68. številka. Ljubljana, v petek 22. marca. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan svefier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vat ro - o g e r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s» po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvo!6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvn naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilci istrskih mest in trgov! Dne 1. aprila t. 1. pozvani ste, da volite zastopnika v državni zbor na Dunaji. To mesto imel je doslej proti našej volji pokojni deželni glavar dr. Vidulich. Ako ste že poslednji pot bili zavestni, da ste glasovali proti njemu, ki je imel talente in izkustva, a ni bil naš, to Vas ta pot dolžnost veže tem bolj, da glasujete proti italijanskemu predložencu, mladiču, v teh stvareh neizkušenemu in v Istri slabo poznatemu. Vsak od Vas pridi dne 1. aprila na opredeljeno mesto z legitimacijo in oddaj svoj glas za onega, ki Vam bode predlagan za časa po zaupnikih naše stranke. Vaši glasovi bodo najjasneji dokaz, da niti istrska mesta neso tako čisto italijanska, kakor bi se rado dalo verovati na Dunaji. Storite to svojo dolžnost, kakor pristoja treznemu in probujenemu narodu! Predsedstvo političnega društva „Edinost" za Primorje. Iz državnega zbora. Na Dunaji 20. marca. 1889. Današnja seja bila je v resnici jako pomenljiva. Govorilo se je povsem le o šolstvu in zlasti o predlogu Liechtensteinovem. Kakor sem že poročal, razodel nam jo včeraj ta vzvišeni gospod, kaj prav za prav želi, a le v obče, podrobno zahtev svojih in stranke svoje ni razodel, temveč obljubil, da stori to o svojem času, to je pač takrat, ko se vsa zadeva izroči razpravi. Govoril je danes tudi naučni minister. Pričakovali smo od njega marsikaj, mislili, da bode ukrenil pot, ki zadovolji pač nezadovoljne narode. No, tako se sicer ui zgadilo, povedal nam je pa pač mnogokaj, kar navedem kasneje. Zbornica bila je napolnjena in to spodaj, kakor tudi v nadstropjih. Vsaj je prignala radovednost že, če nič druzega, mnogo poslušalcev v dvorano. Roj prvi govoril je posl. Lippert. On polemizuje zlasti proti konfesijonalni šoli, naglašujoč, da bi bila le v pogubo ljudstva. Če bi se pouk v ljudskih šolah res tako premenil, tako uredil, kakor se želi po zahtevah konfesijonalne šole, odpravili bi se prevažni predmeti, ali vsaj pouk v njih zmanjšal in način pouka po vsem popačil. Niti v ljudski šoli ne pridobili bi si učenci potem onih realnih znanj, katerih tako trebajo v življenji. Potem loti se Čehov. Naglasa seveda, kakor že toliko njegovih vrstnikov, da se godi Nemcem na Češkem živa krivica. A neutrudno delovanje, neumorno agitovanje Čehov je stranki njegovi v vzgled. Govornik hvali znano ponemčevalno „nem-ško šolsko društvo*. Ta se še bori, da ohrani Nemcem nekaj pedij domače zemlje. A i to društvo že peša. Uspešno in uplivno se ne more več boriti proti agitatorji Čehov. Tako išče in išče govornik, kaj bi še očital, često po receptu naših nasprotnikov, katerega sem že zadnjič označil. Potem se vrne zopet k šolskemu vprašanju. Da treba sedanja šola nekaterih prememb, da je treba to in ono ureditev odstraniti, oziroma marsikaj potrebnega še določiti, vse to priznava govornik. Tako je na pr. vsekako potreben uspešneji pouk v jezikih in realnih predmetih. Dalje priporoča tudi, da se priredi po pripravnicah narodno - gospodarski oddelek, kjer bi si kandidatje pridobili vsaj pojme o današnjem gospodarstvu. Sploh moramo priznati, da je govoril Lippert jako stvarno. Besedo ima naučni minister dr. Gauč. Bil je zlasti v začetku govora zapet. Obljublja in obljublja na vse strani in trdi, da mu je glavna stvar pomagati narodom Poljakom, ki tako zahtevajo, da se priredi na vseučilišči Levovskem tudi medicinična fakulteta, obljubi spolniti željo, a ne ve, kdaj se to zgodi. Odgovoriti mora seveda tudi kategoričnim vprašanjem mnozih poslancev, glede svojega stališča do konfesijonalne šole. Pred vsem trdi, da je veren pristaš minister-stva Taaffejevega. On ni, kakor se je trdilo, za stopnik cesarjev, temveč člen kroninega sveta ; on ni član stranke Liechtensteinove, a tudi ne opozicije. Kadar pride na vrsto v zbornici šolski predlog — in kakor je govoril GauČ, bi se mislilo, da se namerava poseben vladni predlog, no o tem nas pouči še bližnja bodočnost — potem bode zastopal odločno in brez ozira na trdnost svojega mesta. Nikakor se ne more reči, da je rekel kaj proti predlogu Liechtensteinovemu. Pač pak so se intimno izrazili Liechtensteinovci, da so z odgovorom ministrovim zadovoljni. Kar se tiče reform juridičnih študij, pravi minister, da so se nabrala mnenja strokovnjaka in se bode o zadevi kmalu vladno posvetovalo. Ljudske šole, pravi minister, res neso nikakor po vsem take, da bi ne trebale reform. Jaz trdim, pravi dr. Gauč, da se sedanja naša šola ljudska mora toliko pre-meniti, kolikor treba. Kar se tiče govora Liechten-steinovega pravi, da je komentar predlogu samemu, govor, ki je vreden, da se premisli. Ljudska šola ima dve važni nalogi : vzgojo in