim delavcem, ki so premeščeni v druge_______________J________ departmente, kajti po njegovem g« izdelali načrt nove italijaneke mnenju ne sme delavoe manj Zbornice, je končaal delo in ga zsslužitl, ako je bil p<>emeš«en predložila Muesollnlju, kl ga je v drug department. odubril. Načrt je v glavnem Dennlson je argumentiral, da aledeči: ni vzrokov, zakaj bi se delavci Zbornica bo imela 400 poslan-pogosto menjali v modernem oev, ^ fivesto poslancev se ievoli Sn^jSS^fattrtAi! shrtkaiTln^rir. stotkov, toda Inteligentni pod- gih dvesto pride Itmed kandWa Jetniki so znižali to število dolijtov neeindikalnlh organizacli. na dvajset odstotkov. Sezonsko Fašistični sindikati imenujejo zaposljenje se lahko znižs s po- 800 kandidatov in polovico teh sebnlmi prodsjnimi kampanja- postavijo federacije delodajsl-ml, ki imajo namen dobiti ku-|cev, drugo polovico pa faHetlč-povaVce tudi zunaj sezone. A- ne delavske unijo. Kmeteke or-ranžira se stvsr Ishko tudi tako, ganisacijs postavijo po 06 kan-da tovarna, ki Je zaposljens če« djfdatov vaška. Industrije po o-glavo, sprejme delavce Iz druge eem, trgovci po 48, mornarji In tovarne, ki nima doeti naročil letalci po 40, transport 82, ban kirji 24 in organizacija intelek Fall River, Mass. — V tukajšnjem meetu so saatavlcali avilni delavci v dveh tovarnah proti znižanju mesde. Tovarnarji so mislili, da ho sanje igrača utr-igati zaslužek svilnim delavcem, ker je sinta tu in je lafflje sestradati delavce po zimi kot poleti. Pa ao se zmotili. Svilnl delavci so odgovorili s stavko. V Elglnu so tkaki zmagali po enotedenski stavki. Vodstvo tovarne je bilo prisiljeno, priznati zahteve tkalcev. Tkalci so organizirani in so predložili tovar-namarjem svoje zahteve sa povišanje mesde. Kjer tekstilni delavci niso organizirani, je malo odpora napram niddar siti lakomnosti podjetnikov. Tam, kjer so teka-tllnl delavci organizirani, tam preidejo v ofenzivo In se vpro samopašnoeti tovarnarjev. NI čudo, ako. podjetniki ne črtijo nobene stvari tako na svetu kot delavsko organlzscijo. Še nIui) e volilni IM|i v Rvmenijl Zmaga kmeteke stranke raste. Osem eocJallMtov lavoljenlh. Silen poraz komunistov. tuakcev, umetnikov In profesionalcev 160 kandidatov. Organizacija MvAlh vojakov iz svetovne vojne postavi 45 kandidatov ,invalidi 80, vseuči-iiščnl profesorji 80, Javni ursd nikl 2«, profesorji srsdnjlh šol 16, učitelji ljudskih šol 10 in znanstvene ter literarne akademije 0 kandidatov, dtirtnajst Berger predlaga odpravo Igrenje ia beril špekulacije naj se okuuttio f kategorijo prepovedane lote- rije. | Wsahlagton. D. C. — Hoclali-stlčnl koneresnlk jkerger Je 18. i, _ T____ JtftiH „ foitHn.itn neuuiuuia isanep' tv1'~i' tačnl zbornici naredho sa odpravo špekuliranja s delnicami, titom ln bombašem na borzi. Berger predlaga, da ss igranje na borzi uključi v federalno pro. tlloterijsko postavo; on smatra, da Je borzna špekulacija druge vrate loterija, kl mora biti prepovedana. 1'NOSI'KKITKTA ZA D«. LAVCB. Delavcem, kl Izdeluje jo koee, m Jr (nl^elg Nsw Hedford, Mass. — Kak šna proaperlteta bo obsipala de lavce, ako »maga ra«Hibllkanska stranka pfi predM«lnišklh voli naznanilo Beacon Mir v Južni Ameriki ie vedno vlel v zrake Specialni panameriiki odbor na delu. Bollvljel In Paragvajd shirajo čete na meji. Waahlngton. D, C. — Posebni Odbor konference Panamerlške unije je v četrtok »večer naznanil, da v petek predloži konkreten načrt poaredovanja med Bolivijo in Paraguayem. Delegat-je na konferenci eo prišli v novo zadrego, ko bollvljske delegacije spet nI bilo blizu In pa-ragvjaakl delegat Je Informiral konferenco, da Bolivija zbira vedno večje število vojaštva na meji in paragvajska vlada je bila priailjena storiti Isto. Polo-ftaj js Še vdeno skrajno napet. Dejstvo, da se sastopnMci Bolivije Isoglbljejo rasgovorom o situaciji, js naredilo ns konferenco selo slab vtis. U Pas, Bolivija, 14. dsc. — Ilollvijaka vlada js včeraj sporočila panamsriški konferenci v Waahingtonu, da mora Bolivija prej dobiti "aatisfaketjo" od Pa-raguaya prodno more misliti na arbitražo aH spravo, Poročilo ae glasi, da "čast In ponos ljudstva Bolivije ne mora trpsti velike krivice, kl Je bila storjsna s tem, da so paragvajske šete napadlo bollvljsko posadko na meji In pofcll* veš kot dvajset moš." Paraguay mora prej dati zadoščenje sa ta čin In potem šel* bo Bolivija govorila o apra-vi. Aaunclon, Paraguay, 14, dsc. — Danes je bil sklican paragvajski kongres k izrednemu sassdanju, da razpravlja ln sklepa o sporu i Bolivijo, iela za tovarnerjo tem priča število tovaren, ee na jugu trajna množi. kl Philadelphia, Pa. — Tvndka La France Tegtlle Industrie«, Inc., kl Ima dve veliki tovarni ia Izdelovanje pllša In preprog v ttlladelphljl, povečava svojo tovarno v Autunu blizo Oreenvll-la, 8. C. Jvrdka ss namerava prsMlItl na jug In ustaviti dslo v svojih tukajšnjih tovaniali. Zakaj pa ne T Delavci v Južnih državah delajo po c*nl, belopoltnl ln samor-skl. Zadnji saslužljo U po se-dem dolarJ|| na teden. Organizirani niso, potrpežljivi so pa ta- Dunaj, 14. Suhačl proti ekrajnemu Izvaja nju suše. VVusbington, I). C. _______ . w w je v četrtek nepričakovano po- ae, da se rumunska kmetaka d||ioy rinil na listo izdatkov v budge- atranka »vojlla m sedežev v kimvoaniie. kMsdeiuje kocs ln ko, da bl lomalu ponudili svojo Z^JStt JSSZ S tklS dlv«v. T. hrtu « tnalo, dTikaJo drv. d«.' - Poanejto " n"n«nl" ^ojlrn na njlh. 8od.lnl ukonl » ««[. imuHatu .pMnlh ^ Z^uZ poslanca. Komuribti so dobili po vaej Rumunljl komaj 86,000 glasov. Sovjeti odslovili 2500 buršujev. Moskva. 14. dec. — Okrog 2500 bivših plemiče v, kapitalistov, posestnikov, vojsških častnikov in policajev je bilo te dni odstovljenth iz službe v raznih sovjetskih uradih is razloga, ker ao politično nesposobni. Hoover v Hacm* Alreee. Buenos Alres, 14. dec. — No-MfjgMl volzvoljenl predsednik Hoover Js Tlaoč žrtev svtev v ( hiragu. j v64frj|j , vinkon, v glavno Chicag«. — V četrtek, 18. de-\mmUt Argentine, ki Je zadnja cembra. Je na člkaškl cesti pad-!juina točka njegove tura. »pr«-la tisoča žrtev avtomoljils v tem , velikim pomprim kot letu. Število ubitih Je trga dne; je ^^^ v ftp«nskih rejiubli- narasti« na 1003. Sedemnajst- j kmh Vojsštvs In polkljs 9» J« sa pet odstotkov. Kompanija ni znižala meade, ko so drugi tovarnarji utrgali deset odstotkov od saelužka tekstilnim delavcem le-težnjo lepomlad, ampsŠc spomnila se js sdaJ, da je treba utr-geti mezdo, ker Je bil izvoljen predsednikom človek, ki ga Je (»odpirala velika denarna mošnja. Bogat trgovec Izvršil samomor. New Y6rk, N. Y, — Irwin HeMbroner, lastnik velike ds paitmentne trgovine, Js v četr-tek skočil raz okna v štlrinšj-stem nadstropju hiše, v kateri Je stanoval, Vzrok aiamomora Je bila dolgotrajna bolezen. letni Frank Stulek. 