GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 13 — Leto III. Murska Sobota, 5. aprila 1951 Cena 3 din 7. april dan mednarodne zdravstvene organizacije Leta 1948 je bila ustanovljena svetovna zdravstvena organizacija, katera pa ima namen, da združi vse narode sveta v borbo proti boleznim za okrepitev, ohranitev in za napredek zdravja vseh narodov. Član svetovne organizacije je med ostalimi 74 državami tudi Jugoslavija, Sedež organizacije je v Ženevi. Letos 7. aprila bo proslavilo mednarodni dan zdravstva vse ljudstvo sveta z geslom: »Zdravje našim otrokom in otrokom vsega sveta!« Razumljivo je, da se bo pri tej proslavi posvetila največja pozornost zdravstvenemu varstvu matere in otroka. Na dan zdravstva se bodo vršila o tem razna predavanja po vaseh, šolah in ustanovah. Še posebna pozornost pa se polaga negi, prehrani in vzgoji malega otroka. Vršile se bodo tudi razne akcije v korist zdravja prebivalstva kot n. pr.: čistoča po mestu in vasi, boljša kakovost hrane itd. Delo bo slonelo pre dvsem na zdravstvenih delavcih, posebno na zdravstvenih delavcih po posvetovalnicah za matere in otroka, nato na AFŽ, OF, RK, sindikatih in šolah. Gasilec - čuvar ljudskega imetja IZ SOBOŠKE GASILSKE SKUPŠČINE Pred kratkim se je vršila v Soboti gasilska skupščina, katere se je udeležilo 149 delegatov vaških društev. Kljub slabemu vremenu so prišli in zvesto poslušali svoje voditelje, ki so jim poročali o delu gasilstva v murskosoboškem okraju. Gasilstvo mursko-soboškega okraja, ki je najmočnejša množična organizacija v Prekmurju, je številčno tudi najmočnejša gasilska organizacija v vsej Sloveniji. šteje okrog 3000 gasilcev — med njimi 150 žena, ki so vključeni v 119 gasilskih čet. Žene-gasilke delajo v dvajsetih oddelkih, tudi pionirske oddelke pa imajo gasilci v Martjancih in Tešanovcih. V preteklem letu so gasilci sodelovali pri 58 požarih, kjer so preprečili za 11,725.000 dinarjev materialne škode. Štirje gasilci so se pri upravljanju svojih dolžnosti ponesrečili, poleg petih nečlanov. Trije izmed njih so žrtvovali svoja življenja na pogoriščih, kjer so reševali ljudsko imetje. Tem tovarišem so se gasilci dostojno poklonili. Veliko skrb so lan! gasilci polagali predvsem izpolnjevanju svojega strokovnega znanja. Gasilske čete so izvedle 1055 vaj z orodjem z okrog 18.000 člani in 986 redovnih vaj kjer je sodelovalo prav toliko članov In članic. Priredili so tudi 495 strokovnih predavanj katerih se je udeležilo preko 7500 gasilcev. Gasilci niso mirovali, ko je šlo za frontne akcije. S sodelovanjem so pri skočili na pomoč. Tako je pri spomladanskih gozdnih delih sodelovalo 809 gasilcev, v H. ljudsko posojilo pa so vplačali preko dva milijona dinarjev. Pri volitvah so bili gasilci med ranimi volivci. Svojo volilno dolžnost so vsikdar opravili v zgodnjih jutranjih urah. Tudi nekaj kulturnih prireditev znajo našteti. Lahko bi jih bilo še več, če bi ponekod odpravili razdvojenost, ki je kalila sožitno delo gasilcev s kulturnoumetniškimi društvi. Preveč gasilskih prireditev je bilo zabavnega značaja, premalo pa z dobrimi programi. Gasilci so pomagali tudi pri raznih javnih delih, in sicer pri gradnji gasilskih in zadružnih domov v Tednu cest in pri popravilu krajevnih mostov, Skupno so opravili preko 42.000 prostovoljnih ur v Vrednosti 700.000 dinarjev. V OF in ostale množične organizacije je vključenih 80°/o gasilcev. Zdaj pa še par besed o skupnih ob- veznostih. Pogovor, ki se je sukal okoli letošnjega dela — je privedel delegate do sklepnih zaključkov. Tako bodo poskrbeli za povezavo gasilske sanitetne službe s KO, RK in PAZ, ki dobivata v današnjem mednarodnem položaja poseben pomen. Ne bodo pozabili na strokovno izobrazbo gasilskega članstva, kateremu je namenjeno več strokovnih tečajev. Razgledani gasilci bodo povabljeni v desetarske tečaje. Veliko važnost so posvetili povezavi z množičnimi organizacijami. Gledali bodo, da bo vsak gasilec dober član Fronte. Že v prihodnih mesecih se bodo pripravili na gasilski dan, kjer jih čakajo nastopi v tekmovanju in na ljudskem odru. Pomagali bodo pri gradnji soboškega gasilskega doma, tekmovanje v počastitev 10 obletnice OF pa bodo gasilci do kraja izvedli. Sekretar republiške Gasilske zveze je izročil pohvalne diplome 15 najzaslužnejšim gasilcem, ki so po novih predpisih postali gasilski častniki. Na konca, svojega zborovanja so delegati poslali pozdravni resoluciji CK KPS in GZ LRS v Ljubljano. Gasilci mursko - soboškega okraja so pomagali, kjer so le mogli Preko 800 gasilcev se je udeležilo spomladanskih del v gozdnih brigadah. V Babincih se žene zanimajo gasilstvo Po občnem zboru gasilskega društva V Noršincih se, je upravni odbor resno lotil dela. Posebno se je dvignila disciplina pri gasilski četi v Babincih, katera je še lani zaostajala za noršinsko. V četi so ustanovili žensko mladinsko skupino z enajstimi člani. V Noršincih pa obstoja ženska ekipa od lanskega leta. Obe skupini sta pri delu marljivi in sta upravičili pričakovanja. Noršinčani so sklenili, da si preuredijo vojaški avtomobil, ki je ležal med starim železjem. Poveljnik Štih Franjo je preskrbel za kredit, pomagali pa so jim delavci Avto-prometa iz Ljutomera, ki so pri nadurnem delu popravili stari kamion in ga preuredili v gasilskega. Četa v Noršincih je izvedla, tečaj za izprašane gasilce, ki so tudi uspešno opravili izpite. Kasneje pa se je to zgodilo v Babincih. Tam je vodil tečaj Nemec Martin, ki je obiskal 10-dnevni desetarski tečaj v Ljutomeru. Kaj so pa Noršinčani mislili, da niso poslali na tečaj svojega zastopnika? Naj nikar ne mislijo, da jim izvežbani desetarji niso potrebni. Pri strokovni vzgoji so letos Babinčani boljši. Njihov človek Dobranjščak Franc jim bo lahko pomagal, ko se vrne iz častniške šole. Vsi gasilci pričakujejo, da jih. bo Dobranjščak dobro vodil kot bodoči sektorski poveljnik. Babinčani so letos opravili 160 prostovoljnih ur pri popravilu pešpoti proti Ljutomeru. Upravni odbor društva se redno sestaja. Vsi odborniki se sej redno udeležujejo, izjema je le pri noršinskem poveljniku Štihu. Po letošnjem občnem zboru so imeli tri odborove seje, ki se jih Štih ni udeležil. Na tretjo sejo je prišel z dveurno zamudo. Na srečo je bila seja vsikdar sklepčna, dasiravno ni bilo Štiha. Na četrto redno sejo so ga dvakrat povabili. Ni prišel mednje. Člani ga nič kaj lepo ne gledajo. Ni čuda! Kot sektorski poveljnik naj bi jim bil za zgled v celotnem gasilskem delu. Tudi upravni odbor društva pričakuje, da se bo že enkrat poboljšal. kos. Apaški frontovci so obračunali z ljudskim sovražnikom... Na dan volitev v Ljudsko skupščino so doživeli Apački frontovci pomemben dogodek. Gospodinja Karasova si je tokrat potegnila krinko iz obraza. Frontovci so jo dokončno spoznali, da je sovražnici pridobitev naše narodno osvobodilne borbe. Zdaj pa k stvari! Tistega jutra je. Karasova prignala kozo na volišče in jo na poziv volilne komisije ni hotela odstraniti. Pred vrati volišča se je norčevala in govorila, da bodo tokrat volile koze... Karasova družina je dobila v Apačah zemljo, dodeljeno od komisije za agrarno reformo. Hišni gospodar Janez Karaš je bil v službi na KLO v Apačah, kjer je samovoljno popravljal že sprejete predpise obveznih oddaj na škodo malih ljudi. Zaradi samovolje so ga volivci »odpihali« iz službice... Ni mu bilo dovolj ! Na čelu svoje družine je vsakokrat demonstrativno volil v »črno« skrinjico, kar je storila tudi ostala družina... Karasova družina je gnusno osramotila 18. marec, praznik vsega slovenskega ljudstva, ki je tega dne dalo sodbo o svoji oblasti. Ljudstvo iz Apač ni moglo preboleti sramote, ki jo je povzročila ničvredna Karasova družina. Takoj po incidentu so se zbrali Apaški frontovci, ki so rekli svojo besedo: »Vzemimo jim zemljo, ker niso vredni, da bi jo v Apačah teptali. Njihova volja je zmagala 27. marca, ko so naložili družino z inventarjem na zadružni traktor in jo izgnali iz Apač. Ta ljudska volja je bila zapisana na velikem transparentu, ki so ga pritrdili na traktor: »Ljudstvo samo obračuna s svojimi sovražniki.« Tako je Karasom za vedno prekrižano, da bi še naprej izkoriščali gostoljubnost oblasti, ki so jo vedno sovražili in grdili. Apačani pa se ne strinjajo s tov. Dr. Slavkom Jancem, odvetnikom iz Ljutomera. Kot advokat se ni samo zavzel za ljudske sovražnike, marveč je vložil protest proti odvzemu zemlje ta je v svoji vlogi, naslovljeni na ministrstvo za kmetijstvo imenoval Karasa kot steber slovanstva na severni meji. Frontovci ga vprašajo: »Ali imajo zadnji dogodki, kaj skupnega s slovanstvom?