PROSVETA hi MA7 S. LawmUU A V*. Offle* of PubHoaUooi M8T Boath Utrttlale An. T«i«pkoM. ftockw«U Chicago, III., sobota, 28. maja (May 28), 1932. SubMripUoB IS.00 Y—rlr stev.—number 137 Ekonomska kriza zrahljala mednarodne kartele Aco»»U»o«.for —illng Kupita Vfctično karteliranje in-indoKtrij se izjalovilo. Karte-)i obstoje le i« na papirju New York. — (FP) - VE-vropi je bilo v povojni dobi organiziranih več mednarodnih kartelov, katerih namen je biia regulacija produkcije. V zadnjih šestih letih so bili organizirani karteli jekla, bakra, sladkorja in kavčuka. V boljše razumevanje naj bo omenjeno, da kartel pomeni sporazum med podjetniki raznih držav. Jeklarski kartel, organiziran 1. 1926, v katerega so spadali jeklarski podjetniki Francije, Nemčije, Belgije, Luksemburga in Anglije, je na primer alokiral ali določil letno produkcijo jekla za vse pridružene države. In država, ki je producirala več jekla kot je določal sporazum, je morala plačati, oziroma njeni jeklarski podjetniki, davek ali kazen od vsake nadvišne tone jekla. Temu so se najprej uprli angleški podjetniki, ki so se držali pogodbe le par let, ker so njihovi interesi vodili v drugo smer. Angleškim podjetnikom so 'sledili francoski in kartel je letos prenehal eksistirati. Skrahiral je tudi kartel bakra, kot poroča New York Times. Pisec članka, Louis De-mokratzky, ekspert za kartele v zveznem biroju za mednarodno in domačo trgovino, pravi, da je temu največ kriva lakomnost po profitih' ' izredno visoko — IScTfunt vs£ skozi 1929 in del 1930, kar je bilo odgovorno aa mrzlično razvijanje bakrene industrije v fthodeziji, katere ruda j« polovico bogatejša od ameriške, in v Centralni Afriki. Rezultat je bila nadprodukci-ja in skrahiranje trga ter kar-tela. Omeniti je treba, da so v bakrene rudnike v Rhodeziji zainteresirani tudi ameriški kapitalisti, ki so delali in še delajo velike profite, bankrena industrija v Ameriki pa je paralizi-rana. To je sicer protislovje, a teh je kapitalizem poln. Najbolj sloveč je bil sladkorni kartel, katerega je organiziral angleški kapitalist Chad-bourne. Svoj načrt je propagiral z argumentom, da je kapitalizem na preizkušnji. Koliko je ta argument zalegel pri sladkornih interesih, se ne ve. Znano je le, da so se kartelu pridružili pred več leti produdenti sladkorja vseh važnejših držav razen Rusije, med katerimi sta Kuba in Java na prvem mestu. Ta kartel še ni bil razpuščen, ampak je v tej krizi kolikor se cen tiče popolnoma skrahiral. ( ene sladkorju so danes najnižja na svetovnem trgu in anarhija v sladkorni industriji nič manjša kot takrat, ko je pričel funkcionirati kartel. Slična povest je tudi glede karUHa kavčuka. Mednarodna regulacija in kontrola produkcije je velika 1'"treba. Brez teh si ni mogoče misliti urejenega Amaia vojnih vittraiov vznemirja WasUigto« Policija apelira na kongres, naj hitro reši vprašanje bonusa. Bojazen pred izgredi Washlngton, D. C„ 27. maja. — Bojazen, da bodo sledili izgredi prihodu več tisočev bivših vojakov v Waahington, ki zahtevajo takojšnjo izplačitev bonusa, se širi. To je tudi vzrok, da se je washingtonska policija obrnila na kongres in administracijo z apelom, naj takoj pod-vzameta akcijo in rešita vprašanje bonusa. "Ako ne bo vprašanje bonusa rešeno, se moramo pripraviti na nadaljuje pohode vojnih veteranov v Wa8hington," je izjavil policijski superlntendent Pel-ham D. Glassfo^d. "Sicer ne verjamem, da bi nam delali velike sitnosti, toda rasni zapleti j ajf lahko povzroče resno situacijo. Možnost izgredov ni izključena. Veterani so lačni in mnogo stvari se lahko izcimi iz praznega želodca." Glassford se je oglasil tudi v Beli hiši, kjer je konferiral s predsednikovim tajnikom Wal-ter Newtonom in senatorjem James Watsonom. "Ako bi kongres sprejel bo-nusno legislacijo, ali pa vsaj dal vedeti, da ne namerava tega storiti v tekočem zasedanju, tedaj bi se napetost ublažila in vojni veterani ne bi prihajali v v u i Washington," je rekel Glaas- J« lord. "Cincanje hi negotovost je nevarna reč." ' Seymour, Ind., 27. maja. — "Bonusna armada," ki je namenjena v Washington, je sinoči prispela v to mesto in si postavila šotorišče v mestnem parku. Danes bo nadaljevala svojo pot proti kapitolu. Chicago, 27. maja. — Leslie R. Hurt, tajnik Workers' Ex-Service Men's lige, je sinoči naznanil, da bo krog petsto bivših vojakov prihodnji torek odpotovalo na tovornem vlaku proti Washingtoiliu, kjer bodo zahtevali takojšnjo izplkčitev bonusa. gospodarstva. Povojne izkušnje * karteliziranjem pa pokazuje-J". da kapitalizem ni sposoben "rediti svojega gospodarstva. I Ve več je slep in atupiden in preveč je v njem protislovja. 1'oina le lov za prof Iti in vzdržno je zmožen izkoriščati le mezdne sužnje. Rudarska stavka HopklnavUfc Ky. — Krog T» tsto rudarjev j« pustilo delo in zastavkalo proti Empire Cosl ki j« ponovno znižala mez-de. Obrat v njenem premogovniku št. 6 j« bil ustavljen, in ko i« kompanija importirala večje ^U-vilo stav kokazov, so jim stav-kerjl zsbrsnflt vstop v premogovnik. Izgredi brezposelnih Dva ubita In dvajset ranjenih v poulični bitki med policijo in delavci v Hamburgu. Is-gredl v Berlinu. — JunkerJI se družijo s fašisti Berlin, 27. maja. — En policaj in en komunist sta bila ubita in dvajset drugih ranjenih v včerajšnji poulični bitki v Hamburgu, ko je policija skušala preprečiti navale brezposelnih na trgovine z živili. Policija je pričela streljati na brezposelne, ki pa so tudi odgovorili s kroglami. Včeraj je prišlo tudi do večjih izgredov v osmih separatnih sekcijah Berlina. Spoprijeli so se komunisti in fašisti. Glavno orožje so bili noži in revolverji. Izgredi so bili posledica bitke v pruaki zbornici, pri kateri je bi-svetovnega |0 osem poslancev ranjenih pro- šlo sredo. Pruski junkerjl so se pridružili Hitlerjevi kliki generslov v parlamentu. 8kušali bodo vplivati na predsednika Hindenbur-ga, da bi razpustil parlament in odstavil kancelarja Bruenlnga. To bi jim dalo priliko za vzpostavitev fašističnega režima. Predsednik je včeraj »prejel delegacijo junksrjev is NetfJe* ka, toda pod vzeti ni hotel nlkake akcije, vseeno pa je posvsl ksn-relarja Bruenlnga na konferenco. ko se slednji vrne v Berlin prihodnjo nedeljo. NAROČNIKOM DEMOKRATI ZA GAKIEIJEV PROGRAM Zaklad ničar Mills protestira pro-ti trošenju denarja Is vladne blagajne sa financiranje federalnih projektov. Bitka med adminktracijo in demokrati na vidiku Wasfclngton, D. C., 27. maja. Demokratska kampanja, s katero hočejo pospešiti sprejetje ogromnega pomožnega programa sa brezposelne, ki predvideva milijarde dolarjev za financiranje federalnih del, je naletela na veliko opozicijo s strani administracije. Kmalu potem, ko je zvezni zakladničar Ogden L. Mills podal izjavo, v kateri je navedel bivšega newyorškega governer-ja Al Smitha, ker se je slednji izrekel za program javnih del, katere naj bi financirala federalna blagajna, so demokrati v spodnji zbornici podprli Gar-nerjev načrt, ki določa eno milijardo dolarjev za izvajanje programa federalnih del, in nadaljnjo milijardo kot posojila državam. Ta posojila bi države porabile za financiranje njihovih projektov javnih del. V svojem napadu na Smitha je Mills argumentiral, da bi sprejetje demokratskega programa javnih del zrahljalo kredit dežele in zaupanje. Preprečilo bi uravnovešenje vladnega proračuna v prihodnjem fiskalnem letu in oviralo poživitev bfenišklh aktivnosti. Mfls je emfatlčno naglasil, da je urav-novešenie Mleta absolutno potrebno, kajti trošenje federalnega denarja za konstrukcije neproduktivnih projektov bi končno le povečalo in ne zmanjkalo brezposelnost. Da je bitka med demokrati in administracijo neizogibna, pokazuje že dejstvo, ker so demokratski člani višje in spodnje zbornice soglasno odobrili program federalnih del. Na včerajšnjem tajnem sestanku so voditelji demokratov sprejeli v načelu Camerjev načrt. ^ Takoj po tem sestanku je predsednik kongresne zbornice John^Garner naznanil, da je bil njegov program odobren. Izjavil je tudi, da kakor hitro bo odsek za pota in sredstva zaključil zaslišanje o njegovem načrtu, bo sklican drugi sestanek v svrho organiziranja trdnega demokratskega bloka v spodnji zbornici, ki bo gledal, da bo program federalnih javnih del sprejet. Garnerjeva lista vsebuje nad tritisoč gradbenih projektov, katere naj bi financirala fede- tmšmmmmmmmmmm Walker zanika zveze s Shertvoodom