818» W. 22nd st.. Je bil tisoča žrU»v. Po-vprečno so tri osebe ubite dnev-no. Zdravstveni komlssr Bun-dessen Imenuje U ubljahjs u-mor ln zshtevs drastično akcijo. da se zniža število teh umorov, vse trlo. Hoover se Je nastanil v smeriškem poslaništvu. Od tu pojde z vlakom v Uruguay, kjer ga čaka k rita ris Velik _ Curwensville, Pa., 14. da»c. — Tukajšnja uanjarana, last Penn-sy Ivan le Hlds 4 I^eather Co., kl je zavzemala prostor |>et akrov, je včeraj pogorela do Ul. Kako je ogenj nastal, nI znsno. Sko da ss ceni na milijon dolarjev. dršavah nekje v oblakih. Poduk o evoluciji j« v nekaterih drla-vph prepovedan v Javnih šnlah, d« mi mneniu verskih fanatikov pridejo delavci lažje v raj. Taki kraji so aa podjstnlke pravi paradiž. Podjetniki so organizirani in na roko Jim gredo trgovsks sbornios. Ali si naj kapitalistično srce poželi še kaj več 7 lUzajener Iznašel naprave sa čim radie. Lincoln. Neti. — I^Miia Členit, 52-letnl bančni ropar, kl Js tukaj zaprt, je v Ječi Iznašel epe Devet fllmlčarjev ub«lh v Rusiji. __________ Moskva. 14. dec. — Devet:n]#> |n dale rsdlu lep, čist glas. moških, ki so filmiraii gorske jinmjdba Je sdaj v rokah inže-tcenr v Kavkasijl blizu Grozne- n|fjrv in že se izkaže praktična, ^ j« včeraj pedW» v prepad In p^de Clemt Iz zapora — mill- Meriler ekeekutiraa. New Vork. N. Y., 14. dar — Thomas Morsn. kl js bil oUojen TMitn ir * . »mrt v električnem sU4u rs- "t. »tatlko7MCJ- —J-- ^^ WJ ladja zaplenjena. New York, N. Y„ 14. dec. — Oi>n«žni probibicijekl stražniki ao včeraj zaplenili ladjo Har-l>our Tradsr, kl Je vozila veliko zalogo žganja in drugih opojnih pijač. Opojne pijače cenijo nad ato tisoč dolarjev in ao bile na-menjene gotovim ljudem sa božične praznike. Možtvo ladje se-stoječe Is desetih oseb Js bilo a-retlrano. __ Miisaior deatleta, ChlrSfo, — Dr. Owen B. Hm M h je V sredo skočil s trlnaj. stega nadstropja stanovanjske-ga pošilja na 7000 Ho, Hhore drive In obležal mrtev na ulici. Vzrok samomora 'Je biki «labo zdrsvjs. danes zjutraj Kine Singu. obešalo mrtvih. Jonar. Hevjetl pritiskajo M nje. Ženeva, 14, dec.—Makslm U-tvlnov, iiomožnl komisar suns-njih zadev M<»vjetake unije, Je pisal pnalsedniMva priprsvIJsJ-ne razoroži t ve».e konference U-ge narodov, da žim prej skliče prihodnjo sejo konference, kajti sovjetaka vlada ne da absolutno nič ns diplomatltae pogajsnja o tem vprašanju. Marilka Isvržila < anion, O. — Margaret Held-man, ki je v črtrtek ustrelila _ Vernard B. Fearna, (iremogar- FfAROClTB HI KNJIGO [jjjjf^j ^ Z - AMERIŠKI HliiV«WCl*|jt uneu p,.«^. oblastim.. Hlvšl lapaa I« njegevs žena umerjena. Carismdale, III., 14. dec. — J. C. Ilundley, bivši župan. In njegova lena sta bila včeraj večer najdena omorjena na svojem domu. V njuna trupla je bilo fcsetreijenih veš krogel is revolverja. Policija, kl Je bile mnenja, da Js bil Izvršen roparski napad, se Je prepričale, da je bila njena teorija napažna, kal ti nobena dragocen** v hiši nI bf. la pogrešana^ O morilci policija nlkiSIga sledu. VT? P R O SVE GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE M Cene ofiiaor po dogovoru. Rokopisi se m vračajo. , Naročnina: Zedinjene dri«ve (izve. Chicasa) $«.00 na lato. 13.00 pal leta; Chicago In Cieero ft&Q aa lato, $8.7» aa pol lata, ia m *ro 19.00. * ' — - Naalav aa vaa, kar hoa atlfc s "PROBVETA* 2S.'»7-5t So. Lawa4ala Areaae. Cfcfcogo Uiaik "the enughtenment' <)rk»ii of ihr »lov«ac Natloasl Bmeflt Sod« OctS tp *a6ssal fimM fasMfr. ASvertlelnf rates oa Sebaeriptfost Unltod Htates ine, zdravniške nasvete, napreduje ter postaja industri- itd. Toliko o tem. jalni center Sibirije. To se lah- Kakina je bila Rusija pred ko doeeže, ako se žrtvuje, dela revolucijo? Priznati je treba, da in gradi. I v Rusijo ni nikdar stala irtoder- Evo lcaj piše Clari$g Michel- na industrija tako visoko pred sonova o tovarni v Leningradu: "Ko »mo prišli v Leningrad, smo obiskali tovarno pod imenu In revolucijo, kot je bila recimo v drugih državah Evrope. * K temu pa je prišla še vojna, ki-je lika totferna, slenih 17,600 v k&eri Je apo-delavcev in de- tovarne. Uradnik nas je prijazno sprejel in nas vprašal, če želimo razgleclati si tovarniške prostore, da moramo imeti s seboj tajnika tovarniškega sekretariata. Odšel je in nas pustil v čakalnici, za trenutek pa se je že vrnil z mladim tajnikom, ki nas je povedel po tovarni. Pričel je: "V tem odboru tovarne nas je 40, kateri smo izvoljeni vsako leto. Vsak department izvoli svoje predstavnike in pride na vsakih deeert delavcev in delavk po en zestopnjk, nakar vsi ti zastopniki jzmed sebe iz-Ibero vodje v centralni svet. Prišla Je revolucijarfci kontrare- konferenco v svrho Ižftrernembe vohjcija, ki sta tudi pomagali uničiti industrijo. Mnogo tova-ren je bilo porušenih za Časa kontrarevolucije, t ran s po r t -ni sistem je tudi bil skoro uničen ali pa vsaj paraliziran, ru-dckopi so bili napolnjeni z vodo. To je podedovalo torej rusko delavstvo, ko je prevzelo vajeti ruske industrije v svoje, roke. Uvo kaj piše spodaj H. Wel-ter, ki podpira svoja izvajanja statistično: jpDruga perioda ruske revolucije je kot horizont našemu času junaškega to nedotak-ljeno propadanje buržoazije. V tem času je besnela buržoazija v inozeniskih di^svah na sovje- Večina odbornikov dela, a ite. Težko je reč'!, katera pe- Dualna rudarska organizacija prvega distrikta rudarske organizacije United Mine Workers na polju trdega premoga je šla po gobe, kot je šla dualna organizacija rudarjev na polju mehkega premoga. Lokalna unija rudarske organizacije štev. 1708 se je namreč vrnila zopet pod okrilje distriktne organizacije United Mine Work-ers. Ravnotako so ponesrečili vsi poiskuai združiti to dualno organizacijo z dualno rudarsko organizacijo rudarjev na polju mehkega premoga — Narodno rudarsko unijo. Za to ponesrečenje se iščejo razni vzroki, le tisti ne, ki leže na dlani in so tako vidni, da jih lahko vidijo celo slepci. Fanatikom pridigati pamet, pomeni toliko, kot nositi sove v Atene, velja tudi v tem slučaju. • • s Rudarska organizacija United Mine Workers je v drugem distriktu v Pennsylvaniji sklenila pogodbo z nekaterimi samostojnimi premogovniškimi podjetniki. Dnevna mezda je od $5.10 do $5.42. Pogodba govori tudi o obveznem razsodišču. Pridobitev na prvi pogled ni velika in razveseljiva. Toda ti rudarji so ohranili organizacijo, ki jim lahko služi ob ugodni priliki za ščtt, da preidejo v ofenzivo. stroje v obrat, da bi jim kori stili. Ker pa nimajo s stroji izkušenj, pa leže tam in rjave. Predvsem je treba ljudi, ki bi znali poljedelske stroje rabiti. To je ja^no kot beli dan. Ljudje pa morajo biti pripravljeni na žrtve, a ne samo na vžuvanje. V to naj služi le prhnera. da oni niso bili kot ljudje, kajti ustrašili so se dela in vrnili so se na-zaj v Ameriko. Edmund Grantz je pisal iz Kemorove Kurbas leta 1923-23, da se je tam nabralo 27 različnih narodnosti z namenom, da grade sovjetsko inchistrijo. Ko so ti ljudje dospeli v ta kraj, ni so našli tam skoro nič, izvzemši par koč, v katerih je neznansko smrdelo, delavci pa da so v teh kolibah spali kot sardine natlačeni eden poleg drugega, imeli pa so seveda dosti prostora pod milim nebom. Kaj so storili? Najprej so zgradili veliko poslopje z več kot 100 sobami in potrebnimi skiiprSmi jedilnicami. V tej hiši se je nato naselilo 460 oseb. Hišo so nazvali Zvezo ali skupno last. To je bila prve hiša te vrste v dotičnom kraju. Kmetje aH mužiki so prišli gledat ta nov pojav skupne hiše več milj daleč ie Sibirije, da vidijo, kakšna je in če je U mogoče kaj taksnega. Tako so delavci v tem kraju pričeli z delom. Produkcija premoga je bila leta 1983 5,000 ton na mesec, a leta 1027 je že poskočila na 1,400 ton na dan, kar znaša na mesec približno 36 ti-f"'' ton. Ta pa tudi znači, da je produkcija premoga v šeatih letih narasla skoro sa šestkrat toliko, kot je bNs lets 1928. Tem imsjo tovarno kemikalij, peči za koks. imajo konjski hlev a 2ft0 konji. 