«. Oni razumejo pod tem pojmom povsem nekaj drugega. Po »njihovem« je vsak pošten državljan drugače izvršil svojo volilno dolžnost, kot pa so storili njegovi varovanci. Ljutomerski opekarji so že tretjič prejeli prehodno zastavico Blizu 400 delavcev ljutomerskih opekarn se je lani krepko potegovalo za predčasno izvršitev letnega plana. Njihova borba ni bila zastonj. Že nekaj dni pred dnevom Republike so sporočili, da so zaobljubo na Čistem. Tokrat so vložili zadnje komade surove opeke peči. ki so poslednjikrat zagorele za lanski plan. Ljutomerski opekarji so lani izdelali preko 1,300.000 opeke več, kot pa jim je naložil letni proizvodni načrt. Znižali so neupravičene izostanke na 0,6 odstotkov, izboljšali pa so tudi kakovost svojih izdelkov. Lani ni prejelo podjetje nobene pritožbe od podjetij, ki so gradila z njihovo opeko. Proizvodne uspehe so dosegli z dobro organizacije dela in postopno mehanizacijo vseh štirih obratov. V podjetja dela 339 udarnikov. Kolektiv si je že tretjič priboril prehodno zastavico VLRS, katero si bo obdržal v trajno last. Še pred začetkom delovne sezone pa si bodo delavci razdelili dobljeno nagrado 80 tisoč. D-ca Delavsko gimnazijo v Ljutomeru obiskuje premalo delavcev V januarju letošnjega: leta je pričel pouk na delavski gimnaziji v Ljutomeru, ki je bila ustanovljena na pobudo političnih organizacij. I. razred obiskuje preko 25 ljudi, predvsem uslužbencev okrajnega ljudskega odbora in notranje uprave. Tečajniki so zadovoljni z domačimi predavatelji iz redne gimnazije, ki jim posredujejo mnogo koristnega znanja za bodoče življenje. Med vpisniki je vse premalo delavcev in nameščencev ljutomerskih in bližnjih podjetij, katerim je delavska gimnazija pravzaprav namenjena. Po dosedanji udeležbi (med. obiskovalci ni nobenega delavca iz produkcije) je sklepati, da se delavski sveti, predvsem pa sindikalne organizacije ne zanimajo za vzgojo svojih članov. Upravljanje podjetij po delovnih kolektivih zahteva mnogo razgledanih ljudi, ki bodo znali voditi gospodarstvo v podjetju. Zato naj v bodoče sindikalne podružnice spremenijo svoj odnos do vzgojnega dela med članstvom. Obisk gimnazijskega pouka je potreben predvsem onim delavcem, ki so prevedeni v višje strokovne nazive. -r- V soboto zvečer t. j. pojutrišnjem ob 20. uri priredi RADIO MARIBOR v Murski Soboti koncert instrumentalne in vokalne glasbe, na katerem bodo sodelovali: mali radijski orkester pod vodstvom Danila Kranjca, ki bo izvajal lahko orkestralno in zabavno glasbo; pester spored slovenskih narodnih pa bodo izvajali: Planinski oktet, tercet »Tri Polonce« in baritonist mariborske opere, Vlado Dolničar. S harmoniko bo spremljal tercet in solista Vinko Drčar, za napovedovanje pa bo skrbel Član SNG v Mariboru, Hugo Florjančič. Koncert bo v telovadnici nove gimnazije. Sobočani se tega koncerta veselimo in izražamo upanje, da nas bodo radijski gostje s svojim izvajanjem zadovoljili, obenem pa bomo ob tej priložnosti tudi spoznali ljudi, ki jih v oddajah slovenskega radia vedno z veseljem poslušamo. Zbudili so se križevski gasilci V lanskem letu se križevski gasilci niso mogli pohvaliti z večjimi uspehi. Njihovo društvo ima kar tri gasilske Čete. Na lanskih sektorskih tekmah sta se pokazali le dve. Pri njunih članih smo videli, da so dokaj izurjeni gasilci, toda od njih smo pričakovali več. Pa društveni sestanki, kako so bili slabo obiskani. Ponavadi je prišlo le par članov, čeprav je vedrilo v društvu 68 gasilcev. Na letošnjem zboru so se zbrali v gostilni KLO, kjer so volili nov društveni odbor. Posebna soba je bila premajhna. Njihov okrajni poveljnik tov. Blagovič se je kar začudil, ko je zagledal pred seboj množico križevskih gasilcev. Zdelo se mu je nenavadno, da je prišlo toliko ljudi. Zadovoljen jim je povedal par bodrilnih besedi. Zdaj pa volitve! Za predsednika so izbrali tov. Kranerja, za poveljnika pa Skuhala Mirka. V odboru so odkazali mesto najzaslužnejšim gasilcem, za katere vedo, da jih bodo pošteno vodili. Po zboru pa na delo. Niso zaspali, kot je to. ponavadi pri novoizvoljenih vodstvih. Mladino so povabili v svoje čete. Rada se jim je odzvala in jim povečala število gasilskega članstva. Danes lahko dajo raport: »V društvu imamo 114 aktivnih in zaslužnih članov«. »Mar je to dovolj?« Tako se sprašujejo člani upravnega odbora, ki z uspehom še niso zadovoljni. Več žena si želi, da bi postale njihove dobre tovarišice. Med prvimi v okraju so Križevčani poravnali društveno članarino in jo nakazali okrajni Zvezi. Ogenj ni mogoče dobro gasiti, če je gasilec neizurjen človek. To Križevčani dobro vedo. Na desetarski tečaj v Ljutomeru so poslali kar pet tovarišev, ki so se vrnili v društvo z dobrimi učnimi uspehi, a kar je najvažnejše: prišli so s koristnim znanjem, ki ga bodo posredovali svojim članom. Skuhala Mirko in Stric Mirko sta postala odličnjaka. Sedaj presajajo znanje v prakso, ko na četnih tečajih pripravljajo člane, da bodo v doglednem času dobili pričakovani naziv »izprašani gasilec«. Poveljnik Topolnik nam je zagotovil, da se Križevčani ne bodo zlahka dali sosednjim četam. Kmečkim gasilcem se je pridružila industrijska gasilska četa iz borečke opekarne, ki je prinesla v društvo novo življenje in dobro tovarištvo. Društvo iz dneva v dan napreduje in pomaga IZUD, kjer se gasilci vzgajajo na ljudskem odru. Tudi sodelovanje z drugimi množičnimi organizacijami so zapisali v svoje delovne obveznosti. Letos postajajo resen tekmec ostalim društvom ljutomerskega okraja, ki se bodo spomladi znašla na sektorskih tekmovanjih. Križevško društvo bo usposobilo moško, gensko in mladinsko skupino, ki se bodo pomerile z drugimi enotami za časten naziv »sektorskega gasilskega prvaka«. —rih VSEM NAROČNIKOM! Naročnike, ki še niso poravnali naročnino za leto 1951 opozarjamo, da to nemudoma store! Na položnico (ki se dobi na vsaki pošti) naj se vpiše naša nova bančna številka 641-903-322. — Naročnina za vse leto znaša 130 din. UPRAVA V nedeljo, dne 8. aprila 1951 prvenstvena mladinska nogometna tekma »ŽELEZNIČAR«:»MURA« (Maribor) Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 5. aprila 1951 Kdo se lahko meri z motovskimi gasilci ? Gasilcev na Moti po številu ni mnogo. So pa ti toliko bolj žilavi v vsakodnevnem delu. Že nekdaj so njihovi predniki in očetje veljali za dobre gasilce. Pokojni Rajh je ustanovil prvo gasilsko četo. To je bilo nekako pred šestdesetimi leti, ko se je v obmurskih vaseh prebujalo gasilstvo. V bivši Jugoslaviji se je njihova četa marsikje odrezala in odnesla prva tekmovalna mesta. O preteklih uspehih govorijo pohvale in diplome, ki krasijo stene njihovega gasilskega doma. Mučna okupacije je povzročila »gasilsko« zatišje. Motovčani se niso udinjali okupatorjevim komisarjem, ki so vodili takratno gasilstvo. Njihova ročna brizgalna je čakala mladih rok, ki so šele lani prav v živo zagrabile... Že lani smo videli na sektorskem in okrajnem tekmovanju motovške gasilce, ki so znali urno uporabljati gasilsko orodje. To je pravzaprav za gasilca najvažnejše! Obvladati gasilsko tehniko, spoznati vzroke požarov in ob »napadu« kar najprej stopiti v akcijo — to so najglavnejše in nič lahke naloge dobrega gasilca ali čete. V tem vidijo naši ljudje gasilsko sposobnost. Motovčani vedo, da brez teorije ni dobre prakse. Redno prihajajo na vežbe, kjer se vzgajajo v dobre gasilce. Ustavljajo se pri vsakem gibu in ga tudi teoretično objasnijo in opišejo. Združili so teorijo s prakso, kar jim je doslej prineslo nepričakovane uspehe. Zbirajo se fantje in dekleta, povečini mladi ljudje, ki so v lanskem letu prvič pokazali svoj o gasilsko sposobnost. Najsi gre za 14-člansko moško skupino ali pa skupino 13 gasilk; pri obeh ne manjka dobre volje in pripravljenosti, ki je lastna ljudskemu gasilcu. V to mlado gasilsko družino prodira napredna miselnost, ki jo giblje naprej k novim oblikam gasilskega dela. Na njihovih organizacijskih sestankih je možno slišati besede o notranjem in zunanjem položaju, ki jih posebno zanima. Nočejo ostati v starih mejah »gasilstva«, ki je bilo nekdaj le privesek vaških bogatcev. Hoditi po starem »kopitu« pomeni toliko, kot zaostajati za množicami. No, tega pa motovški gasilci niso vredni. S prebiranjem »Gasilca« in rednimi političnimi pregledi dohajajo živahno politično življenje v naši domovini. Pred kratkim so pričeli s kultumoprosvetnim delom. Vadijo veseloigro v treh dejanjih »Tisoč vozlov«. To je šele začetek, iz katerega si obetajo mnogo mikavnega nadaljevanja. Gasilci so najbolj močna organizacija na vasi, ki pomaga tudi ostalim množičnim organizacijam. Tega sodelovanja na Moti ne manjka. Gasilci so pomagali pri oživitvi mladinske organizacije, vsi pa kot člani Fronte tekmujejo v čast 10. obletnice OF. Posebno dobro vedo za Rdeči križ, ki so mu zvesti pomočniki, kakor tudi za organizacijo PLZ. Med igralci »Revčka Andrejčka« je večina gasilcev, ki se znajo zasukati na ljudskem odru. Tudi dobri telovadci so. Skoraj vsi moški zahajajo v cvenski zadružni dom, kjer si na odru utrjujejo mišice in telo. Dobri telovadci morajo biti tudi gibčni gasilci, sposobni, da vsak čas stopijo v akcijo proti požaru... Pa ob večjih zborovanjih in prireditvah? Zberejo se skupaj pred gasilskim domom in jo v »stroju« mahnejo na zborno mesto. Pravijo, da so to obenem pešadijske vaje. Gotovo pa so jih vesele frontne organizacije, ki vidijo v njih svoje pridne pomočnike... Rekli smo že, da tekmujejo. Najlaže bomo v par številkah prikazali, kaj pravzaprav delajo in v čem tekmujejo. Prvo bi lahko povedali, da so imeli v letošnjem letu 13 šolskih in 2 mokri vaji za člane in eno vajo na orodju za mladinke. Izven organizacije so opravili 500 prostovoljnih udarniških ur. Skupaj s frontno organizacijo so dva dni popravljali cesto proti murskemu brodu, ki je sedaj sposobna za promet. Ustavili se tudi ob skromni ročni brizgalni, ki so jo do zadnjega delčka očistili in pripravili za spomladansko sezono. Pri tem delu so zapisali preko 100 delovnih ur. Po pravici včasih malo potarnajo, češ, da se nanje le malokdo spomni. Največkrat hvalijo le Cvenčane za ta ali oni uspeh, pozabljajo pa na vaščane Mote, ki so k tem uspehom največ pripomogli. Tako je pri telovadnem društvu IZUD in pri vsem vaškem delu. »Se bomo pa zdaj postavili na vse štiri noge,« mi je ob slovesu zagotovil poveljnik Prelog. Mislil je na sobotno tekmovanje v Ljubljani, kjer so se borili za republiško zastavico. Na nedavnem oblastnem tekmovanju so častno zastopali gasilstvo ljutomerskega okraja, saj so bili v III. kategoriji na prvem mestu. To je zasluga vseh gasilcev iz Mote, ki so že doslej pokazali, da so vredni ljudski gasilci, pripravljeni čuvarji ljudske imovine kmečkega prebivalstva naših obmurskih krajev. Motovški gasilci se pridno vadijo Gasilske vaje v Mariboru Kje so vzroki nazadovanja svinjegojstva v Obmurju? V nižinskih predelih soboškega in ljutomerskega okraja je bilo pred vojno mnogo naprednih živinorejcev, ki so imeli moderno zgrajene svinjake s polno zasedbo prašičev. Svinjereja je bila takrat takoj za govejerejo,, kot