pouk. Zlasti vzgoja, ker se uprav v tem oziru lahko marsikaj popravi v naših ljudskih šolah. Kadar se hode vprašanje obravnavalo v zbornici, zastopal bode, kakor do sedaj, načela svoja, vodil stvarno delo svojega oddelka, krepil, kolikor moč vzgojo in pouk in ustregel v zmislu poravno-valne pravice vsem narodom. Ploskalo se ni govoru ministrovemu skoro nič, pač pa mu je sledil v zbornici glasen vriš. Potem govori Čeh Adamek. V duljšem, dobrem govoru omenja, da se ni storilo nič glede šolskih reform. Obljubilo se je mnogo, a nič »polnilo. Zlasti srednje šole trebajo raznih reform. Tudi šolam obrtnijskim darovati je treb'i večjih skrbij. Potem polemizuje govornik ostro in dobro proti nasprotnim govornikom. Na Češkem je celo v čisto čeških krajih več šol nemških, kakor treba. Odgovarja tu zlasti predgovorniku Lippertu. Potem govori o češki šoli v desetem Dunajskem okraji. Tej šoli pravi, ni se dalo pravo javnosti zaradi tega, ker se je oporekalo, da se tu uči premalo nemščine. A to ni res, nadzorniki prepričali so se nasprotno. Za Slovane v Šleziji, moramo se brigati, ter je to naša dolžnost. Oni nemajo svojih zastopnikov v zbornici. Govornik in stranka njegova borili se bodo neprestano za ravnopravnost po vsem, zlasti tudi glede Šolstva. Po tem govoru hite skoro vsi poslanci raznih strank k klopem Mladočehov. Nu vrsti je namreč dr. Gregr. Izvrsten oster govornik privabil je poslance, razne poslušalce iu vse črno bilo jih je okolu njega. Pobijal je v celem govoru le Liechten-steina in klerikalce sploh. listek Pretepin. (Baski spisal J. S. Turgenjev, preložil Iv. Gornik.) (Dalje.) X. — Prosim, segel mu je Lučkov v besedo: — prosim, Fedor Fedorovič, kdo je je osmelil norčevati se z vami? Nasprotno, prišel sem k vam s ponižno prošnjo, in sicer: razložito mi milostivo vaše vedenje z mauoj. Dovolite, da vas vprašam: ali me niste vi s silo seznanili z obiteljo Pereka-tovih? Ali niste trdili svojemu pokornemu slugi, da bo razcvel v duši? Ali me niste konečno zveli z dobrotno Marijo Sergčjevno ? Čemu torej ne bi amel misliti, da sem jaz vam obvezan z onim poslednjim objasnenjem, o katerem so vas najbrže, kakor ae vidi, že iz^estili? Saj ženinu nevesta vse pove osobito svoje nedolžne šale. Čemu ne bi mislil, da ste mi po vaši milosti prilepili velikolepen nos ? Saj ste tudi vi imeli svoj del pri mojem „raz-cvetanji". Kister šel je po sobi sem ter tija. — Poslušajte, Lučkov, rekel je konečno : — ako ste v istini, ne v šali prepričani o tem, kar govorite, — česar, priznavam, ne verujem, — potem dovolite, da vam rečem: studno in pregrešno je, da tako razžaljivo govorite o mojem postopanji in mojih nakanah. Nečem se opravičevati . . . Obračam se na vašo vest, na vaš spomin . . . — Da, pomnim, da ste neprestano šepetali z Marijo Sergčjevno. Vrhu tega, dovolite, da vas zopet vprašam: ali niste bili vi po znanem najinem pogovoru pri Perekatovih ? Po tistem večeru, ko sem se kot norec pogovarjal z vami, z mojim dobrim prijateljem, o naznačenem sestanku ? — Kako! vi sumite . . . — Jaz prav nič ne sumim drugega, rekel je s smrtno hladnostjo AvdČj, — v čemer samega sebe ne sumim, a slabost imam, da mislim, da drugi ljudje neso bolji od mene. — Motite se, rekel je jezno Kister: drugi ljudje so boiji od vas. — Kar jim iz srca Želim, opomuirje pokojno Lučkov: — a . . . — A, prekinil ga je razjarjeni Kister: — spom- nite se s kakimi izrazi ste mi pravili o . . . onem sestanku, o . . . Sicer ti pogovori ne privedo nikamor, vidim . . . Mislite si o meni, kar hočete in postopajte, kakor veste. — Glejte, to je bolje, opomnil je Avdšj. — S silo ste govorili odkritosrčuo. — Kakor veste! ponovil je Kister. — Razumem vaš položaj, Fedor Fedorovič, rekel je s prihlinjenim sočutjem Avdčj. — Neprijeten je, gotovo neprijeten. Človek igral je, igral ulogo, in nihče ni opazil v njem igralca, najeden-krat . . . — Ako bi si mogel misliti, segel mu je, stisnivši ustni, KiBter v besedo: — da govori zdaj iz vas razžaljena ljubezen, čutil bi za vas sožalje; oprostil bi vas ... A v vaših pretnjah, v vaših klevetih čuje se samo krik ranjenega samoljubja . . . in jaz ne čutim radi vas nikake žalosti . . . Sami ste zaslužili svojo usodo. — Fej, moj Bog, kako govori človek! opomnil je poluglasno Avdčj. — Samoljubje, nadaljeval je: — morda; da, da, samoljubje v meni je ranjeno, globoko, nestrpno. A kdo ni samoljuben? Niste-li Dopalo nam ni nikakor, da je često takorekoč tekmoval za priznanje nasprotne stranke, ki ima mej seboj najhujše sovražuike Slovanov. Če so mu ti pridno pritrjevali, bilo mu je to po godu Sicer se pa mora reči, da je govoril v resnici jako dobro in naudušeno. Primerjal je šolo sedanjo s prejšnjo, staro. Sedanja šola pravi, prižgala je narodom luč znanja, omike in napredka. Nekdaj bila so poslopja šolska bolj hlevu podobna, ko hramu naukov. Sedaj zidajo se lepe šole, hiše urejene po vsem pristojno, kar pak klerikalcem ni nikakor po volji, ki trde, da je to nepotrebno, da je škoda denarjev i. t. d. Narod sam pak, pravi govornik, je ponosen na lepa svoja šolska