UfO IUIU. HßVlIKD KB. V LjüMjanl v fttrtrt Z. lolllo 19Z5. Cena Din 1*50 shaja vsak dan popoldne, iinemši nedelje in pravnike. — InseratL' do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst v D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-3oru. — Insera ni davek posebej. — 9VSlovenskl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i upravništvo: Ecallova alf ca stav. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. uredništvo: EnaUova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon šlev. 34. InT Poštnina plačana v gotovini. Za svobodo učiteljskega stanu Z novim Ijndskošolskim zakonom bo naše ljudsko šolstvo storilo ogro* men korak naprej. V prvi vrsti se uzas korti tista dobrina, ki je začetek in kos rtec vsakega izobraževanja, vsake vzgo* Je, vsega notranjega preporoda, to je učiteljskega stanu. Ta zakon postavlja res uciteljstvo pod administrativno nadzorstvo pro* svetnega ministrstva. Toda tako nads zorstvo je neizbežno in velja po vsem kulturnem svetu. Vsaka javna in dr« žavna funkcija ima svojo nadrejeno kontrolno instanco in proti tej instanci so v zakonu določeni natančni predpisi prizivnega postopka ter uveljavljenja uradniške osebnosti proti samovolji od katerekoli strani. Učitelj je administra* tivno uradna oseba in kot taka podvr* žena hijerarhiji državnega uradništva, V bistvenem pogledu pa ustanavlja novi zakon za učitelja absolutno svo* bodo vzgojnega poklica. Predvsem one* mogoča katerekole diktature, bodisi od strani cerkve ali pa od strani nepoklis canih rodbinskih činiteljev. Jugoslo* venski učitelj bt> odslej svobodno vzga* jal mladino po vzorih, ki mu jih bodo dale višje pedagoške šole in naša dr* žavna učiteljišča. Preko teh šol bo stopil v kontakt z modernimi vzgoje* slovnimi pridobitvami in bo mladino vzgajal tako, kakor se vzgaja po vsem svetu: svobodno, po klicu svoje vesti, s čustvom odgovornosti napram mla* dinski duši, napram roditeljem in nas rodu. Doslej ni bilo tako! Slovenski učitelj je trepetal pred diktaturo SLS in pred ustrahovanjem ljubljanskih cerk* venih dostojanstvenikov! Ne kar uči moderna pedagoška veda in kar učitelj intuitivno spozna za pravo metodo vzgajanja in prosvetljevanja, je bilo merodajno! Odločali so predvsem pred* pisi SLS in povelja, ki so jih izdajali na svoje eksponente na kmetih. Bistve* na točka za dosego in izvrševanje ie duševne diktature nad slovenskim jav* nim življenjem in nad vsem naraščajo? čim mladinskim pokolenjem pa je bila za SLS diktatura nad slovenskim uči* ieljem ter zabrana svobodnega šolstva in vzgojeslovja od strani slovenskega učitelj siva. Da doseže ta odvraten cilj, pa SLS sedaj, ko nima več efektivne oblasti nad slovenskim učiteljem, kriči, da je zahteva moderne napredne «demokra« cije», da smeta o vzgoji otroka odlo* čati samo roditelj in cerkev. Načelo, da naj o vzgoji dece odločajo roditelji, je v bistvu dobro in zdravo. Samo SLS pozablja, da slovenski roditelji niso na strani SLS, da je pred leti ta stranka bila v Sloveniji v manjšini in da je tudi pri zadnjih volitvah dosegla komaj ne* kaj odstotkov nadpoiovične večine. — SLS nima mandata slovenskih rodite? Ijev, da protestira proti novemu za* konu in proti svobodi, ki jo ta zakon ustanavlja za slovensko uciteljstvo. Če bi razpisali plebiscit v tem oziru. smo prepričani, da bi se odločna večina slo« venskih roditeljev postavila na stran novega zakona, ki pušča roditeljem po* polno pravico, ki pa na drugi strani odklanja vsako nestrokovno in politič-nodemagoško poseganje nepoklicnih faktorjev v nadvse vz\fišeno opravilo učiteljskega stanu. SLS se zaveda, da izgubi s tem za* konom vpliv na Ijudsko^šolsko vzgojo, da bo s tem slovenski napredni učitelj končno reklamiral svobodo svojega na* cijonalnega in pedagoškega prepričaš nja in da bo odslej v slovenskih šolah vzgoja taka. kakor bo velevala vest učiteljskega stanu in nič drugega. SLS se dobro zaveda, da ne more utemeljiti svoje moči na s\>obodno vest in na neovirano duševno svobodo, na čiste argumente, marveč da rabi v to svrho diktaturo nad nerazvitim mla: dinskim življenjem potom stranke, po* tom politikujoče duhovščine, potom ustrahovanja svobodoljubnega in na* prodnega učiteljstva, skratka potom pretkano zasnovane socijalne demago; gije in diktature. To ie glavni moment, radi katerega se zaganja SLS s slovensko duhovščino v Ijudskosšolski zakon. Ta stranka je hila od nekdaj proti svobodni vesti in proti svobodni kulturi med Slovenci. V to svrho se je posluževala politične moči, državnega aparata ter v prvi vrsti diktature proti slovenskemu napredne* mu učiteljstvu. Klerikalna stranka se postavlja na stališče, da v klerikalni vasi ne sme delovati napreden učitelj, marveč se mora učitelj ravnati po zapovedih brezs glave in nahujskane mase. Tako «svo* bodo» odklanjamo! Zahtevamo tole« i Pred posojanji meti radikali in radičeoci Radičevci iščejo stike z radikali. — Zanimiv komunike zajedni-čarjev, — Pogoji radikalov: sprejem programa vlade celokupnega Narodnega bloka. — Beograd, 1. julija, (Izv. Ob 12.) Danes dopoldne ni bilo nikakih pos membnejših dogodkov. Pozornost po* litične javnosti je danes osredotočena na začetek oficijelnih pogajanj med ra* dikali in radičevci. Danes dopoldne so radičevci, zlasti posl. Pavle Radič zopet skušali priti k ministrskemu predsedniku Nikoli Pa» šiču. G Pašič je Pavlu Radiču sporočil, da ga prosi, naj ga pusti v miru in naj se radičevci obrnejo na njegovega na« mestnika ministra Marka Gjuričiča, kateremu je dal vsa potrebna in jasna navodila. Marko Gjuričič trenotno še ni sprejel zastopnikov HSS. Politični krogi zelo komentiralo okolnost, kako so skušali radičevci priti v stike z Aco Stanojevičem. Stanojevič jih ni sprejel, ker je bil v trenotku njih poseta v postelji. Hrvatski zajedničarii odklanjajo vsako sodelovanje v vladi in dementirajo vesti, da bi bili tudi oni pripravljeni za vstop v vlado. Dopoldne izdani kratki komunike HZ naglasa: Beograjski listi zadnje dni javljajo, da vstopi HZ v vlado ter navajajo tudi razna imena in kombinacije. Krogi HZ najodločneje zanikajo te vesti ter jih označujejo za popolnoma izmišljene. HZ želi, da jo pri takozvanih «poxajanvh» puste popolnoma Izven vsake kombinacije. Kakor dobro poučeni politični krogi zatrjujejo, stavi minister Marko Gjuričič radičevcem. kot prvi dokoj za sporazum, da se pogajanja vodijo edinole na temelju razšiirjenja vlade Narodnega bloka. Radičevci naj sprejmo dosedanji delovni program vlade Narodnega bloka, sicer bodo pogajanja vnaprej brezpredmetna. Važen preobret v Ratiičevi stranki? Pismo Stjepanu Radiču. nun Narodnim blokom. - — Pogajanja so mogoča samo s celot — Stjepan Radič spremeni taktiko napram SDS. — Zagreb, !. julija. (Izv.) Danes zjutraj je prispel iz