razvita panoga kmetijstva v obmurskih krajih. Mnogi živinorejci se premalo zavedajo današnjih potreb po živalskih proizvodih. Ali je našim kmetovalcem težko doumeti, da jim svinjereja prinaša največje koristi ob razmeroma nizkih proizvodnih stroških? To se je kmet lahko prepričal v bivši Jugoslaviji, ko je moral odprodati mnogo prašičev, da je plačal davke in druge terjatve. Danes se ne more nihče izgovarjati, na odkupe, češ, da je zato nizki stalež prašičev pri posameznih gospodarstvih. Posledica nizkega staleža so po vojni nastopajoče kužne bolezni, ki jim vsled pomanjkanja zaščitnih sredstev nismo bili kos. Tudi živinorejci se proti njim niso borili s pravimi sredstvi, predvsem s preprečevanjem širših okužb. Eden glavnih vzrokov je stalna nevarnost degeneracije, kot posledice parjenja sorodstva. Predvsem zaradi tega pada stalež svinj po naših svinjakih. Kmetijske delovne zadruge imajo pogoje za napredek v živinoreji. Bolj množično naj bi pristopale k farmski reji prašičev, več pažnje naj bi posvečale njihovi koncentraciji, rednemu pripuščanju plemenskih svinj in splošni čistoči svinjakov. To so bistvene stvari, ki vplivajo na uspehe v zadružni svinjereji. Bojazen pred degeneracijo nam ni več potrebna. Ljudska oblast daje težke devize za nabavo dobrih plemenjakov iz inozemstva. Uvožene plemenjake vzgajajo 'državna posestva, katerih zarod priteka v KDZ in na privatna gospodarstva. Plemenjake navadno dodeljujejo kmetovalcem poverjeništva za kmetijstvo pri OLO, ki pa jih mora v številnih primerih vsiljevati kmetovalcem, da jih vzamejo v rejo. Prav tu se opaža nezavednost nekaterih živinorejcev, ki nočejo pripoznati važnosti osvežitve krvi. Napak bi bilo trditi, da so vzrok padanju svinjereje razne bolezni, ki se danes množično več ne pojavljajo. Treba je odločneje pristopiti k selekciji svinj, k povečanju setve okopa-vinskih kultur in metuljnic. Zadruge naj se intenzivneje pobrigajo za rejo plemenjakov in plemenskih samic, ki se jim nudijo na razpolago. S povečanjem staleža svinj bomo prišli do potrebnega mesa in maščob, ki so danes zelo potrebne v prehrani delovnega ljudstva. Sl. Res, lepo je biti gasilec ll. marca je bilo. Poveljniku gasilske čete is Cvena, Sabotinu, se je zazdelo, da bi bilo lepo, če bi jo mahnil z gasilskim avtom proti Razkrižju. Poiskal je vzrok za nepotrebno potovanje. V Stročji vasi se je tistega dne pripetila prometna nesreča, ki je zvabila Sabotinove ljudi... Nesreča ni dosti potrebovala cvenske gasilske pomoči. Toda kaj hočeš! Voziti se je prav lepo, in Sabotinovi ljudje so jo mahnili preko Razkrižja v Stročjo vas. Poprej so doma zmetali iz gasilskega avta vse cevi in gasilske priprave. Hoteli so se »udobno« peljati. Kaj jim je bilo mar, če so zapravljali društveno gorivo, ki ga je danes težko dobiti. Pozabili so na »gasilsko« pripravljenost, in bi jih morebitni požar našel brez gasilskega orodja in cevi... Takšni so torej rezultati njihovega »sprehoda«. Zvečer se Je poveljniku Sabotinu zopet nekaj zahotelo. »Privatno« se je odpeljal k večernemu vlaku na ljutomersko postajo. Ob pol 8. uri je odbrzel vlak s Sabotinom... Več se ni zgodilo! Cvenški gasilci pravijo, da je dovolj, če se je spozabil nad ljudsko imovino, v tem primeru nad društvenim avtom in bencinom, ki ju je neopravičeno uporabljal... »Kako lepo bi bilo, če bi se lahko vsak vozil, kakor to dela naš poveljnik,« pravijo cvenski gasilci. Ni jim všeč poveljnikova samovolja. Tudi njihovi sosedje iz Mote ga kritizirajo. Zakaj ga ne bi? Dan poprej je moralo, 12 motoških gasilcev peš v Ljutomer na večerni vlak, s katerim so odpotovali v Maribor na pokrajinsko gasilsko tekmovanje. Prav tistega dne, ko je Sabotin doživljal »srečno« vožnjo, so se Motovčani vrnili zvečer z vlakom ob 22. uri nazaj kot zmagovalci. Bili so med najboljšimi četami, ki so nastopile. Nihče jih ni pričakal z avtom, dasiravno spadajo pod cvensko društvo, kakor poveljnik Sabotin, ki si je gasilskih »pravic« preveč privoščil... Varčevanje radenskega KLO Nedaleč od radenskega zdravilišča je poljska opekarna, s kapaciteto več tisočev pokvarjene opeke, ki je izpostavljena vplivu dežja in drugih vremenskih neprilik. Gospodarski strokovnjaki iz Radenc so precenili, ds je v zadnjem Času razpadlo blizu dva tisoč komadov žgane opeke. Približne račune so napravili tudi za surovo opeko, ki jo pravtako mlati neurje. Tudi tukaj upajo, da bodo uspeli znižati proizvodnjo za partisočev komadov opeke. Res udarništvo, kaj? Skupna bilanca bi prinesla S tisoč, dosedaj pokvarjene opeke krat 5 dinarjev, je 15 tisoč dinarjev. Za tiste ljudi, ki so tega krivi — ni mnogo. Težko pa je požreti krivico onim, ki tega niso zaslužili. To so volivci KLO Radenci, katerega last je poljska opekarna. Ljudje na KLO so res dobri operativci, ki znajo zniževati proizvodnjo. Pustili so frontovce v miru živeti, ker bi drugače ti pospravili opeko pod streho. Tudi Ljudska inšpekcija spi, opeko pa dež naprej rosi... Spet glas iz Kroga Krogovški vaščani so pridni tekmovalci ki znajo zasukati rokave. Tik pred volitvami v Ljudsko skupščino so uredili okolico šolskega poslopja. Ograja šolskega vrta je bila v zelo slabem stanju. Že več let so gledali podrti plot, toda težko jim je bilo za material. Mesec dni pred rokom so Krogovčani postavili 250 m dolgo vrtno ograjo. Spet jim je lahko frontni evidentičar zapisal 768 delovnih ur, ki so jih prispevali za skupne koristi. Laci Odlomki iz zapiskov »Že maja je bila ustanovljena v Rankovcih prva skupina OF v soboškem okraju. V njej sta bila dva člana iz Petanjcev. (Könje Lati in Šiftar Jože),..« Ljudska pravica 1. nov. 1950 — 31. okt. 1941 v Prekmurju. Könje Laci skoraj ni poznal očeta, ki je odšel kot mnogi drugi čez Atlantski ocean, in tako sta z materjo ostala sama ter živela v hiši, katero sta si gradila počasi: opeko na opeko, vsako leto nekaj. Laci je živel prepuščen samovzgoji, v spominu pa mu je ostalo, da je oče moral oditi v Južno Ameriko, kakor tudi pripovedovanje, da je njegov oče nekoč v letu 1919 zakopali ob sosedovi meji mitraljez. Laci je gledal v življenje, gledal je, kako se je posebno v deževnih dneh pred njihovo hišo razlila Rjajca v malo jezero, iz katerega so bujno rasle vrbe, na robovih pa črne jelše. Gledal je polja velikih kmetov in polja grofa Mikeša Mikloša, ki ni znal jezika nekdanjih svojih podložnikov in bil zaradi tega še večji strah pastirjem. Grof Mikeša se je navadno v jeseni pojavil nepričakovano, ko so bili pastirji sredi najbolj razvnete igre, in že je s puško gnal kravo v svoje hleve, ker je zašla v njegove pokošene travnike. Laci je gledal, rastel in opazoval ter bral v dolgih nočeh vse, kar mu je prišlo v roke; skoraj je požiral knjige, a vedno bolj jih je začel kritično ocenjevati. V njih je iskal odgovora na vprašanja, ki so stala pred njim, ni se zadovoljeval samo a opisovanjem, kot ga je našel v knjig! »Sirene tulijo«, iskal si je odgovora, zakaj so ljudje v njegovi neposredni bližini tako različnih mišljenj, zakaj so Kosovi in Bodancovi taki, a zakaj je Horvatov Pepi velik zagovornik Hitlerjeve politike. Tako je rastel Laci in o teh vprašanjih so se razvijati pogovori na trati pri odcepu ceste pred mostom, skozi katerega se vleče Rjajca. Na tej trati so se shajali fantje in čestokrat tudi starejši možje, včasih je bil tokaj kar. cel parlament. Tukaj se je razpravljalo tudi o tem, da mora biti nekoč lepo, da je v Rusiji vse drugače, kot pa to govori tišinski dekan in njemu vdani verniki, na tej trati je Laci šahiral in sanjaril o ljubezni, o Lujziki. Prišlo je leto 1941. Laci je začudeno gledal, kako tudi v njegovi vasi in vseokrog gorijo kresovi na čast Hitlerjevega rojstnega dne. Laci je gledal in malo podvomil, a končno si spet našel oporo, se zbral in začel delati z OF. Spomnil se je stare pravljice, da je njegov oče nekoč zakopal ob meji mitraljez, iskal ga je, toda v vsaki izkopani jami je bil le kak kos opeke, a nobenega sledu o zaboju z mitraljezom. Take so prve nenapisane stranice Lacijevega dnevnika. A pisane stranice so skope v besedah, kajti bilo je malo papirja in tudi s svinčnikom je bilo treba štediti. Navedel bom le nekaj odlomkov: 16. oktobra 1941. Pri nas je bila hišna preiskava. Prišli so detektivi in orožniki in me z avtomobilom odpeljali v Mursko Soboto. Bil sem zaslišan in zvečer izpuščen domov. 31. oktobra. Orožniki so prijeli Šiftar Jožefa, prignali ga k nam in zopet žalostna pot v Mursko Soboto. 8. novembra. Zvedel sem. da bomo v najkrajšem času šli v Vác (znani madžarski zapori). 12. novembra. V našo sobo je prišlo še 6 Srbov, sedaj nas je v celici 51, 4. decembra, šli smo zopet na zasliševanje — opoldne sem bil zaslišan — sodba je bila izrečena ob 9. uri zvečer, obsojen na 4 leta ječe. 7. januarja 1942. Zvedel, da je tukaj zaprt Matuška Silvin, ki je z bombo vrgel v zrak vlak. Obsojen na dosmrtno ječo. Ponoči zapadel sneg. 10. februarja. Delali smo v kuhinji in videl sem — prignali so 55 novih ljudi. 31. maja. Zadnji majski dan, oh, kako si žalosten, med temi tesnimi zidovi venem že 7 mesecev, kako so dolgi, kaj delaš, mati? Samo upanje nas še živi... drugo nič... 2. junija. Odšel si mi, dragi prijatelj, v bolnici si... 4. junija. Že dva dni te ni. »Cela večnost«, Jože. Pisal bi, pisal, da bi izlil bol in si tako olajšal srce, prej je še šlo, ali zopet sem sam s svojimi žalostnimi mislimi. 11. junija. Zopet nadaljevanje napornega dela. Delati smo začeli ob 6. uri, končali pa zvečer od tričetrt na 7. uro. Opoldne je bilo le pol ure odmora. 22, junija. Leto dni vojne. Kdaj bo konec trpljenja? Ko smo obedovali, je nenadoma počilo steklo v oknu — spomin. Voj. F. se je z bičkom petkrat zabodel, odnesli so ga v bolnico. 