Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 261.	v mm v ponefleHel R novemimi 1915.
Leto ILIH
s Velja po poŠti: sa Za oelo leto naprs) . . K 26 — sa od meseo „ . . „ 8-20 is Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „ 38'—
V Ljubljani oa dom t
Za oelo leto naprej . s> od metan „ .
V opravi pretesna« n«ie6»o n s Sobotna Izdaja: sa oelo leto
2'-1*70
T-
sa Ren61|o oeloletno . „ 9*— a ostalo tooaematvo. - 12*—
SLOVENEC
Inseratl:
Enostoipna petltvrsta (72 mm); sa enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „
sa trikrat ......13 „
la večkrat primeren po pas t.
Mm oznaslta. zalivale, osmrtnice iti.:
•noatolpna petltvrsta po 2 J vin.
Poslano:
enostoipna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemSl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red
ga- Uredništvo )• v Kopitarjevi ullol Stev. 8/IU Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana plama ae na a sprejemajo. - Uredniškega telelona štev. 74. —
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račon poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega telelona št. IH8.
Slavna zmaga.
Novo, slavno zmago je priborila Avstrija. Tretje vojno posojilo, za katero so pohiteli na fronto vsi avstrijski denarni krogi, je kakor smo kratko že poročali, sijajno uspelo. Bodisi visok ali nizek — vse brez razlike je v zadnjih dneh prevevalo samo ena misel, da bi se financielnemu vojnemu pohodu z orožjem kapitala zagotovil zmagoslaven izid. Podedovana in pridobljena bogastva, slednja vsekakor v mnogo večji meri nego prva, so se postavila v službo velike domovinske dolžnosti. Z njimi pa so korakale tudi ogromne množice srednjih in malih štedljivcev in agitacija, ki se je ponesla takorekoč od hiše do hiše ter prodrla v vse zadruge in delavske organizacije, da, celo v šole, je povzročila, da so se topot še bolj nego pri prvih dveh posojilih udeležile prav vse moči. Nad štiri milijarde kron znaša celokupna svota podpisanega tretjega avstrijskega vojnega posojila, nasproti 2 milijardama 600 tisoč kron pri drugem in 2 in četrt milijarde kron pri prvem posojilo. Z ogrskim deležem, ki bo vsekakor tudi dobro izpadel, bo znašala tretja finančna mobilizacija Av-stroogrske gotovo 6 milijard kron.
Ta uspeh je tem znamenitejši, ker se v naši monarhiji, kjer tudi nimamo niti od-daleč tolikega narodnega premoženja nego v Nemčiji, kapital veliko bolj počasi tvori nego v zavezniški državi z njeno visoko razvito industrijo. Dalje treba vpoštevati, da financielna izobrazba v Avstriji ni posebno razvita in se je jedra prebivalstva še komaj dotaknila, krasni uspeh tretjega vojnega posojila pa plodovito učinkuje tudi na nalaganje ter bo prišel v prid vsem bodočim emisijam državnih vrednot.
Hvala za ta veliki uspeh gre bankam in menjalnicam, hranilnicam in Reifeise-novkam in posebno malim štedljivcem, ki so kaljico do kapljice strnili v močne studence in zagotovili državi znatne svote; hvala gre tudi izvrstnim organizatorjem, ki so spravili v tir ogromni agitacijski aparat. Na prvem mestu pa zasluži neomejeno pohvalo vodstvo avstrijske poštne hranilnice, ki je naravnost vzorno izvedla emisijo posojila.
V dobi enega leta je kapital avstrijske državne polovice spravil skupaj okroglo 9 milijard, skupaj z Ogrsko pa nad 12 milijard. Kdor bi bil malo pred vojsko kaj takega pričakoval, bi mu bili težko verjeli. Toda resničnost je nadkrilila vsa pričakovanja in z uspehom tega tretjega vojnega posojila stopa monarhiia v vrsto najmočnejših držav v Evropi. Ta uspeh je pa tudi sijajen dokaz za prepričanje celokunnega prebivalstva o pravičnosti našega boja in
za trdno zaupanje v končnoveljavno slavno zmago.
XXX
Doslej ugotovljena podpisana svota znaša okroglo 4 milijarde in 15 milijonov kron, a ta številka se bo še zvišala, ko se urede viseči podpisi. Da nam bo velikost uspeha tembolj jasna, navajamo.
Prvo vojno posojilo meseca novembra 1914 je prineslo 2.201,000.000 K, drugo meseca maja 1915. 1. 2.696,000.000 K in tretje v novembru 1915. 1. 4.015,000.000 K, skupaj tedaj v enem letu 8.912,000.000 K. Drugo vojno posojilo je preseglo prvo za 295 milijonov kron, tretje pa drugo za 1319 milijonov kron, torej je tretje posojilo za 1814 milijonov kron višje nego je bilo prvo Lep dokaz narodnogospodarske moči in patriotičnega požrtvovanja našega prebivalstva.
Največjih podpisovalcev, ki so podpisali milijon kron in več, je pri sedanjem tretjem vojnem posojilu 347; podpisali so 1276 milijonov kron, in sicer: 30 bank 404 milijone kron; 47 zavarovalnic, fondov itd. 233 milijonov kron, 78 industrijskih družb 169 milijonov kron, 80 veleindustrijskih tvrdk 130 milijonov, 41 hranilnic 122 milijonov, 16 mest 96 milijonov, 10 članov visoke duhovščine 32 milijonov, 14 članov plemstva 21 milijonov, 7 deželnih odborov 21 milijonov in 7 prometnih podjetij 20 milijonov kron. Bančna podjetja so torej podpisala nad 400 milijonov, velika industrija pa 300 milijonov, skupaj natančno 806 milijonov; ostali veliki podpisovalci 470 milijonov, skupaj tedaj 1276 milijonov kron. Ves osteli znesek t, j. 2739 milijonov kron so pa podpisali tisoči srednjih in malih ljudi in t^ko se tudi v tem kaže, da slone temelji države na širokih ramah ljudstva.
Avstroogrska monarhija se lahko ponosno meri z najbogatejšimi državami — Francijo in Anglijo, ki morata v sedanjih stiskah iskati denarja v Ameriki, dočim avstroogrsko ljudstvo iz lastne moči in volje daje državi, kar je njenega. Samozavestno lahko rečemo: Nezmagljivi smo!
RamonsKa žilna politiko.
Zmagovito prodiranje zavezniških čet v Srbiji otvarja za gospodarsko vojno novo dobo. Osrednji velesili sta si s pribor-jenim potom Berlin—Dunaj—Sofija—Carigrad zagotovili gospodarsko velepomemb-no območje. Obe balkan. državi, ki gresta v političnem in vojaškem oziru roka v roki z nami, nam s svojimi kmetijskimi proizvodi in celo vrsto važnih surovin obečata gospodarsko pomoč, ki nam more bili v sedanjem času le prijetna. Bolgarija je iz-
vozila 1. 1911. za 6 in pol milijona mark žive živine, za 14 in pol milijona živalskih proizvodov in za 103 in pol milijona mark žita in moke. Turčija je v istem času izvozila za 685 milijonov piastrov živil in za 542 milijonov piastrov surovin. Med surovinami pridejo v prvi vrsti vpoštev baker, bombaž, volna, tobak, svila in kože. Seveda množine izvoznega blaga, ki jih imata na razpolago naši bajkanski zaveznici, niti z daleka ne zadoščajo za celokupno potrebščino Nemčije in Avstroogrske; kljub temu pa nam moreta vstrajanje do konca bistveno olajšati.
Dokaj zanimivo je sedaj vprašanje, kakšno stališče zavzame Rumunija spričo novoustvarjenega položaja na gospodar, bojnem polju. Rumunija je kmetijsko izredno plodovita dežela. L. 1913. je pridelala 2,291.300 ton pšenice, 95.000 ton rži, 602.300 ton ječmena, 551.400 ton ovsa, 997.000 ton krompirja. Pšenice pridelajo v Rumuniji skoraj polovico toliko kakor na Nemškem, dasi se na Rumunskem pridela povprečno na 1 ha le 14.1 met. stota, na Nemškem pa 23.6 met stota. Obe zadnji žitni letini na Rumunskem sta bili doslej najboljši ter sta znatno nadkrilili žetev l. 1913. Pridelek je ostal skoraj ves v deželi. Z zaprtjem Dardanel je bil izvoz v Italijo in zapadno Evropo preprečen, nasproti obem.-i osrednjima državama je pa bila Rumunija, kar se tiče dobave žita, zelo nedostopna. Rumunski finančni minister Costinescu si je izmislil cel sestav zvitih določb, da bi preprečil izvažanje žita v Nemčijo in Avstroogrsko. Misel, ki ga je pri tem vodila, je le preprozorna. Podcenjeval je gospodarsko moč osrednjih velesil ravnotako kakor angleški gospodarski politiki, ki so mislili, da nas bodo gospodarsko vendarle prisilili na kolena. Costinescu je čakal na trenotek, ko sc bomo iščoč pomoči ozirali po živilih. Potem je hotel tržni položaj izkoristiti za Rumunijo in SDraviti osrednji velesili v gospodarsko odvisnost nasproti Rumuniji. Na ta trenutek bodo morali pa sovražni in nevtralni gosoodarski politiki še dolgo čakati, temboli ker se sedaj vse stvari tako v gospodarskem kakor političnem in vojaškem oziru obračajo vedno bolj nam v korist. Pač bi bilo v sedanjem trenotku želeti, da bi se uvedle z Rumunijo živahne gospodarske zveze, toda gospodarski položaj, v katerem se nahajamo, ni in tudi v bodoče ne bo tak, da bi morali kot proš-njiki iti iskat pomoči v Bukarešt ali pa h kaki drugi nevtralni vladi. Preobrat stvari na Balkanu je zelo močan činitelj, ki utegne rumunske gospodarske politike poučiti o pravem stanju stvari na gospodarskem bo;išču in jih nagniti, da bodo ukrenili temu spoznanju primerne odredbe. Vseka-
kor ni misliti na uspešno izmenjavanje blaga med osrednjima velesilama in Rumunijo, dokler ostanejo v veljavi sedanje določbe rumunske vlade glede izvoza žita.
Dasiravno se Rumunija v svojih žitnih zalogah kar duši, pride vendar rumunsko žito vsled vladnih odredb dražje, nego so določene najvišje cene v Nemčiji. Najprej se je določila za pšenico, turšico, ječmen in oves enotna cena po 288 mark za tono. Tudi izvozna carina za te štiri vrste žita je enotna in znaša 40 mark za tono. Že v tem stane torej tona žita 328 mark. Prišteti je pa treba šc pristojbino za Rdeči križ, tako da stane tona rumunskega žita brez potnih taks, transportnih stroškov in večjega ali manjšega dobička posredovalne trgovine, 400 mark. Moč našega domačega kmetijstva nas varuje pred potrebo, da bi morali plačevati inozemstvu take vrtoglave cene.
Rumunsko prebivalstvo nikakor ni zadovoljno z vladnimi odredbami glede žita. Sicer je vlada kmetom olajšala položaj s tem, da jim je dal predujme na njihove žitne zaloge in tako preprečila resne nastope, toda nezadovoljnosti nekmečkih slojev pa z ničemer ni mogla zajeziti. Brez ozira na to, da požirajo žitni predujmi velike svote na kapitalu in obrestih ter znatno posegajo v mošnjiček davkoplačevalcev, pridržavanje žita tudi močno zavira navadno delavnost gospodarskega življenja. Nc samo živila, marveč tudi vse vrste drugih potrebščin so na Rumunskem dosegle doslej neznano višino cen.
Bližnja bodočnost bo pokazala, da-li Hoče Rumunija še dalje vstrajati v svoji prostovoljni gospodarski osamljenosti na škodo svojemu narodnemu gospodarstvu, ali pa ie pripravljena izvajati edino mogoče posledice iz sedaj dovršene otvoritve donavske poti. Rumuniia stoji zopet na razpotju glede svoie sedanje in bodoče gospodarske usode. Sedaj imajo besedo politiki in gospodarski strokovnjaki v Bukareštu. Razoroženje ruskih torpedovk, ki so se bile vsidrale v Turn-Severinu in bi bile mogle skrajno ovirajoče posegati v even-tuelni ladijski promet s spodnjedonavskimi lukami, se more pač smatrati kot dobro nredznamenje, ln ako se uresniči odstop | Costinesca, je pač pričakovati, da se iz-l premeni gori označena rumunska izvozna 1 politika.
ODlsK pri mM Droilovlii.
Pod vodstvom mornariškega častnika sem si včeraj ogledal pomorska branila neke adrijske luke, V čolnu, ki je hitre kakor blisk rezal brazde v valove, sva prekrižala skoro celi zaliv ter se ob izlivu Sdobbe približala tudi italijanskim obalnim
LISTEK.
Ml mali
-Pt-
Poštni sel, ki je prinesel dnevno pošto, je imel tudi za Otrobarja nekaj dopisnic. Naglo jih je pregledal, me poklical in mi pokazal eno.
Bila je fotografija mladega vojaka v polni opravi, s tremi zvezdami na vsaki strani ovratnika in dvema svetinjama na prsih.