'Mschine shcp' so preuredili in druge atvari vae bolj nas deset, kateri damo ves čas, mi se pa seetejamo na vsakih štirinajst dni. V tej tovarni nas dela 17,600, od katerih nas je nad dva tisoč aktivnih, kar znači, da smo zaposleni v raznih odborih. Tu je 2,000 komunistov in 2,800 omledinske komunistične lige. Odbori dnevno zborujejo, da ukrenejo kar je treba, ker vedntf Hiaatajajo novi problemi, tako izmed osabja v odboru, kakor tudi med delavci samimi. To je trfeba vselej sproti rešiti. Dalje prevt, da imajo tu 9,000* delavk in da je bila predsednica skupnega odbora ženska. In res nas je povedel k njej, ki naš je prijazno »prejela. Sedela je pri pisalnem stroju in pisala. Cim vstopili, je pustila stroj in nam šla naiproli ter nam prožila roki v pozdrav. Predstavila nam se je prijavno. Ona je žena srednje velikosti, modrih oči, stara okrog trideset let. "Naš posel je," je dejala ■žena-predsednlca, "da skrbimo magati, da Je naselbina bila v doslednem čaau res vredna Ime- Tiskarski delavci v Albanyju so sapleteni v hud in trdovraten boj s tiskarskimi podjetniki. Stavkokazi se importirajo na stotine, da stavijo s stroji. Nekateri stavkokazi priznajo, da Jim je bilo že pred dvema mesecema povedano, da naj bodo pripravljeni za boj v Albanyju. _____________ Vodjtelji tipografičnih delavcev zdaj izjavljajo: Tipo- »redrugačili, da "je bilo grafični podjetniki so ae pripravljali za izpor strojnih 4®' > yw w stavcev. Bili so pripravljeni za lapor, ko eo ee pogajali z zastopniki tipograflčnih delavcev glede nove pogodbe. To ni nič novega. Kdaj se podjetniki še niao pripravili za izpor, kadar so zavlačevali pogajanja t delavskimi zastopniki? Se vedno so bili pripravljeni, da se poslu«jo skrajnega orožja, ako ne pojdejo pogajanja po njih volji. Ameriški podjetniki pač ni*o tako naivni kot so voditelji ameriškega strokovno organiziranega delavstva. Kadar pod jetniki prijateljstko ponujajo desnico, tedaj njih levica zanesljivo drži pripravljeno gorjačo, da udarijo ob ugodnem trenotku. Podjetniki so organizirani moderno, Uko kot ae je razvila industrija. Voditelji strokovne organizacije ae ps Ae vedno love za bilko stare organizacijske forme, ki Je bua dobra ob času rokodelskih cehov, ki so ie sdnvnei za nami. rioda revolucije Je bolj ojuna-čila ruskega delavca in seljaka in katera je bila bolj veliča-stvena. Prva perioda ruske revolucije se š(teje od 1. 1917 do 1921, a druga od 1. 19Ž1 do 1. 1928. V drugI jč šele ruski splošni napredek poti sedanjim režimorti vladanja pokazal, česa je zmožen, kafri v tej dobi je šele imel priliko za Mesijo delo; pred tem Je bilo treba ruski vladi posvečati veliko svoje energije zurtanjim sovražnikom, ki jih je bilo dokaj. Rucrtci delavci in kmetje so se torej v letih 1921-22 pričeli Vračati k plugu fii v tovarne In tem ae je njtti revolucionarna fronta spremenila na konstruktivno delo iz (Obrambnega. Nit predstavljati Bi tyovek ne more kaj je vse zastalo v dobi revolucije. Vse industrije so skoro prenehale in seveda bi bile uni čene, kajti vihar revolucije nikdar ne ustvarja, pač pa pokon čuje; ustvarjati prične šele ta za zdravjf delavcev in delavk, krat, ko se izkoplje iz nevarnosti nov< let pred Ligo narodov. Kongresnik Porter, predsednik zborničnega odseka zunanjih zadev, je zadnje dni nazna- koledarja. Porter je mnenja, da se n6vi koledAr lahko uvede po vsem mestu v letu 1983. Novi koledar je zelo enosta- ^darju je sentimentalna I ven in praktičen. Leto je raz- ciia- . P^hod iz starega v deljeno v trinajst mesecev, sjatem bo zahteval gotove Vsak mesec ima 26 dni in sSmo &ke, toda glavna opozicija štiri nedelje. Nedelja je vedno tradiciji. Cerkev 8e oboi prvi dan v mesecu in sobota ie zaradi starega, romanti< zadnji dan. Vsi diiovi ao stalni, prerfiikanja svojih praži nič se ne premiče. Vsi praeiliki, posebno velike noči. Ali t godovi in nedelje so vedno na $na narodov s«prejme novi isti datum. Božič in prafcnik 4. 4ar, se bo morala manjšin julija v Ameriki je vedno na dati — ali pa naj ima stai gredo, ledar. Saj so v deželah v Trinajsti mesec je UVrščen ne Evrope še danes trinajs med junij in julij. Ime so mu oazad, ker imajo še vedno dali "sol". Novo leto je dan za- jamski koledar, še gm s se, ki ne pada v noben mesec in kot je gregorijanski. Julij; praznuje se med decembrom in koledar pa ni nič drugega 1 januarjem, torej pred nedeljo 1. mato popravljen pradavni januarja. Vsako četrto leto je čanski koledar, ki je mendi še en dan več, ki ae imenuje že 5000 let. Taka je napr« 'prestopni dan" in ptide pred moderne civilizacije v neki nedeljo 1. julija. °zirih! Ker so vsi meseci enaki, so Novi koledar mora priti tudi četrtletja enaka do minute, kaj ne že zdaj? MOJI VtlSl 12 DOMOVINE Pite Anton Vičič. Sploh moramo skrbeti za higije-no delavcev,/da je dovolj zraka v delavnicah in ,.da je dovolj svetlobe. Ako ii vidimo, da delavcu ne prija gotove vrste delo, ter da ga ne more opravljati, ker nima ali veselja ali pa ni zmožen tistega dela, tpdaj vselej preiščemo stvp in mu preskrbimo delo, ki ga veseli in ki ga lahko izvršuje. Ako vidimo, ds to ali ono delo Škoduje zdravju delavca, tedaj ga takoj prestavimo k drugemu delu. Ako je trdm, damo takim delavcem laglje delo, pogoetoma pa jim damo dopust, da Se kretajo na svežem zraku, da se okrepe. ftedsj tu delamo 8 ur na dan, 12,000 nsMfc delavcev in delavk pa dela manj kot 7 ur na dan, nekateri pa delajo samo 6 ur na dan. Delavce, ki bolehajo, jih takoj pošljemo v sanatorij, da se odpočijejo ter ds okrevajo. Tam prejemajo tečno hrano in medicinska pomoč jim je vselej na ra*|X)laffo. Ddpust tudi dovoljujemo našim delavcem." Ko amo se tako raegovarjali in po- pred zunanjim sovražnikom, da laihko prične misliti na rekonstrukcijo in na nova ustvarjanja. In to je ruski narod tudi storil v polni meri. V tem j pač treba dati priznanje ruskim delavcem. Izšli so iz strašne revolucije zmagovalci in prijeli so se takoj resnega in kon struktivnega dela. Danes je Rusija na trdni podlagi indu-strijalno in drugače. Vsepovsod se vidi napredek, vsepovsed so vidi izboljševanje., To daje človeku upanje, remo doseči gledališkim prodsUvsm. Naj- sporazuma med strankami, te-večja dvorana Doma ima pro*to- daj se obrnemo ns višji urad tira ia 9000 oseb. nlje. V U namen pobiramo /.gradili so druge potrebne na- mesečno pristojbino zs organi-prave, ki ao Jih' modelirali 00 zacijo. l*rlatojbtas znaša 2S ameriškem alogu. V nasekini mesečne plače. Razume se. da ni menda ničesar manjkalo, kar je pri tem veliko posla a 17.000 ima vaako moderno mesto kjer- delavci in delavkami in zato nam koli. Imeli so knjižnice In k Ki- pomaga pri tem na vsakih 10 be. v katerih prostorih 10 se jrtl- delavcev po en delavec, rali čltali In ae raagovarjnli o1 Pole« teh imamo tudi kultur važnih dogodkih Knjižnica nI odbor, je dejal tajnik. Ta Ima nad tisoč knjig in prostori odbor prireja klasične drsm« 1013 Ruda in kamen.... 