1. avgusta. Jože zopet v bolnici Dva dni dobivamo že 10 dkg manj kruha. Sredi med temi dnevi so vloženi listki s pesmimi, od katerih se mi zaradi vsebine zdi potrebno navesti nekaj odlomkov, ki so močan odraz mišljenja preprostega bajtarskega sina. V. Pride čas naše vrnitve, z njim tudi čas rešitve, takrat bomo domovino bolj ljubili, da je nikdar več ne bomo izgubili. Ljutomerske KDZ — dvignite proizvodnjo! Pred dnevi so sr v Ljutomeru sestali člani zadružnega sveta. Njihovi letni skupščini je poleg domačih predstavnikov Partije in oblasti prisostvoval tov. Simonič Franc, minister za kmetijstvo republiške vlade. Skupščino je pozdravil tov. Verdev, sekretar okrajnega partijskega komiteja, nakar je poročal o delu upravnega odbora tov. Stanjko, ki je med drugim prikazal uspešno delo Sveta in upravnega odbora. Navzlic težavam in obširnosti zadružnega sektorja, so se lani nekatere zadruge močno utrdile ter postajajo važne postojanke socializma na našem podeželju. Tov. Pečnik, direktor zadružnega sklada, je podal prisotnim delegatom izčrpen pregled dela svoje ustanove. Posnemamo nekaj važnejših podatkov, ki jih je omenil v svojem poročilu in imajo svojo zanimivo stran. S 15 TRAKTORJI BODO OBRNILI 35% ZADRUŽNE ZEMLJE... Zadružni sklad razpolaga s 15 traktorji, ki jih upravljajo ljudje iz posebne traktorske brigade. V tem letu bodo preorali 2630 ha zemlje, kar znaša 35% letnega oranja v zadrugah. S traktorskim oranjem bodo sprostili 25% konjske vprege, ki je bila zadrugam v škodo. Konji so namreč močno zajedali ostalo govejo živino, ki potrebuje mnogo manj krme. S sprostitvijo odvišnega števila konj bodo zadruge laže izboljšale govedorejo. Tov. direktor je skupščini predlagal, da bi odobrila 35°/o-ni popust pri plačilu traktorskega oranja onim zadrugam, ki so lani združile razdrobljene zemljiške parcele. S tem predlogom je dana vzpodbuda ostalim zadrugam, da pristopijo k združevanju njivskih površin. Sklad je letos naročil 190 komadov kmetijskih strojev, ki jih bodo dobile zadruge. V načrtu je dograditev 61. zadružnih objektov, ki bodo pripomogli zadrugam do uspešnejšega gospodarjenja ... ZA OBNOVO SADOVNJAKOV IN POVEČANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE... Skrb za obnovo zadružnih sadovnjakov ne bo ponehala. Letos bodo povečali proizvodnjo matičnjakov. Zadrugam so v letošnjem letu dodelili štiri tisoč sadnih drevesc, katere je vzgojilo državno posestvo na Podgradju. Sklad jim je pomagal s semenom žitaric, povrtnine in drugih spomladanskih kultur. Potrebe pri semenju povrtnin so stoodstotno krite, tako da se ni bati setvenih zastojev. — Pri semenskem krompirju je nekoliko teže. Zadruge sl bodo morale same pomagati. Posamezni zadružniki imajo na ohišnicah dovolj semenskega krompirja, ki ga naj zadruge odkupijo ali pa si ga sposodijo. Ljutomerske zadruge so zasejale z žitaricami 69% njivskih površin. Prihodnja leta naj bi s pravilnim kolobarjenjem sejale le do 58% orne zemlje, ostalo površino pa naj bi prepustile za setev industrijskih in krmnih rastlin ter donosnejših kultur povrtnine. Mnoge zadruge so prejele umetna gnojila, s katerimi bodo lahko nadomestile pomanjkanje hlevskega gnoja. Posamezne zadruge nerade sprejemajo ponujena gnojila in se jih celo branijo. Vodstvo KDZ v Bučečovcih je odklonilo prejem enega vagona umetnih gnojil za travnike. Ta odklon je napačen in ne vodi k izboljšanju kmetijske proizvodnje, zlasti še potrebne krme, ki je tudi v bučečovski zadrugi nimajo dovolj. Tudi načrtovanje hektarskih donosov izpod gospodarske moči posamezne zadruge je škodljivo za njen razvoj in daje oporo prikritim špekulantom. Tej slabosti je zapadla lukavška zadruga in še nekatere njej podobne sosede. ZADRUGE ŽE POSEGAJO S PRIDELKI NA PROSTEM TRGU... V Guštanju imajo ljutomerske zadruge svojo prodajalno. Ustanovljena je bila 1. marca. V razmeroma kratkem času so zadruge poslale poslovalnici 30 pitancev preko 3000 kg moke, 500 kg fižola, 10.000 komadov jajc, 300 litrov olja, 150 litrov žganja, 500 kg masti in še niz drugih prehrambenih proizvodov. V kratkem nameravajo odpreti slično prodajalno v Mežici, kjer so potrebe pri delavcih izredno velike, Lani so imele zadruge na razpolago 12 milijonov dinarjev kredita, ki ga niso povsein izkoristile. Poslužile so se ga zadruge: Vinski vrhovi, Branoslavci, Logarevci in še nekatere druge zadruge. Pri posameznih zadružnih vodstvih prevladuje neupravičena bojazen pred (Se nadaljuje na 3. strani) Odslej znali bomo jo ceniti, če bo treba, zanjo tudi kri preliti, da več v takšno sužnost ne bomo šli trpet, da nam ne bi dali živet... VII. Tukaj v Vácu življenje je kot v peklu trpljenje — tamkaj večni ogenj gori, a tukaj pa nas večna lakota mori. To sem napisal 15. avgusta 1942. Mislil sem o domovini, o trpljenju in odrešenju. In zopet, ko se bomo vrnili, kako jo borno znali ceniti, ljubiti, da nikoli ne bo prišel tak čas za naše potomce, kot je sedaj za nas. In k temu še dva odlomka iz pesmi »Prijatelja«, ki je nastala v istem času. IV. Rajši umri, kot da zavržeš svoj materin jezik, ki ga govoriš. Prijatelj, bodi močan v trpljenju, ker že je odprta pot k novemu življenju. V. Vsak, kdor se v tujca ozira, usodo naj tujca uživa: ker tujec iz naše bo zemlje izgnan. takšen naj konec ima, kdor njemu je vdan. To sem ti napisal, dragi prijatelj v spomin, ne vem, če ti bo všeč; kakor veš, sem sin kmečkih staršev in zato se meni pero ne vije kakor učenemu. 17. novembra. Pripravljeni smo na pot. V petek 13. nov. smo že dobili smrtne listke in jih moramo nositi okrog vratu. 20. novembra 1942 smo zapustili Vác. Od tod naprej so odlomki iz zapiskov tovariša, ki je bil skupaj z Lacijem ter se je živ vrnil. Okrog 1. decembra smo z vlakom prispeli do Bjelgoroda. Cim bliže smo prihajali k temu kraju, tem slabša hrana in tudi odnos vojakov do nas. Od Bjelgoroda naprej križarimo sem ter tja. Vojaki, ki nas spremljajo, so vedno bolj surovi z nami. Češ, če ne bi bilo nas kaznjencev, tudi njih ne bi poslali na fronto. Končno se ustalimo v vasi Miševo, šest kilometrov od Dona, v sektorju Milerevo. Kopljemo jarke in bunkerje, vlačimo bodečo žico, tik ob Donu. Vojaki, ki nas stražijo, so vsak dan hujši; ob vsakem najmanjšem alarmu streljajo na nas, a mi se veselimo, da smo blizu, da smo na ruski zemlji; kjer se bomo kmalu rešili. Pogovarjamo se, kako nas bodo sprejemali. Saj smo se dvignili, ko so bili napadeni. Zelo smo že oslabeli. Veliko pomanjkanje hrane. V prvih dneh januarja 1943 nam je vsem iz naše skupine v presledkih nekaj dni uspel pobeg. Ko smo se vsi zbrali na ruski strani, čudno, ruski vojaki nam ne verujejo, da smo kaznjenci in nas v troredih z drugimi vojnimi ujetniki vodijo naprej. Še verujemo, da se bodo prepričali o nas, se z nami pogovorili, upamo, da nas bodo razumeli, saj smo vendar iz Jugoslavije in kaznjenci, toda nič. Že šest dni smo na potu, nekaterim so že zmrznile roke, noge, nosovi. Nič hrane, le dvakrat v šestih dneh nekoliko tople vode. Končno smo prišli v Hrenovaja — taborišče Stara, popolnoma porušena ergela — taborišče, zidovi brez strehe. Na nas kaznjence so vsi pozabili, pomešani smo med vse ostale ujetnike. Vsak dan prihajajo novi. Čez nekaj časa se nas je nabralo že okrog petdeset tisoč. Nikjer nobene kuhinje, nobene slame, nobene peči in ne ognja, a zima močna. Čudno. Med nas prihajajo ruski vojaki, nič se ne menijo za nas, ampak nam pobirajo še to, kar so nam pustili pri vhodu. Pobirajo vse, kar je, kaj vredno, mnogim so odvzeli celo njihove koce in to v tein velikem mrazu. Glad razsaja v taborišču. Koliki je datum, kakšen dan je, na to smo že pozabili. Nekako po štirinajstih dneh našega prihoda v Hrenova jo je začela delovati nekaka provizorična kuhinja. Toda ta kuhinja ne more zadovoljiti s hrano niti ene tretjine ljudi, pa četudi kuhajo cel dan in celo noč. Neredno nam prinašajo kruh; ko ga dobimo, si en kolač, ki tehta okoli tri kilograme, delimo na 10 delov. Nekaterih naših tovarišev se polašča obup in dvom, kaj bo z nami. Enako postopajo z nami kot z najbolj krvoločnimi SS. Nihče nas ne posluša. V taborišču razsajata dizenterija in pegavec. Jože je težko bolan. Zdravniške pomoči skoraj ni nobene. Nekateri so se zatekli v bolnico, toda tamkaj je, še slabše. Taborišče Hrenovaje se počasi prazni... Vsak dan ogromno mrtvih. Odvažajo jih in ni nobene spremembe. Zdaj ko že ni skoraj več ljudi, dobivamo peči, ali kaj pomaga, ko smo brez drv. Po dolgem čakanju nas obišče neki Madžar Zoltan, oblečen v kožuhovino in debel kot sod. Na naša vprašanja, zakaj se tako postopa z nami, nam je samo mimogrede izjavil, da morajo še vse naše navedbe preveriti in da bomo čez mesec dni že razporejeni na delo. Mi čakamo, dnevi minevajo. Mi čakamo, v ruskem taborišču obsojeni na smrt od lakote in mraza. Novo upanje, iz naše srede je odšel Rac Gjula, ki je baje bil vodja Komunistične partije v Transilvaniji. Odšel je z obljubami, da bo posredoval, da bo razložil Rusom o našem stanju. Rac je odšel in mi umiramo v zemlji, kjer smo računali na svobodo in bratski pozdrav. Prekleto tako bratstvo! Taborišče se je spraznilo. Doktor Markuš, Žid iz Romunije, ki je z nami, pravi in ocenjuje, da je od petdeset tisoč ljudi ostalo v taborišču Hrenovaje živih le okrog tri tisoč ljudi... ne ljudi... ampak tri tisoč iznakaženih človeških stvorov... Laci in Jože se nista vrnila. Murska Sobota, 5. aprila 1951 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 (Nadaljevanje s 2. strani) krediti, kar lahko škoduje gospodarskemu napredku posameznih zadrug. Izboljšali bodo revizijsko službo po zadrugah. V ta namen bo sklad organiziral močno revizijsko skupino. Že letos je pomagal zadrugam pri knjigovodstvu, sestavljanju proizvodnih planov in pri drugih opravilih. Bilance so gotove v vseh zadrugah, razen v Veržeju, Šalincih in pri Mali Nedelji, kjer so knjigovodje močno zaostali. Skrbijo za strokovno usposabljanje zadružnih funkcionarjev, ki so letos obiskovali razne