Beograda v Zagreb poseben kurir posl. Pavla Radiča, ki je prinesel zaprtemu Stepanu Radiču posebno pismo o politični s:tuaclji. Rosi Radič tolmači spremembo sporazumaške politike in sedaj v Beogradu vladajoče razpoloženje parlamentarnih skupin- Pavle Radič naglasa, da s« mora HSS odločiti za politiko Narodnega bloka, če hoče primerno uspešno voditi po- gajanja z radikali, o d nos no da se imajo radičevci pogajat! z Narodnim blokom, ker radikali nočejo sprejeti posebnih pogajanj. Kurir je izročil pismo pri »odišču. Dobro informirani krogi naglašajo. da se v najkrajšem času izvrši važen praokret, in da bo Stjepan Radič dal navodila, da ima HSS spremeniti borbeno taktiko napram samostojnim demokrata*? Radičevci se ponujajo vladi — Beograd, 1. julija. (Izv.) Zastopniki HSS napenjajo vse sile, da bi pršlo končno do oficijelnih pogajanj med radikali in radičevci za sestavo nove koalicijske vlade, čeprav HSS nakloleno časopisje v Beogradu in Zagrebu strastno in vehementno napada samostojne demokrate in jih skuša Tzključiti od nadaljnjega sodelovanja v vodstvu državnih poslov, je treba tu ponovno nagiašati kompaktnost vlade Narodnega bloka. Radičevci so se morali končno sprijazniti s stališčem Nikole Pašiča, da je treba smatrati Narodni blok kot celoto in da morajo radičevci pri pogajanju to dejstvo prav resno upoštevati. Nad vse značilna so situacijška poročila današnje ^Politike* in današnjega «>Vre-mena«. Oba lista se pritožujeta, da obstojajo gotove ovire za takojšnjo sklenitev sporazuma- -Politika« pravi med drugim, da so radikali želeli gotove garancije od merodaj-nih faktorjev HSS za slučaj, da bi po sporazumu glede sestave vlade RR prišlo do diferenc med obema skupinama in da se radikalom na vsak način prizna odločujoče mesto. Oba lista »Vreme« in »Politika« sta drugače zelo pesimistična Zanimivo je, da danes ta dva lista z vso resnostjo upoštevata članek glavnega glasila samostojne demokratske stranke »Reči«, ki v odločnih* besedah dementira pismo, ki naj bi ga baje pisal mnister Svetozar Priblčevič voditelju radikalne stranke Nikoli Pašiču. Radičevci sami postajajo skoraj že smešni. Včeraj so hoteli na vsak način govoriti z min- predsednikom Nikolo Pasičem. V njegov! vili pa so jim povedali, da je pri g. Pašiču minister Svetozar Priblčevič, kar je povzročilo pri radičevcih splošno presenečenje. iMin. predsednik je zastopnike HSS indirektno opozoril na to, da lahko svoje želje prijavijo od njega imenovanim zastopnikom. Tako je končno bilo določeno, da se vrši prvi oflcijelni sestanek med zastopniki HSS in namestnikom min. predsednika M. Gjuričičem danes opoldne. Ta sestanek je Ie formalnega značaja. Na sestanku imajo rad:čevci predložiti ministru Marku Gjuri-čiču kot članu direktorija radikalne stranke načelne pogoje za takozvani sporazum. Današnji jutranji listi potrjujejo trditev, da min. predsednik Nikola Pašlč odločno vztraja pri tem, da se sedanji Narodni blok ohrarr kot celota in da mora vsaka politična skupina računati s tem dejstvom. Današnje »Vreme« obenem omenja, da je zelo čudno to. da vodijo radičevci pogajanja brez sodelovanja njih voditelja St. Radiča, ki se nahaja še vedno v zaporu in ki ima koncem koncev odobriti zadevni sporazum. Politični krogi trde dalje, da je ena glavnih zahtev HSS, da Stepana Radiča in člane vodstva razpuščene HRSS čim preje izpuste. TISKOVNI ZAKON — Beograd, L julija. (Izv Ob 13.) Delo v narodni skupščini normalno. Ker so plenarne seje skupščine odložene do ponedeljka 6. t. m., ponajveč radi turškega bajrama, zborujejo in delajo samo posamni skupščinski odbori. V zakonodajnem odboru se je danes dopoldne nadaljevala načelna debata o tiskovnem zakonu. Govorili so: posl. dr. Kosta K u m a n u d i (dav. dem.), posl. dr. Ladislav Polič (HZ.) in končno poslanec dr. flija Šumenkovic" (dav. dem.). Vsi govorniki so vladin zakonski načrt označali za reakcijonaren in pomankljiv. Stvarna je bila kritika poslanca dr. Poliča, ki je pozival vlado, da naj upošteva utemeljene protipredloge opozicije in naj ublaži gotova drakonska določila. Kritika je tudi naglašala brutalnost sedanjega zakona. Prihodnja seja jutri dopoldne. Težkoče pri pogajanjih za konkordat Rim, 30. junija, p. Papež je Sötdjel ja-sroslo venskega delegata za pogajanja o konkordaru bivšega ministra dr. Vojo J a n j i č a v privatni avdijenci ter ie ž njim obširno razpravljal o odnošajih Svete Stolice in Jugoslaviji ter o poteku dosedanjih pogajanj za konkordat. Dr. Janjič se začetkom julija vrne V Beograd, da poroča vladi. Nedavno so se, kakor znano, pojavile vesti, da so pogajanja prekinjena. Te vesti so bile iz Vatikana formelno d eman tirane. Res je, da pogajanja niso prekmjer?*. t^da vse kaže. da so se pojavile veHke težkoče, ki izvirajo očividno iz intrig prihajajočih iz klerikalnih krogov Jugoslavje. Goto- ranco in v smislu te strpljivosti svobo» do za napredno uciteljstvo. Ne bomo se vračali v temni srednji vek. Pozdravljamo nov zakon, da uza* konja dolga desetletja zahtevano svo» bodo učiteljskega stanu. Klerikalnemu terorju pod firmo nezmotljivega kato« ličanstva- ki pa ie v resnici hila le oolis tična samovolja voditeljev SLS, je od# klenkalo. Ta teror se ne vrne v sloven* ske dežele. Učiteljskemu stanu absolutno no* tranjo svobodo in proste roke pri nje* govem odgovornem vzgojeslovnem delu! vo je. da se bodo pogajanja vsled tejra povlekla in da bodo traiala bolj dolvro, nego se je prvotno oričakovalo. FINANČNI MINISTER V SLOVENIJI — Ljubljana, L julija. Danes ob 11. dopoldne je prispel iz Beograda z brzoviakom finančni miuister dr. Milan Stojadinovič ter se je takoj z avtomobilom odpeljal na Gorenjska. Kakor smo informirani, ostane finančni minister več dni v Škotjiloki odnos-no v Kokri na oddihu. MINISTER DP. ŽERJAV V BEOGRADU — Beograd, L julija. (Izv.) Minister za šume in rudnike dr. Gregor Žerjav je z današnjim jutranjim brzoviakom prispel iz Ljabl;iane. HE1HL mešanice za poznavalci 10? L — Atene, 1. julija. (Izv.) Danes ob 2.30 zjutraj je grški parlament končal debato o vladlni deklaraciji. Skupščina je izrekla zaupnico vladi generala Pangalosa s 185 glasovi od 2C8. Proti vladi je glasovalo 14 poslancev, ostal; so se glasovanja vzdržali tako Mihalokopulos in Kanfadaris, ki sta objavila danes proteste proti vladini deklaraciji. Narodna skupščina je bila nato od-godena do 15. otkobra t. I. Seja parlamenta je bila mestoma zelo živahna in burna. Pričela je ob 18.30. Galerije in tribune so bile gosto zasedene. — Navzoči so bili tudi člani diplomatskega zbora. Prisotni so bfli skoraj vsi poslanci. V zbornci je vladala največja tišinia Ministrski predsednik Pangalos je tako pričet-kom seje podal izjavo o nadaljnem delovnem programu vlade. Vlada , se zaveda velikih težkoč in