»To je naš mali!« je dejal Otrobar in se prijazno smehljal, motreč sliko. Smehljal se je Otrobar tako lepo, kadar se ni smejal nagajivo in ironično temveč dobrohotno, da se ti je zdelo, kakor bi posijalo solnce v mračnih dneh.
»To je naš mali!« je povzel iznova in prikimaval sliki. »Dobro, dečko, dobro!«
Jaz sem čakal, da mi pove še kaj. Tako mlad vojak, očividno niti dorasel,
Ea hrabrostna svetinja; gotovo ni bilo ne-aj vsakdanjega, s čimer si jo je bil zaslužil, in zvedav sem bil.
No, Otrobar ni imel navade, da bi se dat prositi. Prižgal si jc cigareto, položil sliko predse na mizo, me pogledal resno in me nagovoril,
»Ti nimaš otrok, čestiti tovariš, zato niti razumeti ne moreš, kai se more goditi v srcu očetu, ako se zaveda, da so v ved-ni smrtni nevarnosti takorekoč vsi njegovi otroci. Le smrtna nevarnost, ki stalno ograža tudi njega samega, mu more nekoliko izravnati čustva in odganjati od njega turobne misli. Prizadevanje, da se čuva in da čuva one, ki so mu izročeni v skrb, ga pripravi v ono ravnotežje, ki je potrebno, da se more izvršiti kaj dobrega, ki je potrebno, da se včasih sploh more živeti in da človek ne zblazni ali ne obupa.«
Kaj sem hotel, molčal sem. Ugovarjati mu nisem mogel in ne znal; hkrati sem spoznal v tej izjavi en nagib več, zakaj je šel mož na stare dni v vojno, in sem tem ložje razumel, ako se je izkazoval.
»Kakor v razvedrilo pa ti je, ako imaš v takem položaju koga, da moreš obračati nanj vso svojo pozornost, obdajati ga z vso skrbjo, poklanjati mu naravnost vso ljubezen, katere v trenutji ne moreš porabiti praktično pri svojih dragih.«
Temu pa se oporekati tudi ne bi dalo. Ko sem bil še učitelj, uveril sem sc na sebi, da je res tako: vsi učenci in učenke, vsi so bili moji otroci.
»Glej in tak moj otrok skoro je naš mali. Vsi v bataljonu mu pravimo tako, od komandanta do prostaka vsi. In vsem je kolikor toliko miljcnec. Šestnajst let ima •dečko, prostovoljec ie prišel k vojakom.
Rodom Hrvat je študiral realko v Pečuhu (Fiinfkirchen), a ko je ustala voina, je vrgel knjige pod kloo in hajd puško v dlan in meč ob stran! Bil je že v Galiciji, a prosil je in prosil, da je prišel k nam. Major sam mi ga ie priporočil, mladec je bil všeč vsem in vsi so imeli ozirov do njega. Pri svojem oddelku sem mu odločil orjaškega Dalmatinca v zaščito in v postojanki je imel mladenič ob njem veliko oporo. Nosil mu je opravo, pazil nanj, pomagal mu v breg, prikrival ga, ako si je upal preveč na dan. Ko smo prišli na mesto, mu je pripravil razmeroma udobno ležišče, se zanimal za njegove potrebe, sploh preskrbel vse, kar je bilo v danih razmerah dosež-nega in potrebnega.«
»Siromaku je bilo gotovo trdo po krnskih višinah!« sem pripomnil.
»Nikar ne misli! Trdo mu je bilo v Galiciji izpočetka, kakor je pripovedoval. Napori so bili grozoviti, a njegove moči petnajstih let še ne zadostne. Trpel je, a prebil, pri nas ni bilo hudega. Sploh jc prišel k nam že kot korporal. Mene se je oklenil takoj izpočetka z vsem zaupanjem, pripovedoval mi je o svojcih, tožil mi svoje otroške skrbi in včasih mu je bilo tesno ter milo meni. A vselej le mimogrede. Navadno se je otresel hitro in bil zopet ves vojak, Samo eno noč ga je našel njegov Dalmatinec strmečega predse, dočim so mu lile solze po licih, Dobil je bil list od
doma onega dne. A orjak se je oddaljil brez besede in stražil nekoliko proč, da bi odvrnil od njega nepoklicane priče. Ali moreš pričakovati večje nežnosti pri pri-prostem možu? Meni je sicer pravil kasneje o tem, a dejal mi je: »Boga mi, da mi krogla predrla bedro pa bih srjetan, samo da mali ne plače!« Taki so ti zlati ljudje!«
»Ali ima roditelje še žive?« sem prekinil, da bi skril še svojo ganjenost.
Žive. Tudi sorodnikov ima v Dalmaciji. Na Kuču menda. Najbrže je v rodu z ljubljanskimi Novakoviči, ki so ipak Dalmatinci.«
»Ali se imenuje Novakovič?«
»Da, tovariš, Stipo Novakovič. In italijanski ti zna kakor jaz in kakor mnogi Dalmatinci. Jaz ga vzamem rad seboj na pohode, ker je pripraven, uren in umen, da mi ni treba na široko razvijati namer, temveč razume naglo sam, česar treba. Tudi lokav je, da mu ga ni para, pa srčen, drzen skoro, ter izboren strelec in spreten plczač; kot ustvarjen za službo po krnskih pustinjah.«
»Potem je razumljivo, da ga imaš rad na pohodih.«
»A še rajši bi ga imel, da mi je malo bolj oprezen. Ali kaj, vroča kri, pa misli, da njemu ne pride izlepa kaj do živega. Prebito mu je že predio nekoč in da ga v usodnem trenotku ni otcla prirodna loka-vost in smela drznost, naposled nekoliko
postojankam brez nevarnosti, kajti megleno vreme je obdajalo najino ladjico s ko-preno. Z juga jc pihal »široko«, morje je bilo vzburkano, semtertjc je dež ošvrknil morsko gladino. Plitvi čoln naju je ponesel tudi preko minskih polja, vsled katerih jc ladijski promet v zalivu popolnoma ustavljen, a tudi vožnja ribiških bark omejena na samo pravo pristanišče. Le posebno izurjenim pilotom so znane plovne struge med labirintom min. Peljala sva sc tudi nad italijanskim minskim poljem, ki je prirejeno na zelo kompliciran način in krije mine dragocene kakor biseri, kajti vsaka priklenjenih min stane več tisoč lir. Ta denar jc pa v pravem pomenu besede vržen v vodo, kajti naši mornarici so tc zvite naprave v vseli podrobnostih znane, tako da enega teh nevarnih rakov za drugim hladnokrvno polovimo. V bližini italijanske obale, daleč izven zaliva, zagledava naenkrat kvišku prištrleti nekaj metlišču podobnega. Bil jc periskop podvodnega Čolna. Ko sva bila žc čisto blizu, je priplaval na vrh. Iz line je stopil mlad mornariški častnik. Precej časa sva ležala poleg podvodnega čolna na krovu in s častnikom kramljala.
Potem sva se poslovili. Ogledala sva si še več obalnih branišč, na povratku pa sva obiskala pomorske tčtalce, da bi videla tudi pomorska letala.' Eden vodnikov pomorskih letal, ki naju je sprejel, sc jc bil malo prej vrnil s poletafv Benetke, kjer se je maščeval, ker so bilj italijanski letalci bombardirali odprti Trst. Pravil jc, da so v črni noči po enournero poletu prispeli nad Benetke, ki iih je pokrivala trda tema. Nobena lučica jim ni izdajala položaja. Temna senca Markovega stolpa jim jc bila kažipot. Tako so lctalci kmalu našli, kar so iskali, namreč arzenal, električno centralo in kolodvor. Na arzenal je udarila 50 kilogramov težka bomba, na drugi objekt so vrgli samo zažigalne bombe. Že prvi met jc zadel, in takoj so švignili štirje ognjeni stebri proti nebu. Neko skladišče jc začelo goreti s plamenom. Tudi ostale bombe so zadele, kamor so bile namenjene, ter povzročile hude požare. V hipu pa sc je vzbudilo mesto v divjem strahu, in za-bliskalo se jc na tisoče luči. Dcsetorice reflektorjev so pričele preiskovati prostor nad mestom s svetlimi šopi; zlasti ostro je obsvetljeval žaromet iz Tre Porti naše letalo, a v zmedi ga menda le niso opazili. Streljali so, kakor da bi znoreli, a na slepo, kaiti niti en šrapnel se ni razpršil blizu hidroplana. Hidroplan je po uničujočem delu odletel in se po polnoči vrnil v svoje .st^šče.
Ilfllilflfli io Trsi.
• nI
Valentin Pittoni, avstrijski državni soc. de* poslanec in izdajatelj lista >11 I.avora-?taffc v Trstu, ie pojasnil stališče avstrij-Italijanov nekemu dopisniku takole: -»Šctred voisko v maiu 1. 1914. sem govoril -v skupni delegaciji v Budapešti proti itaii--ianekemu imperijalizmu. Bil sem proti tema; da bi samo Italija imela Adrijo v rokah. •Stil sem na stališču, da mora imeti vsak na*od, ki prebiva ob njenem obrežju, tudi pravico do morja. Ves moj govor dva meseca pred vojsko je bil obsodba imperialistične politike sedanjih odločujočih krogov v Italiji. Lahko mi ;e umljivo, da si je želel združitev z Italijo marsikateri Italijan. Toda vsak razsoden Italijan je moral strmeti
zatem, da so na vsak način prepreči vojska in njene posledice, ki bi nastale radi misli, da ni možno uresničiti združenja Italijanov brez vojske z Avstrijo, da celo brez splošne evropske vojske. Če pomislimo, da so avstrijski kraji, v katerih bivajo Italijani, narodno zelo pomešani in da pri tvorbi držav ne odločajo le narodni, nego tudi ekonomski in geografski činitelji, potem mora vsak trezen Italijan razumeti, da moramo odklanjati vsako iridentistično stremljenje. Kakšna je usoda avstrijskih Italijanov? Morajo li obupati? Nasprotno vidim, da jih čakajo še velike naloge. Najpoprej pa morajo spoznati ■— večina jc že — da je konec svetovne vlade Rima in Benetk s prisvajanjem. Nasprotno pa civilizatorično delo Italijanov ob Adriji šc ni končano. Avstrijski Italijani so poklicani, da posredujejo med staro zapadno kulturo ter mladimi napredujočimi narodi na vzhodu. To ni lahka stvar. Lažje je seveda staviti gradove v oblake in naslajati se ob velikih zgodovinskih spominih na starodavni Rim. Gospodarske koristi vežejo Trst z Avstrijo. Trstovo bogastvo tiči v njegovi 1 u k i, v njegovem izvažanju in dovažanju. S tem pa je v zvezi lad-
jedelniška industrija ter druge take panoge, ki žive od ladjedelništva. Po svoji naravi more biti naše zaledje edinole Avstrija. Večina prebivalcev živi od luke in ladjedelnic. Te pa se morejo razvijati le, če leži za njimi veliko gospodarsko ozemlje, če se stekajo v luko in mesto interesi mnogih milijonov. To je bil vedno moj program. Z veseljem vidim danes, da poznava to tudi liberalno tržaško meščanstvo, ki hoče ustanoviti stranko izključno gospodarskega značaja. In jaz sem uverjen, da ti smotri niso nikakor naperjeni proti pravim koristim Italije. Do zadnjega trenutka sem upal, da ne pride do vojske z Italijo in da bo leta imela še važno posredovalno ulogo pri končni ureditvi svetovnega požara. Ta vojska je proti koristim Italije; prav tako bi bila proti koristim italijanskega ljudstva iredenta v Trstu, ker ne bi pripustila mirnega dela za razvoj. Tu in povsod treba spoznati, da mi ne moremo iskati niti v Italiji niti z Italijo svoje bodočnosti ker se ne moremo gospodarsko uničiti. Mi v obče ne moremo obstojati, če ne ostane Trst avstrijska luka.«
Četrta bifha ob SoCI. - Lahi namera-
- Usi laški napadi kroa-Naii letalci nad Verono.
tudi moja bližina, bogme. danes bi dečko ležal pod kako sipino na krnskem pobočju Ln nič bi ne bilo z njegovimi svetinjami — jaz pa bi morda plakal za njim kot za ljubim detetom.*
Goste dimove oblake je puhal v zrak Otrobar. Vselej je delal tako, kadar je hotel skriti razburjenost. Ko se je pomiril, se je nasmehnil in nadaljeval pripoved.
»Neizmerno dolg se nam je zdel oni dan. Sovražnik nam ni dal miru ni za hipec. Strel za strelom nam pošiljal nad glave, ves dan smo morali tičati v skalnih kritjih in često nam je letela sipina v jarke m skalne šibre so letele po zraku, da nisi smel prikazati glave na dan. Odgovarjali nismo, ker nismo videli kam, a skrajno amomo je tako ždenje in čakanje nečesa, ki ima priti, pa ne pride, ki se ima zgoditi, pa se ne zgodi.«
>Kaj pa karte, ali si pozabil nanje? Mislim, da bi vam izborno rabile za take čase.*
»Ne rečem, da ne. Nekaj časa bi človek še igral, a naposled ti zmede peklenska muzika pamet, da niti za igro nisi več. Pa ti poči baš nad tabo šrapnel, da se usuje nate kup peska in polomiš v zmedenosti najlepša pagat ultimo, gromska strela, k vragu je vse zanimanje do igre! Pa sem poklical malega, splazila sva se v kot in sc pogovarjala o domu, hkrati se jezila na sovražni strelni stroj, ki je venomer vznemirjal nosače, kadar so nam donašali jedi in municije, da smo sc morali zbok tega postiti podnevi ob mr/.li hrani v mrzlem vremenu, dočim smo le ponoči dobivali gorke juhe ali čaja.«
(Dalje.)