tečaje. V prvem tromesečju je sklad organiziral devet zadružnih tečajev, katerih se. je udeležilo 257 zastopnikov iz delovnih zadrug. IZ UST PRISOTNIH DELEGATOV SO PADALI PREDLOGI... Prvi se je oglasil Kutnjak Šimon iz Razkrižja. V diskusiji je povedal, kako gospodarijo v njegovi zadrugi. Lani se je pri njih izboljšala delovna disciplina. Letos ne bo treba na stanovanja zadružnikov. Sami bodo prišli na skupinsko delo. Vsak zadružnik ima določeno delo, ki je razdeljeno po posameznih kulturah. Skupščini je predlagal zmanjšanje ohišnic na 60 arov, kar bi znatno koristilo zadrugam. Tov. Stajnko je grajal slabo kakovost dobavljenih 40 izruvačev za krompir, ki jih bodo motali vrniti tovarni. Pri poskusu so namreč ugotovili, da so vilice izruvača iz premehkega železa. Ljutomerske zadruge imajo na Pohorju blizu 900 kubikov lesa, ki ga je treba spraviti iz gozdov, Delegati so predlagali, da se najame pohorske voznike in delavce, ki naj bi spravili les do železniških postaj. Zadruge bi jim povrnite trud s poljskimi pridelki. Tudi z visokimi cenami pri nabavi vprege in vozov zadružniki niso zadovoljni. Tov. Kikec je o tem razpravljal. Pojasnil je potrebo po ustanavljanju zadružnih obrtnih delavnic, ki bodo zadrugam dobavljale vprežne predmete po zmernih cenah. Marsikatera zadruga ima pogoje, da ustanovi kolarnico, kovačnico in podobne obrtne delavnice. Sklad je dal pobudo, da prevzame kolarsko delavnico v Stročji vasi, ki naj bi, delala za zadružne potrebe. Drugi delegat je sprožil vprašanje delovne sile pri zadružnih gradnjah. Po njegovi misli naj bi sklad najel privatne delavce, katere bi razdelil po posameznih gradbiščih. Skupine bi stregle zidarjem, plačale pa bi delavce tiste zadruge, za katere se gradijo objekti. Predlog je skupščina sprejela za svoj sklep. PRIDNEJŠI KMET IMA VSO PRAVICO NA BOLJŠE ŽIVLJENJE... Tako je odgovoril tov. minister Simonič na vprašanje tomaskega delegata, ki je prosil za pojasnilo glede odmere davka, na ohišnicah. Tov. minister jo v nadaljevanju svojega govora poudaril, da nimamo nobene pravice pretiravati z davki pri onih zadružnikih, ki imajo pravilno odmerjene ohišnice. Če naš kmet dobro obdeluje svojo zemljo in iztisne iz nje nadpovprečne hektarske donose, to ne pomeni, da ga moramo sedaj ostreje obdavčiti. Davčna konica naj bo naperjena predvsem proti vaškim špekulantom, pa naj si bo v zadrugi ali pa na privatnem gospodarstvu. Priden kmet ima vso pravico, da , boljše živi od špekulanta. Omenil je tudi dobavo 7000, traktorjev, ki jih bomo v kratkem dobili iz inozemstva. Že sedaj bo imela Jugoslavija razmeroma bolj mehanizirano kmetijstvo, kot pa ga ima Sovjetska zveza. Tov. minister je odgovoril na številna vprašanja delegatov, ki so se sukala okoli brezobrestnega posojila, novih cen in sodelovanja zadrug v novem trgovanju. Po plodni diskusiji so delegati izvolili nov upravni odbor zadružnega sveta. Za predsednika sveta so potrdili tov. Pihlar Ferda, predsednika KDZ v Radomerju. -hič.. Zakaj so se lani dogajale napake v stogovski kmetijski zadrugi? V sredini preteklega meseca so se zbrali Stogovčani, da pregledajo delo svoje kmetijske zadruge. Na zbor so prišli polnoštevilno, čeprav so posamezni odborniki prerokovali, da jih ne bo blizu. O lanskoletnem delu je poročal tov. Bernard, katerega poročilo so vsi člani zadruge željno pričakovali. Preveč plitvi so bili podatki, ki jih je povedal onim ljudem, ki so ga pred enim letom izvolili. Na prvo mesto je dal težkoče v zvezi s pomanjkanjem blaga in obutve, povedal pa tudi to, da se je upravni odbor lani le štirikrat sestal. Ker je bil v besedah skop, so mu iz zadrege pomogli sami zadružniki, ki vedo za mnoge napake in slabosti, brez katerih bi brez dvoma bolje gospodarili. Ali se je upravni odbor res štirikrat sestal? »Samo dvakrat,« so rekli zadružniki. Tako je torej z Bernardovo resnico. Kot predsednik, zadruge ni imel v rokah nobenih podatkov o delu upr. odbora in se je prizadeval, da bi iz »skromnih« podatkov napravil nekaj velikega. Zaračunal se je, ker so mu to preprečili zadružniki, ki dobro poznajo njegovo družbo. Po pravici niso bili zadružniki zadovoljni, če je predsednik Bernard sam razdeljeval blago in ga nosil celo drugam. Tudi sedem parov čevljev je razdelil ljudem, ki jih niso bili potrebni. Gledal je pač za »svoj« žep in pomagal ljudem, ki so mu bili najbližji. Takšnega predsednika Stogovčani nočejo imeti, zaželeli pa so ti tudi boljšega dela celotnega upravnega odbora. Svojo sodbo o tem so dali z volilnimi listki. Kaj je delal nadzorni odbor? Sigurno bi bilo manj napak, kot pa so jih odkrili na nedavnem zboru. Zato bo zelo dobro, če se bo zganil novo izvoljeni odbor, ki so mu zadružniki zaupali naloge ljudske kontrole. Stogovčani so doslej mislili, da je dovolj, če imajo v svoji zadrugi samo trgovski odsek. Položaj njihove vasi in različne potrebe pa jim narekujejo, da se lotijo ustanavljanja sorodnih odsekov. Na vasi propadajo nekatera gospodarska poslopja, ki se rušijo pod vplivom padavin. Vsi povprek so večkrat v nevolji, ker jim manjka skladišč, hlevov in drugih poslopij. Z malo več volje bi se prepuščena poslopja dalo popraviti. Tudi njihove ceste so ponekod zelo slabe. Ljudje se ob dežju umikajo na polja, kjer so napravili po več metrov široke poljske pešpoti. Tako nastaja nepotrebna škoda. Kličejo jih sadovnjaki in vinogradi, treba bi bilo pospešiti živinorejo. Vse to bi lahko Stogovčani dosegli, če bi se organizirali v produktivnih odsekih svoje zadruge in jih spravili v življenje. Samo teh par besedi nam pove, da čaka novo izvoljeni odbor stogovske zadruge še marsikaj, preden bo njihova zadruga na dostojnem mestu v okraju. Prvobitna naloga odbora je, da začne sam gibati. Pri tem naj se nasloni na večino poštenih zadružnikov, ki so voljni naprej k skupnemu delu. Vsi skupaj pa naj ne pozabijo, da so uspehi le v dviganju kmetijske proizvodnje, kar je pravzaprav bistvena naloga splošnih kmetijskih zadrug, »Zepan« OD TEDNA - DO TEDNA Po svetu Vojna v Koreji. Ameriške tankovske edinice so prejšnji teden prestopile 38. vzporednik, kar se je od lanskega decembra prvič zopet zgodilo. Prodrle so nekaj kilometrov v globino, kjer so pa naletele na zelo močan odpor Kitajcev, in so se vrnile v svoja izhodišča. Po poročilu iz Koreje vedo povedati, da zbirajo Kitajci v zaledju velike množine vojašvta. Iz tega sklepajo, da nameravajo Kitajci v bližnji bodočnosti začeti z novo ofenzivo. Ameriška letala stalno bombardirajo zbirališča Kitajcev ter ceste in železnice, ki vodijo k fronti Posebno hudi so bili bombni napadi na mostove, ki vodijo čez obmejno reko. Izgube zavezniških sil na Koreji znašajo od začetka vojne do marca letos skupno 227.941. Od tega je padlih 25.374, ranjenih 127.394 in pogrešanih 75.173. Največ izgub imajo Južnokorejci, in sicer 166.652, všteti so mrtvi, ranjeni in pogrešani. ZDA imajo 57.959 izgub, Anglija 892, Turčija 1168, Francija 396, Avstralija 165, Holandija 90, Kanada 68, Grčija 89, Siam 108. Nova Zelandija 8, Južnoafriška Unija 6. Kitajske in severnokorejske izgube pa iznašajo v istem času 760.000. Od tega so imeli Kitajci okoli 260.000 mož izgub. V Indokini so začele Ho Ši Minhove edinice znova z močnimi napadi na francoske postojanke. Posebno ostri so bili napadi vzhodno od Hanoja in severno od Hajfonga. To borbe smatrajo poročevalci za uvod večje ofenzive Ho Ši Minhovih čet. Francosko letalstvo pa je prisililo napadalce s svojimi akcijami, da so napade precej popustili. Stavka delavcev v Franciji je v glavnem končana, ker so delavci izbojevali zahtevane poviške zaslužkov. Pač pa še nadalje stavkajo pariški prometni delavci. Železo se je v Avstriji podražilo za 22 do 25%. Združenje industrij cev, ki so to povišanje sklenili, navajajo za vzrok naraščanje cen koksa, železnih zlitin in starega železa. Proizvodnja nafte se je lani dvignila v Perziji od 5 milijonov ton na 32 milijonov ton. ZDA pridobivajo letno okrog 270 milijonov ton. Proizvodnjo nafte v Sovjetski zvezi cenijo na 37 milijonov ton. Saudska Arabija pa pridobiva letno okrog 27 milijonov, ton nafte. V Teherana, glavnem mesto Perzije, je bil 30. marca izvršen že tretji atentat na člane carske rodbine. Tokrat je ho- tel neki korporal Safari s pištolo ustreliti Džounaha Baktiarija. Atentatorja so prijeli. Baktiari, ki ima sicer težko rano na pljučih, pa bo najbrž ostal pri življenju. Število korejskih beguncev je naraslo na 4 milijone. Nastale so velike težave s prehrano teh ljudi. Večina jih živi sedaj na otokih ob zapadni korejski obali, nekaj pa v južni Koreji, Pojavile so se tudi že razne bolezni, ki jih le s težavo zatirajo. 2.000 nizozemskih delavcev bo odšlo v Avstralijo. V Nizozemski imajo preveč delovne sile, a v Avstraliji je primanjkuje. Primanjkuje pa tudi električna sila in surovine. Malarija je v Pakistanu zelo razširjena bolezen. Vlada in zdravstveni krogi se zelo trudijo, da bi razširjanje te bolezni omilili. A vsi napori so bili do sedaj zaman. V zadnjem času pa so z letali posipavali legla prenašalca — komarja anofelesa — s praškom DDT. Posrečilo se je omejiti nova obolenja na 90 odst. napram. prejšnjim obolenjam. Težka letalska nesreča se je pripetila na vzhodni obali Kitajske v bližini Honkonga. Potniško letalo s 26 potniki se je v megli zaletelo v skalnato goro in se popolnoma razbilo. Vsi potniki so mrtvi. Kobilice so napadle v južnem delu doline reke Jordan nad 4000 ha zemljišč. Kobilice uničujejo vse zelenje. Vlada je pozvala vse moško prebivalstvo med 16. in 50. letom na enotedensko ..ličijo za uničevanje kobilic. Obsedno stanje je proglašeno v Albaniji. Nezadovoljstvo in odpor albanskega ljudstva proti politiki vlade Enver Hodže, ki je popolnoma pod vplivom in vodstvom Sovjetske zveze, narašča iz dneva v dan. Tuji časopisi poročalo, da so neke osebe hotele izvršiti atentat na sovjetske predstavnike v Albaniji. Ob proslavi obletnice ustanovitve albanske armade je eksplodirala bomba pod tribuno, kjer so še malo popreje sedeli predstavniki Sovjetske zveze. Ob tej priliki je izgubilo življenje 17 miličnikov, ki so tribuno stražili, sovjetski predstavniki so pa že odšli. Nadalje so v Albaniji odkrili zaroto, ki je imela namen strmoglaviti sedanji režim. Ameriško transportno letalo »Globe Master« je na poletu iz Amerike v Anglijo nekje na širokem morju ponesrečilo. Bilo je največje na svetu ter tehtalo 83 ton. Na krovu je imelo 53 potnikov, med njimi je bil nek ameriški letalski general s svojim štabom. Egiptski kralj Faruk je najbogatejši človek v svoji državi. Ena petina vse zemlje je njegova last. Nekaj tisoč veleposestnikov je ima 3 petine, a polovico pa si deli 2,400.000 malih in srednjih kmetov. 