poslopja in to po pravici. Nasprotni stranki, to je opoziciji, pravi, da bodo Mladočebi v svojem boji proti konfesijonalni šoli jedini ž njimi in se v tem borili zajedno, če so tudi tako nasprotni glede narodnosti. Narod češki je majhen in se ne more boriti na bojnem polji z mogočnimi sosedi, boriti se more le z uma svetlim mečem, kateri se pak kuje le v novi šoli, ne pa v stari, ali konfesijonalni. Ta Šola je narodu le v propad. Govoril je po vsem jako strastno in zavzimal poslušalce. Kneza Liechtensteina posebno prime. Če čitam zgodovino svojega naroda, pravi Gregr, do vem se, da je za časa tridesetletne vojne prouzročil praded Liechtensteinov, da je poginilo toliko Čehov, da jih je ostalo od 3 milijonov le 800.000 še. Narod češki usta! je na novo, porodil se nov, ojačil se in živi čvrsto in sedaj, pravi, ga hoče zopet uničiti Liechtenstein, potomec onega, uničiti duševno, pogrezniti ga v temo. To ni lepo, to ni blago, s tem se ne očisti zločin prednikov. Naša, to je Mla-dočehov naloga je, boriti se pred vsem neumorno za popolno svobodo naroda, a to na podlagi omike, ne pa teme in nevednosti. Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru 11. marca 188 9. (Daljo.) Kako se obnaša deželni predsednik sam ? Če se nastavi župnik ali provi zor na slovenski župniji naprosi se ordinarijat, da mu da na pot opomin ali kakor se pravi doslovno, da mu pri priložnosti da razumeti, da naj se v svojem bodočem poklici nikar ne meša v narodne strankarske prepire. (Poslanec Waguer: Prav pametno! Poslanec Trojau: Ali Nemcem tudi?) In kaj so storili ti župniki in provi zor ji v Podpirali so one, ki tudi tukaj podpirajo vlado in volili so ministra za poslanca. Bila so pozvedovanja o pristojnosti neke osobe in sicer zaradi tega, ker je ta osoba prišla v občno bolnico na Koroškem. Poprosili so župnijski urad, da da odgovor; ta urad pisal je drugemu župnijskemu urudu in poslednji občinskemu predstojništvu. To dopisovanje bilo je slovensko. Prišlo je v svoji slovenski nagoti tudi deželnemu odboru pred oči. Ta je tem povodom poslal dolgo noto deželnej vladi, v katerej dokazuje, da slovensko dopisovanje ne gre na Koroškem. (Čujte! Čujte, na desnici), ker so župnijske matice — in na to so se tedaj sklicavali — javne listine, da ima deželni odbor pravico zahtevati, da so nemške te listine, ker imajo pravico javnosti. (Poslanec dr. Trojan: To je slovenjenje vi? Da; jaz sem samoljuben, in, na primer, niko- I mur ne dovoljujem, da bi čutil sožalje za me . . . — Ne dovoljujete? rekel je Kister ponosno. — Kak izraz, milostivi gospod! Ne pozabite: zvezo mej nama pretrgali ste vi sami. Prosim vas, da se vedete z manoj kot s tujim človekom. — Pretrgana! Zveza je pretrgana! ponovil je Avdej. — Razumite to: pozdravljal vas nesem in pri vas nesem bil iz sožalja do vas, saj bodete dovolili, da čutim sožalje za vas, ako ga čutite vi zame! . . . Hotel vas nesem pripraviti v lažnjiv položaj, vzbuditi v vas glas vesli ... Vi govorite o najini zvezi . . . kakor bi mogli ostati mi isti prijatelj ko prej po vaši svatbi! Dobro! Poznali ste se poprej z manoj tudi le radi tega, da bi se veselili svoje domnevane vzvišenosti . . . Slaba vest utrudila je Avdeja, spravljala v zadrego Kisterja. — Končajva tako neprijeten pogovor I vskliknil je konečno. Priznavam, da ne razumem radi česa ote blagovolili priti k meni tožit. — Vi ne razumete, čemu sem k vam prišel? vprašal je radovedno Avdčj. — Res ne razumem. Avstrije.) Nadalje ho se spodtikali — in to pri poizvedovanji pristojnosti osobe — ob pisavo imena. Jaz to pojasnim zjimenom Vilčnik,'katero sem prej imenoval, ime je slovenski in se pravilno piše s sedmimi črkami; koroški bi se moralo pisati z dvanajstimi črkami. Pristavilo se je, da ta pisava je združena z nevarnostmi glede rodbinskega in dednega prava; deželna vlada ima isto skrb, ker je pritrdila deželnemu odboru in rekla: Ta pisava utegnila bi imeti nevarne imovinsko pravne posledice. Vajeni smo bili slišati v gimnazijah od profesorjev, ki navadno pač malo razumejo o pravoznanstvu, da nam morda odide dedščina kacega strijca v Ameriki, če naših imen tako in tako ne pišemo. Sedaj pa koroški juristi sami to trdijo. Dedno pravo naslanja se pa na vse druge podlage, kakor na pisavo imena. Nadalje pravi vlada, da vedenje matice spada v državno upravo, in ker je uprava na Koroškem nemška, biti morajo tudi matice nemške. (Čujte! Čujte! na desnici.) Po katerih zakonih neki? Jaz jih ne poznam, imeti morajo na Koroškem svoje temeljne državne zakone. (Poslanec dr. Gregr : Tajne 1) In kako se deželni načelnik vede v svojem oficijalnem časniku proti slovenskemu narodu ? Če se mi bode sploh kaj odgovorilo, se mi bode to, kar smo že slišali iz ust Njega ekscelence gospoda ministerskega predsednika, da deželni predsednik ne more biti za vse odgovoren, kar se objavi v oficijalnem listu. O tem smo lahko različnih mislij. To pa vender smemo misliti, da so, če tudi se pohaja le v pohode k deželnemu časniku, kakor se je glasil ininisterski izraz, lahko izgovori, da se sovražno