ovfcr v notranji in zunanji politiki. Zato prevzame nase vso odgovornost za nadaljnl razvoj dogodkov. Vlada je da- lje odločena storiti v^e, kar je v njeni m«i. ei, da se te težkoče odstranijo. Odločena j** spoštovali parlamentarizem. V prvi vrsti je glavna skrb vlade uvesti red v državne upravo, stabilizirati državne finance in na to rešiti vse nujnejše probleme z'inanje politike. Vlada tudi upa, da se ji posreči kontna reorganizacija oboroženo sT.o Grčije na suhem in na morju. Posebno pozornost bo vlada posvečala beganskemu vprašanju. Vladino deklaracijo je zbornica pos^i šla pazljivo in mirno. Pangalos je koncenr svojega govora zahteval, da pralament odo. bri zakonske de krofe, veljavne za časa razpusta parlamenta. Predlagal je. da se parlament odgedi do 3-j. oktobra. Parlanieu ima tudi sestaviti komisijo 30 po^lancev^ k1 ima izdelati načrt nove ustave, ki stop-takoj po sestanku 15. oktobra v veljavo. Proti vladin: deklaraciji so govoriii j&>. slancl Paipanastaziu in general Kondilis tt Gonatas. Angleško - kitajski konflikt Kitajska zahteva zadoščenje od Anglije. — London, 1. julija. (Izv.) Iz Kantona javljajo, da je kitajska vlada naslovila na angleški in francoski konzulat v Kantonu posebno noto, v kateri zahteva, da da Velika Britanija zadoščenje in da odpokliče vse v Kantonu in v drugih mestih koncentrirane angleške čete, oziroma v kitajskih vodah usidrano angleško bredovje. Obenem zahteva od Anglije plačilo znatne odškodnine. Nota naglasa, da je na podlag! preiskave, kateri so prisostvovali ameriški, ruski in nemški konzul, ugotovljeno, da so angleške čete same povzročile izgrede in da so Angleži prvi začeli streljati. Anglija na to noto še ni odgovorila, Protiangleška propaganda traja dalje. Potresna katastrofa v Ameriki — London. 1. julija. (Izv.) V Santi Barbari v Kaliforniji je potres povzročil po prbližni cenitvi strokovnjakov samo na raznih poslopjih nad 30 milijonov dolarjev škode. Več palač, ki so si jih zgradili razni amerikanski milijonarji, je bilo popolnoma porušenih. Del ozidja jetnišnice se je poru« šil ter so vsi jetniki pobegnili. Potres je povzročil tudi znatno škodo v državi Montan. Potres je bil zlasti silovit v državah Montani, Itahi, Washingtonu in Vyomingu. V nekaterih mestih so našteti 41 potresnih sunkov. NOVI AMUNDSENOVT NAČRTI — Berlin, 1. julija, (Izv.) Amundseu pripravlja novo polarno ekspedicijo, pri kateri uporabi velike vodilne zrakoplove. Uvedena bodo pogajanja z Nansenom, ki ravno, tako pripravlja ekspedicijo na severni tečaj. Amundsen namerava napraviti polet na severni tečaj že leta 1927. KONSOLIDACIJA FRANCOSKIH DOLGOV Parir, 1. julija. (Izv.) Potrjene so vesti, da francoska vlada v kratkem prične oficijelna pogajanja v Washingrtonu za konsolidacijo francoskih dolgov Ameriki. VOJAŠKA KONTROLA NAD AVSTRUO — Dunaj, 1. julija. (Izv.) Iz Ijondona javljajo, da je zunanji minister Cnambor-lain na neko interpelacijo odgovoril, da bo v kratkem po voljno rešeno vprašanje od-«rtranitve vojaške kontrole nad Avstrijo. — Kontrola nad Madžarsko po izjavi Cham-berlainovi ne bo tako kmalu ukinjena, ker Madžarska zelo slabo sodeluje pri razoro. f POTRES V ZAGREBU — Zagreb, 1. julija. (Izv.) Danes ob > [ zjutraj so občutili v Zagrebu rahel potres ! Na seismološkem observatoriju so aparar ! zabeležili potres. Amplituda znaša 25 km I Potres je bil popolnoma lokalnega značaj v j Borzna poročila. i Dmar v Curihu 9.—. Ljubljanska borza« ŽITNI TRG Pšenica Hard Winter If. fco. Postojna trans., blago 410: koruza sremska. par. Ku-kajevci, blago 1S2.50, ječmen srbski 60 ki/ par. Ljubljana, blago 325. LESNI TRG Deske 20 mm. 25 miti. T., IL, III., konične fco. meja, blago 530: hrastove vozovne deščice T. in II. vrste, 43 mm do 2.65 m. 53 mm do 2.85 m, ico. meja, denar 1300: doge hrastove 1 hI, % hI, Yk hl, fco. meia blago 200, 150, 100: bukova drva 1 sn dolž., lanska sečnja, fco. nakl. postaja, 6 vagonov, denar 20, blao 200, zaključ. 20. EFEKTI: T?o invest pos. iz leta 1921, denal 62.50, blago 62.50, zakljuČ. 62.50: Celjska posojilnica d d. denar 200, blago 205; Ljubljanska kreditna banka, denar 225, blago 2c5; Merkantilna banka, denar 100, blage« 104; Prva brv. štedionica denar S00, blag.-> S05. Kreditni zavod denar 175, blago 185: Strojne tovarne ta livarne blago 135; Trboveljska premogokopna družba denar 298. blago 328: Združene papirnice denar 100: Stavbena dru?ba dd, Lj. denar 265, blago 2S0; 4H<& zast. 1. Kr. drž. bke. denar 20; 4*2% Kom. zad. dež. bke. denar 20. Efekti: 7cc invest. pos. 1921 64, 2!4°t drl. rente za ratnu štetu 235. Ljubljanska kreditna 240—250, Centralna banka 7—S, Hrv. eskomptna banka 103—103.50. Kreditna banka 103—104, Hipotekama banka 56, Jugobanka 98—100, Praštediona S00— S02.50, Slavenska banka 64—66. Eksploata-cija 26—2S, Drava dd. Osijek 135. Šečerana, Osiiek 470—480. Isis dd. 60—63, Niha g 52, Gutman 360, Slaveks 160, Slavonija 39 —40, Trboveljska 333—340. Zagrebška borza« Dne 1. julija. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.04—11.14, Praga 168.25—170.25, Pariz 255—260, Newyork 56.60—57.40, London 276.5O—279.50, Trst 196.33—199.33, Berlin 13.545—13.695, Dunaj 0.0799—P.081I. Valute; dolar 55.S0—56.60. Inozemske borze. -~ Curih. 1. julija. Borza: Beograd 9.-Pariz 23.05, London 25.035, Newyork 515.20t Prasa 15.25. Milan 17.62. Dunai 27 F1 Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 2. julija 1925 Stev. 146. Politične vesti = Kako se Sije «Slovenec» po ustiK! «olovenec» je toliko pisal o pogajanjih med radičevci in radikali in napovedo* val, da so tik pred zaključkom, danes pa piše doslovno: «^adni organi pri* našajo dan za dnem vesti, kako gosp. Pašič obširno razpravlja o vprašanjiK sporazuma s Hrvati in kako pogajanja popolnoma ugodno teko. Večkrat je bilo v listih povedano tudi to, da je vlada RR le še vprašanje par dni. Gla* som naših popolnoma zanesljivih po* rocil pa ne samo da pogajanja niso da* leč, temveč se do danes sploh niso za* čela, da so torej pogajanja izmišjotina vladnih organov (!!), ki sipi je jo s tem pesek v oči javnosti in zasledujejo osebne zahrbtne namene.» — Edina lumparija tega samopriznanja je v tem, da se izmišljotine, ki jih je prinašal ljubljanski «Slovenec», od njega sedaj podtikajo «vladnim organoma! Resni* coljubnost klerikalnega tiska, pa taka! Ubogi čitatelji «Slovenca»! _■ Skomine švicarskega lističa. V ženevi, na me§tu Društva narodov, Izhaja mal liwtic pod imenom -L»a Sni»se«. Direktor nra je nö&i Eugene Fafore, ki je te dni 3car dvakrat zaporedoma, enkrat celo v uvodniku, zlomil kopje, čujte in strmite, za rajnkega Nikolo, kralja črnogorskega, in ki safeteva, da se vzpostavi svobodna črnogorska državica! Nehote se vprašamo, kaj je pravzaprav hotel gosp. Eugene Fabre, ko