17 milijonov kmetov nima zemlje, ne svoje hiše niti živine. Kralj razpolaga nadalje s štirimi letovišči, ima 24 najboljših avtomobilov in šest razkošnih nočnih lokalov, kjer je 20 prekrasnih salonov, 12 spalnic z zrcalnimi stenami in stropi ter 8. kopalnic iz stekla in marmorja. Če se katera izmed plesalk v nočnem lokalu tridesetletnemu kralju dopade, jo privede v to vilo. Sedanji ministrski predsednik Nahas Paša je hud nasprotnik kralja in skrbi za to, da izve ljudstvo, kako luksuzno živi kralj med milijoni bednih« Po domovini Velike svečanosti ob pričetka gradbeni del na mladinski progi Doboj— Banjaluka so se vršile 1. aprila v vseh večjih krajih, koder bo tekla nova proga. Nad 10.000 mladincev iz vseh krajev naše države je že prispela na gradbišče. Posebno velike prireditve «o bile v Banjaluki in v Grapski. Največ mladincev je prispelo iz Srbije, nekaj nad 3400. Iz Slovenije je že odšla prva mladinska brigada, in sicer iz Ptuja. Šteje 118 mladincev in nosi ime po dr. Jožetu Potrču. Iz ptujskega okraja je 61 mladincev, drugi so iz okrajev Murska Sobota, Dolnja Lendava, Radgona in Maribor. V Jugoslavijo je v marcu pribežalo 203 begunci iz Bolgarije. Največ je kmetov in delavcev zastopani so pa tudi vojaki, visokošolci in srednješolci. Ladja »Slovenija« je priplula na Reko v zadnjih dneh marca. Zgradile so jo amsterdamske ladjedelnice. Prvo vožnjo je opravila v Ameriko, odkoder se je sedaj vrnila natovorjena z raznimi živili v domovino. Na Reki so ji pripravili svečan sprejem. Ladijski kolektiv bo sprejel praktična darila kot so čitalnica in razno opremo. Slovenski tovarniški kolektivi bodo pa še posebej obdarovali vsakega člana ladijske posadke. Iz Ljubljane bo na dan prihoda ladje vozil poseben vlak na Reko. L utomerski prosvetni delavci se vzgajajo 10. marca so se vršile v ljutomerskem okraju konsultacije po prvi temi študijskega programa za leto 1951: »Boj za demokratizacijo družbenega življenja«. V svojih aktivih so se pedagoški delavci skrbno pripravili, da bi obvladali predpisano literaturo. Konsultacije so se vršile v Ljutomeru, v Križevcih in pri Miklavžu. Iz same teme so. učitelji zajeli obširno gradivo, ki ga sedaj povezujejo z učno prakso. Mnogim učiteljem se je zdelo študijsko gradivo obširno in težavno. Razumeli so pomen in potrebo študija in so se vanj poglobili. Vodje konsultacij so znali obravnavati probleme tako, da so jih učitelji lahko povezali z današnjo stvarnostjo. Na vprašanja so pravilno odgovarjali. To dokazuje, da je odbor SUP študij dobro organiziral in znal zató pritegniti člane učiteljskega sindikata. študijski aktivi niso predelali samo osnovni študijski material, temveč so se lotili tudi poglobitvenega. Povsem jih je zanimal pojem o odmiranju države. Poglobili so se v Leninovo razpravo »Država in revolucija«, si razjasnili pojem o nastanku države ter o nižji in višji fazi komunizma. Učitelji ljutomerskega okraja so sklenili, da se bodo lotili druge teme, ki obravnava vprašanje učnega in vzgojnega dela. Koncem maja se bodo drugič zbrali h konsultadjam. Zanima jih tudi psihologija otroka. Povabili so tov. profesorja Gustava Šiliha iz Maribora, ki jim je predaval 21. marca o Pogojih za kakovosten pouk. V dveurni diskusiji so ljutomerski, učitelji govorili o slabih učnih uspehih na šolah in o izboljšanju pouka. Na dan je prišel njihov skupni predlog, da naj bi imel vsak okraj ogledno šolo, ki bi z vzornim delom pokazala, kako je treba delati, da se pod istimi pogoji dosežejo primerni uspehi. Zahtevali so da se ustanovijo okrajni študijski krožki in ogledna šola. Z besedo so se oglasili: prof. Baukart, Jamšek, Regoršek, Belec, Pihlarjeva in drugi prosvetni delavci. Do izraza je prišla potreba, da se mlajšim učiteljem nudi vso strokovno pomoč, zlasti še uči tel jem-tečajnikom. Tudi posebni pribočniki bi bili koristni. Vsebovali naj bi vse bogastvo, ki ga zahteva mikaven pouk. Pri nekaterih učencih zapažajo učitelji neko zagrenjenost, ki jih pasivizira. Zato so diskutirali o načinu, kako zainteresirati učenca za pouk. Razpravljali so tudi o pripravi za pouk, ki je važen faktor učiteljevega dela med šolsko uro. Na kraju so sprejeli sklepe za izboljšanje šolskega dela. Predavanje tov. Šiliha in plodna diskusija bosta mnogo prispevala k izboljšanju kakovostnega pouka v ljutomerskem okraju. Temu predavanju bo sledilo predavanje o kakovostnem pouku slovenščine, ki jo mladina slabo obvlada J. S. Ljutomerčani se pripravljajo na veliki praznih Pred kratkim se je sestal prprav- ljalni odbor za organizacijo proslave dneva OF, ki je na pobudo okrajnega frontnega odbora v Ljutomeru izdelal okvirni program centralne prireditve, ki se bo vršila na sam praznik v okraj. centru. Vse sekcije SKUD »Janeza Kavčiča« v Ljutomeru je Zajelo pravcato tekmovanje. Pripravljajo, se na veliki praznik, ko se bodo postavile pred kmečko ljudstvo s kakovostnim kulturnim programom. Skoraj vsak večer se zbirajo člani dramske skupine, ki jo vodi tov. Stopar Slavko, režiser društva. Lotili so se trdega oreha, saj je drama »Miklova Zala« precej zahteven odrski komad. Ljutomerski ljudje »iz odra« imajo že lepo pot za seboj. Tudi tokrat se niso ustrašili kratkega časa, ki jim narekuje, da se vsi do zadnjega zavzamejo za izbrano dramo. Skromno vadijo tja v pozno noč, ko se kramljaje razidejo. Ničesar jih ne zmoti v njihovem stremljenju, da bi se na dan svoje OF kar najbolje pokazali. Stari igralec Senčar Slavko je še vedno razpoložen možakar, ki bodri mlajše tovariše. Nakljub svoji starosti se ni ločil od svoje dramske družine, kateri že dolga leta pripada. Naj bo povedano teh par vrstic kot priznanje za njihovo skupno prizadevanje. Najlepše darilo pa jim bodo 27. aprila dali delovni ljudje, ki jih bodo pozdravili v svoji sredini. Z dramsko skupino bo nastopil tudi orkester SKUD, ki bo z izvajanjem raznih skladb spremljal posamezne prizore na odru. Mešani pevski zbor bo ob spremljavi godbe na pihala zapel venček partizanskih pesmi, kakor tudi številne druge borbene in narodne pesmi. Oba ansambla se pridno vadita, da bi zadovoljila ljutomersko publiko in kmečke udeležence iz podeželja. Recitacijske skupina bo nastopila z zbornimi recitacijami Zupančičevih in Borovih pesmi. Glasbeni skupini SKUD se pripravljata na bližnji koncert, kjer bodo izvajali skladbe po želji publike. Za omenjeno produkcijo so se odločili zaradi tega, da bi zainteresirali za glasbo najširši krog ljudi. Društvo še vedno sprejema prijave, odnosno želje ljubiteljev glasbene dejavnosti. Njihovim željam bo zadostilo preko svojih glasbenikov. -r Šofer, ki je zakrivil avtobusno nesrečo na progi Idrija-Logatec, je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo. Pred nekaj tedni je šofer vso noč pijančeval ter nato neprespan in še na pol pijan vozil avtobus s 17 potniki tako nesrečno, da je vozilo zdrknilo s ceste v globino 107 metrov. Sedem potnikov je izgubilo življenje, osem pa jih je bilo ranjenih. Stran 4 »LJUDSKI G L A S« Murska Sobota, 5. aprila 1951 Katja Špura nov a: Julkinia prva služba (Odlomek) Materi je bilo nemogoče, da bi sama preživela vseh sedmero otrok. Tudi če bi se raztrgala z delom, ne bi mogla prislužiti dovolj kruha za vse. Starejši so morali od doma, kakor hitro so toliko dorasli, da so lahko šli za pastirje. Gospodarje pa jim je izbirala skrbno, da otroci ne bi bili predaleč od nje in ne pri skopih ljudeh, ki pastirčku niti kruha ne privoščijo, kadar je lačen. Zdaj je prišla vrsta na Juliko. Tiste pomladi je bila stara štiri leta. Neke nedelje v maju je šla mati z njo h kmetu, ki je živel v sosednji vasi. Zvečer se je vrnila sama; bila je tiha in žalostna. Juliko je pustila pri kmetu, da bi mu pasla pure. Julika je bila res še majhna in mati je dobro vedela, kako je pri tujih ljudeh. Težko jo je dala, da se bo morala po vsej vasi potepati za purami. Toda na kmetovi mizi je bilo vse leto dovolj kruha in Julika tam ne bo lačna! Pure so zgodaj vstajale. Ko so zažlobudrale na dvorišču, kjer je gospodinja krmila živad, je morala vstati tudi Julika. V kuhinji je popila skodelico mleka in gospodinja ji je odrezala težak kos kruha. Nato je dremavo stopicala doli k hlevom, kjer je bila ob zid prislonjena njena dolga šiba. S šibo in kruhom v roki je šla za purami v ograd. Pure so se vsako jutro najprej zagnale k plotu, onkraj katerega je imela kmetica svoj vrt za zelenjavo. Preden jih je Julika dohitela, so bile že na plotu. Nemirno so se vrtele in iztegovale svoje dolge vratove, ko je Julika dvignila šibo in zakričala nad njimi: »Puje!... Puje!...