Na zaslišanju pred preiskovalnim komitejem je izjavil da Sherwood nI bil njegov finančni agent New York, 27. maja — Na včerajšnjem laaliAanju pred Hofstadterjevim odsekom je župan James J. VValkor odločno zanikal zveze z Russell T. Sher-woodom, ki je iaginil neznano-kam. Samuel Seabury. ki je vodil zaslišanje, je akušal dokazati, da je bil pogrešani Sherwood, Walkerjev agent in svetovalec v privatnih finančnih zadevah, le županova figura in da je naložil od 1. januarja $700,225 na banke, Polovica te vsote je bila v gotovem denarju. Walker je isjavll, da ne ve ničesar o tem denarju. Bekel je, da bi rad videl, ako bi Seabury dokazal, da je ta denar njegov, ker bi ga potem lahko zahteval. Norčeval «e je is Članov preiskovalnega odseka, češ, da tratijo čas po nepotrebnem, kajti dokazali ne bodo ničesar. Zaslišanje je bilo viharno, kajti avdijenca Je kot prejšnji dan tako tudi včeraj navdušeno ploskala Walkerju, ko je v besedni bitki odbijal napade. Celo demokratska manjšina preiskovalnega komiteja se je zgra-Žala in označila vso proceduro za Inkvizicijo In nesramnost. Pri dopoldanskem zaslišanju je Walker namignil, da je cilj preiskave, da se ga vrže is županskega urada. Nato se je o-glasil državni senator J. Dun-nlgal, voditelj demokratske manjšine v državnem senatu in član prelskpvalMga komiteja. ItoVei je, da bi HM Walker ponovno izvoljen z velikansko večino, ako bi ga odsek odstavil iz urada. Aretacije deiav«Wh agitatorjev Oakland, Cal. — ftest oseb, med temi dve ženski, je bilo aretiranih, ker so vodile demonstracije brezposelnih pred tukajšnjimi miloščinskiml organizacijami ln mestno hišo. Zahtevali so boljša živila za brezpo-sel ne. Obtoženi so bili kaljenja javnega miru. Ko se je vršilo preliminarno zaslišanje v mestni hiši, je velika množica prispela pred poslopje, katero pa je policija raz-prllla. Obtoženci zahtevajo porotno obravnavo. rahia blagajna. Vsaka država je v tem utdjučena. Država New York bi v smislu Garnerjevega programa dobila največji delež Imel bančno blogo $150,000. KAKO SO POLITIKI PBIŠLI00 BOGASTVA Značilne Ispovedl newyoriklh politikov na zaslišanju pred prelakovalnlm odsekom New York, 27. maja. — Naslednje ispovedl politikov, k! so nastopili kot priče na zaslišanju pred Hofstadterjevim komitejem, ki prelakuje graft v meet-ni upravi, pojasnjujejo, kako ao ti politiki prišli do velikega bo-gastva: Župan James J. VValkerjeva Izjava o "darilih," ki jih je prejel od Paul Blocka v vsoti *84i,-692.76: "Denar sem vzel domov ln ga vtaknil v blagajno, ne v pločevinasto škatlo in ne v shrambo, temveč v blagajno na mojem domu." Thomas M. Parley, bivši šerif okraja Manhattan, nI hotel pojasniti vira dohodkov atotlsoč dolarjev, Govoril Je le o pločevinasti škatlici, dobri in čudoviti škatlici. Harry C. Perry, vrhovni klerk mestnega sodišča, je imel vlogo $40,000 na D! Sessa A Dt Sasaa banki. "Kadar aem potreboval denar," je dejal Perry, "sem šel k Nicku in ga vprašal sa t rit l* soč dolarjev. On mi jih Je dal, par dni posnsje pa sem vsoto spet naložil na banki." Joseph T. Qulnn, pomožni komisar sanitarnega departmenta v Queensu, ni mogel pojasniti vlogo $32,000. Rekel Je, da Je večkrat napravil stavo s Jack Ph III psom, kontraktorjem v Queensu, nakar mu Je slednji ttplačal petsto, šestato, osemsto in včasih tisoč dolarjev/' James A. McQuaede, regls-trar okraja Klngs, je Imel $800,-000 na banki. Dobil jih Je li rasnih virov, kar tako od Petra, od Pavla ln tako naprej. Michael J. Cuise, mestni klerk, ima vloge na bankah v vsoti $142,000. "Nlkake pločevinaste škatlice. On me ne more potlanltl v luknjo, Cist sem kot kristal." Policaj Robert K. Morris Jo imel $50,000 v banki, katera pa je dvignil, ko je izgubit sa-upanje v banke. Ahranll Jih Je v pločevinasto škatlico kot Karle/. Joseph Flaherty, pomolnl šerif, Je vložil v banko $20,000 v štirih mesecih. Rekel Je, da Je bita večina tega donarja last njegovega brata. Jamss J. McTormick, klerk v biroju sa poročna dovoljenja, Je Re- - denarja is federalne blagajne. I kel Je, da mu Je par prijateljev Program določa konstrukcijo v klubu neki večer povedalo, da krog štlritlsoč poštnih poslopij sprejemanje napitnine ni prs- v raznih državah. grešek. Deeerstlos Dsy, Prasveto v del jok » Nov korak veleban-kirake diktature M organov! Interesi formirali odbor dvanajatorice, ki bo kontroliral vladni program finančne ekspanslj« 11 j11 New York. — (FP) — Nov dokas, da je Washington le me-gafon VVall streeta, je razviden is formiranja odbora dvanajstih velebanklcjev in veleinduatrlal-oev, ki bo kontroliral vladni finančni program, predvsem denarno ekspanzijo. Odbor Je bil organiziran na tajni seji wallstreetskih rapre-sentantov, katere se Je udeležil tudi sakladničar Mills. Načelu-Je mu Owen D. Young, glavni sastopnlk Morganove hiše In predaednik General Electric kompanlje, ki Je Morganova korporaclja. . Po poročilu New York Ti mesa kontrolira odbor dvanajstih apoatolov Wall streeta 18 milijard finančnega ln Industrijskega kapitala, kar pa Je te polresnica. Institucije, katere sestopajo t) apostoli, kontrolirajo posredno in neposredno veliko nad 18 milijard kapitala. Med seboj imajo 288 direktorskih se-delev v nekaterih največjih kor-po raci J ah dalele. Trt glavne Morganove banke First Natl, Bank, Guaranty Trust in Bankera Trust — ao bile 1, 1889 saatopane v direktor! jih korporacij, ki so imele 62 milijard kapitala. Tip Natl, Clty ln Ckaao National sta bili ssstopani v dtrektorljth korporacij i 46 milijardami kapitala, Trenja regrupaclja Morganove finančne oligarhije pod okriljem National Ctt* ln Chase (167 ln-dlvldualtstov) pa Ja bila saeto pana v korporacij ah s 74 miti jsrdaml kapitala ali 88% vsega korporacijskegs kapitala V de-leti. I Ta ogromna politična ln eko-nomska maš Je torej direktno ln Indirektno sastopana v novem "svetovalnam" odboru dvanajstih mogotaežev, ki bodo Waab-Ingtonu dajali povelja, kaj ln kako postopati. To se sloer le vrli, ampak finančniki najbrt niso preval zadovoljni i vladanjem v preteklosti ln upajo biti s novfm odborom bolj uspelnl. Za bankirje ln velike Indu strljoe Je to forma vlade boljša kot pa na primer direktna dlk totura, kar odgovornost sa katerikoli flasko lahko svale pred prag administracije ali kongresa. Javna tajnost Je, da sta Washington In Wall strast v tesnih stikih; pogosto tajne konference ln sestanki se vrle posebno sadnje čase. Admlnl straotja ne stori nobenega val-nejlega koraka, ne da bi se prej posvetovala s zastopniki Morganove hile. Nekdaj nevidna vlada Wall streeta je danes povsem vidna Z novim odborom dvanajatori ce Je prsvasls le večjo odgovor nost za vlado v Washingtonu Kaj Je bankirje In velike Indu strljee privedlo do toga koraka Je znano le majhni akuplnl. Dali je to atrah pred večjo katastrofo, ki grozi deželi vsled naraščajoče krize, alt pa stremljenje po bolj direktni diktaturi bo fn>kasa!a I« bodočnost. Jasno pa Je dovolj, da sto admlni straclja la kongres le lutki In oprodi Wa!l streeta. HOV POMOŽNI NflfiRT RPED Jam«« IVMkeraea 1% oljno ps«sdo v reki) Igrs "želesaitarjs* (Irvo) Is R. O. We*tom. Je*M»aj>rav*tm magaatom. Hodnik Wl*< Isjssketjo prati letossUfctm delavcem, IU sa eUvkalL Je kis Magaat safcteva sastonjsko delo slažabslkov Roslyn, ft. 27. maja. — Clsrence M. Msckay, predsednik Postal Telsgraph-Cable ( o., Js naznanil, da ga Je depresija pri silila na inttanje obratovalnih strolkov ajegovega velikega posestva Closk H lil v Roslynu. Nsgnat uposluje na tom posestvu od 60 do sto služabnikov Nekaterim Je snHtol plalo sa polovico, drugim pa Jih Je popol noma utrfal. Neki služabnik, ki Je v magnetov i službi le 86 let, mora delati zastonj. Nada v no Je Mackay posval svoje služabnike skupaj in J lik obvestil o nameravanih raduk- Senator Cuttlng predlaga pet milijard sa financiranje federalnih projektov - VVaahington, D. C. — (FP) — Senator Cuttlng je predložil načrt pomožne akcije sa brezposelne, ki določa vladno bondno sdajo pet milijard dolarjev. Ta vsota naj bi se porabila sa financiranje federalnega programa javnih del, kar naj bi ublažilo brespoeelnost in poli velo blsnitke aktivnosti. V govoru, katerem je pojasnjeval svoj načrt, je citiral Hoovcrjove Izjave Is I. 1888 ln 1988. Hoover Je tokrat priporočal ustanovitev velikega rezervnega sklada zs javna dela, katera naj bi se gradilo v času ntske aktivnosti v privatnih industrijah. Raket