je napisal tako abotne uvodnike trn ko se zavzema za črnogorsko državico? Svobodo-rjubje, pravičnost in ljubezen do Črnogorskega (prebivalstva, to ne more biti, kajti sicer bi gospod direktor vedel, da se je črnogorsko prebivalstvo že davno izjavilo za jogoslovensko državo, da je v večkratnih skupSčiinskih vlitvah izvolilo predstavnike zajedniške državne misli, da v črnigori snJoh ni separatistov in da se tamošnje politično življenje razvija v največjem harmoničnem skladu s celokupnim državnim Uvijenjem. Zanimivo pa je, kako pride direktor Švicarskega lističa, ki se srploh ni po-troäü v našo državo, da na licn mesta iz-praSa narod in prebivalstvo in da se avtentično informira o stanju stvari, do tega, da piše v svojem listu članke proti ugledu in interesom naše države! Odgovor Je le-hak. Možu se hoče denarja iz našega dfs-pozicijskega fonda ali pa ga prejema iz dis-pozicijskih fondov nam sovražnih držav. Naj se potolaži g. Fabre! želimo mu uspeha pri dispozicijskih fondih naših sovražnikov, od nas pa bo zaman čakal na paro. = Amerika In Jap°nska. Iz Washing-tona poročajo: Japonsko-ameriški odno-šaji se poostrujeio z nova. Predsednik Coolidge je izjavil že lani, da je japonsko priseljeniško vprašanje zaključeno poglavje. V Ameriki pa je dokaj prijateljev Japonske, ki Hočejo doseči konstitucijonal-nim potom uvrstitev Japonske v kvotni zakon. Ta cilj zasleduje »nacijonalni komite za iaponsko-ameriške odnosa]e« pod vodstvom Wicke rs name, ki stavlja javnemu mnenju pred oči potrebo, da se priznajo Japonski drugim državam v kvotnem zakonu dovoljene pravice. Tak korak bi zadovoljil Kalifornijo in Japonsko: prvo, ker bi bilo tako priseljevanje iz Japonske omejeno na 150 in iz Kitajske na 100 oseb, drugo pa, ker bi videla, da se postopa ž njo enako z ostalimi narodi. »California Foint Immigration Commit-tee pa se protivi temu stremljenju in meni, da bi zopetno načeti e azijatskega priseljeniškega vprašanja napetost med obema državama le še povečalo. Novi japonski poslanik v Newyorku Matsudaira je pri svojem nastopu izjavil: Izseljeniško izklju-čenje je bilo za nas trd udarec in veliko presenečenje. Nezadovoljnost s statusom v novem zakonu je splošno po vsej deželi. Ne morem se baviti podrobneje s to zadevo, toda upanje imamo, da se uveljavi smisel za pravičnost v ameriškem ljudstvu. Zato se nadejamo, da napoči dan, ko bo mogoče rešiti to vprašanje na način, ki zadovolji obe strani. Ameriški vladni krogi izjavljajo, da Amerika ne more nikdar pripustiti, da bi stavila Japonska vsposta-vitev prijateljskih odnosaiev v zvezo z izpremembo priseljeniškega zakona. To je zelo vznemirljiva zadeva, ki vzdržuje stalno napetost med Japonsko in Ameriko.' Prosveta Francoski tisk o jugoslovanski umetnosti Romancier Francis de Miomandre (r. 1S80), ki je 1908. dobil Goncourtovo književno nagrado za delo »Spisano na vodi« in ki je pozneje obelodanil še celo vrsto uspelih knjig, piše 27. junija v »L* Europe Nbu-velle« tako-le o naši razstavi: »Precej časa bo poteklo, preaen bomo mogli razločevati karakteristične poteze, ki ločijo Srbe, Hrvate in Slovence, katere je zt>rala ena in ista iugoslovenska sekcija v paviljonu gospoda Stevana Hribarja. Jugo-slovenskje umetnine imajo prav osobit značaj, ki bi ga človek spoznal med sto drugimi Paviljon sam Se Jako preprost, "domala 5re« okraska, izvzemši veličastna vrata iz rezljanega lesa, iz istega temnega in toplega lesa, iz katerega je napravljena lopa, in pa gole sohe, ki nalik vitkim in velikim svečnikom stoje ob početku stopnišča. V prvem nadstropju predstavlja freska selia-ški ples resnega in nekam slovesnega gibanja, v narodnih nošah; v teh" sijajnih opravah, ki jih nahajamo povsod, iz sukna ali iz bele volne; omenjene obleke so vezene in včasi do skrajne možnosti preobložene z lepotilnimi motivi, tako dovršeno krasnimi, 'da je vsak človek, ki jih" nosi, pa ko bi bil najubožnejši ovčar, nekoliko podoben kralju. Nadalje vidiš lesene oziroma usnjene zaboje, napolnjene z lutkami, tudi v narodni noši. Pisane rute in ogrinjače, olišpane srajce, voščene sveče, izdelane nalik draguljem in poslikane z najbolj živimi barvami, skrinje, dletovane in vrezane kot čipke, stenske opone, mozaične mize, blazine in podzglavniki, preproge z geometričnimi risbami, vse razodeva zmeren narod, ki pa je prav iz te treznosti potegnil ves okus in vse dostojanstvo, kar mu ga Je mogla dati. To ljudstvo pastirjev in planincev, ki prenaša v mesta svoje pastirske težnje in gorjanske sanje, ni sovražno razkošju in gizdi (o tem priča sijaj njegovih prazničnih oblek), vendar ima pri tem svoje meje, ne pretirava kakor mi, ki moramo stalno in neumorno iskati novega, ker vsaka stvar postane takoj vsakdanja. Pred vsem pa je nagizda podrejena lepoznanskemu čustvu. Snov tu ni nič, oblika je vse. Beli javor in kdo ve kako drag les. Ali kako čedno pohištvo za spalnico se da narediti iz njega! (oddelek v Grand Palaisu)'. In ob vznožju postelje je razgrnjena preproga iz janeje kože, toliko da ne sirove, Oblačila so namešečna ne v omarah, temveč po kovčegih*. Način je bolj kmetski, ali s kolikero ljubeznijo je zgrajena ter izdelana skrinja! . . . Ako nisi videl opne in ra-fije (palmovih* vlaken), si ne moreš misliti, kako čudovito se more to tkivo izkoristiti v olepševalne namene. Ratarji svirajo na leseno piščal, toda ta piščal je vrezana s preprosto, strpljivo, silno umetnostjo. In stekleničice, tudi lesene, kažejo najsrečnejše razstlinske in cvetne oblike, ki si jih moreš izmisliti. Pleteni Čevlji, v katere so naše lične krasotice tolikanj zaverovane od lani, so Iugoslovenska iznajdba, in je-li mogoče ustvariti kaj zgodnejšega in enostavnejšega? Njih kmetske čeče in lile (iz lesa) so za čudo šaljive. Redko sem videl bolj dovršeno in bolj skladno izbo, ki bi bolje vabila k iskrenemu počitku, nego obe obed-nici, ena iz črnega lesa, druga iz dobovine, z divanom in polporcelanasto pečjo, v predelu Grand Palansa. Vse to čvrsto, neobičajno močno, vse to namaka svoje korenine v skoro zgolj prirodnem navdihu. Zategadelj, kadar je treba stvar presaditi v drugo področje, na priliko v gledališče, je učinek presenetljiv po svoji jakosti. Odelenje okrasja je prvovrstno. Tu ne samo da ni nobenega Tazkošja, marveč ie nameravana strogost in resnost, ki bi se morda bližala r\aüsoNf m" Pred meseci je v Berlinu umrl znani ttali* fanski glasbenik FERUCCIO BUSONL — Na pobudo umetniške akademije so skia* datetju postavili pretekli teden spomenik, ki ga kaže pričujoča slika. — Spomenik je delo prof. Kolbe ja. nemškim ekspresionističnim in sintetičnim raziskavam, ako se ne bi temu zmagovito protivil siloviti smisel plemena za barve. Vse se doseže z gromadnimi nasprotji tonov, s tem da so stavbarski elementi skrčeni na najbistvenejše. Neka rožnata nočna slika, obdana z dvema visokima zidoma, vrhu stopnišča (dekoracija za »Smrt majke Jugovičev«) učinkuje naravnost presunljivo* Dve okrogli zaslanjali, ki si stojita nasproti, pomenita v »Noči treh" kraljev« delitev stanovanj. Kadar je treba, naletiš na zmes pe-strobujne šarote (srce iz medenjaka), tedaj pa so boje blazno krepke, divno vesele zä oči . . . Jugoslovenska umetnost, ki celo v najmanjših svojih tvorbah* kaže toliko svoj-skosti, spada med razodetja, ki smo jih" doživeli na svojih šetnjah vzdolž reke Sene.