154 Premof in fteteana industrija ..........1.004 Metalka industri- Ja lM Poljedelska industrija .................. ITI Kemijaka industri- JA MH^aiHtMIMHMMM WS Hrana __________1.606 Manutakturni pro- h vodi u živino 1.18 Druga Industrija.. 1.090 Volnena, industrija 148 Svilna industrija Druga tekstilna. .. Papirnata i n d u- strija .................. Električne in vod-ne naprave. 1020 22 1020 %ob 1018 14 167 17 148 23 20 12 40 46 70 186 183 72 «7 .4 I® 12 00 7 46 2 33 182 37 24 30 27 71 V bližini Ljubljane je tudi melj, Metliko in Karlovec n Vrhnika, ki je mali industrijski ko in Zagreb, trg z okrog 2,500 prebivalci in Vzhodno od Ljubljane š rojstni kraj velikega Ivana haja trg Litija. Ko zapui Cankarja. Mimo rpjatne hi&ice vlakom Litijo, privozi vial tega velikega pisatelja pelje pot sko dolino ob Savi, ki jo ot na hribček Sv. Trojice, ki je jo strmi hribi, ki še poi oblečen v kr$pru> zeleno smreč- nejno lepoto: Malo nato pr nato Obleko; tam^to lepi spre- železnico v premogarske oi hajališki hodniki, sem pa Um Zagorje, Trbovlje in Hra postavljene klopi, iz katerih se kjer je tudi velika tovorna nudi lej) razgled v dolino, po la. V tem okraju »e naha, razprostrtem polju na belo ffastvo premoga Jugml Ljubljano. Od tukaj je krasni Premog je dobre kakov« izlet po dolini, po vijugasti, lepi industrijo in privatne vp< poti na hribček Sv. Treh kraljev, Zaigorje ima približno 4,(XX kjer na vrhu stoji bela cerkvi- bivalcev, Trbovlje z o ca, v katero verno ljudstvo ho- 18,000, Hrastnik pa 1,300, di na božjo pot molit za domačo z malo izjemo vsi sami m živino in tellce. Iz tega hriba Ta okraj ima znamenito z je krasni pogled daleč froti Lo- vino za seboj zlasti v delav ?atcu, čez Idrijske vrhove ob Sfibanju. italijanski meji na 2iri in ns ta Naj še omenim Kočevje vrh hodijo jugoslovanski oficir- satim premogovim rudi ji študirat obrambna dela Ju- ln nedaleč od Kočevja, Ri goslavije proti Italiji. Ko sva ki slovi po suhi robi in H se s tovarišem h Mrhevcem tu |h prebivalcev. Ob Krki nahajala, so se ravno vršile vo- Zužemberg s starim graiu jaške vaje in vtise, ki M»n jih vzhodno od Novega me*u dobil tu v prenočevanju, ne mo- stanjevica s stsrim gradon re človek pozabiti. Krašen ie ta Je bil nekdaj samostan, izlet, nič manj pa tudi izlet na «vu Krke v Savo se rtM 2iri, ter dalje na Skofjo Loko. **o kjer je iN J Imenitna zabava s kmečkim I*** ^jo znano knjigo ljudstvom, ki je vsestransko vojvodlnje Krsnjske. postrežljivo, zlasti naša v pri- Od Hrastnika je takoj prosti naravi lepo vzgojena Zidani most, ki je važno krepka, rdečellčna dekleta, Si so n*ško križišče in stoji ob _ nad vse zgovbriia v lepi shiVen- Savinje v Savo. Od tu P ščini. vlaki v Za*r<*> in Beojm Mimo Borovnice peUe *elezni- g^f rodovitn° ^ &vjolino Savinje^ ski m^Ji 564 m nad morjem m ima okoli 800 prebivalcev. Tu letoviščem ter » krasno I Je tudi prijetno letovišče in lep °kolfco. . vriH Preko Savinje gre lesi okolici se nahaja mnogo častnih pečin, podzemske in razgled na Planinsko dolino^ v ^^ £ ^ trt« -n pečin, poc_ ,reke~ ^ jesera, kakor tudi mostovi, y irga - s," s Na planoti Bloke je zimsko frri- tim "eertom. šče. Nedaleč, komsj neW » ■ i ^ , • trov proti severu, stoji P" Jugovzhodno od Ljubljane se me(jtJce ^ Celje je ^ SkuP^ .................»010 is.t»|ni. Novo mesto je v h redi vino- ™ iT^ma" Velo ^ Te številke je vredno proučiti, gradnega kraje, od koder pelje m ned morjem; *** >eljeA v Novo Mesto, ki šteje 1,500 prebivalcev, čez krasna rodovitna polja In skozi lepe ve no mesto ka Slovenija * njem osredetrfee vd* « venSke trgovine .n I"* « l,H4»tI " m. ta mora seveda čutiti. — ™ — »■ - pe.^ „ Žalostno je dejstvo, toda resnično, da čutijo vedno le do- ^ ks|-; aranairs debate, preskrbi po. lavd. ^^ * *> ><) __i____ l! —__w.l.___j? v^lje . . t« grad Otočec. ki se nahaja sredi ta je biti tudi zato bolj brihtjen. Ni dosti, da napiše par patriot«*-nih fraz. Moral bi biti prej kak še& poslanec, minister. Znajo pa pri nas vse boljše Pravkar je komisija za pregled vseh pogodb države za eksploa-tacijo državnih gozdov v Bosni in Hercegovini ugotovila, da da bila država ogoljufana za 700 miljonov dinarjev. Gremo z velikimi vzgledi. >. rsosvBfA iši m braaij« rasHlSs Saaašllsmik m^^Uas iivpvKiicavii {vi^v Spisal M. Cflenšek. Časih nspravljs tudi brazda pokrov nad otlino, v kateri ee ik> na 15^", kar jfe bilo pr«! voj-]n>r«j* aii nsbira med. Tska no. brasda je rasmerno jako velike. (Nadaljevanje t t •traal.) Rogate Žtvlne 75%; konji 77% in ovce 59%. — IstoUko je tudi padlo delo na polju in aa primer poljsko delavstvo je pri- [ IWm«Q«MI DROBNA VESTI IZ BEOGRADA. S palico ns velikega Župana.— Pred poslopjem velikega župana beograjske oblasti je bivši občinski tajnik Sokelič s palico napadel velikega Župana RajSČa, ko je stopil iz urada, in ga strahovito pretepel. Sokelič je namreč vložil prošnjo na manšalst dvora za ponoven prejem v ^ službo, a je bila prošnja odbita, j , 1ter je veliki žiifpah Ifcdal slabo da tako ne gre l ^ nJepovol>np miigenje. • Policija je Sokeliča obsodila ns deset dni zapora, ker je dvignil roko na posvetno gosposko. Proti raka fcris Pefjšeka. — Tu se je pod pokroviteljstvom kralja osnovalo humano društvo za pobijanje raka v najširših sip jih naroda. Društvo je te dni priredilo prvo javno plavanje dr. Jovanoviča, ki je podrobno razpravljal o postanku rakf, o svojih dolgoletnih izkušnjah na tem polju ter razložil načine, kako naj se širokim slojem daje pouk o tej bolesni. To društvo bo prirejalo slična predavanja širon? države. Tudi oblastni poslsnci beograjski se pretepajo. Na seji oblastne skupštlne js prišlo do ostrega spopsda dveh struj radikalov. Odšli so po seji v bližnjo kavarno, kjer se je prepir nadaljeval ter prešel v dejanski pretep, teko da je morala policija poeredovati. Vee to je predigra proslavi "ujediajenja" In ' "osvobojen js".........~~~— Boj vlade proti opozkiji je za enkrat v znaku neizplačevanja , nov., t. 1. ''red kratkim je prejela ena Nvečjih tiskarn v Žagrebu ne-■f» Pinmo iz Ohicaga, kjer ne-l*>dpisani človek iz Chicaga za-^»no pifte tiskarni, da nej mu stisne par sto čekov, ki jih bo MH*Meds o topli domovinski 'iuU-zni. Takole piše: Neizmer- V4"Helje in zadovoljstvo »"remo biti nay sretniji itrvati J> nsšojr Hrvatakoy Domovini.— 0|«»zarja pa že v neprej, de bo-Js pazili pri pošiljenju po-^»^j^nih čekov, da jim bo on že f*«! vse. In sicer je dbljubljal l,)(«*) dolarjev. T'*karna ^EST* smatrale ^^ZiL^rV^ vendar je sprevila pismo i« 2 miHion* <,,nmrj#V' W Na ta način so vae druge pa- "Plo^Čena in visi nalik zaklopcu noge profzvodnje padle na zelo & y venčevo cev, Rasni nizko stopnjo. Z letom PMnaki svišči so v tem ortru 1^1 pa je pričelo delo v vseh najbolj razviti. Ako hoče žu*<* ozirih napredovati, ksjtj Rusija 8rk*ti slaščico na dnu vetičeve se je v tem lotu že lahko povr-'<*vl, potisniti mm svoje sosa- nila k plugu in v tovarne. In tako nam dokazujejo sledeče Številke ta napredek od I. lftfel: V letu 1921-22 je bilo produ-cirane železne rude ltt.000 ton, a leta 1926-27 pa že 6,fcft,000 ton. Premogova industrija se je tudi dvignila leta 1*24-25, in sicer na 5,662,000 ton, a leta 1925-26 pa je znašala že 11,213,000 ton. Tako je tudi produkcija nafte v tem času napredovala iz #77,060 ton na 1,966,000 ton. Na isti način se je tudi razvijala industrija s stroji, kar nam pokazujejo sledeče Številke: šlvslnl Drugi Lsti Plati rtrojl »troji 11)23-24 145.754 13.440 88.H&I 1984^5 577.077 53.925 58.7$! 