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. novembra. (K. u.) Uradno se razglaša:
Veliki boji na Goriškem, ki so za-dobili zopet značaj bitke, so se nadaljevali tudi včeraj.
Na celi bojni črti je zopet sledil napad napadu.
Obupni napori sovražnika so se pa izjalovili ob vztrajnem odnoru naših z neprekosljivim junaštvom se borečih čet.
Tudi tolminsko obmostje se je nahajalo uoilnevi pod močnim ognjem artiljerije.
Odbit je bil nek napad na našo postojanko na Vršiču.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 14. novembra. Uradno poročajo:
Že ob začetku nove bitke so izpovedali italijanski ujetniki, da bo mesto Gorica razstreljeno, če se ne posreči je vzeti. Dejansko je padlo že v prvih dneh velikih bojev veliko krogel v mesto. Včeraj je sovražna težka artiljerija čez nepremagljivo obmostje silovito streljala na Gorico. Medtem so Italijani brezuspešno napadali predvsem severni del Dobrdobske visoke planote. Severno od gore Sv. Mihaela smo začasno izgubili del bojne črte. Popolnoma je bil zvečer s protinapadom zopet pri-boren. Vsi ostali sunki Italijanov so bili krvavo odbiti. Pred odsekom južno od Griže Brda in pred goriškim obmostjem je potlačil že ogenj naših topov vsak napadalni poizkus. Več naših letal je metalo bombe v Verono. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Kako je bil potopljen parnik »Ancona«,
Dunaj, 13. novembra. Uradno se razglaša:
O potopu italijanskega parnika »Ancona« širi, kar se je tudi pričakovalo, sovražno časopisje opis, ki je ravno tako huj-skaioč kakor neresničen. Dejanski položaj jc bil kratko tak-le: Podmorski čoln je v svarile izstrelil proti parniku strel, parnik je nato s polno paro pobegnil. Sledil je namreč ob izbruhu vojske ital janskim par-nikom uradno izdanem naročilu, naj se, če ustavi parnik kak sovražni U-čoln, oziraje se na položaj, ali beži ali naj se pa zavozi v U-čoln. Bežeči parnik je U-čoln zasledoval in streljal nanj, parnik se je šele ustavil, ko je bil večkrat zadet. Dopustilo se je, da se parnik, na katerem je vladala največja pan'ka, izprazni v 45. minutah. Kljub temu so izpustili le nekaj čolnov v morje, ki so jih zasedle predvsem osebe posadke, ki s prvimi čolni najhitrejše daleč zavesla-le. Večine čolaov. ki bi bili najbrže zadoščali za rešitev vseh, niso zasedli. Ko je poteklo pribl:žno 50 minut, se je moral U-čoln potopiti, ker se je hitro bližalo neko vozilo in je torpediral parnik, ki se je šele potopil, ko je preteklo še nadalinih 45 minut. Če je izgubilo življenje veliko popotnikov, je kriva predvsem posadka, ker je parnik bežai namesto, da bi se bil na svarilen strel ustavil in ker je s tem prisilil U-čoln, da je moral streljati in ker je potem posadka mislila le na lastno in ne tudi na rešitev potnikov, za kar se je razpolagalo z zadostnim časom in s sredstvi. Tendečno izmišljeno je, da bi bil U-čoln streljal na zasebne čolne in na tiste, ki so plavali v vodi, že zato, ker je strelivo U-čolnu pre-dragoceno. Ko se je parnik ustavil, sc seveda ni izstrelil noben strel več.
Poveljstvo mornarice.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 11. novembra. Uradno poročajo:
V zgornji dolini Campelle (Maso Val-sugana) jc napadel sovražnik našo posto-ianko na Col San Giovanni. Čeprav je bil napad podpiran po živahnem ognju na Cima di Cupota in Montalonu postavljene artiljerije, sr^o ga odbili. V dolini Cordevo-le traja naš pritisk na gorovje med prelazoma Sief in Sett dalje. Tudi so se pričela manjša podjetja, da se preženo sovražni oddelki, ki so ostali šc na pobočjih Col di Lana. Ob srednji Soči in pri Plaveh je včeraj naša pehota pričela odločno nastopati onstran Zagore in je uiela 260 sovražnikov, med njimi 3 častnike. Tudi na višinah severozahodno od Gorice smo nekoliko napredovali in ujeli 18 mož. Na kraški planoti sta megla in dež ovirala delovanje artiljerije in je vsled poplavljenja onemogočen nastop pehote. Kljub temu so naše čete osvojile nekaj močnih, važnih sovražnih zakopov jugozahodno od Sv. Martina in ujela okoli 30 mož.
XXX
Nov silovit splošni naoad Italijanov pri Gorici.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Po kratki artiljerijški predpripravi posebno pri Plaveh v četrtek, dne 11. t. m. so otvorili Italijani ogenj v petek, dne 12. t. m. Kot uvod strašnemu artilerijskemu ognju, je priletelo nad Vipavsko dolino kakih deset sovražnih aeroplanov, ki so letali na posameznih mestih prav nizko celo predpoldne. Topovski ogenj je vršil svoje uničevalno, strašno delo vkljub dežju, ki je padal včeraj v petek in danes. Streli so tako gosti, da jih ni mogoče posamezno razločevati. Strelni jarki so polni vode, tako da stoje naši junaki na nekaterih mestih do pasu v vodi. In vendar smo prepričani, da ne bo tudi ta obupni laški napad — lahko bi ga imenovali četrtega — dosegel uspeha.
Lahi ne pridejo naprej.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Gorica, 11. XI. 1915.
Medtem, ko je bilo zadnje dni na goriškem obmostju razmeroma mirno, so pričeli Lahi včeraj zopet obstreljevati Kalva-rijo in Grojno. Ni siccr onega groznega bobnečega ognja tretje soške bitke, a vendar padajo zaporedoma granate in šrapneli tudi najtežjega kalibra. Včeraj se je izvršil med nevihto in ploho zopet napad laške pehote na Kalvarijo in Grojno, a je bil kakor vedno krvavo odbit. Na Doberdobu pa ne miruje sovražnik nikdar. Hrib Sv. Mihaela je vedno pod ognjem težke artiljerije in v presledkih skuša prodirati sovražnik proti našim postojankam. A vsak njegov poizkus le na eni točki predreti našo bojno črto se razbije ob neomajnem in trdnem odporu naših izbornih in hrabrih čet. Če bi tudi verjeli izmišljenim poročilom laškega generalnega štaba o »vednem prodiranju na Krasu«, bi prišli Italijani v Nabrežino čez — sedem let!
Gorica, 12. XI. 1915.
Danes je zopet nemiren dan. Artiljerijški dvoboj je zavzel večjo silo in postaja vedno ljutejši. Zdi se, da Italijani po težkih porazih in ogromnih izgubah tretje soške ofenzive ne bodo še mirovali. Morda so ti artiljerijški boji znamenja novih, ljutih bojev, morda skriva Cadorna za njimi druge načrte. Najsi bo to ali ono, naj zasuje še toliko ognja in železa na naSe postojanke, uverjen naj bo, da straža ob Soči čuje in se nc umakne niti za ped. Goričani čakamo mirno viharnih dni.
General Boroevič o tretji bitld ob SočL
Vojni poročevalec Geyer poroča z bojne črte ob Soči 13. t. m.:
Podoba tretje bitke ob Soči se kaže zdaj iz poročil vrhovnega vojnega vodstva, iz pripovedovanj raznih borilcev in po iz-povedbah italijanskih ujetnikov vedno jasnejše. »Držim vse postojanke, kakor sem jih prevzel začetkom vojske,« je rekel včeraj general Boroevič in še pristavil: »Neprenehoma dobivam pisma iz zaledja z vprašanji, če je res, da je padla Gorica. Tudi pri Gorici se nismo noben korak umaknili. Nezaupljivost ni prav umljiva. Tu na bojni črti je to drugače. Od pripro-stega vojaka do vrhovnega poveljnika je vse navdušeno o izidu tretje bitke ob Soči.
Naša artiljerija je pokazala v tretji bitki ob Soči zopet odlična dejanja. Mnogo napadov sovražnik ni mogel razviti, ker jih je takoj zadušil naš dobro merjeni ogenj iz topov. Osobito v bojih pri Gorici je artiljerija najuspešnejše podpirala našo obrambo. Ob naskoku na Oslavje, ki so jo zasedli Italijani en dan, je pripravila naša artiljerija vse za naskakovalno delo dalmatinske deželne brambe. Ena sama minska granata je ubila 68 Italijanov, ki so se nahajali na dvorišču pri neki hlii.
Boj pri Plaveh.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Na praznik sv. Martina, 11. t. m., st Italijani ljuto streljali s topovi vsega kalibra pri Plaveh. Naši so jim živahno odgovarjali. Boj je trajal z vso ljutostjo celo predpoldne. Danes, 12. t. m., zopet močna kanonada pri Plaveh, Gorici in na Krasu.
Z bombami
so obmetavali Italijani zopet Kostanjevico na Krasu.
Novi boji — nova slava Dalmatincev.
Profesor Lovrič poroča v »Našem Je-dinstvu«;
4. novembra.
3, nov. Čujte in občudujte! Proti severnem delu P. je ljuti izdajalec jurišal osemkrat. Sedemkrat se je ta gorostasni in besni val popolnoma razbil ob skalovju naših junakov, ob osmem navalu je pa sovražnik popolnoma omagal, vrgel proč orožie in se udal. V Gorico so dovedli 500 ujetnikov. To so izbrane italijanske čete: berzaljeri, alpinci in grenadirji. Ako jin v osmih ljutih naskokih ostalo živih 500, si lahko mislite, koliko jih je padlo in bilo ranjenih.
Pod varstvom ljutega artiljerijskega ognja so Italijani zopet poizkušali, da napravijo most. preko Soče. Vsi njihovi napori so bili zaman, ker so se izjalovili v ognju naše preizvrstne artiljerije, ob junaštvu sinov ponosne Bosne, kršne Hercegovine in Turudiiinih dalmatinskih levov.
Po slovenskih brdih, ob bistri Soči, se veličastno razlega slava male Dalmacije, Majhna je, voda dika,prevelika dika, in silen ponos svojemu rodu! Vse gleda začudeno v dalmatinsko deco: od najvišjega vodja do najpreprostejšega vojaka. Vse se divi, vse se čudi nad nezaslišanim junaštvom naših sivih sokolov.
Sovražniku se je pred šestimi dnevi posrečilo, da je prodrl v neke naše postojanke pri Z. In naše Dalmatince je zadela naloga, da ga izpode iz naših jarkov. Tu je jurišala četa našega hrabrega nadporočnika P, Ker si on sablje ob jurisu ne opasuje, da se lažje giblje, se polasti gospodarjeve sablje njegov sluga B iz Lučana poleg junaškega Sinja, potegne jo iz nožnice ter s klicem »Naprej, Dalmatinci!« odvede na juriš cel vod.
Naloga je sijajno izvršena, sovražnik popolnoma potolčen. Utrujeni levi so se umaknili v ozadje, da si nekoliko odpoči-jejo, toda za malo časa, kajti Italijani so začeli danes po ljutem artiljerijskem ognju pošiljati sveže množice proti našim postojankam. Kdo naj se upre tej ljuti vihri? Kdo drugi, ako ne Dalmatinci s svojim z lovor-jem ovenčanim poveljnikom stotnikom H. In — čudite se dalmatinski otroci! — osemkrat juriša sovražnik na dalmatinske leve, meče proti njim nove, sveže množice vojakov; in osemkrat se razbije italijanski bes ob prsih nepremagljivih Dalmatincev! In ko so po tretjem naskoku javili hrabremu vodju H., ki je strog v službi, toda pravi oče svojim vojakom, ki bi za čast z lovorom ovenčanega polka in svojih Dalmatincev dal tudi življenje, — je odgovoril, v svesti si junaštva vojnikov divne Adrije in trdnih skal, ponosno in samozavestno: »Jaz s svo* jimi Dalmatinci ne potrebujem pomoči!«
Po tej slavni zmagi ie zborni poveljnik, ta iskreni prijatelj Dalmacije, telefoniral proslavljenemu batoljonu:
Dalmatinskemu bataljonu ... moje popolno priznanje. Občudujem in čudim se prevelikemu junaštvu, s katerim se je bataljon tudi to noč ponovno boril. Le tako žilavo naprej! Pozdrav in Ura! Wurm s. r. fcm.«
Pa to je samo nekaj vrstic slavne zgodovine Dalmacije v tej strašni svetovni vojni. Kdo naj prešteje vsa junaška dela Dalmatincev? Nekoč bodo zgodovinarji govorili ne o junaštvih nego o čudežih, ki so jih delali naši Dalmatinci s pomočjo najvišjega ob Soči.
x x xj
6. novembra.