« N. K. —4 Slovenski kvartet (gg. Banovee, Pečenko, Završan, Zupan) priredi v soboto dne 4. julija ob 20. uri koncert v veliki dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini in v nedeljo, dne 5. julija ob 3. uri popoldne v Laškem. Opozarjamo goste obeh zdravilišč, domačine in okoličane na te koncerte našega priznano najboljšega kvarteta, ki si je pridobil z vsemi svojimi dosedanjimi nastopi prvovrsten umetniški sloves. V Laškem se vrši koncert v nedeljo popoldne s posebnim ozirom na izletnike iz Celja. — Repertoire gostovanja Članov ljub. ljantkega narodnega gledališča v Sloveniji. 2. julija četrtek v Dravogradu »Golgota«. 3. julija petek v Dravogradu »Scampolo«. 4. julija sobota v Dravogradu »Smrtni ples«. 4. julija sobota v Prevaljah »Scampolo«. 5. julija nedelja v Prevaljah ^Golgota«. 5. julija nedelja v Guštanju »Mladost«. 6. julija ponedeljek v Slov. Bistrici »Scampolo«. 7. Julija torek v Slov. Bistrici -»Smrtni ples«. 7. julija torek v Konjicah »Scampo. lo«. 8. julija sreda v Konjicah »Faun«. 9. Julija četrtek v Rog. Slatini »Scanupolo«. 10. julija petek v Rogaški Slatini »Faun« (RoŠlinka). 11. Julija sobota na Vranskem »Smrtni ples«. 11. julija sobota v Žalcu »Scampolo^. 12. julija nedeljo v Žalcu »Faun«, povsod ob 20. zvečer. 12. juKja nedelja na Vranskem ob lo. popoldne »Mladost«. Sport — Olimpa, prvak Reke, igra v soboto in ne'deljo dve nogometni tekmi z Ilirijo, s čemer se zaključi pomladna nogometna sezona v Ljubljani. Prvo srečanje Ilirije z Olimpu o na Reki letos v marcu je končalo, kakor znano, s 3:0 za Olimpiio. Z istim rezultatom je nedavno zmagala nad Haškom, z 2:1 nad graškim GAK. Ilirija se bo gotovo smatrala dolžno popraviti neuspeh na Reki In računati je tudi vsled tega na lepo in ostro tekmo. Pričetek tekme oba dni ob 18. uri. 1316/n — Hajduk na Reki. Splitski Haiduk je cba dneva igral na Reki proti Olimpiji in zmagal prvi dan 2:1, drugi pa je igral neodločno 2:2. Goale sta zabila Poduje in Benčič. — Svečana izročitev pokala zagrebškemu podsavezu. JNS je prejel brzojavno vest iz Beograda, da bo dne 5. julija povodom finalne tekme za državno prvenstvo med Gradjanskim in Jugoslavijo na svečan način izročen kraljev pokal zagrebškemu podsavezu. Pokal bo eventualno izročil Njeg. Vel. kralj Aleksander sam. — Zagreb, Hašk : AF Novara 2:0, 3ru-gi dan 2:2; Sparta - Ilirija 6:1 (3:0); Gradi, rez. - Hašk rez. 1:1. Dunajski Simmering je v Subotici igral proti komb. moštvu San-da in S. M. T. K. in zmagal z 2:0. — Praga: DFC - Union Žižkov 0:3! Sparta je v Kolinu podlegla FC Kolinu z 1:0. — WAC je zmagal v Varšavi nad Po-lonijo z 9:2; Kportklub ie v Lvovu zmagal nad Czarni s 4:0. FC Bratislava - Admira (Dunaj) 2:0. — Slaviia je v Baslu igrala proti Nordstern s 3:3. MTK (Budimpešta) pa je zmagal na Chaux de Fonds Etode 6:2 (2:1). — Prvak Poljske Se postal Pogon, ki je nacl Warto zmagal s 4:1. ¥-* ffazena: Team A - team B 7:3. — Nemčija - Finska 5:3. — Avstrijsko moštvo proti Švedski, ki igra v Stockholmu 5. julija, bo tako-le sestavljeno: Aigner (Simmering); Rainer (VI-enna), Tandler (Amat.); Richter (Rapid); Koch (Admira)', Nitsch (Rapid), Neuield (Hakoafi), Häusler (Hakoah), Horwath (Sim mering), Swatosch- Wesely (Rapid). — Reprezentativne tekme v Nemčiji. V Nemčiji so se odigrale v nedeljo reprezentativne tekme. V Hallu je Srednja Nemčija porazila Severno Nemčijo s 3:0, v KolnU Zapadna Nemčija Vzhodno Nemčijo S 5:2. — Corrigendum. V našem poročilu 0 tekmi Concordia-Ilirija je ostalo včeraj mnogo pogrešk. Tako je bilo citati mesto Pažur Požar in Pajar, mesto back fack in dalje se ima glasiti, 'da je Matko ubranil in ne ustrelil kot. Julijsko krajina — Trgovina in pomorski promet na Reki. Danes ni na Reki hiše brez hipoteke, ni poslopja, ki bi ne bilo pasivno, ni meščana brez dolgov. Ali Reka uživa danes žalosten privilegij meratorija. Nf dolgo, ko so zastopniki trgovske zbornice znova potožil? v Rimu, da je Reka bolna in v polni iazi propadanja, finančni minister De Štefani pa ni hotel sprejeti reškega odposlanstva. Izseljujejo se ne le delavci, ampak tudi trgovci in industrijalci. Kapital na Reki je večinoma last Tržačanov, Madžarov in Jugoslovenov. Industrija je na tleh. Leta 1918. so imeli Rečani 24.000 akcij Tržaškega Lloyda, pa je prišel ukaz. da so jih morali odstopiti. Leta 1913. je priplulo v pristanišče 9536 brodov in odplulo 9515. La» ni je bilo prometa s prihodom in odhodom 3946, manjka torej 1500 brodov. Celo Su-Šaka se boje, pa vendar je znašal pomorski prevoz lesa s Snšaka lani 75.970 ton, z Reke pa 94.340, torej vendar več z Reke, ali mali Sušak jo skoro kmalu dohiti. Dovoljeno je posojilo 25 milijonov za pomoč industriji. Nič se še prav ne ve, kedaj sploh pride ta denar, čakajajo pa že nanj grabežljivi špekulantje. — Prapor za fašiste v 5t. Petru na Krasu. V nedeljo je bilo v št. Petru na Krasu živahno. Prišli so fašistovski odposlanci z raznih strani k razvitju prapora za šempe-tersko organizacijo. Bilo je mnogo govorov, ki so naglašali, da Ima fašizem nalogo ob meji, da uči drugorodce ljubiti Italijo in nje- nega voditelja. Govorniki so poiabili pove. dati, da vcepljajo drugorodcem fašisti Iju. bežen s palicami in revolverji. Slovesnosti se je udeleülo tudi vojaštvo. Ker niso bili navzoči ©lovenski učitelji, jih denunciri »Piccolo« pristojni oblasti. — Iz Krraina izvažajo mizarske Izde!