je, da je Hooverjevo stališče danes povasm drugačno kot ja bilo pred leti, in da skuša na vsak način preprečiti federalno bondno Izdajo sa financiranje gradbenega programa. Cuttlng Je opoeo-rll senatorje, da kar amerilko ljudstvo sedaj potrebuje, je po-vočanju kupovalm* moči. Tu se lahko zgodi potom direktne federalna pomoči ln s Izvajanjem federalnega konstrukcijskega programa. "Nihče sa ne more zanesti na predsednikove isjave, ki pobijajo druga drugo, Je dajal Cuttlng. Senator ja argumentiral, da (so bUt amerilkl delavci prlkraj-lanrna zaalulku sa več ka 86 milijard dolarjev, odkar traja depresija. Dokler ss ne bo dvignila kupoval na alta brezposelne delavske armade, * kt Meje U deset milijonov, nI upanja na pottvltev industrijskih aktivno-stl. "Bsnčnl In drugI blinMkl In-1 v Zdrulenlh drlavah so U dovolj časa sa sprejetje u- Imell kn>pu v ln načrtov, kt bi končali krizo," je raket Cuttlng, "s storili niso ničesar. Ni samo na-la pravica, temveč tudi doli-nost, da sahtevamo sedaj od vlade, da ubtall bedo, katero mora prenašati na milijone dr-lavljanov, Isdelatl moramo načrta, kateri naj bt preprečili ponovitev ekonomske In Industrijske krlse. Trdno sem prepričan, da bo amerilkl narod utrpel Is večje Izgube vsled padca vrednosti vsakovrstne lastnine, ako ne bo federalna vlada storita ničesar za ublalttov l»re* posel-nostl. To se lahko sgodl, ako kongres In administracija odobrita bondno isdajo sa financiranje federalnih projektov In direktno pomol sa brezposelne." DsbmmisI racije Dunaj, 27. msja. — Petnajst komunistov Je bilo včeraj aretiranih, ko so uprisorllt demonstracijo pred poslopjem smeri' Ikega poslaniltva. Demonstracije so bite protest proti ekseku-cijl semoraktji fantov, ki ao bili obsojeni na smrt na sodllču v Heottoboru, Ata. Konferenca ilskarjsv Columbus, O. — Dna 8. oktobra as bo otvortio v tom msstu sborovsnje Ohlo Trpographleal konference, na kateri se bo med drugim rsspravljato o načrtih kampanje proti konkurenci tiskarn v jetnišnicah. Predsednik konference Je John W. Ogg. cljah. Rekel Je, da lell, da oeta-nejo Is nadalje v službi, toda delati bodo morali le sa hrano In Stanovanje. Ko sa rasmere Izboljšajo, bodo spet prejemali plače. tyda ne prej. Par služabnikov Je pustilo alulba, a večina Ja ostala. SOBOTA, 28. MAJA.! O samomorih Ivar Kreuger, kralj vžigalic, si je letos vzel življenje, iprav kakor za stoletnico vžigalnih klinčkov. Za njim je šel ameriški izumitelj Eastman. Pa koliko je še drugih nesrečnikov, ki se ne razglasijo bog ve kako daleč, n. pr ruski šofer Grečiškin! Problem so pretresali Že v starih omikah modrijani in moralisti, seve vsak po svoje. Kr-ščanstvo ga ostro obsoja: v tem se strinjajo vsi učenjaki in bogoslovci. Tudi stara verstva so grajala uboj. Vergil (Eneida, 6. knjiga) je prihranil' poseben pro-stor v peklu za ubijalce. Vendar taka grožnja ni 'mogla odvrniti posameznikov od prostovoljne smrti, kakor tudi misel na poslednjo sodbo kristjana vielej ne ustavi na usodni |M.ti. Katon iz Utika, Pompejev pristaš proti Ce« zarju, ni maral po izgubljenih bitkah preživeti svobode. Črtomiru, ki vidi, da ječe pod težkim jarmom sini Slave, napoveduje Prešeren: Al da te jenja ta skeleti rana, ne bed posnel Katona Utičana! Brutus, ki mu pripisuje razočarani izrek: "Čednost, tebe"*j8 zgolj ime", se je usmrtil po Kasijevem porazu. Meneč, da je tudi Brutus potopen, se je končal tudi Kasij. Iz strahu, da ne tri prišel v roke Oktaviju, svojemu zmagovalcu, se je Antonij zagnal na meč. Oton se je ugonobil po bitki pri Bedriaku, ki je zagotovila uspeh njegovemu tekmecu Viteliju. To so "bili poveljniki, ki jih je poraz pognal v obup. Nekateri zgledi pa ne spadajo sem, n. pr. Seneka in Petronij, ki sta si bila nakopala cesarjevo nemilost. Ce so stare vere zametale samomorstvo, so ga pa stoiki, precej številni v nekem družab-nem sloju, šteli'za junaški čin. Kdor bi dvomil, da more modroalovski nauk širiti samo* ubijstvo, naj se spomni nekdanje prave kuge med nemško mladino, zaverovano v Schopen-hauerja. Vzroki samomoru? Neki ljudje se hočejo odtegniti kazni ali jih hudodelstvo »pravi v obup kot Judeža Iškarijota (po enem evangelistu). Drugi ne morejo prenesti preokreta v svoji usodi. V to vnsto spada na vse zadnji tudi Kreuger, veliki industrijec. Človek si prestriže nit Življenja lahko zaradi živčne slabosti kot n. pr. nedavno profesor ' Virbnik. Ali pa celo zaradi pretiranega ro-mantizma: samo da bi bil po smrti zanimiv! Gdčna Elinor Milton n. pr. je ostavila listič: . . vprašujem se, čemu naj živim, ko je tako lahko umreti" (Europe Nouvelle, 18. VII. 1931). Čuden je priimer človeka, ki se je obesil v skednju svojega soseda, da bi nakopal sum nanj. Ta maščevalnost je še hujša, nego jo je skoval junak v Mauriacove.m novem romanu *Vozel kač". Moda in stare Šege so tudi lahko povod. Opomnim naj samo malabarske vdove, ki* svoje grozne žrtve bržčas ne opravljajo s posebnim navdušenjem. Ali nedavno še je japonski generai Nogi storil harakiri, da ne bi živel dalje ko ljubljeni vladar Mutsu Hito. Marsikomu je še na pameti madžarski visoko-šolec, ki se je ubil, ker je njegova domovina izgubila vojno. Dva druga ugleda navaja Eur. Nouv. 26. III. 1982: hanovrski dijak je šel rado-voljno v smrt po Hitlerjevem neuspehu in jugoslovenski gimnazijec je naredil enako, ker je njegov nogometni klub izgubil Igro. Torej politično in športno saanoljubje! Človek tu pa tam domneva — pravi Leon Savary v La Tribune de Geneve 24. III. 1932 — kakor bi bile takšne nezgode posebno pogoste. Pa ni res. Voltaire trdi nekje o Ženevi: "V tej deželi si marsikdo privošči razvedrilo, da se ubij«; že štiri samomore imamo v šestih tednih." Helvetius pripisuje mnogo teh dram "finančnemu neredu". Tudi Rousseau je posvetil dokaj palnje temu pojavu. V prostovoljno smrt gre vobče štirikrat toliko moških ko len. Te se redko streljajo, naj-češče skočijo v vodo. Od sociologov, ki so proučevali to zlo, naj se omenijo Ferri "LVmricidio-suicidio", Durkheim "Le suicide", cela vrsta Nemcev in Ceh Maaaryk. Priznanje sovjetar Kongresnik Rainey iz Illlnolsa, vodja demokratske večine v nižji kongresni zbornici, je nedavno rekel, da je stališče! ameriške vlade napram Sovjetski uniji kriminalno. NI več absurdno in smešno, temveč zločinsko. Tega mnenja so tudi mnogi drugi politični voditelji, pristaši starih strank, in rame vplivne osebnosti v Ameriki, ki drugače niso nobeni prijatelji komunističnaga programa in idej. Oni zahtevajo priznanje so v Jeto v in normalne dlplomatlčne st4ke z Rusijo s trgovinskega in gospodarskega stališča. Pravijo — in po pravici — da je ameriška politika v tem oalru nedosledna in hinavska.! Amerika je prej priznavala ruske carje, največja tirane na površju zemlje; priznavala je turške sultane, druge despttte, katerih moralno osadje je bilo v največjem konfliktu z ameriškimi nazori In institucijami. Amerika sploh nima v svoji zgodovini precedenta, na katerega bi se mogla upravičeno opreti za svoje postopanje proti sovjetom. Ameriško nfr-čelo, odkar obstoji republika, je bilo, da ima vsako ljudstvo pravico, da si izbere vlado, kakršno hoče. Na podlagi tega načela je predsednik Monroe pred več ko sto leti resno posvaril takratno predhodnico Lige * narodov "Sveto alijanco" v Evropi, da se ne sme vtikati v revolucije in nove republike v ameriških latinskih deželah. Politika zadnjih štirih administracij napram revolucionarni Rusiji je osebna kaprica prezidentov ln mnogih drugih fanatikov. Niso tako neumni« da ne bi vedelt da ta kaprica škoduje ameriški zunanji trgovini in konse-kvantno ameriškim Industrijam; dobro vedo, da nova Rusija, zlasti v zadrt jih petih letih, nudi velikanski trg za stroje, ln če bi dobila dolgoročne kredite, bi bil ta trg še večji. Po-aabno danes, v tej veliki krizi, bi bilo v Združenih državah lahko precej manj breaposelnlh delavcev, ker bi bilo več naroČil it Rusije, ako bi ameriška vlada imela direktne vezi in pogodbe s sovjetsko vlado. Vse to vedo — toda njihov osebni in politični ponos bi trpel, če bi se podali. Ko so si enkrat zabili v glavo, da Je ekonomski ln politični vpliv Združenih držav Uko velik, da mora pasti vsaka vlada, kateri Amerika odreče svoje priznanje, se nočejo zdaj umakniti — da-al dobro vedo, da so se zmotili. Sovjetska vlada nI padla in ne bo padla zaradi tega. Moč so-vjetake vlade ne aavlsl od priznanja ln sodelovanja tujih