Tudi danes je sovražnik jurišal na S. In P. Krvavo je plačal to podjetje, ker je bil s težkimi izgubami na njegovi strani odbit.
Ista usoda je zadela ljutega izdajalca tudi pri Z.
Četudi je sneg na K. meter visok, je sovražnik tudi tu naskakoval .S krvavo glavo je moral nazaj, odkoder je bil prišel.
Na M. V. so naši sprejeli Italijane z ročnimi granatami in jim dokazali, da pri nas ni mesta zanje.
Na visoki planoti L. in pri predmostju T. sovražnemu artilerijskemu ognju ni bilo konca. Na posameznih mestih je prišlo do živahnih prask.
Toda najobupnejše se sovražnik bori in zastavlja vse svoje sile na D. Tudi danes je naravnost obupno jurišal na S. m. in G. b. Vse zaman! Tam, kjer se mu je začasno posrečilo udreti v naše jarke, je bil s protinapadom vržen vun in imel pri tem ogromne izgube.
Našemu junaškemu in hrabremu Š in njegovim zvestim Hrvatom izražata naš nesmrtni vodja B. in zborni poveljnik W. svoje priznanje in zahvalo.
XXX
Nov splošen napad. — Hrabri štajerski Slovenci.
Dunaj, 13. novembra. (K u.) Iz tiskovnega stana se poroča:
Po odmoru, ki je trajal komaj en teden, so se zopet pričeli boji v velikem obsegu ob Soči. Začetkom decembra naj namreč prične zborovati italijanski državni zbor. Gre jim zdaj za to, da se izsili kak vojaški uspeb ne glede na daljne težke žrtve. Mogoče tudi ostale države sporazuma štirih, pred vsem Anglija, silijo na nadaljevanje prodiranja, ki ne pride z mesta. Uspeh naj bi bil zvezan z imenom mesta Gorice.
Česar tri vedno z večjimi izgubami plačane bitke niso mogle pridobiti, naj bi dosegel splošni sedanji napad, ki je predvsem namerjen proti Dobrdobski visoki planoti, in sicer posebno proti odseku severno od Griže Brda, dalje proti goriškemu obmost-ju in proti prostoru pri Plaveh.
Niti koraka razrite kraške zemlje nismo izgubili. Na Griže Brdu je odbil štajerski deželnobrambovski polk št. 26. dne 10. novembra pet italijanskih napadov, ob katerih je naskakovalce vselej sprejel z izzi-vajočimi »Avanti« klici in z morečim ognjem.
Novi italijanski naskoki pri Plaveh.
L. Adelt poroča »Ber. Tgbltt.« iz vdj-nodopisnega stana:
Novi veliki napadi druge in tretje italijanske armade proti avstroogrski soški fronti se v toliko razločujejo od prejšnjih, da se topot sovražnik ne zanaša toliko na dolgotrajno učinkovanje svoje artiljerijske priprave, marveč da poizkuša prodreti z velikim številom stopničasto razvrščenih naskakovalnih kolon. Dalje se topot ne omejuje na obe krili vrat goriškega pred mostja, hrib Sv. Mihaela in Podgoro, marveč poizkuša severna krilna vrata Podgoro s svoje strani nadkriliti iz prostora pri Plaveh. Na jugu napada tudi zopet planoto. Pri Plaveh se trudijo Lahi, da bi oprti na svojo artiljerijo na desnem bregu Soče, prodrli preko male vasice Zagore in 611 m visoki Kuk proti Sv. Gori in gori Sv. Gabriela. Ti dve gori na levem bregu Soče nadvladujeta goriško dolino, to se pravi: sovražnik namerava obiti Gorico od severa sem. Dejansko pa Italijani še niso prišli preko Zagore in celo v Zagori se tudi topot niso mogli držati. Vedno močnejše posegajo v boj na obeh straneh tudi letalci, z italijanske strani tudi velik vojaški zrakoplov poltrdega sestava, ki obsega 12.000 kubičnih metrov plina in ima 500 konjskih sil.
XXX
Vojska je divja zver.
Dunaj, 13, novembra. {Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana:
Preteklo je skoraj poldrugo leto, odkar vojska v svoji celi neusmiljeni strahoti divja po svetu, koraka neusmiljeno nad dobrobitom milijonov rodbin, nedavno še cvetoča mesta, trge in vasi izpreminja v razvaline in v pepel in vse mišljenje vsili svoji jekleni zapovedi, ki zapoveduje, naj se napravi kolikor mogoče velika škoda sovražniku. Ravno sedanja svetovna vojska, v kateri so nastopile države in narodi z vso svojo silo in katere namen ni, da se premaga ena armada, marveč da se pogazi cela država, je pokazal vojsko zopet v njeni
pravi furijski postavi,
ki jo je smatralo človeštvo vsled mirovnih shodov in predlogov o ustanovitvi mirovnih razsodišč že zdavnaj za nemogočo. Skoraj poldrugo leto krvavega časa naj bi pač zadoščalo, da izpozna ves svet, da vojska ni ukročen lev, marveč
divja zver, ki vse pobije in zdrobi,
kar pride pod njene silovite tace. Italijani so si kmalu prilastili to spoznanje, ko se je izjalovila njih prazna vera, češ da je njih vojska proti Avstro-Ogrski lc nenevaren vlom v nezastražcno hišo. Obstreljevali so
cerkve in samostane brezobzirno na vojaško potrebo ali pa iz lahkomišljenega pohlepa, da razdirajo. Genfska zastava goriških bolnišnic jim ni značila mesta prostosti ranjencev, ki si ne morejo pomagati, marveč le za lagodno merilno točko njih topničarjev. Njih zrakoplovci so metali bombe brez izbire na odprta mesta in so le malo gledali na to, če so trpeli zato škodo žene in otroci in njih rojaki, ki se niso mogli braniti, ali umetniški zakladi v gradovih in v zasebnih poslopjih. Zdaj pa, ker je med mnogimi bombami, ki so padle na vojaška poslopja trdnjave Benetke, ena padla tudi poleg in je poškodovala Diepo-love freske, kriče italijanski časopisi proti barbarom. To so pač, kakor se zdi, posebni nazori. Italijani, ki so napovedali vojsko nam, naj bi bili pač upravičeni, da nam zadajo vsako škodo, mi pa njim ne. Besnost je velika, ker se mi barbari drznemo smatrati vojsko za borenje, ki je enakomerno. Priznati se more na čast človeški pameti, da se
Italijani le hinavsko ogorčajo,
da bi vplivali na nazor barbarov, ki so jim bile umetnosti vedno svete, Pač bi jim ugajalo, da bi mi v bodočnosti njih trdnjave pustili pri miru v skrbeh, da bi napačno vrženi streli poškodovali umetnosti. Te sentimentalnosti so nas pa sovražniki temeljito odvadili, ker se v tej nam vsiljeni vojski niso strašili nobenega sredstva, ki nam bi po njih mnenju škodoval. Pojasnili so nam šele pravi pomen besedi sv. pisma:
»Oko za oko, zob za zob.«
Tisti sovražnik pa, ki jc v navidezno kritični uri sc prvi izmaknil zavezniški dolžnosti in je vrgel popolnoma proč krinko hinavščine in nas zavratno kakor kak tat v šumi napadel, je izgubil pravico na vsako obzirnost. Dežele, v kateri se nahajajo bogati zakladi umetnosti, nismo potegnili mi v vojsko; odklanjati moramo zato vsako odgovornost, če jim zato povzročimo škodo. Čutimo idealno izgubo, ki zadene ves olikani svet vsled uničenja del umetnosti, a bolest omili dejstvo, da je materielno oškodovan zahrbten sovražnik, če se mu dedščina velikih njegovih prednikov zmanjša, dedščina, ki mu jc ljuba in draga manj radi navdušenja do umetnosti, kakor pa, ker mu tvori
uspešen vir dohodkov v obliki napitnin in kot sredstvo za privabljenje tujcev.
Kričanje italijanskega časopisja izda, kako občutno da so bili vedno dobro računajoči Lahi z najmanjšo škodo njih tujske industrije zadeti. Upamo, da pokaže to našim vojakom pot, kako se odgovori na napade Italijanov na naše odprte kraje in bolnišnice. Naše ženske in otroci, ranjenci, ki si ne morejo pomagati, so nam veliko dražji kakor mrtve umetnine še tako velike vrednosti. Naj se zgraža občutljivi svet nad barbari, čc ne ostanemo dolžni odgovora, ki je zaslužen, na njih zločine.
Oko za oko, bomba za bombo.
Ni naša krivda, če umetnostnih zakladov Italije ob času najbrezobzirnejše vojske ne čuvajo taki, ki bi bili vredni svoje visoke kulturne naloge. Kdor sedi v stekleni hiši, ne sme pričeti metati kamenje v sosedova okna,
XXX
Bombe sovražnih letalcev.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
V	torek je padla ena bomba na prostor na Raši. Druge nesreče ni bilo, kot da se je razlilo iz kotla vse kosilo. V petek zopet so metali letalci bombe v Branico in na več krajih pod Štanjelom, dalje v Štanjelu samem blizu vojaškega pokopališča. Bombe so metali tudi drugod v smeri proti Gorici.
Francoski zrakoplov na obisku.
Senožeče, 12. novembra. Danes ob pol 9. uri je priplul nad Senožeče francoski dvokrovnik. Izkazati je hotel Senožeča-nom posebno ljubeznivost in je vrgel tri bombe. Toda to darilo je bilo od nas nehvaležno sprejeto. Prva je padla koncem trga ob cesti čez Gaberk na neki plot in ga razmetala, druga je poruvala nekaj repe sredi njive, tretja pa ni razpočila. Škode ni nobene. Na Geberku je meril ljudi, a ni z dvema bombama ničesar zadel, kot kamen. Tudi Rakek je obiskal. Govori se, da so ga na Občinah naši sklatili na tla.
Italijanski letalci v boju z našimi.
(Izvirno poročilo »Slovencu«,)
V	četrtek, dne 11. t. m, popoldne so pripluli nad Vipavsko dolino v smeri proti Ajdovščini italijanski letalci. Opazili smo tri italijanska letala, ki so metala bombe v smeri proti Dornbergu. Učinka ni bilo mogoče konstatirati. Eno letalo je plulo prav blizu Ajdovščine visoko v zraku ravno nad nami. Bomb ni metalo. Naši so jih živahno obsipali z šrapneli. Medtem je priplulo eno naših letal v smeri od Gorice proti Ajdovščini in začel se je letalni manever, kdo bo drugega višje preletel. Našemu se je posrečilo priti visoko nad italijanskega; oglasili so se znani rezki poki naše strojne puške visoko v zraku. Italijansko letalo sc je zazibalo, gotovo poško-
dovano. A ker se je bližal drugi italijanski letalec našemu, se je naš umaknil. Obstreljevani laški letalec se jc začel spuščati izredno hitro navzdol v padalnem letu in je skušal priti do svoje bojne črte. Ves značaj njegovega leta je dokazoval, da jc bilo letalo poškodovano. Ali je padel na naše ozemlje, ali za italijansko bojno črto, se iz daljave ni dalo natančno določili. Drugi italijanski letalec je še nekaj časa krožil visoko v zraku, obstreljevan od naših topov.
V petek, dne 12. t. m., je priplul zopet in že ob 81/-. zjutraj sovražni letalec. Topot — kar si še nikdar preje ni upal — je plul dalje. Plul je nad Ajdovščino, Vipavo, Šentvidom — zasledovan od našega letala. A sedaj, ko to pišem, je nacl Vipavsko dolino celo italijansko brodovje v boju z našimi letali in obstreljevano od topov in strojnih pušk.
Laške laži.
Dunaj, 14. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: »Corriere della Sera« objavlja v svoji jutranji izdaji z dne 6. novembra pod napisom: »Strašni učinki italijanske ofenzive« izvleček nekega dnevnika, ki so ga baje našli pri nekem pri Tolminu padlem avstrijskem častniku. Izvleček vsebuje v dokaz istini-tosti dve v nemškem izvirniku navedeni mesti, kateri mora vsak, ki količkaj obvladuje nemščino, spoznati za prazno tenden-cijozno potvoro. Da v dozdevnem dnevniku navedeni podatki o malodušnosti avstrijskih čet niso resnični, so italijanske čete ob soški fronti na lastnem telesu dovolj spoznale.
Italijanski kralj za časten mir.
Rim. Na čestitko rimske občine ob njegovem imendanu je odgovoril italijanski kralj: Hvaležno ginjen sprejmem čestitko rimskega mestnega zastopstva. Mir v čast in v korist naši deželi je smoter, ki ga iz-kušamo doseči z napori in s plemenitimi žrtvami armade in mornarice s podporo vsega meščanskega stanu.
Italiji grozi ministrska kriza?