« ke ne le v Trst, ampak tudi v Egipt in druge dežele. Mizarska industrija si je v Krminu v povojnem času lepo opomogla. Tudi iz Solkana smo že beležili vest o zboljšanju razmer v mizarski stroki. Svoj čas pred vojeno je bilo živahno stremljenje za izvoz mizarskih izdelkov iz Solkana v Egipt in le drugam. Krmin se uveljavlja zopet tudi kot izvozni trg za sadje, pri če. mur sodelujejo v lavnem zapadni slovenski Brief. V Krminu je bila pred vojno slovenska šola družbe sv. C. in M. — Zgodnji krompir iz goriške okolice. Znana zadruga za izvoz krompirja v Vrtojbi, ustanovljena še pred vojno, nadaljuje dobro svoje delovanje. Sedaj je že začela z izvozm krompirja. Letošenjega bo najbrže okoli 200 vagonov in sicer dobrega in lepega. Južna Nemčija, posebno Bavarska, rada kupuje goriški krompir. Došli so že nemški trgovci, ki so sklenili z zadrugo kupčije. — Prireditev v šolske svrhe. V nedeljo priredita šentjakobska in magdalenska podružnica »šolskega društva« v Trstu na vrtu Gospodarskega društva »pri Tirolcu« veselico, katere čisti dohodek je namenjen refekciji otrok šole pri Sv. Jakobu in otroškega vrtca pri Sv. Mar. Magdalena Pričakovati je dobrega uspeha. —- istrski brlgantje zopet na delu. Ii Pule poročajo, da so brigantje v noči na 29. pr. m. udrli v hišo kmeta Koka Ivan-čiča pri Vodnjanu, katerega so ubili, nje. govo ženo Katarino so težko ranili in odne. sli so za 8000 lir vrednosti. Nesrečno ženo Katarino so pripeljali takoj v pulsko bol, nico, kjer 6o ji morale odrezati eno nogo. Brlgantje so izginili. — V KaJu na Kanalskem, kjer so sami Slovenci, ima slovenski trgovec A. Leban samo italijanski napis. Občina, ki je zelo razsežna, ima še mnogo nerazdeljenega zemljišča. Treba se požuriti s prijavami. Kakor od marsikje drugoüi, tako so odšli tudi iz Kala s trebuhom ra kruhom po svetu najboljši mladi ljudje. Domžale in njih razvoj Bilo je že objavljeno, Ha bodo Domžale 9. avgusta z velikimi svečanostmi proglašene 2a trg. Domžale so se tekom prav kratkega časa močno razvile. Pred 35 leti po njih' niti dosti povpraševali niso. Ne župnije, ne šole nt bilo. Ob Mlinščici, koder so sedaj mogočne tvornice slamnikov, so stale prioroste žage in mlini. Najbolj obljuden je bil Stob, takrat važno postajališče voznikov, ki so prevažali blago z Dunaja skozi Ljubljano v Trst in nazaj. Zato ima stari Banerjev zemljevid Kranjske pač označen Stob, ne pa Domžal. Vsa okolica, ki je sedaj združena v trg s približno 2000 prebivale?, je štela takrat okrog 900 ljudi, ki so se preživljali večinoma s pletenjem lut in šivanjem slamnikov. Svoj Izredni procvit imajo Domžale v posebni meri zahvaliti sirom Slovenije znanemu kamničanu, ki pra« znuje letos 35-letnico. Radi svoje pohlevne vožnje pogosto zaničevani vlak nikakor n! tako malovreden, kakor ga smatrajo nekateri zabavijači, ki ne vedo, da je bil med vojno ena izmed redkih aktivnih" železnic. Na stotisoče turistov izletnikov je že izvozil iz bele Ljubljane v prekrasne Kamniške planine. Vsako pomlad se vozijo naj elegant-nejše dame v Domžale po svetovno znan« domžalske slamnike. Na tisoče najfinejših slamnikov izvozi kamničan vsako leto 12 Domžal na Nemško, Francosko in Angleško. Kle je: lesna, mlevska, žitna, vinska trgovina poleg sirom znane domžalske konjske trgovine?! Brez kamničana bi Domžale res ne bile, kar so! Ko je imela 1890. leta steči po domžalskem polju kamniška železnica iz Trzina skozi Mengeš v Kamnik, so se temu uprli tedanji Mengšani. Branili sa se železnice s približno tako premišljenost* jo, kot danes Ljubljana zračne postaje. Železniški tir se je zato res obrnil v Trzinu proti Domžalam, ki so dobile tako tudi železniško postajo. Domžale so začele procvi-tati. Postale so središče slamnikarske in drugih obrti, med katerimi si je slamnikar-stvo pridobilo svetovni sloves. OSKAR H. 86 (0^a%pad carstva Roman zadnjega avstrijskega cesarja. V Arankinili temnih očeh je zažarelo sovraštvo. »Svoje poslanje! Ali hočeš razbito in razkosano monarhijo zopet vzpostaviti? Ali hočeš narode, ki so se vriskaje osvobodili težečih jih spon, zopet združiti pod gospodstvo slabega vladarja? To je pravtako nemogoče, kakor da bi hotel klatiti zvezde z nebeškega svoda!« »Ne mislim na to, da bi zopet vzpostavil celokupno monarhijo. Hočem samo pomagati in delovati na to, da se vrne kralju ogrskemu vladarska krona.« »Nečemo Habsburžanov!« »Aranka, on je moj cesar, ki sem mu prisegel zvestobo!« Premagalo je v nji čus-tvo samoponosa. »Povej mi, kaj naj bo z nama?« Molčal je. Bolest odločitve mu je lebdela kakor cma senca pred očmi. Tudi ona je vstrajala v molčečem priČ^covanju. »Aranka, samo polagoma je v meni vzrasla vera v kasnejšo srečo. Ta vera je postala velika in silna. Ko se cesar zopet vrne v svojo državo, nas jie more ničesar več ločiti. Takrat hočem ßriti po Tebe kot solnce mojega damovja. »Pod tem pogojem nikdar!« »Aranka, kaj naj pomeni ta beseda?« V divji duševni bolesti je zaklicala: »Ti me ne ljubiš tako, kakor sem jaz sanjala, ker bi sicer ne mogel staviti takšnih pogojev. Nikdar ne bo več v kraljevskem dvorcu živel noben rlabsburžan!« Grof Wolkenstein se je dvignil. »Aranka, nečem izsiljevati Tvoje ljubezni. Ko se zopet vrnem na strani svojega kralja, bom stavil nate zadnje svoje vprašanje. Ne bodi huda, ni mi mogoče drugače.« Pred vratmi njene duše je Še stala kakor Iz jekla kljubovalnost. Težko se je borila ž njo. Toda srce je zmagalo. Neodoljtvo čustvo ljubezni je buk-nilo na dan. Objela ga je okrog vratu. »Vrni se zopet! Kadarkoli se vrneš, vsikdar me najdeš, da Te sprejmem z odprtimi rokami!« Objel jo je in jo nato nežno posadil v naslonjač. »Bog naju čuvaj, Aranka! Zdravstvu j, Aranka, in z Bogom!« »Prisluškokrvak je, dokler je b8o slišati njegove stopnje, nato Pa se je brez moči zgrudila v blazino. Obvladala io je sima bol ob razvalinah pričakovane sreče, dokler niso vroče solze ohladile pekočo bolest njene duše. Grof Wolkenstein je bil slabe volje. Vsedel se je v avto ter se v besnem diru odpeljal proti avstrijski meji. Spomin na prte*, kt ga Je doživel z Aranko, mu je sekal globoke rane v srce. Čutil je sam, da je büo to slovo za vedno. Je! se je kesati, da je žrtvoval svojo življenjsko srečo ideji, da bi zopet Jz-vojeval cesarju izgubljeno krono. Arankina vdana ljubezen bi bila zastazäa bofcšo usodo. Zrj jo ie..urad seboj, kako se je tresla od jeze in bolesti, ker ni mogla razumeti moža, ki je zapostavljal njeno mladost in lepoto neizvedljivemu stremljenju zopet vzpostaviti razpadlo državo. Vglobil se je v svojo dušo in kruto obsojal svoje ravnanje. Ali je imel pravico zaničevati neizmerno ljubezen, ki mu jd je darovala Aranka, ali je imel pravico uničiti zadnje cvetke, ki mu jih nudi življenje na ljubo nedosegljivemu svojemu smotru? Muke težkih dvomov so mu zmedle jasno mišljenje. Načrt, ki ga je sestavil, se mu je zdel ničev, jedva vreden visoke cene, ki bi jo moral zanj plačati. V njem se je pojavila volja, da bi se vrnil in ponudi! svoji izvoljenki roko k življenjski zvezi. Njene sreče ne sme unčiti. Toda predno se je volja spremenila v dejanje, se je spomnil svoje prisege, da hoče brez samopašnosti posvetiti svoje življenje sinu nekoč toli oboževane prin-cezinje. Svoji prisegi se ne sme izneveriti. Ne sme se izneveriti samemu sebi in svojemu načrtu. Energično je stisnil ustnice, ki jih je že zaokrožil, da bi dal ukaz, naj se voz obrne. Njegova odločitev je bila sedaj trdna kakor skala in ničesar ga ni več moglo odvrniti od storjenega sklepa. Toni Hofer je s sočutsvom zrl na težko borbo, ki se je razvijala v duši njegovega gospodarja. Tako dobro je poznaj njegotvo bistvo, da je uganil gro-fove mfsli. Bolelo ga je, da je hotel grof v svoji zvestobi do padlega cesarja zaigrati svojo zadnjo ljubezensko srečo. Kako rad bi imel mlado, lepo ba-roneso, da bi postala soproga njegovega gospodarja. In ako je usoda odtočila drugače? Toni je bil že navajan resignacije. Avto je dirjal naprej brez pre-sžanka.Na Punaiti m »Presedel grof na vlak in odpravil proti jugu. Njegova pot ga je vodila * Švico. Tu je čakal nanj cesar Karel. Veselo ga je pozdravil. »Z največjo nestrpnostjo sem čakal na vas, grof Wolkenstein. Poročila, ki sem jih dobil, mi pravijo, da se je Vaš načrt popolnoma posrečil. Na-dejam se, da mi prinašate prijetna poročila.