ne bi pisalo proti prebivalstvu, ki je tako mnogobrojno, kakor so Slovenci na Koroškem. Lani sta dva moja rojaka posebno vneto slikala, kako se zatira slovenščina v koroških šolah. Proti njijinim trditvam so se začeli izjavljati po deželi, in te izjave je „Klagenfurter Zeitung" s posebno slastjo ne le registrovala, temveč priobčevala vselej in extenso in markantneja mesta, ki govore o ščuvalcih iz tujih kronovin, tiskala s prestreljenimi črkami in tako pokazala, da se popolnem strinja s temi izjavami. Kako je s tem ustregel deželni časnik drugim listom, kakor „Tagesposti" v Gradci in „Freien Stimmen'4 na Koroškem, se razvidi iz notice, katero sem čital v „Freie Stimmen" dne 24. oktobra 1888. Tu se pravi glede na te izjave (čita): „Proti slovenskim hujskačem dohajajo še vedno izjave občinskih predstojnikov in krajnih šolskih svetov. Te objavlja jedno za drugo uradni list v veselje onim, ki zares hočejo dobro deželi, in v jezo slovensko klerikalni istra riki." (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 22. marca. Vse stranke v zbornici bi bile rade vedele, kako sodi Gauč o verakej fioll. Desničarji in levičarji so od ministra naravnost zahtevali, da napove, kako misli on o konfesijonalni šoli. Pojasnili so tudi vsak svoje stališče v tej zadevi. Vsakdo bi bil pričakoval, da bode minister pri tej priložnosti — Ne? — Saj vam rečem . . . — Čudno! ... To je čudno. Kdo bi kaj ta kega pričakoval od človeka z vašim umom? — Izvolite torej konečno povedati . . . — Prišel sem, g. Kister, ponovil je Avdčj polagomo vzdignivši se z mesta : — prišel sem pozvat vas na dvoboj, ali razumete? Biti se hočem z vami. A! Vi ste mislili, da se me bodete kar tako iznebili! ... In ali niste vedeli, s kakim človekom imate opraviti? Ali bi bil jaz dovolil .... — Jako dobro, prekinil ga je hladno in kratko Kister. — Vsprejmem vaš izziv. Izvolite mi poslati svojega sekundanta. — Da, da, nadaljeval je Avdčj, kateremu je bilo, kakor mački, žal tako zgodaj ločiti se od svoje žrtve: — priznavam, da bom jutri z velikim zadovoljstvom nameril cev svojega samokresa na vaše idealno in belo obličje. — Kakor se kaže, rogate se po izzivu, rekel je prezirljivo Kister. — Izvolite iti. Žal mi je vas. — Znana reft: delikatesa (In, Marija Serge-jevna! jaz ne razumem francosko) zainrmrul je Avdčj pokrivaje čepico. — Na prijetno sviđanje, Fedor Fedorovič! pojasnil vladno stališče. Toda vsi so se varali. Gauč se je v svojem govoru izognil tej stvari, rekši, da bode vlada že pojasnila stališče svoje, ko pride konfesionalna šola v zbornici na vrsto. Vsi poslanci so bili jako nezadovoljni s tem odgovorom, posebno pa nemški konservativci, ki so se nadejali, da so vlado že dovolj omočili, da se izreče, kakor oni žele. Nevolja v nemških konservativnih krogih je tem večja, ker vedo, da vzlic vsem lepim govorom kneza Liechtensteina in drugov brez vladne pomoči ne dosež jo verske šole. Liberalci se pa jeze, ker minister ni odločno se uprl težnjam Liechtensteinovim, in se boje, da utegne vlada na zadnje le pri jen jati konservativcem, da si le zagotovi njihovo podporo. Vnaiije države. Vlada bolgarNka hotela je poslat* deputacijo v vse prestolnice evropskih velevlastij, da bi pozvedovala, je li kaj upanja, da bi potrdile Kobur-žana knezom. Zaradi sprememb v Srbiji je pa vlada popustila svoj namen, dobro vedoč, da bi se Rusija in Francija sedaj vsekako odločno izrekli proti priznanju, ker se nadejata, da bodo premembam v Srbiji sledile morda tudi premembe v Bolgariji. Ko se bode pa že videlo, da spremembe v Srbiji neso imele za Rusijo zaželjenega upliva v Bolgariji, bode pa vlada odposlala omenjeno deputacijo. Večina riimiinNkili konservativcev ne misli več podpirati vlade, ker so se tudi konservativni ministri popolnem izneverili načelom svojim in potegnili s svojimi tovariši. Začel se bode torej boj mej vlado in konservativci. Ker utegne vlada kmalu zgubiti večino, bode morala razpustiti zbornico ali pa odstopiti. Uzrok, da s > Italijani bili že odposlali vojno ladijo „Duillo" v Benghasi in so hoteli še druge odposlati, je, da podprefekt tega kraja ni vrnil pohoda novemu italijanskemu konzulu, če tudi ga je že priznal turški sultan, in tudi ni odgovoril na dotično pismo. Stvar je pa sedaj že poravnana. Bivši poslanec nemškega državnega zbora An* toine se je preselil na Francosko, ker se je preveril, da v Nemčiji nič ne doseže za Alzacijo in Loreno. Dobil je že francosko državljanstvo in agi-toval bode na Francoskem, da začno boj za osvo-bojenje Alzacije in Lorene. V Parizu na kolodvoru ga je vsprejelo več poslancev, senatorjev in odbornikov ter ga pozdravilo s patrijotičnimi govori. Nemški državni komisar v Afriki bode imel dovolj dela. Po novejših poročilih začela se je nova ustaja okrog Zanzibara proti Nemcem. Angleški konzul je priporočil svojim rojakom, da naj ostavijo te kraje. Kakoršen je sedaj položaj v Afriki, ni dosti upanja, da bi dosegli Nemci kake uspehe. V "VVashingthonu v KJeilliiJeiiih «1 ržavuh osnovali so katoliško vseučilišče. Pri binketu, ki so ga