« Pure so se potuhnjeno ozirale po mali pastirici. Poskakale so s plotu in tedaj se je začelo nemirno beganje po ogradu. A dnevi so bili dolgi in ko je jelo sonce močneje pripekati, so pure polegle v senco in zadremale. Tudi Juliko je zmagal spanec, včasih še prej kakor pure. Glava ji je brez moči omahnila na trato nekje pod jablano ali košatim orehom. V senci drevesa je spala slaje kakor na trdem ležišču v kamri, poleg velike dekle. Nad skuštrano črnolaso glavo so ji brenčale čebele in muhe, mimo nje so se podili pisani metulji. Ona pa je spala in veter ji je nalahno božal zagorela lica. Običajno so se pure zbudile prej kakor Julika. Oprezno so dvigale svoje dolge vratove in poskakale na noge. Zagnale so se k plotu in že so bile v sosedovem ogradu. Ko se je Julika zbudila, ni bilo pur nikjer več. Plašno se je ozirala za njimi, pobrala šibo in prehodila z njo po vsem ogradu in dvorišču. Po licih so ji tekle solze, deb kakor grah. Ko je prehodila ves ograd in jih zaman klicala, ji ni preostalo drugega, kakor da jih gre iskat na vas. Skozi luknjo v plotu se je splazila v sosedov ograd. Iskala jih je po dvoriščih in vrtovih in povsod spraševala: »Ste videli kje moje puje?« A njenih pur ni nihče videl. Vsa objokana in opraskana jih je nazad- nje našla kje za vasjo, skrite v zelen jadne m vrtu, ki so ga bile s svojimi trdimi kremplji z e dobro prebrskale. Zamahnila je po njih z dolgo šibo in pure so prestrašeno vzprhutale na vse strani. Dolgo je trajalo, preden jih je spravila na pravo pot proti domu. Mati je večkrat prišla h kmetu, da bi pogledala za Juliko. Srce se ji je stisnilo, ko je prišla na kmetovo dvorišče in jo je zagledala nekje za hlevi, skuštrano in umazano, prepasano z dolgim moškim predpasnikom, ki so ji ga bili v pasu tako trdno prevezali, da je v njem jedva dihala. Julika je od veselja zakričala, ko je zagledala mater. Stekla k njej in se ob vsakem koraku spotikala v predolgi predpasnik. Že od daleč ji je klicala: »Ste pjišjl po mene, mati?« in iz njenega glasu je zvenelo radostno pričakovanje. Materi so solze zalile oči, ko se je sklonila k Juliki in jo pritisnila k sebi. Val ljubezni in sočutnja jo je malone zadušil. Z raskavimi prsti je poiskala vozel na predpasniku in ji zrahljala vrvico. Dvignila ji je krilce in srajco in ogorčeno vzkriknila, ko je uzrla na Julikini koži debel obroček, sled pretesno zadrgnjene vrvice. Pogladila jo je po laseh in bridko pomislila, kako je skuštrana in umazana. Obe sta šli v hišo. Mati je posedala v kuhinji pri gospodinji in Julika se ves čas ni ganila od nje. Držala se ji je krila in nestrpno čakala, kdaj bosta šli. Ko pa je mati hotela oditi, je pomignila gospodinji in poslala Juliko ven na dvorišče po vode ali po drva. Julika je obotavljaje se, šla iz kuhinje in mati je žalostno gledala za njo. Nato je hitro vstala in rekla proseče: »Potolažite jo kako, da ne bo prehudo jokala!« Gospodinja se je zasmejala: »Le mirno pojdi, kaj bo jokala!« Mati je zavzdihnila in hitro stopila v vežo. Trenutek je še postala, skrita za vrati, nato je previdno odprla zadnja vrata in stopila na cesto. Srce ji je nemirno utripalo, najraje bi še vrnila, vzela otroka v naročje, ga krepko stisnila k sebi in ga ponesla dolov. Domov, da bi bil lačen. .. Misel na kruh jo je iztreznila. Laze je zadihala, ko je pomislila na kmetovo bogastvo. Samo da ni lačna, da ima le kruha dovolj... Ko se je Julika vrnila, matere ni bilo več v kuhinji. Vprašujoče se je ozrla po gospodinji. Presunil jo je strah, da je mati odšla. Prestrašeno je zakričala: »Mati!... mati!« in stekla iz kuhinje na dvorišče in ven na cesto. A matere ni bilo več in Julika je glasno jokaje obstala pred hišo. Jokala je in klicala mater, dokler ni prišla velika dekla in jo odnesla v hišo. Mati pa je tačas že urno hodila po jezu med njivami in težko ji je bilo, kakor da nosi v prsih kamen namesto srca. KMETIJSKI SVETOVALEC Kako ravnati z umetnimi gnojili? Zadnji čas pogosteje dobivamo pošiljke umetnih gnojil, ki so namenjene predvsem zadružnemu sektorju. Večina zadružnih vodstev je sprevidela, da so umetna gnojila zelo koristna. Če imamo v zemlji dovolj organskih snovi, delujejo gnojila učinkovitejše. Skrajni čas je, da izpraznimo skladišča z umetnimi gnojili. Pristopajmo k dodatnemu gnojenju. Gnojila imajo boljši učinek, če jih trosimo že v jeseni, kar velja zlasti za dušičasta gnojila. V zgodnji pomladi je še dovolj vlage v zemlji in je zadnji čas trošenja. Največ imamo na razpolago dušičastih gnojil, ki so najbolj potrebna našim zemljam. Vsebujejo 15 odst. dušika in 65 odst. apna. Ta dva elementa sta v obmurski zemlji izredno slabo zastopana in jih njej dajemo s pomočjo dušičastih umetnih gnojil. Ni nam potrebna posebna modrost, ko uporabljamo gnojila. Najlepše gre s sejalnicami. Tam, kjer teh nimajo — je potrebno malo več volje, ker trošenje z roko ni, prav prijetna zadeva. Vlaga ima važno vlogo pri umetnih gnojilih, zato jih uporabljamo v zgodnjem spomladanskem času. Trosimo jih 10—20 dni pred setvijo. Priporoča se trošenje apnenega dušika pred oranjem, najpozneje na surovo brazdo. Količina gnojila na ha je odvisna od zemlje in kulture. Navadno potrosimo 150—300 kilogramov gnojila na ha ornih površin. Gnojila v sušnih letih rada škodujejo, zlasti če jih prepozno trosimo po njivah. Zato velja pravilo: trosimo jih v zgodnji spomladi. Odvisne količine gnojil je treba dobro vskladiščili v suhe in zaprte prostore. Če n. pr. dušik vskladiščimo na vlažnem prostoru, nastopajo razkrojitve, pri čemer nastane strupena spojina. V zadrugah in na zasebnih gospodarstvih imamo dovoljne količine dušičastih gnojil. Potrosimo jih takoj po neposejane njivskih površinah, travnikih, v manjših dozah pa na slabo razvite ozimine, ki se bodo po gnojenju prav zagotovo opomogle v rasti. SL Traktor in drugi stroji v poljedelstvu Velik pomen kmetijskih strojev je obče poznan; vsak gospodar ve, da ni modernega gospodarstva brez strojne obdelave zemlje. Stroji so torej povzročili v kmečkem življenju velik preobrat. Poznamo dvoje vrst strojev: delovne stroje, kakor na primer mlatilnice, pluge, brane in druge, ter pogonske stroje, od navadnega konja, parne lokomobile do traktorja. Zadnji čas se pri nas živa pogonska sila, t. j. vprežna živina čedaljebolj umika traktorju in vlačilcu. To je stroj na bencinski pogon, ki ima veliko prednost na večjih površinah zemlje, kakor so naše kmetijske delovne zadruge. Pri nas je še vedno mnogo gospodarjev, ki ne znajo ceniti vrednost kmetijskih strojev. Posledica tega je zaostalost kmetijstva v bivši Jugoslaviji, ki je bila po načinu obdelave zemlje skoraj na zadnjem mestu na svetu. V drugih državah so kmetje pridelali po 20 in še več stotov žita na oral, dočim so bili naši kmetje zadovoljni z osmimi meterskimi stoti. Pri. nas imamo ponekod prav dobro zemljo, ki bi dajala mnogo več, če bi jo intenzivneje obdelali. Prav to nas vzpodbuja, da se lotevamo modernega gospodarstva, pri katerem igrajo stroji največjo vlogo. Povejmo nekaj več o traktorju. Graditi so ga pričeli ob koncu preteklega stoletja« Že v začetnem razvoju poznamo več tipov, ki pa so še imeli več pomanjkljivosti in hib. Leta 1917 se je pojavil, na svetovnem trgu traktor znamke »Fordson«, izdelek Fordovih tovarn, ki je v tridesetih letih osvojil tisoče naprednih kmetovalcev. Tudi pri nas smo pričeli s proizvodnjo traktorjev, kar je že velik , gospodarski uspeh, važen za napredek našega kmetijstva. V našem načrtnem gospodarstvu bo čer dalje bolj izpodrival primitivna sredstva za obdelavo zemlje, sčasoma pa se bo popolnoma uveljavil kot vlačilec za cestne transporte v industriji, zlasti pa še v kmetijstvu, kjer je najbolj potreben. Jakost traktorja, ki ga potrebuje večje kmečko gospodarstvo naj bi znašala 20-25 KS, za naše zadruge pa bi bil najbolj prikladen močnejši traktor do 50 KS. Poleg traktorja in pluga je najvažnejši stroj sejalnik. Večja zadružna gospodarstva naj bi si nabavila sejalnike, s pomočjo katerih lahko sejejo vsako seme. Imamo tudi kombinirane sejalnike za sejanje žita in umetnih gnojil. Pogoje za nabavo, traktorja pa imajo vse one zadruge, ki ga uporabljajo vsaj 100 dni v koledarskem letu. V tem primeru je traktor rentabilen, že danes lahko smelo zremo v bodočnost ki bo tudi v našem kmetijstvu prinesla napredek na področju obdelave zemlje. Brez industrializacije ali elektrifikacije si tega ne bi mogli zamisliti. Naša nastajajoča industrija je že pričela s serijsko proizvodnjo kmetijskih strojev, ki jih bomo čedalje večjem številu videli tudi v Obmurju, ki bo še bogatejše obrodilo. Sl. Zabavne in druge prireditve Izvajanja določb po tar. štev. 1/B dela— tar ife davka na promet proizvodov Zaradi spremembe davka na promet proizvodov (tarife) in z navodilom Ministrstva za finance LRS (Uradni list FLRJ št 9-104-1951, fin. odsek. Zbornik št. 7 in 9-1951), dajemo pravilno tolmačenje določb navedene tarife. Po odločbi tar. št. 1-B dela-tarife davka na promet proizvodov so oproščena plačila davka vse kulturne, športne, zabavne in druge prireditve (zabavne, plesne, konjske dirke, čarovniške predstave, cirkusi itd.) razen kinematografov (od teh so oprošč. kinematografske predstave z znanstvenimi in vzgojnimi filmi kot tudi predstave znanstvenih filmov s predavanjem in centralna kinoteka s svojimi kinematografskimi predstavami). Opozarjamo pa, da se oprostitev nanaša le na promet, naveden v štev. 1-B dela tarife. Ne velja pa oprostitev davka na promet, kjer se ustvarja dobiček pri točenju alkoholnih pijač, pri zakolu, v gostinskih in sličnih uslugah. Tako so torej obvezni plačati davek vsi prireditelji na ves promet, ki ni naveden po štev. 1-B dela tarife. Osnovna razlika je v tem, da se ne plača davek od vstopnine ali drugih prispevkov, ki jih prejmejo prireditelji od raznih kulturnih, športnih in drugih prireditev, čeprav se na ta dan točijo alkoholne pijače. Zaradi odprave nepotrebnega dela in v svrho izboljšanja kontrole nad predmetom alkoholnih pijač in drugega plačila davka na promet proizvodov, pozivamo vse masovne in druge organizacije, vse fizične in pravne, osebe, ki hočejo dobiti razna dovoljenja za prireditve, naj se drže predvsem sledečega: 1. Za vse slučaje, kjer se prosi za dovoljenje s strani pov. za notranje zadeve zaradi kakršnih koli prireditev* kjer se ne točijo alkoholne pijače ali se ne ustvarja drugi promet, ni treba s strani pov. za finance nobenega dovoljenja. 