vlad, temveč od nove in močne notranje organizacije In zaupanja mase delavcev in malih kmetov. Kratkovidneži na čelu Amerike niso s tem računali; mislili so, da je ruska revolucija druga vstaja oficirskih pustolovcev v Mehiki ali Boliviji, ki zavisi od oseb in osebnih ambicij, pa so se grdo uresall. Kljub pričakovanju In silnim fteljam Wilsona, Hardln-ga, Coolldga In Hoovra — sovjeti niso padli; nasprotno: pokazali so, da so po vojni najtrd-nejila vlada na svetu. Kakor poročajo, Je predsednik Hoover osebno zagrizen sovražnik Sovjetske unije. To izvira lz njegovih privatnih interesov. Hoovro-va preteklost je malo znana amerUkemu ljudstvu. Pred vojno Je bil dvanajst let na Angleškem, kjer je kot lntenir in delničar sodeloval pri rasnih rudniških podjetjih v Juftnl Afriki, na Kitajskem In v Sibiriji. Ril je fl-nančno Intereslran v velikih sibirskih rudniških prospektih in ruska revolucija mu je pokvarila te interese. Ko so londonski kapitalisti zahtevali od sovjetov $280,000,000 odškodnine za izgubljena rudniška zemljišča, je bil tudi Hoover zraven. Sovjeti kajpak niso nič plačali in Hoover se je menda takrat zaklel, da bo vse svoje ftlvljen deloval ta uničenje So-vjetake unije. • Hoover se je vrnil v Ameriko in leta 1920 ga je Hardlng Imenoval za trgovinskega tajnika v svojem kabinetu. Ko je v letih 1921 in 1922 razsajala silna lakota v Rusiji, je Hoover na-sprotoval vsaki finančni pomoči Amerike, kljub temu je kongres dovolil dvajaet milijonov dolarjev za llvlla. ki so bila poalana v Rusijo. Takrat je Hoover rekel, da bi "rad videl boljševizem uničen, p* naj pogine gladu še toliko lena In otrok." Ml ne moremo priseči, fe Je gornje res, ampak tri zadnje administracije v Wa»hingtonu. v katerih je Hoover, so Jasno pokazale, da Ho. vjeteka unija ne bo priznana, dokler Hoover - ne zapusti vlade In kabineta. Naj mu najvplivnejši politični voditelji in nekateri kapi- Koliko delov ima letalo? Letalo, ki se nam kaže v svojih preprostih oblikah kot enotna celota, je v resnici sestav-ljeno iz toliko posameznih delov, kot malokate-ri izdelek človeških rok. Materialni seznam trimotornega dvokrilnega letala obsega n. pr. nič manj ko 153 tisoč posameznih delov. Krila, ki se vidijo, kakor da bi bila iz enega kosa, v> v resnici najbolj 'razčlenjena in se potrebuje zanje 86,000 sestavnih delov, večinoma zakovic, vijakov in matic. Vsi ti deli se morajo pred montažo vsaj deloma preskusiti, kar da ogromno dela in zelo podraži konstrukcijo. Predebeli otroci Dosti mater preveč hrani otroke, ker se boje, da ne bi bili lačni. Navadno pa poakrbi priroda sama. da otroci ne prenajedo, ker izbljujejo vse. karto preveč pojedli, ali pa dobe črevesni kstsr. Nekateri otroci pa vendar pojedo vse, kar dote. in tudi prebavijo. Zato postanejo ptedoben. Taki otroci ao navadno leni za delo in učen£ časih celo duhovno saostali. Zato jhn je tre» toliko časa pritrfovati pri hranf. da dobe normalno težo. ' — f- — 'jrBk * — • tallsti sami še tako dokazujejo, da Je ska vlada trdna in da Amerika pdrebvH trr* vinskih in gospoda«*!!) stikov s sovjeti. H*-ver noče o tem nič sHšati. Nič čodnef* < " nI. če kongresnik Raiaev pravi, da je . SOBOTA. 28. MAJA. RKOSTB1I1I Vesti s Primorskega Nepojasnjen napad na istrskega • kmeta Kmet Ivan Slokovič iz Sloko-vičev pri Pazinu se je pred nekaj dnevi vračal s sejma domov. Ni bil ved daleč od doma, ko ga je nenadoma napadel neznanec, ki je oddal nanj strel iz puške in ga težko ranil v hrbet. Slokovič se je zgrudil na tla, kjer so ga kmalu potem nalli njegovi sosedje. Odnesli so ga domov, naslednjega dne pa so ga na zdravnikov ukaz odpeljali v puljsko pokrajinsko bolnišnico. Zdravniki nimajo upanja, da bi okreval. Neznani napadalec, ki je streljal na Slokoviča, skrit za grmičevjem ob potu, je izginil in ga doslej že niso našli. Vzroki napada niso znani, zanimivo pa je, da napadalec Slokoviču ni odvzel denarja, ki ga je imel pri sebi. Nad 6000 tržaških hiš brez vode Ko je dobil Trst pred dvema letoma vodovod, je naznanil fašistični tisk, da je poskrbljeno za takojšnjo napeljavo vode v vse stanovanjske hiše v občini. Sedaj pa ugotavlja "Popolo," da nima vodotoka še nad 6000 hiš od 14,000, kolikor jih šteje Trst. Ta je vode dosti. Trst porabi lahko na leto nad 9 milijonov kubičnih metrov pitne vode. In poceni je voda, niti pet centezi-mov ne stane 30 litrov vode. "Popolo" izvaja, da spada voda med prve konsumne potrebščine, "Piccolo" pa rad naglaša, da se po konsumu vode meri civilizacija mest. Kdo je zakrivil Rismondovo m učen fet vo? Vojni dobrovoljec Francesco Rismondo iz Splita je prišel poloti 1915 v bojih na Krasu v roke Avstrijcev in bil obešen. Na vrhu sv. Mihaela so mu postavili fašisti mal spomenik kot "prvemu mučeniku italijanske vojne." "Piccolo" poizveduje sedaj pri madžarskih in avstrijskih častnikih, kateri so bili takrat na kraških bojišči^ glede procesa proti Rismondu in njegovih zadnjih dni, izvedel pa nifdokonča'jo zadnja dela; še nič. Misli pa, da, ga je po ujetju kdo izdal. Rismondovo mučeništvo je najbrž posledica brezobzirnosti italijanskih poveljstev, katera so spočetka naravnost izpostavljala avstrijskim vislicam primorske dobrovoljce. "Piccolo" sam je pred tremi leti ugotovil, da so nosili dobrovoljci dolgo časa v notranjosti obleke našit opis osebe z imenom in rojstnim krajem. Tako je bil Rismondo lahko takoj spoznan in usmrčen. Dopolavoristične predstave v Kanalu V KrižniČevi dvorani v Kanalu se vršijo v zadnjem času kar nedeljo za nedeljo dopolavoristične gledališke predstave. Prihajajo igralci iz Gorice in celo i z Čedada, nastopajo pa tudi člani železniškega dopoLavora. Po okoliških vaseh razdelijo fašisti k vsaki prireditvi mnogo vabil in z vsiljivostjo dosežejo, da po-K< ti včasih kak okoličan kanal *ke prireditve. Poročila v fašističnem tisku pa označujejo (,l»isk iz okolice za povsem nezadovoljiv. Po znanem dogodku na Koprivišču posveča fašizem Kanalščini posebno pozornost, ''oslej A« brez pričakovanega uspeha. Prod vojno je delovala v Ka-nal" "Narodna čitalnica,m ki je '»ila ustanovljena leta 1867. ter J« imela od tistega časa lopo svi-"«> lro»)ojnico. Slovenske kul-'»mo prireditve so privabile vss-H mnogo občinstva od blizu in Igre, ki jih uprizarjajo ''•tlijani, pa so bret vsake kul-'""u. vrednosti in popolnoma ' u i <• duševnosti slovenskogs ljudstva. "Modifikacije" ob Reki Poročali smo, da bodo v bližini M irske Bistrice kultivirali 500 h;i sveta in da se pridobljena " mljiMa porazdele med italijan-kolone it srednje in Juine hi«lue. "Bonifiko" ob Reki je primlavljal v rimskem senatu se-n"tor Milossevich izvajajoč, da u »00 ha zemlje, tudi materialno nrfrtienih. služilo za kolonizacijo okoli 2000 italijanskih km«'tnkih družin« ki se naselijo d slovensko ljudstvo. Požar * Zaputah v Zaputah pri Ajdovščini Ima Marino Berretta. Predli r eacc je zgorelo poslopja z vsem pohištvom in vso opravo. Lastnika Berrette ni bilo doma. Na pomoč je klicala služkinja. Došlo je nekaj vojakov in potem gasilci iz Ajdovščine, toda bilo je že prepozno, ker se je ogenj v vetru naglo razširil. Berretta ima škode okoli 50,000 lir, zavarovan pa je za 66,000 lir. Vnele so se baje saje io povzročile požar. Nesrečna smrt starega čuvaja Urar Jakob Bevc pri Sv. Jakobu v Trstu je imel starega čuvaja, ki mu je ponoči stražil trgovino. 