priredili o tej priliki je naglašal kardinal Parocchi, da bodo ameriški škofje gostoljubno vspre-jeli papeža, ko bi moral ostaviti Evropo. Dopisi. Iz Idrijo 20. marca. [Izv. dop.] Dno 19. marca, na sv. Jožefa večer, priredila je naša „Narodna čitalnica" koncert, pri katerem smo se zabavali kaj prijetno. Program bil je obširen in jako lep Kaj veselilo nas je, da so se vse točke izvrševale tako izvrstno in v malih presledkih. Pevci in sploh vsi udeleževalci točk delovali so kaj pridno in ni nam bilo treba dolgočasiti se in čakati, kakor je to sem pa tje navada. Glasovi so bili čisti (v oklepu pohvaliti nam je posebno č. gospic in krasnih samospevov, ki so se vrstili mej petjem), klavir igral se je povsem Poklonil se je in odšel. Kister stopil je parkrat po sobi: Obraz mu je gorel, prsi dvigale so se visoko. Ni se ha! in tudi ne srdil, a sram ga je bilo uviditi, kakega človeka je nekdaj zmatral svojega prijatelja. Misel o dvoboji z Lučkovim ga je celo radovala. — Na-jedenkrat ločiti se od svoje prošlosti, preskočiti čez ta kamen in splavati potem po mirni reki . . . . „Prekrasno! mislil je. — Pribojeval si bom svojo srečo". — Zdelo se mu je, da se mu obraz MaŠin nasmiha in prorokuje zmago. — „Pobegnil ne bom I Ne, poginil ne bom!" trdil je z mirnim smehom. — Na mizi ležalo je pismo na njegovo mater . . . Srce se mu je stisnilo za hip. Odločil je za vsak slučaj počakati z odpošiljatvijo. V Kisterji kazala se je ona vzvišenost življenjske moči, katero opaža človek v sebi pred nevarnostjo. Mirno premišljeval je vse možne nasledke dvoboja, v mislih podredoval je sebe in Mašo Bkušnji nesreče in ločitve — in gledal v bodočnost z nadejo. Dajal si je besedo, da ne bode ubil Lučkova .... Nepremagljivo vleklo ga je k Maši. Poiskal si je sekundanta, hitro uredil svoje stvari in koj po obedu odšel k Perekatovim. Ves večer bil je Kister vesel, morda preveč vesel. (Konec prih.) izborilo, najbolj pa naB so očarali lepi glasovi vijoline. Rajni Levstik razlil je nekje pravično svojo jezo nad besedo „glasovir", češ, „vir glasov" je pač vsaka stvar, iz katere je možno izzvati kak glas, — a ta večer spoznali smo, da je jeden najboljših teh virov vijolina. Kako milo in zvonko vreli so glasovi igralcu izpod loka, kako nas je očaral se svo jimi sedaj tihimi, a sedaj zopet močnimi akordi, ki so se pri sprem Ijevanji kiavirja glaBili tako Čisto, da so se skoro razdelili v s6. Pohvala bila je splošna, poslušalo ae je pazljivo, a na koncu se je vBled uep restanega ploskanja morala ponavljati marBi katera točka. Tako se nam je v trenotji približala polnoč, in v slovo vsem Josipom zapeli so vrli pevci še nekaj „domačih". Splošno veselje, posebno pa „co-lof i nium" v podobi piva in vina, po katerem se je segalo pridno, prouzročil je tako močne glasove, da smo kaj pošteno poslali še poslednji pozdrav 19. marcu. Po stari navadi sledil je temu dvajseti; to smo opazili tudi nu, a ne brigaje se za to, radovali se še pozno v noč. Da, krasna je bila zabava. Zalivaliti za to pa se je najbolj vrlemu odboru in gspdč. Boudeležen-kam in gsp. soudeležencem programa, kateri bo se trudili neumorno, da izvrše obče pohvalno. Storili so to v pol ne j meri. Srčna h vida jim! H koncu opomniti mi je še nečesa. Zadnje dni došlo je našej čitalnici kaj prijetno in dragoceno darilo. Cez noč, rekel bi, dobili smo podarjene tri debele zvezke „Slovanstvo v vseh spevih", delo gosp. Ljudevika Kube — Tako je prav! Vivat eequens!-- Quidam. Iz Logatca dne 21. marca. [lav. dop.] Ko so se vršile v preteklem letu priprave za veliko cesarsko slavnoBt v Logutci, poudarjalo se je večkrat v dopisih, da se bode preostanek loterije in slavnosti obrnil v to, da se nakupi ljudskim šolam tega okraja prepotrebno vrtnarsko orodje in šolar-skini knjižnicam primerne knjige. To se je tudi zgodilo. Iz preostanka 343 gld. 50 kr, nakupil je slavnostni odbor 540 knjig, primernih mladini, in 235 kosov raznega vrtnarskega orodja, kakor različnih nožev, ročnih škarij, lopat, grabelj, krampov, samokolmc, škropilnic, Žagic itd. ter s tem obdaril vsako ljudsko šolo Logaškega okraja. "Vse šole pre skrbi jene so sedaj popolnoma z vrtnarskim orodjem. To orodje naj povzdigne šolsko vrtnarstvo, a to v celem okraji koristno sadjarstvo, knjižice pa naj blaže srca mladine in odraslih ter vzbujajo veselje do prepotrebnega a pravega berila. Tudi druge točke vsporeda one slavnosti so se završile. Ni ostalo samo pri besedi, da se bodo zasadili razni drevoredi, otvorila posojilnica itd. Že v jeseni zasadili so se drevoredi ob okrajnej cesti, posojilnica pa že vrlo deluje v prid našemu okraji. Da pa se je vse to zgodilo, imamo se zahvaliti v prvej vrsti gospodu dr. Iv aro 1 u Russu, c. kr. okraj, glavarju, kateri nas v kratkem zapusti. Malo časa, le dve leti, bival je mej nami, a njegova pravičnost našemu jeziku v uradu, njegovo prizadevanje pomagati narodu z besedo iu dejanjem do boljšega blagostanja in izobraževanja itd., vse to ostalo nam bode neizbrisljivo v upornimi. Na slovensko ulogo dobil si vedno slovenski odlok, z