Amsterdam, 14. novembra. V Italiji vlada velik nemir radi grško-bolgarskega načrta v Albaniji. Angleška skuša z vsemi sredstvi pripraviti do tega, da podpira balkansko ekspedicijo. Tako italijansko ljudsko mnenje kakor tudi velika skupina članov zbornice je pa proti temu. »Stampa«! se izraža proti takemu podjetju. Zagotavlja sc, da bodo to za italijansko vlado skrajno mučno vprašanje po možnosti zavlekli do 1. decembra, ko se bo sešla zbornica. V ministrstvu so tudi nasprotniki balkanske ekspedicijc in cclo Cadorna se brani podpirati Salandro, ki zastopa stališče Angleške, V torek bodo o tem vprašanju razpravljali v ministrskem svetu. Pričakujejo odstopa ali pa izpremembe kabineta, še predno se snide zbornica.
Zopet potopljen laški parnik.
Rim, 13. novembra. »Agenzia Štefani* poroča: Dne 9, t. m. je bil med vožnjo v Port Said od nekega avstrijskega podmorskega čolna potopljen parnik »Firenze«. Poizvedbe so dognale, da je bilo rešenih 96 mož posadke in 27 potnikov. O 15 mo-žek posadke in, 6 potnikih manjkajo poročila. »Firenze« je bil razkošno opremljen parnik s 4000 ,tonami in šele pred letom dni dogotovljen.
Italija zapleni nemške parnike?
Berolin, 13. novembra. (K. u.) Brzo javna agentura1 poroča iz Genove: Po poročilih iz Rima namerava italijanska vlada tri največje v tukajšnjem pristanišču se nahajajoče nemške osebne parnike, med njimi parnik »Prinz Luitpold« oborožiti s topovi in jih uporabiti za pomožne križar-ke pod italijansko zastavo,
Zaprti vojni dobavitelji.
Lugano, 14. novembra. V Rimu so radi goljufij pri vojnih dobavah zaprli časnikarja Bonarettija, prejšnjega lastnika lista »Ca-pitalc« ter znanega odvetnika Simoncinija. Dalje so zaprli več oseb v Turinu, Genovi« Neaplju in Florenci.
Neumorno prodir&nfe m Srbskem. -Do 2000 Srboo zopet ulefih.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. novembra. (K. u.) Uradno sc razglaša:
Naša višegrajska skupina je vzela prednje postojanke v spodnjem ozemlju Lima.
Tiste avstrijskoogrske čete, ki napredujejo čez Ivanjico, so priborile višine Vk. Livade in Crvene Gore.
Neka druga skupina je, ko je premagala vse težave, ki so nastale vsled snega, mraza in visokih gora v prostoru med Ibar — Moravica dolino, vzele z naskokom važni višini Smrčak (trigo-nometer 164S) in Košutico (trigonome-ter 1512) in odbila nekaj protinapadov.
Armada pl. Gallwitza je priborila prelaze v gorovju Jastrebac in je ujela 1100 Srbov.
Bolgarska armada je nadaljevala prehod čez Moravo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 14. novembra. Uradno se poroča:
Armada generala pl. Kovesza je napredovala v uspešnih bojih v gorah. Više-gradska skupina se je po ljutih bojih približala spodnjemu ozemlju Lime. Na cesti v Javor je dosežena višina Karagjeorgjev-Šanac, v dolini Ibar pa severni rob hrbta Planinice. V zgornjem ozemlju Razine se je umaknil vrženi sovražnik čez Brus in Pločo. Armada je ujela v tem boju 13 častnikov in 1200 mož. Armada generala pl. Galhvitza je potisnila sovražnika v dolino Toplice nazaj. V ozkem stiku z nami povsod prodirajo bolgarske sile.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. novembra. (K. u.) Wolf ■ fov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Zasledovanje v gorah napreduje.
Naše čete so vzele prelaze Jastreb-ca (gorovje južnovzhodno od Kruševca).
Ujetih je nad 1000 Srbov in en top je zaplenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
Berlin, 14. novembra. Veliki glavni stan:
Armadi generalov pl. Kovesz in pl. Gallwitza sta vrgli na celi bojni črti po deloma trdovratnih bojih sovražnika zopet nazaj. Ujetih je 13 častnikov in 1700 mož in zaplenjeni 2 strojni puški. Armada generala Bojadjeva prodira tik nemških čet iz južne Morave.
Vrhovno vojno vodstvo,
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 12. novembra. (K. u.) »Agence tel. Bulgaire«: Uradno poročilo o operacijah 11. novembra:
Operacije sc razvijajo trajno uspe-
šnn.
V dolini Morava smo zaplenili na kolodvoru Gjunis 5 lokomotiv in 106 s strelivom in s puškami naložepib voz in drug vojni materijaL
Na kolodvoru Aleksinca smo zaple* nili 100 železniških voz, ki so bili naloženi večinoma s strelivom in s toba« kom.
Sofija, 13. novembra. (Kor. ur.) Uradno se poroča o operacijah dne 12. t. m.: Operacije se na celi fronti razvijajo v našo korist. Na desnem bregu Vardarja smo naperili proti Francozom, ki so prišli na severni breg Karasu, protinad in jih pognali nazaj na to reko. Trditve francoskega generalštabnega poročila, da se je Francozom posrečilo zasesti črto Pepelišoe— Krivolak—Gradsko, je popolnoma izmišljeno. V resnici so Francozi držali to črto* še predno so tja došle naše čete. Od tedaj so vse njih napore, da bi prodirali proti severu, naši oddelki izjalovili in jim zadali krvave izgube.
XXX
Srbsko uradno poročilo. Pariz, 12. novembra. Srbsko uradni poročilo od 10. novembra: V dobrem redu smo prišli v brambne opslojanke južno in vzhodno od Kraljevega in vzhodno od Iva-njice in tako tudi na vzhodni fronti na levem bregu Morave, kjer so se 10. novembra vršili ljuti boji.
Francosko poročilo o bojih v Macedoniji.
Solun. »Agence Havas« poroča 11. t, m.: Iz bojne črte zaveznikov se nc more danes nič poročati. Nove angleške čete sQ ojačilc desno krilo zaveznikov.	»si^n
Dobro poučeni krogi ne verujejo po-« ročilu, da so se uprli Albanci Srbom. Iz severne Srbije ni došlo nobeno verojetno poročilo.
Pregnanstvo škofa Epiphaniusa, ki }o odveden v Naksos, povzroča živahno pozornost.	■
X X X Pred bitko na Kosovem polju. Voj ni poročevalci poročajo iz tiskov* nega stana 13. t. m.: Naša pozornost je osredotočena vedno bolj na zgodovinsko Kosovo polje. Med gorovjem ležeča rodovitna visoka planota lahko še postane prizorišče odločilnih dogodkov. V kotlini Sjenica—Novipazar—Djakova—Priština jc zbirališče Srbov, ki se umikajo s severa in z vzhoda. Sovražnik razpolaga tu z eno, žclczmco nasproti sedlu Kačanik, ki so io pa že na jugu zaprli Bolgari. Poleg voznih potov obstoja le zveza Prokuplje—Kur-šumljc—Novipazar. V tem prostoru zbirajoča sc srbska armada se mora stekati severno od Prištine v gosto množico, ker leži lok gorovja Kopaonik tik pred umi-kalno črto. Srbi pa razpolagajo še z drugim zbirališčem, z utrjenim prostorom Novipazar. Umevno je, da izkušajo kolikor mogoče dolgo držati to sprejemno točko.
Novipazar je pa ogrožen po prodiranju av-stroogrskih čet iz doline Moravice in iz Višegrada. Te čete so premagale strašne težave najslabšega vremena in groze krilu. Na drugi strani pa zapirajo Bolgari dolio-
na Kosovo polje od Kačanika sem.
Srbi in odločilna bilka.
Petrograd, 14. novembra. (Kor. urad.) »Birževija Vjedomosti« pišejo: Srbi nameravajo biti odločilno bitko na fronti Pri-zren—Goslivar—Babuna. Položaj je za Srbe nevaren, ker imajo za hrbtom samo gore brez cest. Edino upanje je. da jih zavezniki izdatno podpro.
Srbska vlada v Prizrenu. — Srbi v Bitolju.
— V Albaniji ni nevarnosti.
Pariz, 14. novembra. (Kor. ur.) »Petit Journal« javlja iz Aten: Srbska vlada, ki je bila nekaj dni v Raški, je to 12. nov. zapustila in pojde najbrž v Prizren. Poroča se, da od Tetova proti Gostivaru korakajo močne bolgarske sile in da so zadele na krepak odpor, ki je ustavil prodiranje. V Bitolju je zbranih obilo srbskih čet. Zdi se da položaj v Albaniji ni vznemirljiv. Cesta, po kateri naj bi sc umikala srbska armada, je očiščena band.
Srbska vlada v Mitrovici.
Bukarešt, 15. novembra. (Kor. ur.) Poslaništva so odpotovala z vlado v Mitro-vico iz Čačaka, kjer je ostal tolmač rumun-skega poslaništva z arhivom, da ga prepelje v Bukarešt, kadar se obnovi zveza.
Srbski generalni štab se umika proti — Skadru.
Lugano, 13. novembra, »Secolo« izve iz Bitolja:
V sporazumu z entento se misli srbski generalni štab umakniti preko Mitrovice, Peči in Podorice v Skader. Avstrijske vojne ujetnike so že poslali naprej po tej poli.
Srbi se niso združili s Francozi.
Lugano. Magrini brzojavlja iz Soluna: Poročilo, da so se združile srbske čete s francoskimi, je srbsko varanje. Sarrail je odrekel vsako prodiranje, dokler se ne konča zbiranje čet. Položaj stare Srbije je zato tragičen.
Srbi zlorabljajo belo zastavo.
Berlin. »Beri. Tageblatt« poroča iz Sofije: Srbi zlorabljajo v boju belo zastavo in otvarjajo pod njenim varstvom ogenj. Pod smrtno kaznijo je Srbom naročeno, naj se za nobeno ceno ne udajo Bolgarom.
Črnogorski kralj bolan?
Lugano, 13. novembra. Črnogorski prestolonaslednik princ Danilo je nenadoma odpotoval iz Cap Martina, kjer je sedaj bival in je odotoval v Cetinje. Pred odhodom je šlo sem in tja obilo brzojavk. Govori se, da kralj Nikita že nekaj časa ni prav zdrav. Njegovo zdravstveno stanje navdaja njegovo okolico s skrbmi in zato mora priti prestolonaslednik domov.
Oproščeni naši ujetniki v Nišu.
Sofija, V Nišu so našle bolgarske čete sto avstrijskih vojakov ujetnikov, ki so plakali veselja, ko so zagledali svoje bolgarske oprostitelje.
Srbski četaši plenijo.
Sofija. Srbski armadi slede srbski četaši, ki plenijo v vseh vaseh.
V Nišu.
Sofija. V Nišu vlada že popoln red. Mesto je razsvetljeno z elektriko, ker so Srbi pozabili, ali pa ni bilo več časa, da bi uničili elektrarno. Revnejše prebivalstvo je ostalo v mestu. Škof Dositelj je povedal, da so zapustil diplomati Niš 18. in 19. oktobra, ministri 30. oktobra, notranji minister je zapustil mesto 8. novembra.
Vojni plen v Nišu.
Berlin. »Beri. Tageblatt« poroča iz Sofije: V Nišu so zaplenili Bolgari zasebne arhive kralja Petra, arhive zunanjega urada in belgrajskega vseučilišča. Med drugim so zaplenili Bolgari tudi konkordat, ki sta ga podpisala sv. oče in kralj Peter. Umetnosti so Srbi zakopali, a neki Srb je pokazal Bolgarom, kje so zakopali umetnine, nakar so jih Bolgari izkopali.
XXX
Razoroženje Srbov na Grškem.
Lyon, 15. novembra. (Kor. ur.) »Nou-velliste« poroča iz Soluna: Vsi krogi se pečajo z vprašanjem razorožitve Srbov, če bi bili vrženi na Grško. Vprašanje o umikanju Srbov pa tvori le en del vprašanja, glavno vprašanje je, kako naj se zavaruje etapska služba. Načrt o predujemu Grški se ne izvede, dokler se ne reši to vprašanje.
Prodiranje sporazuma na Balkana.
Lugano. Magrini poroča iz Soluna: Francozi so pričeli 10. t. m. prodirati med Krivolakom in Prilepom, da dosežejo stik s Srbi pri Babuni. Srb iso zelo nepotrpež-Ijivi in žele, naj prične general Sarrail takoj z velikim prodiranjem. General pa, ki ga skrbi ugled armade, je izjavil najodloč-nejše, da prične z veliko ofenzivo šele, ko zbere vse potrebne sile, kar lahko traja še yeč tednov*
Angleži na Balkanu.
Berolin. »Beri. Tageblatt« poroča l grško bolgarske meje, da je ukazano angleškim četam, naj prično operacije proti Bolgariji. Angleži so se hoteli polastiti solunskega kolodvora, a so to preprečile grške oblasti. Francozi so odpeljali ves bojni ma-terijal v Udovo.
Na bolgarsko-grški meji je mirno.
Rotterdam, 13. novembra. Iz Aten poročajo: Odposlanci grške in bolgarske vlade so določili mejo grško bolgarski zoni in zato vlada v obmejnem ozemlju popolen mir.
Bolgarski četaši so kakor začarani izginili. To smatrajo za dokaz, da si Bolgarija odkrito želi dobrega razmerja z Grško.
Bolgarska koruza za Avstrijo in Nemčijo.