67-letni čuvaj Simon Sviger je spal v trgovini. Pri sebi je imel vedno velikega psa volčjaka. V torek zvečer, ko je spet prišel na stražo v BevČevo trgovino, pa je pozabil zapreti plinsko cev. Ponoči se je zastrupil in umrl. Tudi psa je zadušilo. Izredna javna dela Za izredna dela v vseh pokrajinah je določil ministrski svet vsoto 760 milijonov. Od teh odpade na Julijsko krajino 26 milijonov, ki se porazdele tako-le; Goriška pokrajina dobi 4,371,-000 lir in sicer w popravi most čez Sočo na Logu, pri Idriji se uredi pot Marof-I^edine-jugoslo-vanska granica, pri Kobaridu, v Brdih, pri Gorici in Komnu se popravijo predvsem bivše vojaške cester v Furlanijkso določene številne poprave cest, regulacije hudournikov in obiambna rečna dela, tudi ob Vipavi se iz-^ vrše potrebne obrežne obrambe, na Tolminskem in Bov&kem s« zgradijo vojašnice za obmejno milico, Tolmin dobi vojašnico za finančne stražnike; tržaška pokrajina dobi 9,361,-000 lir in sicer se izvrše ob raznih krajih pri Soči ureditve cest in obrambna dela ob reki ia \ Gradeiu, v Trstu se dopolni zgradba ob svetilniku zmage, v spodnjem delu tržaškega mesta se napravi kanalizacija, za fi nančno stražo se pri rede poslopja v Trstu, Postojni in Hrenovi cah, na justični palači v Trstu se irska pokrajina dobi 6,161,000 lir In sicer se zgradi v Puli velika vojašnica za orožnike in popravi se poslopje finančne stra že, določene so številne cestne poprave in ureditve pri Herpe-ljah, Kozini, Materiji, Merezi-gah, Kanfanaru, PoreČu, v Bolj unu se zgradi šolsko poslopje, izvrše se razne nujne potrebe na Cresu in Lošinju Malem; reška pokrajina dobi 4,195, 000 lir in sicer se urede in zgra de ceste pri Klani in Veprincu, v reškem pristanišču se zgradi nov svetilnik, za finančno stražo se popravijo na več krajih seda nja bivališča; zadrska pokrajina dobi 1,518, 000 lir in sicer se porabi večja vsota za dovršitev občinske palače v Zadru, izvedejo se pristaniška in druga dela v Zadru, v Lastovem se uredi glavni trg in popravijo ceste. Tako je določeno, gotovo pa seveda ni, da se bo vse to točno itvršilo. Občinski sosveti Imenovani so v tbčinske sosvete: v Crničah: Ivan Volčič, Fran Kukanja, Kari Kanduš, Alojzij Pirjevec, Marijo De Msiti In Pe ter Spagnolo; v Komnu: /- gust Kofol, Anton Della Schiev«, Iv«n ForčH Josip fcKic, Gustav Sapla in Anton Cossl; v Sompasu: Romigio Fedorl-cis, Julil SKtefl!, Vinko Košuta. Anton Kosovel Vinko fttrukelj in Josip Pelicon; v Štanjelu na Krniu: dr. M mund Fabiani, Ivan Svsgelj, Ste fan Pipan, Vinko FurUn, Her man Ukmar In Josip Toccalondl v Smartnem v Brdih: Fran Obljube k, Anton Peršojjs, Hila-rij Četrtič, Josip Tipin, Anton Koršlč In Fran Lenardič. v Dobro vem v Brdih: Celeatin Zamar, Bazilij Klavora, AteJ* Klinec, Anton Makorlč. Hllarij Četrtič In Ivan FerllgoJ ; v Mirnti pri Gorici: Andrej Pipan. Ivan Ootlč, Ivan Tum^ Viktor Vidoni, Bruno Bozalnl in Josip Kairo j. Sosvet* so dobilo v zadnjem času tudi Italijansko <*>člne Ca-prlva, Fara In Gmdilka Člani sosvetov navedenih občin so bili potv'anl nt •^ Pokrajinske uprave v (joricj. kjer jib je zaprisegel prefekt Tleiifo Io jim naročil, da naj »veste Iz- vršujejo vse naloge, katere daje zakon sosvetom in naj vedno sodelujejo s občinskimi načelniki v korist ljudstva. Bauzlt v Podkraju? Podjetnik Rizzato koplje okoli Podkraja bauxit, ki ga je po njegovi domnevi mnogo po ta-mošnji coni. Te dni je posetil Podkraj goriški prefekt Tiengo. da se prepriča o resničnosti do-šlih mu poročil Rizzato razkazal vse rove material Prefekt se od njega z vzpodbudo, da naj nadaljuje pričeto delo, ki obeta uspeh. »ničnosti do-zzato n\u j« Ui |zkofc*yii s je poslovil Socialno zavarovanje Tipični Amerikanec predsto-letne dobe je bil mali farmar, ki ni bil izpostavljen negotovostim in nevarnosti ki so izkušnja modernega industrialnega delavca. Rokodelstvo je bilo splošni način produkcije, se ni delalo z današnjo hitrico in nezgod na delu je bilo malo. Celo, kadar je delavec zbolel, delo na farmi se je vendar nadaljevalo na kak način s pomočjo ostale družine. Ko pa je star postal in ni mogel težko delati, je bilo vendarle zanj poskrbljeno. Zato je bil gospodarski obstoj delavca bolj siguren. Položaj je dandanes povsem drugačen. Tipični Amorikanec je dandanes mezdni delavec v tovarni, , rudniku, prometu, gradnji ali trgovini V prvih treh skupinah se vse delo vrši s stroji in brzina dela je mnogokrat večja. Ako delavec ne dela vsled bolezni ali nezgode, tudi njegov dohodek prestane in ko je star in ne more več delati, ga skratka odslovijo in le stežka najde mesta, kjer bi mogel rabiti kaj je še sposobnosti v njem. Ako k temu še dodamo prestanke delavčevega zaslužka vsled nezaposlenosti, bodisi radi sezonal nega značaja dela, gospodarski krize ali tehničnih vpeljav, zavedamo, kolikim negotovostim je izpostavljen današnji delavec. Pri tem se moramo zavedati bolezni, nezgode, nezaposlenosti in starostne onemoglosti. Vsled tega neštevilno družin prehaja vsako ieto v bedo in siromaštvo. Vsled tega je dolinoat družbe* da zavaruje delavca proti najhujši negotovosti in mu povrne nekaj one rasmerne sigurnosti, ki jo je imfcl v prejšnjih časih. Zato je v zadnjem polstoletju v glavnih deželah sveta nastalo gibanje za raane vrste socialnega zavarovanja, zlasti proti neago-dam, bolezni, starosti in celo nezaposlenosti. Prva vrsta socialnega zavarovanja, ki je bila sploh vpeljana, je bilo zavarovanje proti nezgodam na delu. Ko je bilo vpeljano skoraj v vseh evropskih državah, je bilo končno v drugem desetletju tega stoletja uvedeno v 44 državah Unije. Do pred kratkim je bila ta vrsta zavarovanja edini tip socialnega zavarovanja v Združenih državah. V zadnjih letih so nekatere države Unije ukrenile nekaj, da se delavec aavaruje proti drugi največji nevarnosti: bedi vsled starosti. Sedsj imamo 17 držav, ki so uvedle kako obliko starostne pokojnine. Najboljši primeri so tozadevni zakoni držav New York, Caiifornia, Mas-sachusetts in Delaware. Izmed 80,000 starcev, ki sedaj dobivajo tako pokojnino, jih skoraj 00 odstotkov živi v teh državah. Vsi ti zakoni določajo staroat 70 let kot minimalno za dobivanje pokojnine. Te niso aa vse, marveč za one, ki morejo dokazati, da je njih privatni dohodek nezadosten za minimalno vzdrževanje in da njih sorodniki niso v stanu jih vzdrževati. VeČina držav omejuje pokojnino na $30 na mesec, dasi državi Massachusetts in New York, ki sedaj plačujeta tri petine vseh pokojnin, nimata nl-kake omejitve glede visokosti pokojnine. Zanimanje za zaščito visoke starosti se širi In treba je takih zakonov v mnogih drugih državah. Skoraj vse druge induatrljske države sveta dajejo zaščito proti starostni onemoglosti potom kakega načina pokojnin ali socialnega zavarovanja, ki ne izpostavlja Člove- da mezde, ki jih dobiva moderni ruv . delavec, so celo v Združenih dr- . poaižanfu mUoiftlne žavah premajhne v razmerju z J* n^ r;____ \ današnjim standardom življenja, da bi si delavec mogel pri-štediti zadostno rezervo v zavarovanje proti vsem negotovostim in pretečim nevarnostim. Celo v letu takozvane proaperi-tete 1928 je povprečni letni zaslužek kakih 14 milijonov nepo-Ijedelskih mezdnih in pisarniških delavcev znašal po cenitvi prof. Douglasa žikaške univerze samo $1504 ali povprečno $29 na teden. To je povprečen zaslužek, kar pomenja, da Jako velik odstotek je zaslužilo mnogo manj. Prof. Douglas računa, da je ta povprečni zaslužek v mesecu juliju lanskega leta znašal le $24 na teden. Dejanski je bil zaslužek veliko manjši, kajti ta tedenski zaslužek je izračunan na podlagi urnega za« služka in predstavlja, da je delavec delal ves teden. Kakor znano, pa temu ni tako ne glede na milijone, ki sploh ne delajo. V splošnem se lahko reče, da tudi, če bi ne bilo sedanje krize, delavec zasluži premalo, da bi al nabral zadostne zaloge za'slučaj Ali ste naročeni na dnevaik 'Prosveto'? Podpirajte svoj Hat t Tretja negotovost, kateri je delavec izpostavljen, je bolezen. Skoraj vse evropske države dajejo delavcu zaščito v tem pogledu s prisilnim zavarovanjem delavcev proti bolezni. Zavarovanje zagotavlja delavca denarno in zdravniško pomoč v slučaju bolezni. —b Bolezni je mnogo več med revnimi sloji in ti zraven še trpijo radi odpadanja zaslužka. Poal dice bolezni so strašne. Družina pada v bedo In bolnik Ae bolj trpi. V tem pogledu treba v Ameriki Št mnogo storiti, kjer zavarovanje proti bolezni bazi ra sedaj le na prostovoljnem za varovanju, h kateremu le delavec prispeva. . Zadnja izmed četverice socialne negotovosti je nezaposlenost, ki je soc. bol, za rešitev katere treba najvišje inteligentnosti, razumevanja in poguma vse družbe. Mnogo evropskih držav je vporabilo socialno zavarovanje kot sredstvo proti temu stra iilu današnje družbo. Tudi v Ameriki se sedsj mnogo razpravlja o tem. AU to jo vprašanje, katero potrebuje posebnega članka. Tolo in iivljaaja Vsak, kdor goji šport, in vsak, ki še ni prepričan o njegovem pomenu na zdravje, bi se moral zavedati, da človek v športu ne skrbi samo za svoje telesno zdravje, temveč da je šport prav za prav sredstvo, ki naj v zdravem telesu ohrani zdrav duh. Vprašanje, kakšno vrednost l-majo telesne vaje, je zelo pogosto na dnevnem redu, tako da ni odveč, če podrobneje pogledamo ali in koliko vplivajo različne telesne vaje na zdravje in na zdrav razvoj človekovega duha in te-lees. Skrb za zdravje nalaga Človeku, da bi moral vse telesne vaje izvajati čim manj oblečen, ker