županstvi, kraj. šol. sveti, šolskimi vodstvi in slovenskimi društvi občeval je večinoma le slovenski. Ustanovil je več novih in razširil več starih šol, bil ju jeden prvih uBtanovnikov Logaške posojilnice, a bil je tudi ud kmetijske družbe za Kranjsko, učiteljskega društva itd. Pripomogel je tudi občinam k znatnim podporam bodi si za to ali drugo obče koristno zgradbo. Najbolj pa je ljubil šolo — in šolsko vrtnarstvo. Hotel je s pomočjo šole vzbuditi mej narodom sadjarstvo ter mu s tem odpreti nov, nepoznan vir dohodkov. Ni bil dolgo časa tukaj, a delovanje njegovo pričalo bode v poznejših letih — ako se bode nadaljevalo pričeto delo, da je bil kedaj v Logaškem okraji pravi mož za okrajnega glavarja. Domače stvari. — (V državnem zboru) končala ae je včeraj razprava o naučnega ministerstva centralu. Generalna govornika sta bila dr. Beer (proti) in kanonik K 1 u n (za). Dr. Beer polemizoval je s klerikalci in pobijal konfesijonalno šolo, potem kriti-koval tudi ostro naučnega ministra, očitajoč mu malenstvo in nedoslednost iii rekoč, da je pač čudno, če ostane Še dalje na svojem sedeži. Zanimivo bilo je mej drugim, da je dr. Beer Blaža Kumerdeja navajal proti konfesijonalni šoli. — Poslanec Klun branil je konfesijonalno šolo in zavračal napade na njo. Branil je zlasti glavno osobo v tej zadevi, kneza Liechtensteina ter dr. Grelni očital netaktnost, da Liechtensteinu predbaciva dejanja, ki jih je prouzročil praded njegov. Potem bavil se je z našimi zadevami, s šolstvom na Kranjskem, odgovarjal poslancem nasprotnikom, naposled pa se toplo poprijel slovenskega Šolstva na Koroškem navajajoč kričeče krivice in neprilike, ki se gode tamošnjim bratom našim. — (Volilcem za okrajni zastop v Cel j i.) V petek, dne 29. t. m. volijo kmetske občine. Volilni možje naše narodne stranke se vabijo, da pridejo tisti dan že ob 8. uri v g. Lemeževo gostilno v Celji (to je ravno poleg c. kr. okrajne sodnije, kjer bo volitev), to pa zaradi tega, da Be dogovori, koga bodo volili najprej v komisijo, ki bo volitev vodila, potem pa v okr. zastop sam. — (Občinski zastop okolice Celjske) bode razpuščen. Tako javlja „Deutsche WachtM. — (Zabavni večer „Pišate ljske g a društva) bode jutri v soboto ob 8. uri zvečer v čitalnični restavraciji. Čital bode g. prof. S. Rut ar o Rezijauih. — (Občni zbor društva „Narodni dom") bode dne 30. marca 1889. leta ob 6. uri zvečer v pevski sobi narodne čitalnice Ljubljanske, Dnevni r«d: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pre-gledovalnega odseka. 5. Volitev predsednika. 6. Vo litev upravnega odbora. 7. Volitev pregledovalnega odseka. 8. Posameznosti. — „Narodnega doma" bilanca kaže kot aktiva: Gotovina v blagajni 38S gl. 84 kr., uloga pri posojilnici v Kopru 1025 gld., uloga pri posojilnici v Pišecah 1025 gld , uloga pri posojilnici v Piuji 2053 gld. 58 kr., uloga pri posojilnici v Celji 2045 gld., uloga pri posojilnici na Vrhniki 2217 gld. 46 kr., uloga pri posojilnici Ljubljanske okolice 7946 gld. 53 kr., uloga pri posojilnici v Sevnici 1025 gld., uloga pri posojilnici v Postojini 974 gld. 57 kr., uloga pri obrtnem pomožnem društvu v Ljubljani 11.793 gold. 19 kr., uloga pri kranjski hranilnici 19.940 gold. 4 kr., uloga pri c kr. poštni hranilnici 1748 gld. 80 kr., obligacije v nominalni vrednosti 14.150 gld., vrednost inventarja 154 gld. 40 kr., skupaj 66.487 gld. 41 kr.; kot pasiva: Tirjatve delničarjev na kapitalu 15.550 gld., tirjatve delničarjev na obrestih pro 1888 457 gold. 4 kr., odbitek za kurzno diferenco pri obligacijah v nominalni vrednosti s 14.150 gold. uknjiženih 2200 gold., čisto premoženje društva 48.280 37 kr., skupaj 66.487 gld. 41 kr. — (Iz odbora „Sokolovoga.") V „Soko lovega" odbora seji dne 20. t. m. poročal je starosta o dosedanjih darovih za zgradbo „Sokolskega doma" ter o tem, kako se je organizovala nadaljnja nabira. Odbor sklenil je v trajen spomin dati napraviti posebno — takoimenovano zlato — knjigo, v katero se bodo zapisovala imena onih rodoljubov, ki za zgradbo „Sokolskega doma" podare v denarjih 100 gld. ali več ali pa v materijalijah ta kemu znesku jednako vrednost. — Iz poročila taj-nikovega izvedel je odbor, da prirejajo PostojinBki rodoljubje iu „Pokupski Sokol" v Karlovci veselici, katerih čisti dohodek je namenjen „Sokolskemu domu". Dalje poročal je tajnik, da je dne 19. t. m. brzojavno čestital god ■ ustnima članoma vladiki Stioamajerju in Josipu Gorupu. -• Mesto zadnjega zimskega zabavnega večera sklenilo se je prirediti v čitalničnej dvorani — ako privoli v to čitaluični odbor — rodbinski večer , h kateremu bodo imele pristop tudi rodbine društvenikov „Sokolovih" in čitalničnih. Ta večer, kateremu bosta reditelja brata dr. Matija Hudnik in Vrban Zupanec, bode v soboto dne 6. aprila. — Izlete sklenil je odbor prirediti letos tri, in Bicer: v nedeljo dne 5. maja na Dobrovo in v Šujco; o binkoštih dne 9. in 10. junija v Novo Mesto k blagoslovljen ju zastave „ Dolenjskega Sokola" in v nedeljo dne 4. avgusta v Divačo, kamor se bodo pozvala vsa narodna društva iz