Soiija, 12. novembra. »Agence Tele-graphique Bolgare« poroča: Nemška nakupovalna komisja in bolgarski komitej za socijalno preskrbo sta sklenila pogodbo, da sme komisija po Donavi takoj odpeljati 20.000 ton koruze. Tudi drugo žito se bo dalo v kolikor ga bo deželi preostajalo,
XXX
Izkrcavanje v Solunu.
Atene. Po zanesljivih poročilih so izkrcali do 12. t. m. zjutraj v Solunu 120.000 mož, 80.000 jih je že odrinilo na bojno črto v Srbijo. Vladno glasilo »Neon Asty« poroča, da si francoski in angleški generalni štab tako nasprotujeta, da ni mogoče med njimi složno delo.
Po razpustu grške zbornice.
Lyon, 15. novembra, Iz Aten se poroča: Razpust zbornice se je mirno sprejel, Sološno se sodi, da bi bilo prav, če bi se bili ob zapletenem položaju izognili novih volitev, a vlada je po daljšem posvetu sodila, da je razpust edino sredstvo, ki ji zagotovi prostost postopanja, ki jo neobhodno potrebuje.
Volitve — smrt za Venizelosa,
Lugano, 14. novembra. »Corriere della sera« smatra razpust grške zbornice za smrtni sunek, katerega je kralj zadal Veni-zelosu, kajti ta pri volitvah ne bo dobil več večine, ker ljudstvo noče vojne, tudi proti ententi ne. — Tudi berolinski krogi pravijo, da je kralj Venizelosu prekrižal račune. Venizelos ni pričakoval razpusta. Kralj mora biti prepričan o zmagi pri volitvah, ki se vrše čez mesec dni.
Grška in osrednji sili.
Bern, 13, novembra. »Ziiricher Post« ima iz Aten: Na vprašanje avstrijskega in nemškega poslanika je grška vlada podala določno izjavo, da hoče vztrajati pri najstrožji nevtralnosti in zato z obema vojnima strankama enako postopati. Če bi avstrijske in nemške čete napadle ententine čete v Solunu, tedaj bo Grška samo formelno odgovarjala proti vsaki kršitvi svojega ozemlja. Ugovarjala bi prav z istih razlogov kakor svojčas proti izkrcavanju ententinih čet v Solunu.
Genfski »Journal des Debats« piše, da ententa ne bi dopustila in bi smatrala za sovražno dejanje, če bi Grška razorožila srbske in ententine čete, ki bi se umaknile na grško ozemlje. Ententa bo v posebni noti Grško vprašala, naj jasno pove, kaj misli storiti v tem slučaju.
Francozi o Grški.
Pariz, 14. novembra. (Kor. ur.) Časopisje piše o razpustitvi grške zbornice: Z razpustitvijo zbornice je kralj kršil ustavo. Kralj je sedaj diktator in ima usodo Grške v svojih rokah. Pred novim zborovanjem zbornice, ki bo vsled vladne propagande gotovo imela večino v kraljevem smislu, ententa ne more računati na grško pomoč. Politika pregovarjanja, s katero je ententa nastopala proti Grški, gotovo ni pripravno sredstvo. Ne sme se pozabiti, da stoje ententine čete na grških tleh. Poskrbeti je treba, da se jih obvaruje pred vsakim presenečenjem, pa naj se zato pošlje velika ojačenja ali pa Grško z nasilnimi sredstvi prisili, da se pridruži sporazumu štirih. Nekteri listi upajo, da se bo Cochinu, ki ima obilo zvez, posrečilo pridobiti si vpliva na grško vlado.
Delna demobilizacija Grške.
Sofija, 13. novembra. Pod Skuludiso-vim predsedstvom je sklenil grški ministrski svet kralju predlagati delno demobili-zacijo. Polagoma bi razorožili 18 letnikov in pod orožjem bi ostali samo najmlajši letniki. Vlada utemeljuje demobilizacijo z mirnim zunanjim političnim položajem in razpisom volitev.
Pritisk na Grško.
London, 14. novembra. (Kor. ur.) Vrše se živahni razgovori med diplomati entente in grškim kabinetom. Glavno važnost polagajo razgovorom angleškega, ruskega in francoskega poslanika z ministrskim predsednikom Skuludisom. Poslaniki zahtevajo, naj Grška izjavi, kakšno stališče bi zavzela, če bi čete entente iskale varstva na grškem ozemlju in če bi delali razliko me«T entento in Srbijo. Odgovor Grške še ni znan.
Bolgarija in Grška sta si že razdelili Makedonijo.
Budimpešta, 13. novembra. (Tel. Un.) Iz Aten se poroča iz zanesljivega vira, da sla se Bolgarija in Grčija že dogovorili o razdelitvi srbske Makedonije, Turški vladi blizu stoječi listi javljajo, da je Bolgarija priznala grške zahteve po nekaterih delih srbske Makedonije. Po dotičnih krajih že uradujejo grški uradniki.
Grško-bolgarski dogovor.
London, 14. novembra. (Kor. ur.) Dr. Dillon poroča listu »Daily Telegraph« iz Rima, da tam vsi sodijo, da je med Grško in Bolgarijo že sklenjen dogovor.
Za grško-bolgarsko zvezo.
Sofija, 13. novembra. Grški poslanik Naum je rekel nekemu časnikarju, da se bo v bližnji bodočnosti končnoveljavno uredilo razmerje med Grško in Bolgarijo in da postaneti ti dve državi zaveznici, ker sta ena na drugo navezani in zato se bo dejanska zveza sklenila v prav bližnjem času. Tudi z osrednjima silama išče Grška vezi trdnega prijateljstva, in to ne samo uradna Grška, ampak tudi ljudstvo, da bosta prijateljstvo in naklonjenost osrednjih velesil v prihodnjosti važna činitelja pri razširjanju in ureditvi naše domovine. Ve-nizelosova stranka nima več tako globokih korenin v narodu kakor doslej.
Grški prestolonaslednik nadzoruje čete.
Solun, 14. novembra. (Kor. ur.) Grški prestolonaslednik je odpotoval v Seres, kjer bo nadzoroval čete.
XXX
Rumunsko žito za Avstrijo in Nemčijo.
Bukarešt, 12. novembra. »Indepen-dance Roumaine« piše: Ladje, naložene z žitom za Avstrijo in Nemčijo, bodo takoj zapustile rumunska pristanišča, da odpotujejo v kraje svoje namembe. Centralna komisija za prodajo in izvoz žita je določila, da se ima žito odpeljati v treh oddelkih. Kakor hitro se vrne ena tretjina ladij od Železnih vrat, odpluje druga tretjina.
Kdaj in s kom nastopi Rumunija,
Budimpešta, 14. novembra. »Az Est« prinaša razgovor neke odliče osebe iz Jas-syja s Petrom Carpone. Ta je rekel, da se bo izredni položaj v kratkem zjasnil in Rumunija bo nastopila najkasneje v decembru. Kakor hitro bo Nemčija popolnoma uredila zvezo s Carigradom, bodo okoli-
Boji aa zahoda.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. novembra. (K. u.) Wolf-fov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Nič novega.
Najvišje vojno vodstvo.
Berlin, 14. novembra. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Nobenih bistvenih dogodkov.
Najvišje vojno vodstvo.
Izdatki za vojsko v Franciji.
Lyon. »Republicain« poroča iz Pariza: Finančni minister Ribot je izjavil, da so izdali oktobra za vojsko 1097 milijonov. Francozi naglo izdelujejo novo razstrelivo.
Pariz, 14. novembra. (Kor. ur.) »Journal« poroča, da v plinarnah iz koksa izdelujejo nova razstreliva. V tem mesecu bodo v Parizu, Lyonu, Bordeauxu in Marseillu izdelali vsak dan 55.000 kg razstrelil,
Vojni davek Belgiji.
Bruselj. Generalni guverner je naložil devetim deželam Belgije vojni davek 40 milijonov frankov mesečno. Prvi obrok se mora vplačati najkasneje 10. decembra 1915. Če se plača v frankih, sc plača za 80 mark 100 frankov.
Prva seja angleškega vojnega sveta.
London, 15. novembra. (Kor. ur.) Novi vojni svet je imel včeraj prvo sejo. Udeležili so se je Asquith, Lloyd Georges, Bo-nar Law, nalfour in Mac Kenna, Seji sta prisostvovala tudi Grey in načelnik generalnega štaba Murray.
Banket v Guildhallu.
London, 14. novembra. (Kor, ur.) Banketa v Guildhallu se ruski poslanik ni udeležil. To v zvezi s tem, da Asquith v svojem govoru ni nič omenil Rusije, daje povod za različne komentarje. (Tudi Italijani se hudujejo nad Asquithom, ker se jih v svojem govoru ni nič spomnil. Op. ur.)
Churchill o svojem odstopu.
London. 12. novembra. (K. u.) »Reuter« poroča: Minister Churchill je izjavil v pismu ministrskemu predsedniku Asquithu, v katerem je ponudil svoj odstop: Ko sem zapustil admiraliteto, sem se na Vašo prošnjo udeleževal del vojnega sveta in pomagal novim ministrom z znanjem stvari, ki sem jih takrat poznal. Sveti, ki sem jih podal, so zabeleženi v zapisniku državne brambne komisije in v spomenici, predloženi članom ministrstva. Naglašam, da trenutno popolnoma soglašam z ustanovitvijo malega voinega sveta. Odobraval sem
ščine Rumunije prisilile, da se pridruži osrednjima silama. Nemčija bo v tem smislu stavila Rumuniji predlog, ker mora biti prej z Rumunijo na jasnem, preden raztegne svojo fronto do sueškega prekopa.
Izjava rumunskega notranjega minšst.a.
Bukarešt, 13. novembra. (K. u.) Na čajnem večeru pri bukareškem županu jc notranji minister Mortzun rekel:
Nekateri so pod pretvezo, da moramo braniti francosko kulturo iz ljubezni do Francije za to, da takoj stopimo v akcijo brez vsakega pomisleka, kakšne posledice bi to znalo imeti. Drugi vstrajno zahtevajo, da naj Rumunija nastopi Nemčiji na ljubo. Ravno tako malo zavzet za eno in drugo sem za to, da se Rumunija te vojne udeleži samo svojim interesom na ljubo.
XXX
Laški intervencionisti za Balkan.
Lugano, 14. novembra. V Rimu in Milanu so intervencionisti sklenili resolucijo: Zakaj se mora poslati laška ekspedicija na pomoč Srbiji, Nemčiji se mora napovedati vojska, Italija pristopi londonskemu dogovoru glede posebnega miru, resno se mora določiti zbornično delo za prihodnje zasedanje.
Lahi v Albaniii.
Lugano, 13 .novembra. Pri mestih Brin* disi in Bari je bilo opaziti mnogo laških tor-pedovk, ki so vzele smer proti severni albanski obali. Boje se, da avstrijski podmorski čolni napadejo prevozne ladje na potu iz Bari v Valono in anleške in francoske ladje, katere naj preko Santi Qua-ranta in Bara pripeljejo pomoč Srbiji.
Italija — ne gre na Balkan.
Lugano, 13. novembra. »Stampa« de» mentira vest o laški balkanski ekspediciji. Ministrski svet tozadevno se še ni odločil. List pravi, da rimski vojaški krogi upajo, da bo srbska armada našla pribežališče na neprehodni visoki planoti v zahodni Srbiji in Črnigori, kjer bo čakala ugodnega trenutka za novo ofenzivo.
Bolgarska nevarnost za Italijo.
Lugano, 14. novembra. Kakor javlja »Secolo«, je vsled bolgarskega pohoda v Bitolj, ki ogroža italijanske interese v Albaniji, italijanski ministrski svet storil nek sklep, čegar vsebina se bo razglasila. Sklep izraža trdno odločnost Italije, da ohrani svoje stališče kot velesila v Adriji in Egej-skem morju.
Vaš pred šestimi tedni izražen namen, da me sprejmete v njega. Takrat nisem vedel, s kakšnimi osebnimi težavami se boste ob sestavi vojnega sveta morali boriti. Ne pri-tožujem se nikakor, ker ste izpremenili svoj načrt; a istočasno z izpremebo je seveda moje delo za vlado končano, Ne morem kot član izvršujoče sile sprejeti mesta s splošno odgovornostjo za vojno politiko, če ne sodelujem, če nimam vpogleda v Vaše sklepe in če jih ne morem nadzorovati, V teh časih ne morem ostati v dobro plačani sodelavnosti in Vas zato prosim, da ponudite kralju moj odstop.
Ministrski predsednik Asquith je izja< vil v svojem odgovoru Churchillu, da zelo obžaluje Churchillov sklep in da mu izraža visoko priznanje na njegovih uslugah,
Curchill odpotuje na francosko bojišče.
London, 15. novembra, (Kor, urard,1, »Weekly Dispatsch« poroča: Curchill od' potuje v soboto k svojemu polku na Fran cosko,
Kitchener odpotoval nepričakovano.
Manchester, 15, novembra, Asquith ja izjavil 11. t. m. v poslaniški zbornici, da so zelo resni razlogi povzročili Kitchener. jevo odpotovanje. Odpotovati je moral takoj in nepričakovano. Kabinet je v četrtek zjutraj sklepal o zadevi, zvečer je Kitche-ner že odpotoval.