1925-26 915.088 87.841 97.849 Tako se je tudi množilo delav-atvo, kar nam kažejo te-le šte vilke: Lsto 1988-84.................... 1.017.000 " 11)24-26 .................... 1.803 500 " 1985-88 .................... 2.481.800 M 1988-17 8.779.805 Obdelovanje zemlje je raslo, setev je rasla od 64,000 desetin v letu lttft je bilo posojenih v lokih 1996 — 687,000 desetin n. Pomožno delo je znašalo v letih 1664-25 4,017,060 pudov ln v letu 16toav se je svišalo na 9,460,000 pudov. Obdelovanje vrta in njegovih del. Najiprej. so zapisali v zapisnik kip Kristusa, pa Mati božja, angeli, razne slike in načrti. Vse to se je zgodilo, Češ, da je drŽavi mnogo dolžan. Kipar ni videl, kaj bi počel fn kaj vse to pomeni. Cisto nič ni vedel za dolg, ki ga je baje dolžan državi. Nad dve leti je delal znameniti mavzolej družini Petrinovičevi na Supetru v Dalmaciji, po katerem je postal svetovno znan. Tsm je zaslužil toliko denarja, da si je postavil skromno hišico na Senjaku. Hišo je poplačal vso. celo nekaj denarja je še prihranil. O kakem dolgu državi mu ni znano. Šele po dolgem pogajanju ln pogovoru je spoznal, da mu plenijo vse to zategadelj, ker je svoj čaa dobil naročilo od države, da naredi nagrobni spomenik ministru DraškoviČu, očetu zloglasne dbanane, ki ga je ubil komunist Aliagič. Denar za to delo mu je država izplačala, on pa spomenik še doslej ni napravtl. Tako so mu razložili blriči to rubežen. Rosandič se je le bolj čudil, zakaj ves svet skoro ve, da je spomenik že davno narejen, da je postavljen na Dralkovičev ^ ^^ d? /•A*0 U je mESFto na 1*000,000 i. Smrtna koae. V Ljubljani je nenadoma izdihnil knjlgoveškl pomočnik Ivan Amšek. — V Novem mestu je umrl v 55. letu sta-rostl poštni kontrolor v p. Emil Predika. S PRIMORJA Na sodišču v Bistrici zestaja delo v Še večji meri, kakor po drugih sodiščih. Premalo je o-sobja In tuji ljudje ne kažejo do rednega dela nikake prave vaije. Sodniki se menjsVejo, de so zmenjšsve še ve£je. V okrsju fl mnogo industrije in trgovine, ki potrebuje točnega delovanje na sodišču, tedanji nerad škodi razvoju industrije In trgovine. "Piocolo" se je le rshlo dotsknil pomanjkljivosti ne bistriškem sodišču in nspovedsl zboljšanje. Toliko goetobesednejše pa se je zaletel v bietffttke In druge notranjske Industrijske, "keterih sinovi se nevzemejo j»roti-lUll-janskegs duha In sovrsMvs po šoTsh V L)tiWjanl In Zagrobu". Plakati preti fešisma t Mall-jViskem jeziku so se pojavili v setin v 1. 1926. Tudi živina je rasla na milijona; konji Ia rogata ftlvlns Oves L. 1V2.I 0S.S 84.9 » 1024 44 1925 .......................80.1 H7. 44 1928 ...........h.......,...85.2 08.2 IndustrUs in poljedeletvo sta ostane ls 0^-0.8 mm li;^ na Uitn|e|# ^ afaMlš. Nekateri avišci ln sla- Vi tlha, po kateri le napenjse tMlaiM ^ AMMiun. ktM. u^i Člaa»tvo 2.487.000 8.400.0S9 7.18S.152 9.814.188 še, da ji torej umetnik še plača M veličanstvsno rsavlU, tako delo, ki ga je storH po njeneln naročilu. In zdaj ta siromak Rosandič leta z vdovo Draškoviče-vo od urada do urada, od Poncl-ja do Pilata s sliko nagrobnega spomenike v rokah, da bi mu vrnili vsaj Kristusa, čimprej pa Marijo in angele, ki jih mora te dni -goslati v Anglijo na razstav vo, pa bo menda zamudil. Zakaj, kot izgleda, bo država poprej zaslišala še samega ranjkega DrSŠ-koviča. V drugih državah si umetniki takimi deli spomeniki domovini "zsaluženlm možem" — pridobijo priznanje. Pri nas so take stvari za samo ljubo sitnost in nadlogo. Srbija, Srbija— quo vadiš ... tudi sadružna podjetja, ki nadomeščajo privatni kapital. Poljedelske zadruge so napredovale tako-le: ŠUvilo korporstiv 1. okt. i9t4-.-3i.00K t. okt. I96l....8**l0 1. okt. 1988....40.900 1. okt. 1987....4K.600 Ns ta način sovjetsks Rusija korsks bliže soclsllsmu ln kO-munismu. Zgornje sem napisal is razloga, de se vidi, da ni bil en sam človek v Rusiji, ampsfc da so biH tudi drugi, ki rssums-jo ns kskšsn način ss Ishko iz-dela ekonomsko življenje dežele. TI podetki izmed mnogih d*, kssujsjo, da se Sovjstsks Rusl-js rssvijs industrislno, sgrlkul-tumo, s poleg tega pa tudi kulturno. Pripomnim naj, da podane številke ne morejo same zase govoriti, marveč jih moramo mi sami proučiti, da situacijo spoznamo ter da vidimo pri čem da smo. Mi delsvel ps morsmo bttl o-presni, ds se ne uprežemo v lcon-trarevo&eijonarni jarem, marveč da sposnsino pravo Is res- naš Hi delavskih stsH na strani interesov. . . * Mati Ladrii. član društva It. 126 M()6 Prasser avenue, (Cleveland, O. 9 Ktud«»» (Heanlennss" oplauje ru-h k i očenjek KonsUntin Izrsstov Skednju pri Tratu. Orožniki in bezi v Južni Afriki. VVndsr J pr - - ■ meHlo te sopotnice je samo 649 mibčarjl so pohiteli v Skedenj v velikem žtevHu In vrši SS široka preiskava. Zaprli so mnofo slovenskih delavcev is Šluaienj-aklh pisvžev. Belka pokrajina šteje sašej, ko sta ji priklopijaal občini Podgrad in Materija 99M l pr«« Delav- bivakov, doslej jih je Me 17,-406. Istrska pokrajine dej 296.523 prebivekev te njegovem mnenju Je to saj-višji vodound sa zamlji. Po sedanjih računih dosege nsmreč 360 metrov. V znanstvenem pogledu je nekphlvskl šum še ne-postlan. Doslej se je trdilo, ds tvori nsjvsfje slspove rdks 2am Sosede: Kj« pe je veše hči, gospa Cubert ' Gospe Cuber: Dala sem jo služIt, kar nI blU doma za nobe-)tHc# In pod njo skritih prašni no rabo. lo ob robu široke bresde in od mekniti vertfcevo cev, nsbruno v gube in pritisnjeno ns b^aado No, drobne ili šibke živaloe t ne vzmorrjo. Vt^krnl brazda pa zapira paatič m odo v-nlk. V takih slučajih je nkvad-no njega najdebelejšl de^ plodnica — tako vtaknjen v re-vaatl sli lljasti venec, kakor bi potisnil zamašek vanj. Toliko o prvi skupini. DrugI prištevamo take rastline, pri ka-torih je vhod do medovnlkov sicer tudi solen, vendsr ne popolnoma zadelan. Taka zožitev pomeni za fcvst dvojen dobiček. N« eni strani odvrača žlvsfce, ki hrepene po slaščici in bi zaradi telesne svoje postave ne opre-lile brazde, kar meni nič tebi nič od niedovntka In tavlra, da se po nepotrebnem ne poraagub-lja poklicanim gostom nsmsnje-ns hrana, na drugI pa taks soti-tev siti pripravne živaloe, da po-t te nej o. svoje seeek> v cvet prav tam, kjer mu je potrebno ln koristno. V tem osiru to skupino lahko primerjamo Ičetinasttm 1n dlakaatim tvorlnam, o katerih smo rekli, da ksAejo poklicanim gostom pot do slaščice. Nekateri narcisi in svetilni imajo jako dolgo cev, ki je spodi sošena vprav tesne predalčke. Tukaj je ravno še toliko proeto-ra, da morejo večji žužki s svojim tankim dolgim sesalom do medu, manjši pa nikakor ne. Narcisovp ožino tvarja cvetni o-bod, svetlinovo ps čašioa; pri mnogih drugih rastlinah pa js zožen venec, in sicer tako, da sesalo dpssše svoj namen. Ni-ktlo menda i)e dvomi, da so lističi, od katerih si moramo misliti sestavljeno tsko cev, popolnoma združeni v celoto. Imamo ps tudi rastlin, kjer venčsvl llattčl ozki prsrov, nastane tako, da se najvišji llatlč1 lljasto zvije (zimski l^>oj). — Zopet drugače so ustvsrjenl medovnlkl lepega zla t«s klobuka sil zlstsga jsbol-ka, nekaterih Isnov ln babjlh zob- Samo o prvem nekoll besedic. Njegs medovnlkl so sre di velikih obod o v ih lističev, In Sleer je ns vsskem lističu po eden. Medovnlk Je obrobljen r dvems llstssims izrastkoma, Id ss 8tiksta z robovi In nsrejats prav ozko eevlco, skozi katero le prav tenko resslo do sladke teko&ne. Cesto Je otllnica, katere sta-ničie Izloča med, ali v kateri se nsbira, j>odttjŠsna v GLAVNI STA* SSFt-SS Sa LAWNDALX AVE, CHICAGO. ILli^OlS Isvršavalni odbor: I PMAVM OD8KK: PraŽMŠalk VlneMit Calaksrt pašar^bodnik Aadraa Vidrah. H.K.O. 7, Bos lil. Jakaslttva. Pa.t gL ta)niW Blsa Navski tsinik balaiAkrss add«lka 1/«vrtne GradUkkl §1 Idsiaialk Joka Vofrlrk; urršnfk rla-fl. Jolr SUvart-Siki uprav Uril skalla Filip Uodinai vrhovni sSrtfalt Dr. F. J. Ksrn, 8888 St. Ava, Clsvalsad, Oklo. UOSPODARHKI OOaRKi K Kraak Somrak. pr«la«»atk, 99« K. 74lk St., UsvalasJ, Okla: Frsnli Alook. 