Notranjske in s Primorskega. V Divači ogledali si bodo izletniki dopoludne ftarokrasno podzemeljsko jamo; popoludne pa bode skupna veselica. — Konečno so se rešile nekatere telovadbe tičoče se zadeve. — (Občni zbor bralnega društva „Miru v Št. Petru na Notranjskem) bode dne 25. t. m. ob 5. uri popoludne v „Narodni go- stilni g. J. Korošca. Odbor vabi k shodu vse častite g«, ude. — (V Št. IIji v Slov. gor.) zmagala je pri občinskih volitvah nemška stranka. — (Pevsko društvo „Lira" v Kamniku) izvolilo je v svojem občnem zboru dne 17. t. m. sledeče gg. Martina Novaka, predsednikom; Alojzija Vremšaka, podpredsednikom; Ljudevita Stiasnva, tajnikom; Ignacija Tram te, blagajnikom; Antona Ariglerja, arhivarjem; Fr. Ste le ta, pevovodjo; Antona S tad le rja, pevo-vodje namestnikom; Antona Ariglerja, zastava-noscem in Jankota G r a seka, zastavonoBca namestnikom. — (Solkanska čitalnica) priredi besedo v nedeljo 24 t. m. v Mozetičevi dvorani. Začetek ob 7. uri zvečer. Vspored : l. Petje, poje moški zbor. 2. „Genovefd", žaloigra v šestih dejanjih. 3. Petje, poje moški zbor. Po besedi bode prosta zabava — Ustopnina za nedruštvenike znaša 20 kr. — Za nedorasle 10 kr. — sedeži 10 kr. — Za sedeže se lahko pred besedo preskrbi pri društvenem denarničarji. Ker je igra jako ginljiva in primerna seda njeni n času, nadejati bc je mnogo domačega in zunanjega občinstva odbor. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 21. marca. Pri volitvah v drugem razredu prodrli protisemiti s štirimi svojih kandidatov. V notranjem mestu izvoljen proti-semit cerkveni uradnik Hostnik, v okraji Land-strasse VVobisch in Bandrexel, v okraji Marie-hilf Himmclbauer. Protisemiti pridobili so tri nove sedeže. Sen arijo napravila je protise-mitska zmaga v notranjem mestu. Volitve vršile so se povsod mirno. Peterburg 21. marca. Zandarmerijski polkovnik Zukalovski na carjev ukaz poslan v Sebastopol, da zasliši Kazaka Ašinova in zabeleži vse dogodke pred Sagalskim bombardo-vanjem in pozneje. Po končani preiskavi, ki se bode najbrže tudi bavila z vojaškim spremstvom Ašinova, bodo poslednjega in v njegovem spremstvu nahajajoče se kavkaske častnike preko Batuma v Tiflis poslali, kjer bode Ašinov postavljen pod strogo policijsko nadzorstvo. Dunaj 22. marca. Generalni major grof Schonfeld, poveljnik 12. konjiške brigade na svojo prošnjo umirovljen ter odlikovan viteškim križem Leopoldovega reda. Poveljnik 6. konjiške brigade, generalni major Georgievič, v istej lastnosti premeščen k 12. konjiški brigadi. Polkovnik Pokorny (8. husarskega polka) imenovan poveljnikom 6., oziroma 9. konjiške brigade. Budimpešta 22. marca. Poslanca Or-ban in Kaas razpravljata o včerajšnjih demonstracijah in napadata policijo in vlado. Ugovor na desni. Tisza odgovarja mej burnim priznanjem na desni in burnimi ugovori na levici. Kazoč na svoje delovanje za konsolidovanje Ogerske, obsojal je, da se apcluje na cesto in izjavil, da bi v interesu deželi nikdar ne mogel tega vsprejeti, da bi se večina brezpogojno udala nasilstvu manjine. Napade v parlamentu na policijo, ki je storila svojo dolžnost obsodil je kot brez primere. Predsednik pozval je opozicijske poslance zaradi žalilnih klicev k redu. Potem dnevni red. Razne vesti. *( Vseučilišče v Črnovicah.)Na e kr. Fran Josipovem vseučilišči v Črnovicah šolalo se je v preteklem zimskem tečaji 271 slušateljev, mej temi 231 rednih in 40 izvanrednih, in sicer 61 bo-goslovcev, 164 pravoslutcev, 28 modroslovcev in 18 farmacevtov. Po narodnosti bilo je 118 Nemcev, 90 Rumuncev, 34 Rusinov, 24 Poljakov, 3 Ćehi, in dva Srba. Po rojstvu bilo jih je doma 205 iz Bukovine, 48 iz Galicije. 2 z Nižeavstrijskega, 1 iz GorenieavstriJKkego, 4 s Češkega, 4 z Ogerskega, 1 iz Hercegovine, in 6 iz Rumunije. * (Sneg) pobelil je dne 16 t. m. vrhove Vezuva, dne 17. t m. pa celo okolu Tunisa. * (Oljska letina na Laškem.) Po brzojavnem poročilu doŠlem poljedelskemu ministerstvu pridelali so v Italiji 1888. leta 2,270.000 hektolitrov olja, t. j. 67'77°/0 srednje letine. Od te množine pripada '/« dobri in Ve srednji kakovosti. Po Latiji in Sardiniji bila je bogata, po južnih krajih in v Siciliji pa prav slaba oljska letina. * (Smrtna obsodba) Iz Prage se javlja 19. t. m.: Tukajšnje porotno sodišče obsodilo je v smrt Veroniko Novotnv jevo, ker je v Žižkovu umorila in oropala kočijaževo soprogo Ano Dvofa-k o v o. * (Besen ženin.) V Hamburgu streljal je s samokresom 16. t. m. dopoladne krmilar in mor narski rezervni častnik Gobel v svojo nevesto Franjo Le n ge n e r j e v o, rojeno Berolinč&nlco, ter jo smrtno ranil. Zločinec zapodil je potem sam sebi v glavo kroglo in se takoj zgrudil mrtev na tla. Ljubosumnost bila je povod groznemu činu. Zmienljivo / in v Uruselji 1888, potem Da spričevala in izreke najslavnejših kemikov iu zdravnikov iu na sodbo slavnega Londonskoga profesorja dr. C. R. Karola Tichborna, ki pravi, „da je ni studenčnice, ki bi v sebi imela toliko kovinskih soli in tako izvrstnih, kakor baš Budimska Rakoczv-grenčica". Kot končni dokaz za izvrstnost Budimske