le tako lahko pride koža v stik z vnanjim svetom, z zrakom in lučjo, ki — kot znano — preprečita ali ozdravita marsikatero bolezensko kal V raznih z^rsvill-ščih za jetične se uvajajo zračne in solnčne kopeli z velikim uspehom. Tudi manj nevarne bolezni dihalnih tfrganov in druge nalezljive bolezni lahko tlovok zdravi s primernimi telesnimi vajami — v neposrednem stiku z zrakom in lučjo. Na nemški visoki šoli za tsleano kulturo je ta predmet uveden otiligatno in dijaki imajo o njem posebna predavanja, združena s praktičnimi vajami. Telesne vaje — brez tesnih dresov — vplivajo u-godno — prav tako na kožo in dihalne organe •— tudi na želodec in omogačajo temelj itejšo izrabo hrane, ker potrebuje telo, če se giblje na proatem, več red i In 1 h snovi. Grki so vežbali svoja '•klasična" telesa v petoboju, ki je bil sestavljen iz teka, skoka, meta kopja in diska ter rokoborbe. Discipline, ki se izvajajo z bi-hitrostjo, kakor n. pr. teki m kratke proge, skoki, meti, plavanje itd. napravljajo Človeka vitkega, okretnega in hitrega ter krepijo predvsem srce, pljuča in živčni aiftem. Težke atletske vaje, ki jih Je mogoče izvajati le počasi in komaj parkrat zaporedoma, ustvarjajo mlšlčaste ljudi herkuličnega tipa. Živci pri teh vžjah skoraj nimajo koristi. Pravilna masaža mehča In u-trjuje mišice ter zglbe in daje napetim milicam zopet prožnost. Grki so — razen s masažo — u-trjevall telo le z mazanjem z oljarn ter se nato potresali a peskom, ker so tako lažje pronaša-11 solnčno vročino in preprečili veliko potenje. V grški gimnastiki niso poznali posebnih šport, nikov za to ali ono panogo. Z zdravniških vidikov tudi nI važno, da kdo doseže rekorde, tem-več le to, da se s harmoničnim vežbanjem telesa pospešuje narodno zdravje. Pri tem je ratum-IJIvo, da tega aH onega privlačuje posebna športna panogs, kateri ae posveti s posebno vnemo in v kateri lahko slej ali prej doseže boljše uspehe od povprečnih športnikov. Glavno je, da v tem navdušenju ne pretirava in akrtmo pazi, da bo po vsaki telesni vaji res bolj svet, bolj zadovoljen ln bolj vesel v življenju. Z oalrom na vse to pa j« neobhodno potrebno, da izvajanje športa nadzoruje zdravnik-*tro-kovnjak. Dasi je vrednost izvajanja raznih telesnih vaj za vss kogar zelo individualna, ae ds aMri * P'* MWf9m. ffimtpm* -' ^ ; ■Kr > v' Slovenska Narodna 1*04 »I I Podporni JiJioi^ IMT HiT-lf So. UwWsls Avt„ Ckleaf* "L • TtL GLAVNI ODBOR S. N, P. J. OR&* ODfEKt , UPRAVNI _____ VTCNCENT CAINKAR, prtdMdnik... .8S67 & UwwUW Ar*, Chkac* VL PEKO A. VIDER, fl. tajnik..........M67 8. Lawndala Ara., Chicago, 11L BLAS NOVAK, tajnik bol. oddalka... .1667 S. Lawndala Ava., Chic»fo, IOHN VOGR1CH, fl. bUfainft......M8T 8. Lavredala Ava., Chlaaco, PIUP CODINA. upravitelj fU.Ua... .1667 8. Lawndala A?*, Cktoa«*, JOHN MOLKE, urodnlk floti«......S«|7 8. Lawndala Ava* Chioaro, lil o t. ODBORNIKU AKDRJBW prrt pod»ra•«•«,iniitMM,,**•••.*••««•••«,,• Bos 26/, strobaa«. Pa. PRANE PODBOJ..,...........................Boi 61, Park HUI, Pa. PRANOE8 EAEOV&EE..................101« Adama 8t, No. Obtoafo, 111. OEROiNI SABTOPNIKli OEOROB SMREKA R, prvo okrolja......117 Mala Ava., W. Allqulppa, Pa. JOHN LOEAE JR., drugo okrolja........«98 1. Ittnd 8t., CI«.v»Und. Ohio. PRANE KLt/N, tn-tj,. ..krolja...................Bos MS, Chiiholm, Mian. JOSEPH BRATK0VICH, «atrta okrolja..........R. R. &, Plttaborf, Kana. PRANE KLOPČlC. pato okrolja..............»oa lit, Roak Sprlnfa, Wyo. NADZORNI ODSEK i PRANE ZATTZ, pradaadnik.................«089 W. t«th St* ObtaafS, IU ALBERT HRAST,....................1018 W. Piarea St, Mtlwaukaa,,Wia. 'RED MALOAI...............................88 Oaatral Park, Par«, VI v ak rosoa l—w • «U«ai«i VSA rtSMA, M M MUtttf M mM* ti.____ vsa DaNAaaa *»«tu«i«« tm aivMi u m a^j* «l Mj M H|MK1» Vn v ivtil a MiftJslUilEil p vsa rairolsa im* »nkfus » V»! rauuvi aa 0L »mtal Pni »OMSI te 4r««l notll i OmvmpiMnmi vMi tka 0wuim>ai Nt Um nsvmm p>j|hti» m tal. tajali to. NMHMimUII^UN. vpvavaMB M^t acj m acMtata •I MMf Hi a« m . .. iSnmi »ti Mnttrn •t M tmfti rhuli |* ptMMtal Miim aodav Hit taa 1» v ta * •I M - ** j« Ml ttbH. ga arvtiraii. m rs fvaraka prsta^H. vendar napraviti splolna alika o zdravstvenem pomanu posameznih vaj. Po dosedanjih preiskavah se lahko primerjajo naslednje itevilke: Srednja teleana velikost telo-vadoav znala 146 cm, Urita pa m,2 k«; srednja teleana velikost rokoborcev mala 160 cm, teta pa 69.2 kg; arednja telesna velikost lirral-cev znala 170.6 cm, tcia pa 44 k sfednj« teleana velikost peto-borcev znals 172.6 cm, trta pa 68^ kg. Iz teh Itevllk ae da poanetl, da vplivaj6 na telesno obliko najbolj ugftdno mnogostranske discipline v petoboju. Ta ooena Je sicer zelo relativna, vondar pa nI brez vsake podlage. Na visoki loli za telesno kulturo so seatavlll tole zanimivo statiati-ko, ki tudi d«loma potrjuje gornje trditve. Po dveh semestrih so se pokasftJe pri 70 slušateljih naslednje sp^membe: * Teta ae Jo dvignila od povprečno 66.07 na 66.7 kg, velikost od 172.2 na 17££ cm, obseg prsi od 80 J na H cm, Airlna roke od 7.7 na 10.4 cm in obaeg gornje lakti od 27 J na 38.6 cm. Največji vpliv so Imel« torej telesne vaje na obseg pranega kola In okonlln. Povečanj« prsnega kola J« pogoj za zdravo raet pljul. Najpri-mernejla vaja za krepitev pljuč je tek, ki Je v ostalem tesielj aa vse ostal« telesne vaje. Ob«nem s pljuči se pri Uku — posebno na dolg« prog« — utrdi tudi srce. Prav tako koristne za okrepitev arca so tudi vaje pri dvl-uanju uteftf, rokttoorbl, vlečenju vrvi In vajah na telovadnem o-rodju. Te vije poslujejo krvni obtok In s U m delovsnje arca; zato Je treba pred njimi po-hvariti vsakbgar, ki ima AlbkeJ-A« are« ali slaliost v dihalnih or-Kanih. Popolnoms drugačne so vsj« v m«ti*, kjer srce In pljuča nimajo tak* val ne funkcije; te vaje so v glavnem ta gimnastiko fivcev. I«ije vaje t« vrste so prikladne tsdi za lahko bolne ali okrevajoč« bolnike. "Mene aana In corpor« sanoT V srfrevrnr t#4esu je tudi zdrav duh. Vsaka telesna vaja posp«-luje tudi sposobnost duha, pri-i»ra\ IJ^noat, zbrsmiat in razumevanje. Kakor učijo otroka s kro-k 11«*«m i In Ubmnl aamoatojno ml. aliti, take mora tudi športnik v najrazličnejši prilikah najti Is* hod Iz sltitaelje, kar pa s« mu po-areči le tedaf, «e je tudi dulevne čil In sve«. Hkrb za zdravje v športu n-stvarja v zdravem telesu adrav duh; oboje napravljs človeka za- dovoljnega ln pripravljenega na vse. Te dulevne vrednote osrečujejo posameznika, so pa—pre-nelene na oeloto—tudi dragocenega pomena aa vse človeltvo. Mlzarlja ¥ Datfolta ltrc/|HM4'lnoNt A« na ralča Detroit, M teh. — (Pl») — E-ni osebi od dveh v tej kaplUli-■ t ioni lndaatrijaki trdnjavi gro-ll stradanje. Konservativna o-oenltev, ki se opira na podatke, katere sta objavila Board of Commurce in Bmplovers' Assn. of Dstroit, kale, ds se najmanj 868,000 molkih, lessk In otrok nahaja v pomanjkanju. Asoclscije delodajalcev same poročajo, da Ima Dotrolt 226,-000 brezposelnih. Od teh Je krog 166,000 druftlnskih očetov, od katerih zaalutka Je odvisnih najmanj 608,000 oseb. Detrolt je imel 1. 1030, kot kale cenzusno poročilo, 1,668,-662 prebivalcev, kar pomeni, a-ko se vzame vpoltev gornje Ite-vilo o brezposelnosti, da polovl-ca prebivalstva mesta IIvi y mlzerljl. Zadrugarjl oivoHU letovIMe Uruie. Wis. — Zadrugarjl* is •evernega Wisconsina ao otvo-rili drugo sesono svojega leto-vilča. ki se nahaja v blillnl tega mesta. Zadrulni park, v katerem Je tudi poletna Šola za mladino, ao otvorlll lansko leto. Park obsega 80 akrov gozdnatega sveta In s« nahaja ob reki Krut«. Gozd ao očlatill, ravno tako tudi strugo rek«. In ga sprem«nlll v lep park. Postavili ao tudi kabine. V pol« t n« m času Je ta park prostor za drutabne in vsgoje-valne prir«db« za velik d«! se-v«rn«f* VViaconsina. lansko !