« Radostno cesarjevo razpoloženje je silno ga.iilo grofa. »Veličanstvo, ne morem zamolčati, da smatra madžarski državni upravitelj Horthy čas za neugoden, da bi se izvršile priprave za povratek vašega veličanstva na Madžarsko. Razpoloženje madžarskega naroda ni naklonjeno vzpostavitvi habsburške dinastije. Madžari hočejo sicer pridržati monarhijo, hočejo pa za vladarja tujega kneza. Imenujejo se kandidati, katerih izvolitev bi obvarovala Madžarsko pred novimi političnimi zapletljaji. Med temi kandidati sta na prvem mestu vojvoda Teck in princ Ciril bolgarski.« Karel je neverno zrl grofu v oči. »Saj sem vendar jaz maziljeni in kronani kralj ogrsku Meni sc prisegli zvestobo! Dokler živim, si ne morejo izbrati drugega kralja!« Wolkenstein je molče poslušal te besede. Smilil se mu je nesrečni vladar, ki so ga varale zadnje nade. Karel je nadaljeval: »Horthy ima vendar vse vojaštvo v svojih rokah. Ako on hoče, me lahko zopet pod zaščito orožja posadi na ogrski prestol.« »Gotovo, veličanstvo, samo ako hoče, toda bojim se, da tega neče storiti! Njegova častmlepnost stremi višje, kakor po slavi, da bi bil rešitelj nropa-seJdlega kraljestva,« stev i4ö. »BLOVENSfT! dne 2. Jurija i92ö. Stran 3. Dnevne vesti ^ Ljub nanj. dne 1 talija 1925, «S1o venska* cerkev... V borbi proti načrtu šolskega zakona nedostaja klerikalcem argumentov, ki bi učinkovali na nerazsodno ljudsko maso. Za to se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da ustvarijo v ljudstvu nerazpolo-ženje proti temu zakonskemu načrtu. V to svrho operirajo tudi s cerkvijo. Toda tudi cerkev je mnogo izgubila na svoji privlačni sili. ker so jo klerikalci že preveč vlačili v vsakdanjo politično borbo in tako do kosti kompromitirali pojem katoliške cerkve. Zdi se jim torej, da bi cerkev, ako bi povdarjali njeno katoli-štvo. v tej borbi posebno ne vlekla, za to so jo proglasili za — slovensko, meneč pač. da je sedaj slovenstvo pri našem ljudstvu adut. Pravijo, da se bori za pravice slovenskega jezika. V tej borbi se sklicujejo tudi na interese cerkve. Toda kakšen interes pa naj ima na pravicah slovenskega jezika — katoliška cerkev, ko je katoličanstvo vendar in-ternacijonalno?! Zato se je klerikalcem zdelo potrebno, da to cerkev proglas^ za specifično — slovensko. Prav, vprašamo samo: Ali ima ta cerkev samo en bistveni znak slovenstva na sebi? Niti enega! Katoliška cerkev je izrazito romanski, predvsem seveda italijanski produkt. Vrhovni poglavar te cerkve ie Italijan, vsa višja hierarhija je italijanska in vsi višji cerkveni dostojanstveniki so slepo orodje v rokah te italijanske hierarhije. Obredni jezik te cerkve je latinski in narodnemu jeziku se priznava le toliko pravice, v kolikor je pač neizogibno potrebno, da se obdrže ljudske mase v oblasti in na vajetih. Ako bi bila ta katoliška cerkev pri nas Slovencih v resnici slovenska, bi morali že zdavnaj imeti po naših cerkvah bogoslužni jezik slovanski in slovenski cerkveni dostojanstveniki bi lahko ob prevratu, ako bi bili v resnici Slovenci, napravili, ko jih Avstrija ni mogla več terorizirati, kratek proces z ustanovitvijo res narodne, pod nobenim tujim vplivom stoječe slovenske cerkve. Tega pa niso storili, zato tudi ne more bvti nobenega govora o kakršnikoli slovenski cerkvi! Katoličani v Sloveni.fl so slejkopre! pripadniki one vesoljne katoliške cerkve, ki jo komandirajo v Rimu tn ki ji dajejo izključno smer italijanski cerkveni poglavarji. Katoliška cerkev v Sloveniji je do pičice takšna, kakršna je v Italiji in v Španiji in drugod. V vodilnih cerkvenih krogih v Rimu bi za to sigurno zavladal vihar ogorčenja, ako bi izvedeli, da gotovi krogi v Ljubljani progfašajo katoliško cerkev v Sloveniji za samopravno slovensko cerkev. Sa-mopravna slovenska cerkev bi namreč obstojala samo takrat, ako bi se slovenski katoliki odcepili od Rima. O kakšni odcepitvi od Rima pa doslej še nismo ničesar slišali, najmanj pa v tistih krogih, ki sedaj operirajo s slovensko cerkvijo. Zato je govoričenje o slovenski cerkvi samo nesramno varan'e nerazsodnih ljudskih mas. preračunjeno v to, da bi se jim sugeriralo mnenje, kakor da je katoličanstvo v Sloveniji res narodna institucija, ki ima kot taka pravico, da se vmešava v vzgojo bodočega naraščaja. ★ ★ ★ — Rezultat! medzletnih sokolskfh tekem v Beogradu, ti bo bili doslej priobčeni po raznih listih, eo samo domneva. Oficl-Jelno bodo Sele objavljeni, čim tehnični od-bor zaiključl svoje delo. — Kongres zdravnikov se letos vrši v Dubrovniku v prvi polovici septembra. — Promocija. Na gospodarsko-šumar-SKi fakulteti v Zagrebu je dne 30. junija napravil inženjerskl izpit g. Josip 2 e 1 j k o iz ugledne primorske rodbine. Čestitamo! — Za inženirja strojne stroke je bil pro- moviran na Dunaju gosp. Leopold Savnah, sin železniškega uradnika v Kočevju. — Posnemajte! Poslali smo začetkom t. 1. vsem denarnim zavodom v Sloveniji okrožnice, da b! prispevali za slepe. Razen onih. ki smo jih že objavili, so se zglasili še sledeči: Občinska hranilnica na Vrhniki 200 Din. Hranilnica m posojilnica v Kamniku 200 Din, Posojilnica v Radovljici 250 dinarjev, Posojilnica v Mariboru 1000 Din, Celjska posojilnica v Celju 150 Dm, Posojilnica v Vftanjeih 50 Din, Savinska posojilnica v 2alcu 100 Dm, Posojilnica v Črnomlju 50 Din. Posojilnica pri Sv. Lenartu 100 Din. Posojilsnlca v Slov. Bistrici 50 dinarjev, Posojilnieca v Vojniku 100 Din, Posojilnica Logatcu 250 Din, Posojilnica v Framu 200 Din, Lfudska posojilnica v Celju 200 Din. Hranilnica in posojilnica v Škoci-janu 200 Din. Posojilnica v Cerknici 250 dinarjev. Kmečka del. hran. m posojilnica v Trbovljah 50 Din. Vsem darovalcem se odbor kar najiskreneje zahvaljuje in prosi ostale denaren zavode, naj slede temu vzgledu. — Odbor Podpornega društva slepih ▼ Ljubljani. — Volitve v obrtno sodišče. Ker poteče rok za volitev seznamov že 4. t. m., je »Gremij trgovčeve v Ljubljani zaprosil velikega župana za podaljšanje tega roka. Po informacijah, ki jih je prejel Gremij, bo veliki župan rok podaljšal do 15. t. m. Vsled tega se ponovno