Angleška banka nastavila 250 žensk.
London, 15. novembra. (Kor. ur.) An-gleška banka je nastavila 250 ženskib uradnic, druge banke slede njenemu zgledu
Velik požar v angleškem pristanišču.
Liverpool, 13. oktobra. (K, u.) V četf tek je izbruhnil v pristanišču požar, ki je uničil več lop. Škode je več tisoč funtov šterlingov.
Potopljen angleški parnik.
London, 12. novembra. (K. u.) »Reuter« poroča: Potopljen je angleški parnik »Den of Crombild«.
Vstaja v Indijf.
Berolin. »Achtuhrblatt« poroča iz Cu-riha: »Daily Mail« poroča, da so izpraznili vojne posadke v zadnji Indiji.
Za enotno ureditev živil v Avstriji in na Ogrskem.
Vse tri osrednje avstrijske industrijskv zveze so poslale vladi spomenico, v kateri opozarjajo na zelo velike nedostatke v preskrbi z živili. Vso preskrbo z živili in krmili bi se moralo bolj priprosto toda enakomerno urediti za obe državni polo-
vicl. Po celi monarhiji bi morala oblast rekvirirati in enakomerno razdeljevati. To zadnje pa se ne da doseči z maksimalnimi cenami, ampak edinole z državno zaple-nitvijo. Avstrijci smo v vojski še bolj navezani na Ogrsko. Da pa je s tem, da je vpeljala takozvano prevozno dovoljenje, izvoz iz Ogrske onemogočila. Ogrska nam
ni niti obljubljenih živil in krmil poslala. Dolžna nam je samo na turščici 600.000 m. stotov. Izvozne prepovedi in težkoče pa nasprotujejo duhu nagodbe. Enotnosti na vojaškem polju mora slediti tudi enotna organizacija v preskrbi z živili in krmili za celo monarhijo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 11. novembra. Uradno se poroča: Na levem bregu Dvine pri Oskiillu so se naši oddelki s pomočjo težke artiljerije polastili Bersenmiinde (16 km jugovzhodno od Rige, ujeli nekaj tucatov sovražnikov in zaplenili dve strojni puški. Dva sovražna protinapada smo odbili z velikimi izgubami za Nemce. V bližini vasi Kostiuhnovke, zahodno od Rafalovke, se razvija ljut boj. Pri Kolkih smo ujeli poleg 50 častnikov in 2000 mož, o katerih smo že poročali, še 21 častnikov in 1500 mož in zaplenili še 11 strojnih pušk. Na ostali fronti ni nobene izpremembe.
XXX
CAR IN PRESTOLONASLEDNIK NA FRONTI.
Petrograd, 14. novembra, (Kor. ur.) Car in prestolonaslednik sta došla 10. t. m. v Reval, Ogledala sta si utrdbe. Po zajtrku sta obiskala pristanišče in se podala na krov prevozne ladie »Evrope«, kjer je bilo zbrano moštvo ruskih in angleških podmorskih čolnov. Car je osebno izročil dvema poveljnikoma angleških podmorskih čolnov Jurjev križ 4. razreda, nakar si je v spremstvu prestolonaslednika ogledal ruske in angleške podmorske čolne. Nato sta obiskala tvornice in ladjedelnice. Dne 11, in 12. t. m. sta nadzorovala čete v Rigi, Vi-tebsku in Dvinsku, V Rigi je carja sprejel general Radko Dimitrijev.
TREPOV POSTAL PROMETNI MINISTER.
Petrograd, 15. novembra. (Kor. urad.) Senatorju Trepovu je poverjeno vodstvo ministrstva prometnih zadev mesto Ruh-lova.
Turčija v vojski.
Uspešen upad u rusko poslank® pri Czarforijshia. - 1550 R mm u|ei
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. novembra. (K. u.) Uradno Be razglaša:
Severozahodno od Čartorijska se je zopet odbil sovražni napad.
Sicer so bili le boji artiljerije. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 14. novembra. (Kor. ur.) Uradno te razglaša:
Po vlomilnem poizkusu v sovražne postojanke pri Čartorisku smo ujeli 1500 Rusov in zaplenili 4 strojne puške. Zahodno od Rafalovke smo odbili napade. Sicer pehota, če izvzamemo boje z ročnimi granatami pri Sapanovu, na celi bojni črti ni delovala. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. novembra. (K. u.) Wolf-fov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Položaj je neizpremenjen. Odbiti so bili osamljeni ruski Sunki.
Najvišje vojno vodstvo.
Berlin, 14. novembra. Veliki glavni stan:
Pri vojnih skupinah generalfeldmar-iala pl. Hindenburga in princa Leopolda Bavarskega je položaj neizpremenjen.
Vojna skupina generala pl, Lin-sing e n a. Pri krajn Podgacie, severozahodno od Čartoriska, so vdrle nemške čete v ruske postojanke in so ujele 1515 mož ter zaplenile 4 strojne puške. Severno od železnice Kovel—Sarti so se izjalovili ruski napadi pred avstrijskimi črtami.
Najvišje vojno vodstvo.
tobra in Anton Porenta na župnijo Hinje dne 10. novembra.
^ -f- Mednarodna konferenca »Rdečega križa«. Kakor poročajo kodanjske »Dani-sche Nachrichten«, je sedaj gotovo, da se bo še ta mesec v Stockholmu vršila mednarodna konferenca »Rdečega križa«. Zborovanja se udeleže zastopniki nemškega, avstrijskega in ruskega »Rdečega križa«. Glavna točka posvetovanj bo ravnanje in izmenjava vojnih ujetnikov.
—	Omejitev cirilice v Bosni. Nared-beni list bosanske vlade prinaša naredbo o rabi cirilice. Vse bosanske oblasti imajo v pismenem prometu rabiti samo latinico. Ravno tako vsi deželni uradi, občine in korporacije. V šolah s srbsko-hrvatskim učnim jezikom se ima rabiti samo latinica. Stranke sicer smejo vlagati vloge v cirilici, toda rešitve pridejo samo v latinici. Cirilske črke se smejo rabiti samo pri pravoslavnem veronauku. in po pravoslavnih bogoslovnicah.
—	Boroevičeva ulica na Reki. Nek član občinskega sveta na Reki je predložil, da se imenuje neka ulica, ki vodi proti Istri, »Boroevičeva ulica«.
-f Zimska oprema naših čet. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Opremo naših vojakov za zimo je vrhovno poveljstvo v soglasju z vojnim ministrstvom letos že zgodaj uvedlo. Treba je bilo izredno velikih množin; več tisoč voz je bilo potrebnih, da so pripravljene množine prepeljali v armadna območja in dolge vrste avtomobilov in vozil so vozile zimsko opravo k četam.
—	Umrl je v Novem mestu deželno-sodni svetnik g. IvanToporiš.
—	Dopuščeni so zasebni zavitki k vojnim postnim uradom št. 142, 163, 172, 174, 212, 354.
—	Najvišje cene moki na Ogrskem.
Kudimpešta, 15. novembra. (K. u.) Uradno so se določile najvišje cene pšenični moki za kuho v raznih krajih z 51 do 52.52 kron za 100 kg, prejšnje so določale ceno od 59 do 60.5 kron.
• «■ ~~™DrŽavna P°moč hotelska podjetja. Ministrstvo za javna dela je sklenilo prihiteli na pomoč onim hotelskim podjetjem, ki so bila v prvi vrsti odvisna od tujskega prometa ter so zato po vojni občutno prizadeta. V to svrho razpoložljiva državna denarna sredstva so seveda omejena, a storilo se bo, kolikor le mogoče, da ne propadejo podjetja, ki so bila morda z velikimi denarnimi žrtvami ustanovljena. V poštev prihajajo samo za tujski promet važna hotelska podjetja izven neposrednega vojnega pasu; izključena so tudi podjetja v mestih z nad 60.000 prebivalci, ker se tod promet kljub vojni izravnava, lz-
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 15. novembra. (Kor. urad,) Glavni stan poroča:
Dardanelska bojna črta. Dne 11. in
12. novembra se je nadaljevalo z odmori streljanje na obeh straneh. Uspešen proti-ogenj naše artiljerije je uspeval v sovražnih postojankah. Pred Anaforto sta se udeleževali dve sovražni torpedovki in pred Ariburnu ena križarka in ena torpedovka brezuspešno ognja baterij na suhem. Naše anatolske obrežne baterije so uspešno obstreljevale sovražne čete v pokrajini pri Seddilbahru in Porto Limanu. Na ostali bojni črti nič novega.
Ruski konzul ujet.
Sofija, 15. novembra, (Kor. ur,) »A. T, B.« poroča: V Sofijo so privedli kot vojnega ujetnika ruskega konzula v Skoplju, Stavrebutajeva.
Angleški podmorski čoln v Dardanelah potopljen.
Turško uradno poročilo z dne 12. t. m. izvaja, da so potopili 5. t, m, angleški podmorski čoln E 20. Poročilo angleške admiralitete z 12. t. m. pa poroča, da o podmorskem čolnu E 20 od 30. m. m. ni nobenih poročil in da je najbrže potopljen, »Frankfurter Ztg.« poroča iz Carigrada, da so dozdaj v Dardanelah potopili 3 francoske in 5 angleških podmorskih čolnov.
Zasedanje turškega državnega zbora,
Carigrad, 15, novembra. (Kor. urad.) Novo zasedanje drž. zbora se je 14. t. m. slovesno otvorilo s prestolnim govorom.
Avstrijski vojaški pooblaščenec v Carigradu.
Carigrad, 15. novembra. (Kor. urad.) Avstrijski glavni pooblaščenec generalni major je že nekaj dni v Carigradu, Po se-lamliku 12. t m. je predstavil sultanu pri-deljena mu poročnika Hoflingera in Filipa, ki ju je sultan nagovoril.
Dnevne novice.
4- Umrl je včeraj, dne 14. t. mes., v Sostrem zlatomašnik in vpokojeni župnik Mihael Zupan. Služboval je kot kaplan v Fari pri Kostelu, v Škocijanu pri Mokronogu, v Št Vidu pri Ljubljani in v Leskovcu, kot župnik na Prežganju, v Pol-hovemgradcu in v Sostrem. Pogreb bode dne 16. t. m., ob 9. uri dopoldne.
+ Cerkveno umeščenje. Umeščena «ta bila čč, gg. župna upravitelja: Janko Borštnar na župnijo Sv, Gora dne 8. ok-
peljava te pomočne akcije se poveri posebnim deželnim komisijam, ki sc ustanove v to svruo; te komisije bodo dajale tudi potrebna nadrobna pojasnila.
—	Klub čeških socialnodemokratič-nih poslancev je imel te dni svoj letošnji občni zbor, na katerem se je posvetoval o gospodarskih in drugih vprašanjih, ki so v zvezi s sedanjim položajem. Sklenil je, da je zaenkrat osredotočiti vsa prizadevanja v varstvo ustanov, organizacij in interesov stranke. Razpravljalo so je tudi o vprašanju, ali in pod katerimi pogoji bi mogla stranka misliti na ustvaritev političnega faktorja, ki bi bil v prehodni dobi po zaključku vojne opravičeni predstavitelj celokupne ljudske volje v vseh narodnih vprašanjih.
—	Padel je na severnem bojišču desetnik Ignacij Berginc iz Trsta.
Umrl je v Zagrebu pešec 47. pp. Josip Mayer.
—	V Dravo je skočila v Mariboru 18-letna natakarica Adela Zoteli,
Smodnik brez plamena. Ogenj, ki plane iz cevi strojne puške ob strelu, je za zrakoplove precej nevaren, ker more povzročiti eksplozije. Zato si že dalj časa prizadevajo, da bi odpravili ta ogenj. Sedaj se pa poroča, da je rešil to nalogo Flo-rentinec Guido Fei, ki je iznašel smodnik, ki gori brez vsakega plamena, pri detonaciji ne zasveti in tudi ne razvija nobenega dima. Tak smodnik bi bil izredno pripraven za zrakoplove, pa tudi za pehotni in artiljerijski ogenj, ker bi sovražniku ne izdajal postojank. Seveda pa treba šele počakati, da se stvar izkaže kot resnična iznajdba, ne pa kot izmišljotina, kakršnih jc bilo ravno na Italijanskem že več.
Primorske novice.
Za preseljevanje beguncev. Notranje ministrstvo je dovolilo, da more odslej dovoljevati preseljevanje beguncev namest-ništvo onega kraja, kamor bi se begunec rad preselil. Posamezni begunci, zlasti taki, ki bi se radi preselili k svoji družini, od katere so bili ob begu ločeni, naj vlože torej svoje prošnje na pristojna namestni-štva, ki bodo stvar lahko hitro rešila.