•» to so kljub krizi naredili $680 Čistega prebitka. Injuakflja. ftsdaiia pred sedmimi leti, le vedno v veljavi Wheeling. W. Va. — Pred sedmimi leti je neki weetvlrginski aodnik izdaj injunkcljo. s katero je preprečil unijonisiranje pre-mogovska lien Franklin Ckial Co. v Panami, W. Va. Ko je trinajst rudarjev piketlraio ta premogovnik pred par tedni, so bili oMoleni taljenja sodilča In obsojeni na dva vsak. Rudarji ao vloSUi aodbl prtsiv na vtlje a ■ Ivan Jontet: POTRES Iz kronike velik« krite Katra je držala dano besedo: privedla je k Zidarju bolj in manj petične goste, ki to svojim financam primerno plačevali za iganje in domače pivo ter na ta način pomagali Zidarju. Mot je bil Katri prav hvaležen za njeno pomoč in ienska, ki ga je tudi sama rada srknila iz kozarčka je imela pri njem neomejen kredit. Katra je postala Zidarjeva svetovalka in po-. magala mu je zabavati goste ter jim lajlati žepe. Ker je bila Katra čedna na oko in se je marsikateremu izmed Zidarjevih gostov zdela "vredna greha", je bila v veliko pomoč Zidarju, ki je t njeno pomočjo lepo uspeval v svojem novem poslu. Zaradi tega nepričakovanega obrata na bolje je bil Zidar -prav zadovoljen in bi bil tudi ostal zadovoljen, da ni bdi to povzročilo razdor v .njegovi družini. Najprvo sta se sprla oče in hči. Bilo je neke temne noči v začetku zime. Zunaj je naletaval prvi sneg. Pri Zidarju je bila zbrana glasna, vesela družba. Okroglolič-na vdova Katra in njena prijateljica Pani sta se hahljali opolzki zgodbici, ki jo jima je pripovedoval Miha Kocur, dobro ohranjen možakar srednjih let, ki je imel srečo, da mu kriza ni priftla do živega; mož je b'l zaradi lastnih koristi vnet privrženec stranke, ki je vladala v mestni hiii in ki je dajala zaslužek tudi njemu. Kocurjeva prijatelja Toni in Mate, ki sta bila v marsičem jako podobna Kocurju, sta upirala vlažne poglede v ženski ter jima pomagala pri bedastem hahljanju. Zidar se je odvažno smehljal, natakal žgano pijačo v kozarčke, stregel gostom in tudi sam pomagal uničevati žgani blagoslov. Iz radia v kotu je prihajala bučna, oglušujoča mutika. Pri vratih je zapel zvonec in gospodar je brž stopil do vrat ter pogledal skozi linico v vratih. "O, Marko," je dejal ter hitro odprl vrata. "Zima je že tu/' je menil vstopivii sosed Marko ter otresel sneg s klobuka. "Nocoj se ga bo naletelo, da ga bo jutri kaj odmetavati." ; "Nu, saj prav utegnemo," je smehljaje se menil Zidar ter nalil novodoAlecu kozarček žganja. "Pij. Marko, ne bo ti škodoval." , Marko je zvrnil kozarček vase ter se vsedel. "Hudič! — dobro ml dene tale kapljica. Danes sem ves dan delal.. "Kaj ne rečeš t" "Res," se je skremžil Marko. "Brit se je s svojo družino preselil k meni in jaz sem mu seveda pomagal prevažati in prenašati hišno opremo. SIcer tudi pri nas ni preveč prostora, ampak vsi skupaj bomo lažje zmagovali stanarino. On sdaj dela po par dni v tednu in moja stara tudi sempatja izpraska kak dolar." "Kaj nisi imel svoje hiše?" se je tedaj oglasil Kocur, kateremu niso bile znane Markove razmere. "Seveda sem Jo imel," se Je še bolj skremžil Marko. "Imel sem jo, imel svojo hilo, in dosti denarja sem zabil vanjo, ampak zdaj ni več moja. Sedaj Je banka gos podi r. Delo sem izgubil in potem je kmalu vse šlo k zlodju. Hudiči! Dvajset let sem garal in štedil, pa vse zaman! Zdaj sem prav na takem kakor sem bil tedaj, ko sem prišel v to nesrečno deželo ... praznih rok . , . Ampak takrat sem bil mlad, dočim sem sdaj že v letih .. . Lepo so nas oželi ti prekleti lumpje! . . » Kocur se je objestno zasmejal. "Ej, Marko, pamet bi bil rabil In ne bi bilo treba biti tako na slabem sedaj! Mehko bi si bil postlal kakor sem si jaz . . ." Marko ga Je ošlnll s sovnžnim pogledom. - "Le norčuj se, ti se lihko, tebi*AH nobene preklete lile! V mestni službi se lepo'rediš in bogu čii krideš, ljudem pi demr. fcij tvoje delo ni vredno niti četrtinke tistega denarja, ki ti ga dajo zanj!" "Saj baš to dokazuje, da znam rabiti ivojo pamet ..." se je hahljal Kocur. "Tudi tebi bi he bilo sile, če bi bil poslušal moj nasvet ter se pridružil nam pri volitvah. Pa si se rajši poganjal za tistega neodvisnega revčka, ki je tako imenitno pogorel!" "E, Kocur, tudi tebi bo počasi odzvonilo, ne boš zmerom pri koritu," gs je zivroil Marko. "Nikar ne miili, da bo vaša banda vedno v sedlu! Vam bomo že pomagali na cesto . . ." . Kocur je že imel na jeziku pikro zbadljivko, kar ga je ustavila Katra ter mu z dlanjo zaprla usta. "Tak molči vendar, žlobudralo, in kani se tega pustega govoričenja o politiki! Saj pravim, dedci ste pi res precej v politiki! Mar bi ie pogovorili o čem drugem ter se povese-lili!" "Prav imaš, Katra," se je zasmejal Kocur ter jo objel čez pas. "Veseli bodimo! Pa pijmo in zabavajmo se!" Med vrati je obstala Anica. "Kaj ne misliš iti večerjat, oče? 2e dvakrat smo te klicali!" Zidar, ki se mu je tudi poznalo, da je že pil, se je obregnil*ob hčer: "Kako, če pa nobenega ni doli, da bi bil pri gostih! Samih ne morem pustiti." "Kar pojdi gori in večerjaj, bom pa jaz ostala pri njih dotlej," se je ponudila Anica ter stopila v pivnico. Zidar je bil zadovoljen ter odšel večerjat. Anica se je vsedla na zofo ter molče motrila sliko na steni. Kocur je izpustil Katro iz objema ter se pri bližal mladenki. "Anka, bi šla plesat s menoj?" "Ni mi do plesa," gft je hladno zavrnilo de kle, kateremu se je studil ta pijanec. "Ne bodi tako prevzetna, saj ti ne bo padla krona z glave . . ." jo je Kocur zagrabil za roko ter jo potegnil z zofe. "Ne bo ti škodovalo malo plesa . . ." Anica se je z največjo neievoljo v sebi vdala ter zaplesala z nasilnim Kocur jem. Ni se ji ljubilo prerekati se z njim ter se tolažila, češ, oče bo kmalu nazaj In potem bo rešena priskutne druščine. "Vražje si lepi, Ančiki!" se je liikal dekletu Kocur med plesom. "Prekleto! — vse gomazi po meni ko te takole objemam ... To morajo biti sladki in vroči tvoji poljubi . . ." "Zakaj ne pokusiš te sladkarije?!" se je za-krohotala Katra, ki gi je imeli tudi že zidosti pod lismi. "Včisih nisi bil tiko boječ .. ." Kocur Jo Je pijano pogledal in v izbuljenih očeh mu je gorela kri. Stisnil je Anico k sebi tako močno, da JI je zastal dih, iti predno se mu je mogla izviti, je pritisnil svoje debele, oslinjene ustnioe k njenim svežim ustnicam ter jo jel poljubljati. Anica se je zgrozila in prevzel jo je strašen gnus. Skušala se mu je fcvitl is rok, toda Ko-cur je bil močnejši; dekle je bilo kot v jeklenih kleičah. Anica je umikala glavo, toda ni se Ji posrečilo otresti s svojih ust Kocurjevih oslinjenih ustnic. Družba se je bučno krohotala. "Tako, Miha, Uko, ha, ha, ho, ho. Ali je sladka? — Poljubi nedolžnega dekleta, ha, ha, ho, ho .. V Anici je grozno zavrelo. "Svinje ste vi vsi!" je zahropla ter zasadila nohte v Kocur-jev obraz. (Dalj« prihodnji*.) Jartmlav Hašek: LOČITEV BOSPODA SOUVARJA Vsi smo vedeli, da Je gospa Klin Sollvirjevi ravnala s svojim imAom približno uko, kakor je v srednjem veku ravnal krvoločni tatarski kan Ta-merlan s krščanskimi sužnji. Gospod Solivar pa se Je zmerom prijazno smehljal in kadar je ]>ogovor nanese! na njegovo žalostno usodo, tedaj je vaelej odločno zavračal nafte trditve, da se te tiranije ne bo nikoli otre-scl. "Ženske," je dejil, "so dolga stoletja ječile v robakih verigah, v katere smo jih moAki u-klenlli. Ker pa hočem vsaj ne-koUko popraviti krivico, ki »e godi ženskemu spolu, si prepovedujem sleherno napačno tolmačenje mojega ravnanja. Nič ne tajim, pod ribam in celo rad ga ribam, priv Uko kikor rid pomivam posodo in pospravljam sUnovanje; aH pa mogoč«* m. žrtvujejo Stotianči. ne, milijoni žena avojlh poslednjih moči, Ha grozoviti mot ob svojem povrat* ku najde doma vse v redu11 Tisoči žena. ki m dosti šibkejAi od mene, ae mučijo s pranjem in vlačijo pr«*mog it drvarnice; sli wj mir tudi moja lena vse to dela, jas naj pa med tem sedim ni zofl in gledim? Z veseljem se zmerom lotim deli, celo s perilom sem kmslu gotov, premog nosim in Uko povričim dolg, ki ga moftki dolgujemo ženskam za vse brezsmiselno ponižanje, ki smo jim ga prizadejali in ki jim ga prizadevajo možje mnogih narodov še dandanes. Pri KiUjcih je ženska navadna sužnja. katero lahko vsak zadavi, (pri tem se je pomembno smeh-UaJ) in jaz. moški, ki ve. kaj ao vse ženske pretrpele, mj se ara-mlijem hoditi ni trg kupovit, zakuriti, pripraviti kosilo, to ali ono skuhati? Ali pa morda miilite, da bom kakor kak Indijanec Ael na lov, se vrnil k po-grnjeni mizi. mandral ženo-sužnjo z nogami in jo prodal naprej. če mi všeč? (8pet ne je prijazno na smohnil.) Zares prav rad nadomeščam svojo ženo in s temi uslugami odplačujem staro moške dogove. Pravite, da me pretepa? Kaj so delali sUri Germani s svojimi ženami? S paa- prlčne padati po njej. Nič ne gleda, kam prileti, simo udrihi In vpije: Ti bom že pokizal. kdo je tu gospodar, kdo bo koga kam pošiljal, to ti bom izbil iz glave!" Gospod Solivar se Je ob tej priliki znašel v Ukl ekstazi, da Je pozabil