2. Kjer se pa priredijo kakršne koli vrste prireditve in se na teh toči alkoholna pijača in se ustvarja dragi promet, od katerega se mora plačati davek na promet proizvodov (razen tar. št. B-l), se mora s strani prirediteljev vložiti prijava pov. za finance, v katero se stavi potrebna klavzula in šele na to se izposluje nadaljnji postopek. Prijava se vloži v najmanj 24 urah pred ureditvijo in to osebno s strani odgovorne osebe. Pozivamo vse KLO, da so v smislu okrožnice Ministrstva za finance LRS št. 331-1175 z dne 22. VII. 1947 pooblaščeni in dolžni voditi kontrolo nad vsemi prireditvami. Da pa bodo KLO svojo dolžnost opravljali vestno, bo poverjeništvo za finance vodilo strogo kontrolo nad potekom prireditev in dela KLO. Za vsak davčni prekršek bo komisija za prekrške uvedla kazenski postopek na podlagi člena 43. zakona o davkih (12. člen zakona o prekrških). V primeru davčne zatajitve pa se bo zadeva predala Okrajnemu sodišču. Višina denarne kazni je do 50.000 dinarjev. Iz pisarne pov. za finance Murska Sobota Mestni kino v Murski Soboti predvaja od 6. do 8. aprila angleški film: »Srebrno ladjevje« in od 10. do 12« aprila švedski film: »Tuja luka«. V nedeljo, 8. aprila uprizori dramatski krožek gimnazije v Ljutomeru veselo pravljico v treh dejanjih »RDEČA KAPICA«. — Vabljeni stari in mladi! Razveljavljam izgubljeno osebno izkaznico pod štev. 0119961, izdano od pov. za notranje zavede Murska Sobota, pod reg. štev. 37.851 z dne 8. januarja 1951, na ime Časar Marija, Markovci 91. Razveljavljam delovno knjižico, ki se je izgubila v ljutomerski opekami Križevci, na ime Veren Irena, roj. Drvarič v Lemerju, okraj Razveljavljam delavsko knjižico na ime Smodiš Karel, zidarski pomočnik, Vanča vas, izdano od pov. za delo OLO Murska Sobota. Na vožnji iz Murske Sobote v Ljubljano sem izgubila denarnico z dokumenti: potrdilo o državljanstvu, članska sindikalna knjižica in tiskovino za novo osebno izkaznico na ime Brajtenberger Kerta, uslužbenka Okrajnega magazina, Murska Sobota. Poštenega najditelja naprošam, da vrne dokumente, a denar si naj obdrži za nagrado. Z A H V AL A V globoki žalosti za našo drago ženo, mamico, hčerko in sestro FLiSAR MIRO, roj. SMODlŠ, izrekamo toplo zahvalo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence ter z nami sočustvovali. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. Brandieuju za njegov trud v času njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam nudili pomoč v najtežji uri. Murska Sobota, 25. marca 1951. Neutolažljivi mož s sinčkom in ostalo sorodstvo. POJASNILO: Delegiranje sodnika tov. Starešine, ki se je vršila dne 18. marca 1951 v Murski Soboti, je sledilo sporazumno s poverjenikom sodniškega odbora tov. Kukanjo iz Murske Sobote. Sodniški odbor Maribor, Iz kronike šolnika Miroslava 4 (Iz dni okupiranega Prekmurja) Mnogi so se vpisali zaradi ljubega miru, nekaj pa je bilo nevarnih konjunkturistov. Toda kljub temu in zaradi preje že omenjenih razlogov (Članki, ki so ostali brez odmeva med Širokimi ljudskimi plastmi) ni pomenilo dosti niti društvo niti glasilo, ki ni imelo ravno mnogo naročnikov. Kljub temu bi bilo zgrešeno trditi, da ni odigralo posebne vloge pri zaslepljevanju ljudi, kakor tudi kot orodje madžarizacije, ki si jo je postavilo za cilj društvo VMKE. Društvo pa je bilo pod vodstvom ljudi iz Hartnerjeve skupine, reci »stare gase«, t. j. Prekmurske banke. Niti vseh drugih organizacij so vodile k Hartnerju: predsednica RK (Rdečega križa), ki se je ustanovil ob pomoči baronice Biedermann Pavlove, je bila Hartner jeva žena. — »Vitezi szék«15, ki se je ustanovil 30. maja 1941, je pozival v svoje vrste zaslužne c. kr. vojake. Za to se je zanimal prvi vitez16 okraja Peterke János, desna roka Hartnerja. »Zöld kereszt«17 je vodil dr. Jšávorsky István, ki je bil šovinistično razpoložen do Slovencev. Vse te organizacije so povezali z organizacijami »anyaországa«18. Tako tudi gasilstvo, ki ga je vodil J. Benko st. in ki je poslej spadalo pod Szombathely. Politično-kulturni liniji so dali osnove v povezavi na gospodarskem področju, kajti, samo dober gospodar je lahko 18 Viteški stol. 16 Vitez je lahko postal tisti, ki je že v c. kr. vojski dobil določena odlikovanja. Troje je bilo potrebnih, med njimi »Nemzetelmi kereszt« (Narodno obrambni križ). Namen viteštva je bil madžarizacija, saj je prejem reda pomenil spremembo imena, n. pr. Peček — Pintér, Hodošček — Harkai itd. V Zeleni križ — socialno-zdravstvena organizacija. 18 Matična dežela. dober politik! Center gospodarstva je bila Prekmurska banka. Občinsko hranilnico v Soboti so likvidirali, pravtako razne podobne zavode na deželi. Zadrugi državnih nameščencev v Soboti so postavili oskrbnika ter v času okupacije sploh ni poslovala. Kmečkemu gospodarstvu so posvečali veliko pozornost in ga vpregli v vojni gospodarski načrt. Številni predmeti kakor sol itd. so bili monopolizirani ali pa v racionalni prodaji in so dobili koncesije za njihovo prodajo razni »vogrsko čuteči«, zlasti so imeli prednost različni vitezi in njihovi sorodniki ter c. kr. vojni invalidi. S tako gospodarsko politiko so paralizirali židovski kapital in koncentrirali kapital v okraju med vladajočo plast. Industrija je delala za vojaštvo in je bila pod kontrolo vojaških delegatov, katerim so podjetniki skušali v vsakem oziru ugoditi. Gospodarsko in politično se je favoriziral madžarski element. — V tem razdobju se je vršila zamenjava valute v razmerju 10 din = 1 Pengö, pri. čemer je prvenstveno sodeloval Hartnerjev zavod Prekmurska banka d. d. Prav ta zamenjava je pokazala Madžarom gospodarsko moč Prekmurja in njegov napredek v času »zasedbe«, kot so Madžari označevali obdobje od Trianona do ponovne okupacije. Zamenjanih je bilo okrog 83 milijonov dinarjev. Madžari so se čudili, odkod preprostim ljudem denar, nove hiše, dvokolesa itd. Naše kmečke ljudi so smatrali za kmečko gospodo. Res je tudi, da je marsikateri domač Madžar priznal, da se mu je v Jugoslaviji dobro godilo. Murska Sobota je izgubila pod jugoslovansko »zasedbo« raztrgano lice »velike občine« in se spremenila v važen trgovsko-prometni center podeželja z najrazličnejšimi institucijami ter novimi stanovanjskimi zgradbami, saj so nastale kar nove mestne četrti. Pa tudi podeželje je v stari Jugoslaviji znatno napredovalo, zlasti pa v družbenem razvoju ter je v marsikaterem oziru po zaslugi mladine doseglo ali celo preseglo raven ostalih slovenskih pokrajin. V vsakem pogledu pa je prednjačilo pred »osvoboditelji« Prek- murcu Madžar ni več imponiral! Prekmurec je obhodil svet, zato je njegovo obzorje daleč presegalo obronke panonske sklede. Tu so bile negativne postavke madžarofilov, zato so jih skušali odpraviti. Dne 4. junija 1941 so v Soboti organizirali spominsko svečanost, kjer so počastili Bednyak Vincenca in soborce, ki so padli 3. januarja 1919 v takozvani »sobočki bitki«, t. j. z Jurišićevim odredom, ki je na lastno pest začel akcijo v Prekmurju in je slovenski stvari več škodoval kot koristil. Zaradi brezbrižnosti, nepoznavanja razmer in terena je doživel poraz. Vse to je sedaj služilo dobro madžarski propagandi Soudeleženec te bitke vitéz Péterke János je izjavil: »Narod Vendske krajine , je te pokazo ka je vsikdar vogrski büo i vsikdar šče ostanoti.« Propaganda pa je — brenkajoč na struno »domačinstva« — še dodala: »Murska Sobota je ¸szobocsamov῾. Szami scemo odlocsiti szvoj sors. Jezero let szmo Vogri bili i na veke Vogri sesezno osztanoti.« — Tako so govorili v madžarski Kazini in na Bakši. Ta dan je ostalo pri manifestativnih propagandnih geslih, do resnejših incidentov ni prišlo. To je verjetno preprečil Hartner — morda to ne bi odgovarjalo »liniji«. Eno je bilo jasno: mnogim so bili Slovenci zelo neljube priče! Toda tudi odporniško gibanje, ki je pod vodstvom OF naredilo prve resnejše korake že v maju 1941, ni mirovalo. Pristaši so v juniju razširjali letake z razglasom KPJ in »Slovenskega poročevalca«. Po vsem Prekmurju so izvedli rame napisne akcije, razbijali prometne znake in kažipote na cestnih križiščih. Iz raznih virov (Štrigova, kamnolom Dravsko Središče) so preskrbeli razstrelivo, iz katerega so izdelovali samovnetljive bombice. Začeli so rezati telefonske žice po vsem Prekmurju. Zanimivo je to, da so po tem dogodku marsikje porezali žice tudi tisti kmetje, ki še niso bili povezani v osvobodilnem gibanju... (Dalje prihodnjič) Ureja in odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva in uprave »Ljuski glas« Murska Sobota, Trg Zmage. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev. 641-903-322 — Naročnina: Celoletna 130 din, polletna 65 din. — Tiska Mariborska tiskarna Pomorski blagovni promet v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja je bil lani za 10 odstotkov večji kakor v letu 1949. Pristanišči Piran in Koper sta imeli največ prometa. V Koper in Piran ter druga manjša pristanišča je lani priplulo 7988 jadrnic in 4663 ladij. Naša usnjena galanterija, ki jo izdeluje podjetje »29. november« v Beogradu, si pridobiva na svetovnem trgu vedno več odjemalcev. Lani je podjetje razstavilo svoje izdelke na mednarodnih velesejmih v Chicagu, Parizu, Mila- nu, Bruslju in na Dunaju ter povsod želo prav lepe uspehe. Tudi naše domače podjetje usnjenih izdelkov v Domžalah pri Ljubljani je razstavilo svoje izdelke na vseh večjih mednarodnih velesejmih ter povsod zbudilo veliko zanimanje. Delavske svete volijo tudi na naših ladjah. Jugoslovanska linijska plovba ima že 47 prekomorskih ladij. Na 28 so mornarji že izvolili delavske svete in upravne odbore. V prihodnjih tednih bodo izvoljeni delavski sveti tudi na ostalih 19 ladjah.