8984 S. rrawfonl Avr.. Cklraio, III.t J.rol. 7.upaa«llt 8S27 S. Rldae. way AVOh CMsaga, III. _ n l*OHOTN IjOMHBK » Jaka Uuršak, praša^sik. 414 W. Hay St.. Sprlaffflalš. |Ht Jaka TrfelJ, Bos |C Strsbaaa. Pa.j Ta«y 8kra»sl. ILFJ). Na. I. Jekaaiaa CUr.,1 H i FVsak 1'tMlboj. Ros 81. Park HllI, Pa.j Anton fcilar. IWa 87, Araia, Kaaa. . BOLNIŠKI ODSEK< OSREDNJE OKROŽJE t Uvrrar Uradilak, 8857-58 So. Uvašak Ava, Ckiragat III. VaiKNSNO OKROŽJE: Jaaoph Sorko, R.F.D. «. Bos 110. Waat Navtoa, Pa. I Aatoa Akram, USS B. 78tk Rt, ClovplaM, Oklo. tAPADMO OKROŽJE; Jacok Bal*, R.R. 8, Bo* M. PUtakarg. Kaaa, ss jesesapaši Frank Klaa. llas 958, CkUkolai. Minn., ss aov. aap.i Joka Oolok. Bos 144! Ročk Hprlaga. Wyo. Nadzorni odbor: Frank *ajr. prašaodsik, 1689 W. 8S|k St.. Ckkaga, IH.I Lušvfk MoSvo-j»jt, 8499 Rt. Clslr Ava., Ckv^lsaš, OkUi Alkart Mraat, 188 ga. Ploraa Rt, NlhraSkeo, Wla. Združitveni odbor: Pvaak Vkhssr, prošsešalli, 1141 §L 55tk Ct, Cleira. III. i Jokn OUp. 1488 Sa. Cttftaa Park Ava.. Cklsafo. III.« l*#tar Oa^tal, 4S5 N. Wslaa«, Cofe-rašo RbtIrm. Colo. w---- w 1 *"SI • J"" * l*OZORl>*KQroapondanra s plovnimi orfboraJkL ki dols|o v glsvnoia ara* ds, so vHN tu kole: VSA IMRMA. ki »a nsn*la]o as pask fl. prodsodnlks« so aaakvoi Prod* ■edslitvo S.N.P.J., 8857-59 So. Uw*Sek Ava. Ckksga, IIL T VRB KADEVK BOLNIŠKE PODIH)RR SE NARLOVEi BolaUko talni* Uvo SNPJn M57-59 Ra. Lswndalo A v*. Ckioafo. IIL DENARNE IH)6lUATVS IN STVARI, ki se tlisk gl. Isvdkvalnoga odbors Ia Hnote v obte so nSslovot Tajnlltvo R.N.P.J. 8857*51 So. Lavn* dsk Ave.. tiileaio, m. VSE RADEVE V 1VKS1 X BLAGAJNIŠKIMI POSLI so peMI|sJo aa asalpvt Rlara|nl8tva R.N.P.J., 8887-59 Ra, Lsvašsk Ava, CMesga, IR. Vso pritoAko ploda paolavsnls v gl, lsvr8avslnoai odkora so ao) pagljajo Frank Sajea. prašaadniku asdsaraofs odkora, llgar naalov |s agoeaj. gl. peratni adsok po asi pall||B|a pa noaiovj Jaka Clerlok, prlniflejš, Hi. Vol Ssplul Ia drugI spini, assasalk, oglaal, asralnlaa Ia «pkk voa kar je v s vasi s sladkat Jadnota, na) š» paiRJa aa aaskvi MPROaVtTA.M 8857-89 So. Ulrašak Ava, Cklaapo. IIL Vsi prilivi 414 Wi Ha r St, rsvnsfs In najbllžjegs dels e ustnice samo 6.6 mm. Ako hI bilo vončevo stsnlčje trdno, ns mogli bi debeli čmrljl med ustnksms do lljsslbga vboda tn tudi ne potisniti dolgega svojega sesala po aski cevi do medu. AH tu jim pomsgs nekak mshsnl* cevčic stoji potem navsdno po pet šli leet okolo osrednjega pe-etlča; selo stisnjene so tn držo do msdt) na dnu cveta. P* teh cevčicah more le tašfcovo sesalo, s tudi to mora biti precej dolgo, živalca ps takšns, ds svršl oprašltev; druge ne morejo do teraga ss vapne omenjene ust-nšes in š njo tudi prašnlkl ln kvišku, ksdsr butne lu-šek ob evet. S svojtm kešuhom se dotakne brsads hI jo oprašl, iroms osmuče prSŠrtlks ln st nit I m* r a prahu sa drugo brsodo. VU° Ksko ga drobne živslss. ki Imajo aa a JS-ar. m luknjica, v katero se končuje do lijsstsgs vhoda in smukno vanj., Ker ni tu nobene vrže in nobene druge naprave, nasrka še slii^M ln kobeca nazaj iz eevi. J srenje ustnice ni prav nič psi vzdignil, in kako bi jo tudi, saj siromsk nlms moči. Toda premeru ims 2.6 mm, in baš toliko so oddaljeni tudi prašnlkl in brasda od spodnje ustnice. Ko ss torej pomiče po nji, pride v dotlko tudi Ž njimi In opravil ie nevede prevažno oprašitav. Ce ps prlbrni žlvaka od strani ns cvet, mora najprej na sno omenjenih grb In s te dalje proti lljsstsmu vhodu, tudi kar naravnost na grbo. Grbi sla od prašnikov In brazde oddaljeni 2.6-mm, torej jI osntuše tudi v tem slučaju, hi boš radi tega sta postavljeni semkaj. Mislimo si, da cvsta nedostads slaščica neko cevko. Vn< onš tvori ns, kt jih imenojimo ostroge, prHte. ______________________flT/ y ™ ^ _____________varno V> nično HtrSl Ras«* h. ds bomo ts ^čnsih ns čs»lw (kaDO- efa zS to. Caslb tiim (gostom, s nam rac o« l*AJVlWt ALA> NA svrtv. r Sfe^^a tudi zsvits, ----in do medu morejo W Ukl žsf. V glasilu društva "SocleU des kl katari ee prafdli od prirode vrtelaeto zvijajoče se seeelo. U oglej si čudni cvet llsjekov; nja- divni sopet, ki gs je ima fran- g^, venčeva lističa sts skrita v coski otok Hska v Nuku-Hiv4. v pnodaji tretjmi rdrfjn potfdbns, kdnri ps 4jjens v zsvlt m«lovnlk. Prškretf tudi oe smemo onih mnogovrstnih gri»i< m tmuts stih tvorin, kl se mnogokrat ns meščene (ši vhodu v cvet. Ali te so Uko rajmovrstn** In toŠi maognbrojns, ds si mognče o^i-peti vseh. Njih pomen spoznaš, mo t.6 mm, smpak 4 mm ia le več. Majhni luški bi prišH do medu bres koristi U rastlino. V velikih potezah ehšls, v po semeshoetih pe vendar nekoliko resRčne so naprav* raznih si-JalV, tn zsto se nsm ne zdi pa* trnki' poeabe govoriti o njih. Tudi se Ram ja sida fte ptveej itva sa MRI Prestala. I, g||i fiMaai da čevlje. Novo svetovno čudo sto- ^ otrmnSmo yMj ne|tstere ffs jI ne kvi strani doHne Nakani uatnlri rasnih zeliratov okoli pet km od morja. ' 1 ■ " stojita prod vbodom v K dve »tofcčaatl grIH mm vo originalno, sanasljlva TRI N BlU EVO (IREN KO VINO •o odrflo odločno tem. VI Ishko tudi vai |^)ačsta si ponaredka, ampak lilrsvja s# Islje Isgoki kot |m dobi assaj! Trlnorjovo gronko vino ja na* rojano ls rassara In drugih sottMnlh saavl, kstem vam ollstljo šravs, li probavnsga malta, ki pomaga prebavi, rudetega ksUfornU»kogs vlsa, kl SIvlJs vs« ■latam, V v»*h laksmsh. I |WH| vsorec pilita ns: Joa. Trlner Cn„ 1888 go. Aaklnnd Ave., Okloopo, III. Triaasjis JM9 ktni stenaki kolodar s sHkami glavnik moot ja neke J kraanaga. Vaš kkaraar Ima snogs is vas. Ali pa piklU ns Joe. Trlner Co„ In prllollto 1 uri sa pail&liil i Upravništvo tmRe pripor«»ča tss gori omenjene zastopnika članom tn člsnlesm In »njidiom naročnikom, da njim grsdš ns roks In skušsjo i>omsgsti pri agitaciji sa list Pfoeteta. Sedaj Je zimski čas fn dolgi večeri, naročite si Wst in ktWe dobre knjige fte posebno s*daj ka so knjige- KnJHkvna Astke ta-korekoč Skoro zs-lonj ns prmlaj, bi ss mofH vsakdo, ki le «mora naročiti nekaj tak dobrik knjig. u list frosveU ir Književno Msticon. #. r: Plllp PedtRa, | • pravjtelj r r« r-' . v« Mik KImpiU: brdi povesi irez aasiova * Od krsta so ga nesli. Fsrbsr-ca, debela babica, ga je ooeila. Z levico ga je »tiskala k svojim obilnim prsim, s desnico je držali krilo. Za njo sta se pehala po blatni cesti boter Luka in botra Tona. On rudar, ona delavka na itircu. Luka je klel. "A ne. Farbarca, škoda, da ni punca. Bolj bi je bil Poglajen vesel. Marsikakšen glai vina bi lahko spil za njo." "Včasi je ie bilo Jako. Danes pa mora punca gledati, da se fant zapelje. Potem pa se obesi nanj, čeprav le sam nima kaj jesti. Neksžere znajo to prav dobro. Od samega hudiča so. Le glej e čim se boš ti prikupil staremu Pograjcu, kadar se bosta • Tono spozabila." "Špirita mu bom nesel, a ne, Tona?" Rudniška mašina, ki vozi po dolini, jim je prekrižala pot. Planila je mimo. Iskra je padla na otroka. Zavekal je. Farbarca ga je premestila z levice na desnico. "Nič prida to. Malina nam je prekrižala pot" "Beti no, Farbarca, to je slučaj, kot je ta-le Robče sploh slučaj. Saj Pogiajan in Poglajenka sta že stara. Da se jima le ljubi. 