povedati, če ga njegove žena res Upe. Ko smo gi opomnili, se Je Ukoj zivedel in nadaljeval: "Ce me preUpa, vprašata? V primeri t milijardami udarev. ki padajo in so v vseh časih padali po ženskih plečih, temu nikakor ne morem reči pretepanja. Ne, to ni pretepanja, to je nagajivoet, norčava nagajivoat mačk«-, ki brez slabega namena praska. In to vprašujete, go- skuhana jed ne bol'^"*ŽtV"* m™ ^ *» ie nrH»no n. ? predmete? Ona rabi razma-•e je prijazno na- ht fihjinja CiVobo-i|A m h kosrčnega predsodks, da jI pripada mesto v kuhinji, pri štedilniku. vi ps trdiU, da meče vame lonce Pravite, da jo je ališati iz kuhinje. V^kaUri kuhinji pa Jlmi biči so Jih p^ii. Tn k» ** ^ rMbl* delajo ruski mužiki? Žrne pre-1 7T , _ Upajo, da Je veselje. (Zmago- .,, r*kAl ^ "»olknil In sa- »lav no »e je zasmejal.) Ce nw U "voj «M»vor: "Sicer pa. »ena reče eno samo be»edo, le r»j*l o čem drugem, jo nabije na mrtvo ime." Ves se je razvnel: "Nobene I »esede mU ne sme reči, da, če Xato torej nismo več govorili o tem. zakaj sleherni ismftd nas Je vedel, kako je s stvarjo in ks- ko bi nam na nadaljnja vpraša- glOBTETK pravite? Turški sulUni in begi j so dali zadav iti tisoče in tisoče j odalisk, če pa mene moja žena malce prime za vrat, tedaj že vsi govorijo, da me davi. Da me dostikrat vrže na hodnik? Gospoda moja, ali naj mar zmerom tičim v kuhinji ali v sobi? Ali naj ves svoj prosti čas pre-bljem v kuhinjski vročini, v dimu in sopari? Vedeli smo, da bi nam z ena kim dobrodušnim nasmehom pojasnil, zakaj ne sme kaditi. Ali naj s smrdečim dimom pipe ali ostrim vonjem cigare uniči aro-mo cigaret, ki jih kidi njegovi ženi? Kako smo se začudili, ko je nekega dne planil v kavarno in nam mračno sporočil, da se bo dal ločiti od svoje žene in enkrat za vselej napravil konec. Ogovoril je o tem, da se ne bo več vrnil domov in da bo dotlej, dokler ju sodišče ne bo ločilo, stanoval kje drugje. Najel si bo sobo in do sodne odločitve lepo v miru čakal. Zaman smo silili vanj in ga prosili, naj nam pojasni, čemu se hoče prav za prav ločiti: "Tega ne boste nikoli razumeli," je dejal i solzami v očeh. "Tako rad sem jo imel, bila je zame božansko bitje. Toda domov se ne vrnem več. Ko se bo vrnila s sprehoda bo našla stanovanje prazno. Moja uboga I žena, ločiti se moram od nje, če-[prav ml srce poka. In vendar moram to napraviti!" Izpočetka smo miilili, da je znorel, šele ko nas je povsem mirno pričel izpriševiti, kiko se je prav za prav treba ločiti, I smo se prepričali, da je z njim v tem pogledu vse v redu. "Najprej morate iti k odvetniku in mu povedati vzroke, ki |so vas prisilili k ločitvi; odvetnik bo potem napisal prošnjo za ločitev in jo oddal sodišču." "Razumem," je ihtel gospod | Solivar, "ah, moja uboga žena, kdo bi si bil.mislil, da jo bo na stara leta doletelo kaj Ukega, toda ne morem pomagati, domov se ne vrnem več." Sedel je tir, glavo je zaril med dlani in Urnal dalje: "Jaz sem kriv, samo jiz sem kriv, stra*-no!" POSEBEN POLETNI IZLET JUGOSLAVIJO NA NAJHITREJŠEM EK8PRE8NBM PARNIKU CUNARD LINE / cmpfafc ta New Y«rka f / preko Cberbourzs ^24. JUNUA i ocbnia n4lws Mr. M. Ekerovkha, ur Mimika Oaaarje yorikega arada, ki Bil je Uko obupan, da se nam je zasmilil, govoril je Uko zagonetno in zmedeno, da smo ga še tem bolj pomilovali. "Gospoda moja," je dejal, ko je spet dvignil glavo, "Če ne bi bilo tiste usodne ure, ki me je spravila v nesrečo, bi s svojo ženo lahko še dolga leU živel v miru, sreči in zadovoljstvu. Moja nesrečna strast, uboga žena, kaj si morala doživeti!" Bridko je jokal. Prosili smo ga, naj nam zaupa svojo bolečino, mogoče bomo našli kak drug izhod in ne bo treba ločitve. "To je strašno, moram se ločiti, gospoda moja, nič ne pomaga, domov se ne vrnem več. U-boga Bianka! Gospoda moja, Bianko je povozil avtomobil!" Obrisal si je solze: "MoJa nesrečna žena jo je Uko ljubila. Tako lepa psica je bila, čeprav so ji v vsej okolici pravili: be-štija. Danes popoldne se je moja žena odpravljal na izpre-hod 1n dejala: "Otokar, danes te ne bom zaklenila noter, zakaj po končanem pomivanju posode moraš peljati Bianko na iz-prehod." — Pomil sem torej posodo, da popravim krivico, ki smo jo prizadejali ženskam, in potem šel z Bianko ven. Zunaj pa me je prevzela tisU prekle-U kadilska strast. Stopil sem v sosedno trafiko, Bianko pa sem osUvil zunaj. Komaj pa sem si pričel izbirati cigare, sem za-čul presunljiv krik. Planil sem iz trafike in ugledal Bianko, ki je v mlaki krvi ležala sredi ceste, obdana od kopice zijal. Med tem ko sem se dal premagati svoji strasti, jo je povozil avtomobil. Vzel sem BUnko, jo od- delo iSče Ženska srednje sUrosti. Rada bi dobila delo bodisi na farmi, ali kjerkoli drugje. Kdor ima kakšno delo, naj piše na naalov: SLUZ KINJA, 2667 S. Lawndale Ave„ Chicago, m—(Adv.) BREZPLAČNI JUGOSLOVANSKI POTNI LISTI IN VIZE ZA IZLETNIKE NA PARNIKU MAURETANIA, 24. JUNIJA Jugoslovanska vlada je podaljšala rok za izdajanje brezplačnih potnih listov in viz vsem članom Jugoslav American Tour-ist kluba, z izletom, katerega vodi Mr. J. B. Mihaljevic iz Cle-velanda, Ohio, na parniku Mau-retania, ki odpluje 24. junija. Povrhu tega so jugoslovanske železnice znižale za 50% vozne listke vsem udeležencem tega izleU. Vse prošnje za brezplačne potne liste, kakor tu. va vrgel na tračnice proge št 4. O slučaju so mnogo razpravi ljali in splošno mnenje je, da nesrečni mož ni odgovoren za svoja dejanja. (B. Z.) POHIŠTVO NA PRODAJ Mah. pisalna miza in trije stoli—|15.00. Davenport miza — $2.60. Mah. Ujniška pisalna miza $15.00. Omara za obleko $4.00. Dinette oprava — $6.00. Sofira-jia stolica $4.00. Dnevna postelja $6.00. Svetilka $1.00. Oglasite se osebno na: 6457 CotUge Grove Ave., Chicago.—(Adv.) OGLAS - Slovenec, farmar, se Želim seznaniti z dekletom ali vdovo v sUrosti od 90 do 40 let in z ne več kot enim otrokom. Cfe katero veseli imeti svoj dom in misli resno, naj se prijavi na naslov: SAMBC, J. J., 2667 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. —Adv'L TURISTIČNA SEZONA NA JUGOSLOVANSKEM JADRANU Letna sezona turizma iz Amerike na plavera Jadranu je sedaj v največjem razvoju. Direktna vožnja s hitrimi in modernimi parniki Cosulich proge, is New York v Dubrovnik, nudi turistom najidealnejio pot v pogledu najlepših prizorov poedinih delov sveta. Na Uke prizore naleti potnik, kakor hitro preplove Atlantski ocean, in zaide v evropska pristanišča na obali Sredozemskega morja, pa vseskozi do Grufta in Dubrovnika. V ta namen odpluje parnik "Vulcania" iz New Torka dne 24. ujnija. Kadar si turisti ogledajo vse kra so te zgodovinskega Dubrovnika, bi ne smeli opustiti lepe prilike, da se s železnico odpeljejo iz gruškega pristanišča naravnost v Sarajevo. Sarajevo je mesto na svetu, kjer se najočitneje izraža sapadna in vzhodna kultura. Nekdanja naselbi na Kotromanoviča z Vrhbosno vred je leta 1440 padla pod turško oblast, pod kateo je ostala vae do 1. 1878, ko je Avstro-Ogerska okupirala Bosno in Hercegovino, in jo L 1908 priključila k monarhiji. Po svoji vnanjosti Je Sarajevo orientalsko mesto; božanske hiše, spomeniki, pokopališča, na stotin dšamij, minaretov, gostilnic, itd., toda ob obali Miljačke Je koneertrirano novo mesto s modernimi kavarnami, hoteli, isloi-bami, in ulicami zapadnega mesta. Zelo zanimivi za turiste so tudi Muslimani, ki se mnogo bolj d rte starih navad, kot pa njih verski bratje v Turčiji, in njih šene, ki še danes zakrivajo svoja Iioa. —(Adv.) Ako zgubljate težo ali moč Uubm U*. »II moli. ...b v^Jt. Mrr; •. ■ j, Agencija 1664 Blue Island Ave., Chicago. Telefon: Canal 1223 SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja btoJ« pnbHkmdj« la k posebno list Progreta sa koristi« ter potrebno afitadjo svojih drafttev la članstva In sa props-ffando sto jih Idej. Nikakor po m sa propagando drugih pod- ganizadja Ima običajno svoja ToraJ agftatorlfoi dopM la —naafla dragih podpornih ia a jih draitev asj so ao pošiljajo lista Prosvet* AH ste i« naroČili Prosveto ali Mladinski Hat svojemu prijatelju aH sorodnika v domovino? To je odiai dar trajne vrednosti, Id ga sa mal denar lahko pošljete svojcem v domovino. POTEM KO STE I ve, Itaka ae |t trato brigad sa potalke. da )• ajievi pa-tavanje aa vodi ia aa topaess Petaiki bedo zapasUH Pariz aa p seska.« vlaka, ki tfk to ravnal v JagealavtK Vsi vozni listki znižanj 20% CUNARD LINE 244 Na MICHHiAlf JkVR. CHICAOO. ILU H p. vtn