iiakoczv-grem-iee navesti hočemo še, da — uspehi vedno dobe ne-voščljivce — ima tutli nepri'kosljiva Budimska Rakoezv-grenčica take nasprotnike, ki prodajajo studenčnice, ki imajo v sebi manj soli, pa jim dajejo pristn Budimski Rakoczv-grenčici podobne etikete, na kar posebno opozarjamo občinstvo v njega lastnem interesu in v interesu dobrega glasu Budimske Kakoezv grenčiee, in priporočamo, da naj pri kupovanji dobro pazi na etiketo .Budimske Rakoczv", ki jedina gotovo pomaga. (223 3» iJUBUiMI ZVOH" srtojl za vse leto gld. 4.60; za po) teta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. b+iSSE saatj&s asi*« I-olerlJiie srečke 20. marca. V Brnu: 86, 26, 56, 24, 9. TT ii j <-i : 21. in irci. Pri Malici Back, Schreier, Mayer in Tempes z Dunaja. — Resmiiller iz llaasberga. — Alallebreir iz Treta. — pl. Schinikhausen iz Gorice. Pri Slonu Piwniczka z Dunaja. — Kovy iz Trsta. — Adler z Dunaja. — HOniginun iz Kočevja. — Weismaii iz Puli«. — Godina iz Vodujana. — Hochlinger iz Čakovca. — Callman iz Darmstata. Pri avstrijskem ccNarJI: Ed or iz St. Vida. — Ulrich iz Gradca. — Pogačnik I/. Krope. Umrli so \ I JiilHjanl: 19. marca: Fran Jebačin, kondukterjev sin, 4'/i nies. star, Kolodvorske ulice št. 12, za božjastjo. — Angela Prijatelj, delavčeva hči, 6 mes. Polianska cesta št. 66, za božjastjo. — Alojzij Zupan, rudokop, 58 let, Kravja dolina št. 11, za spridenjem krvi. V de že I n o j bolnici: 9. marca: Marija Kavčnik, užituinskega paznika žena, 61 let, za kron. katar, v čnn ih. 18. marca: Barbara Šive, gostija, 73 let. za oslab-Ijenjem. Meteorologično poročilo. a a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 21. marca 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 720 4 mm. 7203 mm. 722-2 mm. 5 4» C 11-4 "C 7(»UC si. jz. 111.'j z. si. zali. obl, d. jas. obl. 2 00 mm. dežja. • Srednja temperatura 7-9°, za 3-8" nad normalorat. ZDuLz^sijsisiSL borza dne 22 marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — daDes . gld. 83-50 — gld. 8350 83 95 — „ 83-95 „ 111-55 — „ lll-f>5 „ 99-55 — „ 99-55 „ 894-— — „ 892 — , 304-25 — „ 304 75 , 121-75 — . 121 «70 Papirna renta .... •Srebrna renta..... 'lata renta ...... V ,. marčna renta .... \kcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... f .-ornimi........ -rebro ........ Napol....... G. kr. cekini .... Nemške marke..... 4°/0 državne srečko it 1. 1861 Državne srečke iz 1. lv64 Ogerska zlata renta 4*/« . 'figerska papirna renta o°/0 5°/0 štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/0 . Zemlj. obč. avstr. 4Vtty« z*an Rudolfove srečke . . . \kcije anglo-avstr. banke rrammway-društ. velj. 170 gld. a v. 9-81 V. » 9-60« 5-70 5 71 59*45 59 40 250 gld. 140 gld. 25 ki ion , 183 „ 25 „ 101 „ H5 ., 94 „ 40 , oblig. 104 „ 75 100 gld. 125 „ 50 , /.;i:,t.. listi . 121 „ 50 , 100 gld. 187 „ 50 10 ,, ,, — . 120 „ 129 „ 10 , Rabljive zbirke novejših in starejših knjig, bakrorezov in novejših musikalij SbJGj li lip J j O. (203—3) Ponudbe upravništvu „Slovenskega Naroda". Gotov zaslužek! VKUk priden mož more tri tdediijl dan brez K a pil ii lii 5 do IO »Id. po jako dostojnem in poštenem i otu zaslužiti, ki prev ame dobro izplačujoče ne zastopstvo. 1'ri pravno tudi kot atruiislii laNlnžek za v*akega. Agenti ne nastavijo v VNeh mestili in krnjili države proti visoki proviziji in mesečne j plači. — Ponudbe, pod naslovom: „Haului. li ii u a I ei ,1, t (OMMMMIV, Iludiiu-pešta". ; 183 -3) Nič več mokre noge ali trdo usnje To doseže le I. Bendlksu iz Vm len- tlita (56—10) c. kr. privilegovana nepremočljiva hranilna mast za usnje, potrjena s stotinami spričeval (cene: cela škatlja 1 gld., škatlje 50 kr., »/« škatlje 25 kr., »|g škatlje 12'/» kr.); potem za likanje usnja ravnokar palentovaaa talina tinktura za usnje, ne lak za usnje ali momentni lik, tudi no apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero ju preskusilo c. kr. državno vojno ministarstvo tur dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., St. 3: 20 kr. — Razprodajalcem rabat Dobiva so v vseh večjih krajih monarhije; v [j j ubijani pri trg. Nehimnlg-u *V Weber-Ju in A. Kri*p«-r-ju. — Svarimo pred ponarejali Ji! — Prosi se za ponudite v razprodajanJe, kjer še ni založb. Po soglasnej sodbi odličnih .široko v ujakov koroški rimski vrelec jako odlična zdravilna studeučnica pri vratnih, želodčnih, mehurnlh iu obistnih boleznih, pri kataru, liri pa \ osi i. KuAljanji, posebno za otroke, polefr tega pa tudi (736—21) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodec i >t e/. u j oči i i primesi. V l.juhl juni ga prudiija M. K. Supan; v Kranji i F. Koleno; v Celji t J. Itlntič. DOMaCDI ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. I_..................... Sdoz želi kupiti dobro obleko, bodisi katerega koli stanu, Kn, oivllHkega ali vojiiNkcga, naj se obrne do podpisan a, ki ima bogato zalogo VHakovri«itiiet;;i shUiiii iz naj prvi h tovarn in veliko zalogo narejene obleke. Davorin Poveraj v Gorici, Txa,-oš\lja}o na zahtevanje na ogled j« ^« -^miA.m^m .^i■^k—^»m^mm^mm^mm^mm^mm^mm^jt