8aj sta že tri imele." "Ampak fanta sta lla na Francosko kopat, punca je žla v Zagreb slutit. In stara dva prav nič ne vesta, alt so le pri živ- ljenju. Notpden jima ne piže. Kaj pa imata od njihr "Saj to je," se je pridužal Luka. "Kaj bodo pa od tega-le imeli? Nič. Ko bi bila fanta vesela, da ju je rodila, bi se že kaj oglasila. Tako pa — kje v francoskih jamah kolneta mater, o-četa in sebe. Kaj pa imajo knap-je sploh od otrok? Nas je bilo devet, vse nas je mati, čeprav s težavo, preživela. Zdaj, ko smo dorasli ln je ona zgarana in stara, je pa mi vsi skupaj ne moremo. Berači po koloniji, od vrat do vrat, pri vsajtf babi nas toži: Cemu jim nisem na vrat stopila, ko so bili le majhni. In koloni/a ima osemdeset vrat: Cemu sem jih spravila na svet? Cemu pa? Jaz nisem prav nič prizadet pri tem, čeprav sem bil zraven." Hotel se je zakrohotati, pa ni mogel prevpiti huntov, ki so hiteli mimo. Huntl so se zaletavali za malino. Sivo tekoče blato, ki so ga peljali v Savo, je škropilo iz njih in padlo Luki na čevelj. Skulal se ga je otresti. "Sicer bom pa sam prav tak norec." Obrisal je čevelj v travi. 0-trok se je le vedno cmeriL "Nikar se ne cmeri, pankrt. Počakaj, da zr*Mž, bož Isftje. Bož vsaj vedel. Čemu." Huntl ao se odpehali za malino. "Stopimo v gostilno. Vina mu damo." Stopili so čez tir in v gostilno. Troje golih miz, za njimi pijanci. Dim tobaka, kričanje vsevprek, mize polite z vinom. SOBOTA, 16. DECEMBRA. V kotu je sedel Frsncelj iz Trbovelj. Kljub vsemu svojemu zatrjevanju, da je igravec na bando-nium, so ga vsi imeli za berača. Sam ni smel ničesar slikati o tem, sicer je prenehal vleči svoj meh, se trkal na prsa: Ich bin Bandoniumspieler sus Westfa-len," in da on že ve, kako je s svetom in z vsem. Beračev pa da sploh ni. — Planil je skozi dim proti vratom, se poklonil Far-barci, nategnil svoj bsndonium do tal in zapel. ~**Jaz sem pa iz Trbovelj do-' raa . . ." Glas mu je bjl silno hrelčav ob mehkem bandoniumu. Vzravnal se je, zamižal, vrgel glavo spet vznak, stisnil meh. "Oziram se nazaj na ta trbovski kraj Polajka pa za mnoj." Farbarca ga je sunila z nogo in položila otroka na klop, sedla in naročila vina. Francelj se je splazil v kot in hrelčal dalje. Nekoč iz dima se je nekdo vsajal nad otrokom, ki je kričal, nekje kvartali in kričali. Krčmar pa je hodil od mize do mize. Sam zmehljaj ga je bil v tolsta lica. Farbarca je pomočila kos kruha v vino in ga držala otroku v usta. Otrok je sesal. Cez čas je spet zajokal Babica je pila, Luka je pihal Toni na srce. ji na-pival, položil roko krog vratu in kinkal z glavo v njena nedrija. Farbarca je pila, hvaltya vino, ga razlivala po otroku In se opijanila. Prisedli so drugi k njej, "Hoj t Neka ladija prihaja proti nam," je dejal. "In ali sližite tlstole? Hitro prihaja. Drvi kar naprej. MisHm, da nas le ne čuje. Veter vlače v naaprotni smeri." Hladni veter je vlekel naravnost proti nam; razločno sem slllal piščalko, bolj na eni strani In nekoliko.spredaj. "Prevozna ladija?" aem \*prs*al. Prikimal je pa pridejal: "8lcer ne bi delal toliksta hrutča." Nato pa se je malo zahahljal In rekel: 'tKrah se loteva onih tamle zgoraj 1" Oarl sem se kvižku. Kapitan jt bil pomolil glavo In plača la pilotske hite In je napeto strmel v moglo, kakor da bi jo t samo silo tvoje volje hotel prodreti. Obraz mu je bil skt«>en kakor dbras njegovega tovarila, k I je odštork-Ijal k ograji ln je enako nspeto zrl v smeri nt-vidnt nevarnosti. TedaJci se je pripetila nesreča in to z nepojmljivo naglico. Mogla se je razkadila kakor da bi jo retala silna ostrina in pred nami se je prikaaal rilec nekega parnika, zavit v oblake megle liki gobec morskega velikana, poln morskega mahu. Videl sem pilotsko hišico na njem In beldbradsga možaka, kl je delno slonel la nje oprt na komolec. Oblečen je bil v modro uniformo ln spominjam se, kako čtdtn in miren je bil. Njegova mimoet je bila v teh okolnoetih nekaj groanega. Vzpne-jel jt usodo* kakor mu jt prišla na pot, in jt hladnokrvno prtmtiHI udarec. Ko jt slontl na svojem mestu, nas Je oMnil s mirnim, pre-rsrtunjtnlm pogledom, kakor da bi hotel natančno določiti, kje zadene db ns*> ladljo, In se nI nhnalo zmenil za vpitje nažtga pilota, ki Je vea razjarjen kričal: "EJ ti al zakrivili" Ko ae oziram naaaj na ves dogodek, spoznam. da je bil U klic preočit, ds nI bilo treba nanj odgovarjati. "Pograbite kako reč in se je driiteP mi Je zakMcal motak z rdečim obrazom. Vsa jeza ga je minila in videti Je bife kakor bi ga ~ obžla neka nadnaravna mirnost. "PoelužaJtc, kako kričijo ženake!" Je dejal mrko, akoraj bridko, kakor da bi bil imel že izkulnje v takih dogodljajih. Ladiji ata treščili akupaj predno le aem ae mogel odzvati njegovemu avetu. Neznana ladijs naa je morala zadeti naravnoat na are-dinl. videl namreč niaem ničeaar, ker je od-plula naprej Iz moje vidne daljave. Na! Martine* ae je nagnil na atran in slllalo se Je glasno pokanje In lomljenje leaa. Mene je zagnalo na mokro palubo, padel aem kakor aem bil dolg in lirok, in predno arm ae mogel zopet pobrati, aem slital kričanje ftensk. TI glaaovl, ti najbolj nepopisni vath glasov, ob katerih človeku zastaJs kri. so me nsvdall s psničnlm strahom. Spomnil sem se, da je bila v kabini cela zaloga režilnih paaov; planil aem tja. toda ob vratih me je vrgel divji naval molkih in ienak nazaj. Ne spominjsm se. kaj se Je zgodilo v naslednjih malo minutah, dasi mi Je le jaano v apo-minu, da aem trgal reži I ne paaove s abaža! zgoraj, katere je možak z rdečim obrazom <*mmo-val hlattričnl gruči ženak. Ta »pomln je tako raaločen in jaaen kot spomin na katerokoli ali-ko, kl aem Jo bil kdaj videl. Reanlčna slika je to, ki jo le sedaj jasno vidim pred aeboj — raaklani robovi luknje v ateni velike ksblne, skusi katero je vrela siva megla, prasni, blati-nastl asdeži. poauti z vsakojakimi dokazili ne-nad ne ga bega. kakor zavoji, ročnimi tort* mi. dežniki in agrinjsli. oni stsaiti gospod, ki je bil čHal mojo razpravo, je, vea zavit v prnbko-vino in čakljevino le vedno držal tisti časopia v roki in me spraleval s enakomerno vsiljivostjo, če pa je junaško Itorkljal po svojih umetnih nogah in pripenjal rešilne pasove vsako-mtir, ki je priiel do njega, konečno pa tisto igrozno kričanje žensk. To stratno vpitje žensk je bilo, ki mi je najbolj llo na tivce. In pretresati je moralo tudi živce možaka z rdečim obrazom, kajti pred mojimi očmi je le druga slika, ki mi nikdar ne tagine la spomina. Staaiti gospod tlači časopis v iep tvojega povržnika ln se čudno ozira okrog