Premičnine beguncev iz avstro-ogrskih južnih krajev, ki se nahajajo na avstro-ogrskih državnih in privatnih železnicah in po katere lastniki še niso prišli, se sedaj osredotočijo pod upravo c. kr. ravnateljstva državnih železnic na Dunaju ter je pošiljati vse tozadevne dopise s podrobnimi podatki na naslov: K. k. Staatsbahndirek-tion — Bergungskommission, Wien, XV., Westbahnhof, Kopfgebaude,
Smrtna kosa. V pondeljek, dne 8. t. m. je umrla v bolnišnici v Trstu Frančiška Jerkič roj, Breščak, žena železniškega uradnika Franca Jerkiča iz Dobravelj na Vipavskem. Poročena je bila šele marca meseca letošnjega leta. Dan pozneje je odšel mož — France Jerkič — z marškom-panijo v Karpate. Zadnjič je pisal iz Ljubljane, potem pt ni več o njem ne duha ne sluha.
Laška granata majhnega kalibra je priletela te dni zjutraj v pročelje mestne hiše v Gorici in le malo odbila omet in razbila nekaj šip. Sicer se ni zgodilo ničesar.
Po hudih nalivih zadnjih treh tednov je nastopilo 11. t. m. prekrasno vreme. Sicer je malo mraza (na Vitovski gori in Matajurju leži sneg), a hvaležni smo Bogu, da je neprijetno in nezdravo deževno vreme prenehalo.
Kavarno »Teairo« v Gorici so zaprli.
Laški aeroplani krožijo vsak dan nad Vipavsko dolino in Krasom. Neko letalo !e ?• m" hombe na Spodnjo Branico in Kobiljo Glavo in ranilo več civilnih ljudi.
Del tovarne v Podgori je pogorel, ostalo se ruši in podira. Lastnika, dunajska juda Leykam & Josefstal, imata veliko škode.
Žrtev laske granate. Poškodovana je bila pred nekaj dnevi od laške granate 26-letna Jožefa Bajt, žena kajžarja Antona iz Tolmina št. 123, Z vojaškim transportom je bila pripeljana v ljubljansko deželno bolnišnico.
Pozdrave pošilj'ata vsem svojim domačim Andrej Sinigoj in Ivan Lisjak, doma iz Dornberga, katera se sedaj nahajata v bolnišnici na Dunaju, in pravita, da bosta kmalu okrevala.
Nepošten uslužbenec. 341efni, v Trstu rojeni in v Tolmin pristojni trgovski pomočnik Karol Ferlikar je zadnje mcsecc služil pri usnjarskem tovarnarju Viljemu Freund v Mariboru kot skladiščni paznik. Pri tem je poneveril gospodarju 307 kron, dvema drugima osebama je pa sleparsko izvabil vsaki po 40 K. Ferlikar je bil za to obsojen na tri mesece težke ječe.
Ljumjanske novice.
lj Več sto laških ujetnikov so včeraj dopoldne pripeljali v Ljubljano.
lj Padel je na severnem bojišču nadporočnik g. Z o r k o.
lj Umrla je 13. t. m. v deželni bolnišnici Frančiška Bregant, žena strojevodje Alojzija iz Zalokarjeve ulice št, 7, stara 37 let.
lj Na hrvatskem gledališču v Osijekv
se jc vršila pretekli mesec premiera dr, Feld -ove drame »V službi domovine«, V tej igri je nastopil tudi z večjo vlogo poročnika Gundelbacha naš ljubljanski znanec g. Peček. — Osiješki listi so ga ome njali na prvem mestu, sploh so se jako laskavo izražali o njem. Mlademu umetniku čestitamo, da si je tudi v tujini ohranil dober sloves. Režijo te drame je vodila znana hrvatska umetnica g. Vuksan-Barlovič, s spretno roko svojega obsežnega znanja, kar je pripomoglo k še večjemu sijaju te domoljubne drame.
SrUi sredo v Ilalljo ?
Base!, 12. novembra. Iz Pariza se izve, da je Briand v odseku senata za zunanje zadeve rekel to-le: Francoska vlada je še vedno prepričana, da srbska vlada ne bo sklenila posebnega miru z Avstrijo, ampak bo, če bi morala vso deželo izprazniti, po zgledu Belgije prosila za gostoljubnost Italije, kar bo ta rada dovolila.
Res je ententa v Solunu prvotno raču> nala na grško sodelovanje. Sedaj pa je prvotni načrt izpremenjen. Vse številke o številu izkrcanih čet in pa o številu še potrebnih čet so napačne in prave številke morajo ostati tajne. Sicer pa bo ekspedicij-ski zbor dovolj močan, da bo mogel brez tuje pomoči izvršiti važne naloge. Ententa Grški ne misli očitati njenega postopanja in Skuludisu ne bo delala nepričakovanih težkoč.	-i
21,433.000.000 MOV Zfl VOjSKO.
Pariz, 15. novembra. (K. u.) Poročilo zbornici o dodatnih kreditih, ki jih zahteva vlada za leto 1915, sodi glavni poročevalec, da znašajo vojaški izdatki od 1, avgusta 1914 do 31. deceb. 1915 21,438,000,000 frankov.
Prisilno novačenje m feieta.
London, 14, novembra, (K. u.) Uradna objava, cla se morajo vsi neoženjeni do 40 leta do 30. novembra prostovoljno priglasiti pod orožje, sicer bodo izvajali silo, je povzročila veliko razburjenje.
Sv. m za Pollake.
Rim, »Osservatore Romano« prinaša pismo sv. očeta na krakovskega knezo-škofa, v katerem papež poziva vse poljske škofe, da naj se obrnejo na vse katoličane, da z molitvijo in miloščino olajšajo trpljenje Poljske. Krakovski knezoškof je izpolnil ta papežev poziv s posredovanjem glavnega komiteja za Poljsko v Lausanu in je v posebnem pozivu na vse katoliške škofe prosil, da se določi 21. november za skupno molitev in pobiranje darov zs Poljsko, Vsem, ki Poljski z molitvijo ir. darovi pomagajo, podeljuje sveti oče svoj poseben blagoslov.
: HaroHajte J
London, 15. novembra. (Kor. urad.) »Daily Tclegraph« poroča iz Pekina: Kitajska vlada je odgovorila zaveznikom, da se odgodi vprašanje o proglasitvi monarhije na Kitajskem,
——— — i, Zatekel se je lovski pes z rumenkasto glavo in malo rumenkasto liso, sliši na ime Hektor in hodi baje z nekim vojakom. Kdor bi ga utegnil videti prosi se da mu ga odvzame ter ga blagovoli oddati proti nagradi Karlovska cestaj štev, 15, Ljubljana,
Sifajni uspeli
tudi v
Deželno gledališče je bilo včeraj pri vseh pred. stavah rnsprodano!
Danes ob i/26., 7. in i/,9 uri zvečer v KINO-CENTRAL zadnje redne predstave tega veli, anskega filma.
V filmu nastopa tudi prestolonaslednikova
soproga nadvojvodlnja Cita. Edino v tem filmu:
Skodove tovarne v polnem obratu.
Nobenega zvišanja vstopnino Jutri v torek in sredo vsakokrat ob /45. uro popoldne zadnje družinske predstave „Vojnega krščenca". Jutri v torek pri večernih predstavah nov krasen spored:
Pod uplivom preteklosti.


SANATG
i ZA-NOTRANJE-Di
DNAJ
BOLEZNI./
J LtJUBLTJANA • KOMENEKEGtA'tXJCA' 41 SEPOTt^NBCPRmaj-D11 FR. DERGANC
M
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah
J. GROBELNIK, §
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
2364
v trgu na Dolenjskem, ki je pripravna za vsako obrt, se da v najem, ali pa se tudi proda pod zelo ugodnimi pogoji. Več se poizve pri A. Kušlan, Ljubljana, Karlovska c. 15.
2389
V poslopju meščanske imovine v Ljubljani oddati je za rok
1. februarja 1916
v najem jedno v II. nadstropju hišnega trakta na voglu Lingarjeve ulice in Pogačarjevega trga ležeče stanovanje, obstoječe iz 4 sob in kabineta s priti-klinami vred.
Pismene ali ustne ponudbe sprejema do vštetega
30. novembra 1915
mestni gospodarski urad, kjer se v uradnih urah dobivajo eventualna pojasnila.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 11. novembra 1915.	2394
Franc Lanovšek, čevljarski mojster v Ljubljani, Tržaška cesta 11. sprejme takoj
ptr1
v trajno delo.
Prodajalka
vešča slnvenskega in nemškega jezika
želi služk
najraje na deželi. Naslov »PRODAJALKA KROPA, Gorenjsko«.
Krotek
U VI 968/15-4
V	imenu Njegovega Veličanstva
cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Apo-lonijo Ramovš radi prestopka po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 št. 228 drž. zak. v navzočnosti dr. Pavlina kakor javnega obtožitelja, obtoženke Apolonije Ramovš po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženko kaznuje, tako:
Obtoženka Apolonija Ramovš, 47 let stara, rojena na Ježici, občina tam, omožena, posestnika žena, v Stožicah št. 11, je kriva, da je dne 25. avgusta 1915 v Ljubljani, izrabljajo izredne razmere, povzrečene po vojnem stanju, zahtevala za neobhodne reči namreč za mleko, za 1 ferkelj, 40 h torej očitno čermerne cene in je s tem zakrivila prestopek draženia po § 14 citirane cesarske naredbe z uporabo §§ ^f6f>, 261 k. z. na 20 K denarne globe, v slučaju neiztir-ljivosti pa ni 48 ur zapora ter po g 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov.
Ljubljana, dne 21. oktobra 1915.
Nagode, m. p.
2390	U VI 1213/15-2
V	imenu Njegovega Veličanstva
cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razso dila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Heleno Kozamernik radi prestopka po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 štev. 228 drž. zak. v navzočnosti dr. Pavlina kakor javnega obtožitelja, obtoženke Helene Kozamernik po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje tako:
Obtoženka Helena Kozamernik, 31 let stara, rojena v Utiku, občina Dobrova, samska, po-sestnikova hči v Utiku št. 12, je kriva, da je dno 12. oktobra 1915 v Ljubljani izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za neobhodne reči, namreč za jabolka po 8 vin. očitne čezmerne cone in je s tem zakrivila prestopek draženja po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 št. 228 drž. zak. ter se radi tega obsodi po § 14 citirane cesarske naredbe z uporabo §§ 266, 261 k. z. na 20 kron denarne globe, v slučaju neiztirljivosti pa na nadaljnih 48 ur zapora ter po § 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov.
Ljubljana, 4. novembra 1915.
Nagode, m. p.
V Y
Priporoča se cenjenim damam
šivilja
ki gre šivati na dom. Izdeluje spodnje perilo In
obleko. Sprejme delo tudi na svoj dom — Naslov pove upravništvo »Slovenca".	2395
Vojni kreme-zrezki
(Krlegs-Kreme Schnitten)
nepokvarljiva fina jed, nudi lep zaslužek. — 1 karton 36 kosov K 4'—. Razpošilja najmanj 3 kaitone 2354	po pošti.
Brandt v Ljubljani, pošta 7.
Zaloga na debelo: Nowotny, Dunajska cesta.
esenca 1 steklenica 1 K odgovarja 10 limonam
1763
Lekarna Trnk6czy
Ljubljana zraven rotovža.
•• <.. -v.- -'•>,-. s-'•

ali pianino, že rabljen, se želi kupiti. Ponudbe o kakovosti in ceni na upravništvo lista pod št. 2370.
k boljši družini pridna in krščanska v srednjih letih ki razume vsa hišna opravila. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2331. (ako se priloži znamka za odgovor.
Dne 14 novembra ob 1. uri ponoči je, prejemši sv. zakramente za umirajoče po dolgi in mučni w	bolezni v 84. letu starosti v Gospodu zaspal vele-
častiti gospod vpokojeni župnik tukajšnje župnije
Mihael Zupan
Pokop bo na pokopališču pri sv. Lenartu v torek dne 16. novembra ob 9. uri dopoldne.
Priporoča se preč. gg. sobratom v spomin pri svetih mašah in drugih molitvah.
Sostro pri Ljubljani, dne 14. novembra 1915.
Martin Poljak
župnik.
M. Bregant
nadučitelj.
Franc Jaklič
kaplan.

jV[odni salon
S-f « teh Iy-Masch ke
Ljubljana
7Jdzv^\a ulica $t. 3 dvorski trg i.
2100
So'id-0 !>'-' go.
Popravila tolr.o in vestno, čunanja naročila na izbiro z obratno pošto.
Osebno izbrane novosti z cDunčija
Priporoča: največjo ij bero kle bu^ov jc dame in de-khce kafer iudi bogato nalogo žalnih klobukov. ^
Priznajo ntff;e cent.
oche
Se dob? v vseh lekarnah S K.v-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
1. Vsak, ki trpi na trajnem kaši ju.
Laž-je je obvarovati se bolezni,nego lotdravtfi
a .	i _ _	__. I. n ; a-a rr. K rri r\L i itflV
X Osebe s kroničnim kafarorn bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3. Vadušljivi,katerim Slrofin zna/no
olehča naduho-4 Skro^uzni ofroci,pri katerih učinkuje Sirolin i ugodnim vspehom na splošni pocufek.

wmi
mm
odni salon


Ljubljana, Židovska ulica 8
skladišče nasproti (štev. 7) -m
priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih
klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
MMMMmMM^^^^ Priznano najnižje cene. x
Popravila po želji.
Zunanja naročila z obratno pošto.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk; »Katoliško Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Joiei Gostinčar. državni poslanec.