sebe. Zamdtens gruča žensk bledega obraza in odprtih ust kriči kakor dbor pogubljenih d nI, možak, čigar rdeči obraz, jt sedaj ves rdečemodrilfast od togote, izteza roke nad glava, podobno kakor da bi metal strele, ter vpijat 'Tiho! Bj, bodite vendar tihol" Spominjam at, da sem st ob tem prizoru izntnada nasmejal in da sem se v naslednjem trenutku zavedel, da postajam histeričen. Zakaj vmes so bile ženeke kakor moja mati in moje sestre, obhajal jih Je smrtni strah, a one niso hotele umreti. Spominjam se nadalje, da so mi njihovi glasovi priklicali v spomin cvi-lenjt prežičev pod mesarjevim nožem in silno me je prevzela groza spričo iivosti te analogije. Vse te ženake, ki so bile zmožne vzvišenih čustev, naj nežnejših simpatij, so sedaj odpirale usta do ults in kričala. Hotels so pač živeti, a so bile brez moči, brez pomoči, Uki podgane v paafci, zato ao kričale. Groza vsega dogodljaja me je gnala ven na palubo. Slabo ml Je prihajalo in sedel sem na klop. Nekam nejasno sam vidtl in slilal, kako so možaki Ittali In vpili, skulajoč spustiti čolna v morjt. Vaa je bilo prav tako kakor v opisih tekih prizorov, ki stm jih bil bral v knjigah. Vrvi to se zamotavale in zatikale. Nič nI delovalo. En čoln je prilel v vodo z isditimi čepi; bil je poln žensk in otrok, pa se je mfcol. nil s vodo ln se prevrnil. Drug čoln so spustili samo na enem koncu nizdol ln je obvlsel z drugim koncem na vrvju, kjer to ga popustili. Nlkjtr pa nI bilo nohtnega sledu o neznanem parniku, ki je bil povzročil vso nesrečo, dasi sem slllal ljudi govoriti, da nam brez dvoma požlje čolne na pomoč. Podal sem aa na apodnjo palubo. Marti nez te je hitro potapljal, kajti voda je bila že prav blizu. Mnogi potniki ao skakali čez krov. Drugi, ki ao bili že v vodi, ao zapet kričali, naj Jim pomagajo naaaj na ladljo. Nlkdo st ni zmtnil zanje. Zdajci se je vzdignil krik in vik, da se pqgrszamo. Nastala je silna pa nika; kakor bi trenil, sem se shašsl v vrtincu človeških teles in atm s njimi vred podel v vodo. Kako se je to zgodilo, ne vem. dasi sem takoj spoznal, zakaj *> oni tako želeti nazaj na pamlk. kl so talil te v vodi. Voda je bila mrzla, tako mrzla, da jt skelela. Ko aem priletel v vodo, sem začutil neko bolečino, ki je bila huda, oatra kakor od ognja. Spreletelo me je do mozga. Bila jt kakcfc- da bi me smrt zgrabila. Od groze ln strahu sem zj*tjal. a s tem sem si napolnil pljuča s vodo, predno me Je režilni pas dvignil na vodno gladino. V ustih sem čutil močan okua soli. pekoča anov v grlu In pljučih me je dužila. Vendar je mraz najbolj povzročal boleči ne. Cutll aem. da mi bo samo nekoliko minut moghče IK-eti. V vodi okrog mene so se borili Uudjt ln mahali s rokami. Slllal aem jih, kako so klicali drug drugega. Slllal pa eem tudi glas vesel. Neznsni psmlk je oči vidno spustil čolne v morje. Sčasoma sem st začudil, da asm bil It pri življenju. V sdotnjih udih ai-sem Imel sploh ndbenegs čuta več. okoli srca ps st je zgrinjala neka mrzleča neobčatnoet in ga prevzemala. Majhni valovi z grdimi penečimi grebeni ao at venomer valili čet mene in mtni v ueta. da stm st le bolj dulil. . . ^ (Oalje »tftožaJMJ . _ ^ dregali vanjo, ji govorili spolzke tale na uho, da se je vsa tresla in položila svoje prsi na mizo. Otrok poleg nje je zaspal. Pozabili so nanj. Naslonila se je Farbarca na mizo in zaspala. Nekdo jo je sunil s pestjo,, da je pogledala kvi-Iku, in ji vlival kozarec vina v usta. "Drugi teden bol menda prilla k moji lovit. Ps glej, da bo požre, ne pa fant." Požirala je vino, teklo ji je po bradi. Potem ji je glava omahnila v lužo vina na mizi. Kro-< hotali so se. gnetli k njej na klop, položili otroka na okno, pozabili na Luko in Tono. Ta je napival Toni, šepetal. z njo, ona se je smehljala. Silil je vanjo, z levico jo jt sunkovito stiskal k sebi in govoril, da jo mara, če ga ona mara. Z desnico je brizgal po vinu na mizi. Francelj v kotu se je muzal vsemu temu in hrelčal: "Oziram se nazaj!" Pozen večer je že bil. Luka in Tona sta pustila spečo Farbar-co v gostilni in lezla v hrib proti Poglajnovi koči. Tona je nesla otroka in molčala. Luki so viseli lasje v mastnem čopu na Čelo, ves obraz mu je bil znojen. Sredi hriba se je ustavil. "Od hudiča si čedna, Tona. Močna ai, da te včasi gledam, kako premetaval hunte na sepa-raciji. Krotil bi te rad. Ne maral?" Za ramena jo je prijel. Bala se ga je. Vino je pila in zdaj je brez moči. "Saj govoril z Gtlo." "Ne bom več govoril ž njq, samo otroka odloži." Vino je pila Tona. Položila je otroka na mokro zemljo in sedla v travo. Poznala jt Luko. Luka je legel k njej in jo objel. Iz ust jima je smrdelo. Otroci, kdo vas Živi?" — "A-ta, vi, vi." In so zajokali. Sklonil se je nad nsjmlajlim v ko-lari? "Ti boi tudi le vedel, le čakaj." Zvalil se je k ženi v posteljo. "Sem se obrni. Mina. Me imaš za norca? Zakaj pa sem norec? Ker smo vsi norci. Sera se obrni." Žena ga je poznala in skozi glavo ji je Ho: Svinja! Poglajenka mu je prigovarjala: "Robče, ne bodi no, saj vidil, da je Mina "Gobec, mati!" Iz ust se mu je vlilo vino na posteljo. Cez čas je vstal, vzel klobuk in te opotekel skozi vrata. Ko je žel mimo rudnilke bolnice, je planil vanj krik. Cešnovarja je bilo popoldne zasulo v jami. Izkopali so ga in zdaj leži v bolnici. Njegov e bil krik. Robče se ga je otre-sel in šel dalje. Pit. Epilog. Skoro sem že pozabil na Rob-četa. Zadnjič pa sem čitai njem v časopisu. Med vsakdanjimi vestmi: "Zblaznel je v Z. stari veseljak Robče Poglajen, rudar. V gostilni se je napil in naenkrat pričel ves besen razaajati. Kričal je, da so mu ukradli malino. Ko so ljudje spoznali, da imajo opraviti z blaznežem, so ga zgrabili in posadili v avtobus, ki ga je odpeljal na poetajo. Tudi v avtobusu je razsajal in pobil skoro vse lipe. Na postaji so ga zvezali in z večernim vlakom prepeljali v ljubljansko bolnico. Vzrok blaznosti je neznan. Av-tolastnik ima cfcčutno Ikodo." Avtolastnik ima občutno ikodo! Drugi nobeden. In ljudi ni sram pred ljudmi! Učitelj: No, Tonček, povej mi, zakaj se dvigne živo srebro, če dentmo toplomer v gorico vodo? Tonček: Ker mu postane od spodaj prevroče. 0- r. Pozabljivost Mož: Zakaj si napravila na tem pismu, da smo že desetega, ko smo danes komaj četrtega. Žena: Ker Izročim pismo tebi, da ga oddafi na pošto. LEPA SPREDNA SOBA odda v najemu moškemu ali ženski z ali brez zajutreka. Oglasite ae na: 2469 S. Avers Ave. Tel. Ročkwell 3880, Chicago, 111. — gane, bi ne bil tako neumen in (Adv.) jiiBMaiiBii^^^H Pisatelj. Vončina (pisatelju): z*bi ne pišete več nobene knjige? Pisatelj: Zdravnik mi je povedal, ker le sedaj nisem p* polnoma okreval od bolezni sem si jo nakopal, ko sem 'pit* teljeval. 1 4 Vončina: Kakšna je bila ta bolezen? Pisatelj: Lakota. Med delavci. A.: Bral sem o nekem »troju kl dela za deset ljudi. Zdi kakor bi imel tak stroj možgane. B.: Motiš se, če bi imel mofc I se toliko trudil. ■■■■■■ ■ ■■■■■■■i Izredna ponudba FinI prenosljivi fonograf Ravašsa česa $20.00 Izratfsa česa samo $ijl v ilvljanju M ta at aa4ila taka prilika ia larataa __k* rarao anUi. r, imate fino ladatan VONOOBAr. HI SS LAHKO rU NASA. Id m ko gotovo *aSovoUtl. To Ja n,jMTlii patentirani. aak> lahki, ia mto*no Ud« lan fonograf i flsil •trojem. Igra »* vrste P M ta c aallodone