opozarjajo vsi interesenti, da so glasom razpisa v »Uradnem Lfstue št. 58 dolžni vložiti v določenem roku Izpopolnjene sezname pri mestnem magistratu. Tiskovine se dobe v mestni posvetovalnici št. 22. — Pravda radi zgradbe mostu na Fužinah. Poročajo nam: Novi železebetonski most Čez Ljubljanico pri Fužinah je na pol dograjen, nadaljnje delo pa je vevška papirnica baje ustavila, ker so se občine, za-interesTane na tem mostu, t. j. D. M. v DolJtt. Hrušica. Kašefi i. drn uprle k grad- benim stroškom prispevati. Nastala je pravda in sedaj ima zadevo politična instanca v rokah. Vse gori imenovane občine so seveda v klerikalnih rokah! — Slabe ceste. Pišejo nam: Vse pritožbe radi slabih cest eo. kakor se zdi, »bob v steno«. Nihče se ne zgane. Večina cest na kmetih je že v takem stanju, da je upravičena bojazen, dä se jih sploh ne da v doglednem času popraviti, in če bodo kdaj popravljene, bo to mogoče samo z velikimi stroški. Vprašamo, kdo je kriv te skrajne brezbrižnosti in kdo bo nosil velike stroške, ko bo treba te razdrte ceste taJcorekoč znova graditi? Posledice slabih cest že čutimo: ni nobenega tujskega prometa. Avtomobili, ki so lansko leto vozili po vaseh izletnike, izostajajo radi slabih cest. Torej to je naš napredek in propaganda za tujski promet! število cestarjev so znatno znižali in baje tudi njih plače. Ni čuda torej, ako se jih -ne vidi več na cesti, nego k večjemu ob cesti, kjer obd3lu-jejo svoje njivice ali si kosijo travo. Pa tudi nekdaj tako sloveče deželne ceste Slovenije so v takem stanju, da bo tudi po teh nemogoča avtomobilska vožnja. In potem se čudimo, da ni tujcev? Radovedni smo, ko. Irko je na tem resnice, kar se že javno pripoveduje, da je imel odsek za vzdrževanje cest lansko leto dva milijona dinarjev prihrankov? Zakaj bo ta denar In s koliko odstotki se bo obrestoval, ko bo treba ceste popolnoma znova graditi 2 da eden par nogavic z žigam in znamko (rdečo, modro ah zlato) „kljuö" »raja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste ve« rovaM. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene. — Planinski dom na Mirni gori se še ne bo mogel otvoriti 5. folija t. 1., ker so zavirale delo ob graditvi razne neprilike, kakor denarne in vremenske; kljub temu pa Je že precej izvršenega. To naj blagovolijo upoštevati izletniki, ki se odpravljajo v Belo Krajino. Vendar pa se bo ta dan obrnil na gori tudi kak janjec na ražnju. Ko bo pa dom popolnoma dograjen, naznanimo pravočasno otvoritev v časopisju. — Popravek. Koncert »Ljubljanskega Zvona« v Rogaški Slatini se vrši dne 11 julija in ne 5. julija, kakor smo včeraj javili. — Iz Rogaške Slatine nam poročajo: Navzlx skrajno neugodnemu vremenu Je naposled tudi letos dospel trenotek, ko bi lahko rekli: evo, zdravilišče Je Izgubilo značaj »praznote«; a to ni nikoli prej, nego. da se šeta vsaj 500 gostov po njem. Karakteristično za letošnjo sezono vsaj doslej Je nekoliko manjše Število posetnikov Iz Južnega dela naše države, zato pa Jak porast Iz Madžarske. In !z — Slovenije. Ali pravzaprav iz »Kranjske«; kajti, kar se tiče »Štajerske« Rogaške Slatine In njenih ožjih rojakov, velja zanjo i letos: nemo propheta m patria. — Vldovdan smo proslavili nad vse dostojno; izredna je bila razsvetljava na predvečer, ki Je po sodbi najstarejš:h gostov prekosila vse dosedanje, tudi iz avstrijske dobe: od goodbenega paviljona do Glavnega kopališča, od Zdraviliškega do Aleksandrovega doma se Je vse kopalo v morju luči. blestelo v umetnih ognjih In raketah. Slavje ie zvečer zaključka sokolska akademija, ki je do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano in so se Je udeležili do zadnjega tudi Inozemski gostje — torej »in-temacijonalna publika« v najširšem In najboljšem pomenu. Na praznik sv. Petra in Pavla so dospeli sem zdravniški zastopniki Društva narodov, ki so bili na postaji svečano sprejeti. NHm na čast se je po skupni večerji ponovila razsvetljava zdravilišča. Veleodl:čne goste Je presenetila lepota kraja in vzornost zdraviliških naprav. Iš. — Iz Podpečl pod Krimom nam poročajo: Vidov predvečer smo pri nas praznovali zelo slovesno. Veličasten kres je za-plapolal na Sv. Ani in štirje trobentači so zatrobili v mirno noč ter opozorili v dolini stanujoče občane na prlčetek slovesnosti. Umetni ognji in streljanje je še povečalo našo prireditev. Gospod A. Novak nam Je v kratkih besedah razjasnil pomen Vidovega dne ter zaključil svoj govor z vzklikom: *Slava padlim borcem na Kosovem!« — Znižanje cene mleku, gostilniške hrane ter klobas In hrenovk. Mestno tržno nadzorstvo je že sporočilo javnosti, da se bo morala znižati cena mleku s 1. julijem t. 1. Pri mestnem tržnem nadzorstvu so se zglasili zastopniki mlekarske zadruge in prodajalcev mleka radi regulacije cene mleku. Pri nabavi mleka na dom se je dosegel sporazum ter se bo mleko prodajalo na dom postavljeno počenši s 1. julijem po 3 Din za liter Glede prodajne cene mleka na trgu pa se sporazum nI mogel doseči, ker so zastopniki prodajalcev mleka vstra-jali pri tem, da se prodaja mleko na trgu po 2.75 Din. Mestno tržno nadzorstvo pa zahteva, da bodi prodajna cena mleku na trgu 2.50 Din, to je 50 para sorazmerno ceneje, kakor je bila prejšnja prodajna cena ter pod nobenimi pogoji ne bo pustilo prodajati mleko dražje na trgu. Radi znižanja cen gostilniški prehrani so pogajanja v teku s člani zadruge gostilničarjev ter se bo tudi to vprašanje v najkrajšem času ugodno rešilo. Izdelovalce klobas in hrenovk, ki doslej niso znižali cen svojim izdelkom, bo tudi pozvalo mestno tržno nadzorstvo, da znižajo cene klobasam in hrenovkam, ker je sedaj v primeru s padcem cen mesa tudi ta izdelek predra*. — Davčni vijak. Gostilničar nam niše: Te dni sem dobil po železnici vino Iz Bt-zeljskega. Sodi so puščali In dognal sem, da ga je manjkalo 8-5 litra, a državne trošarine hi mestne užitnine sem moral plačati natančno po cimentu. Poleg škode na vinu sem moral na mitnici plačati Še Din 19.98 davščine od vina, ki ga sploh prejel nisem in to v smislu, najnovejše naredbe naše finančne uprave. Dosedaj je finančna uprava uvidela sama, da sodi niso steklenice in da se med transportom vedno izgubi nekaj vina, bodisi ga vsrkajo doge, da se osuši ali da izteče, zato so na mitnici vedno nekai procentov odbili za to kalo. Sedaj pa se je našel uradnik, ki je bolj pa-peški kakor papež sam in izdal je to najnovejšo brezmiselno naredbo. Zahtevamo, da se ta krivična naredba takoj odpravi in upostavi zopet stara, smiselna in pravična. Gostilničar. — čemu vozi vlak v Kranjsko goro? Turist nam pise: Popoldanski gorenjski vlak, ki odhaja sedaj iz Ljubljane ob 14.50, nekoč ni imel zveze proti Dovjemu in Kranjski gori. šele na prošnjo in zahtevo turistov je železniška uprava odredila, da vozi vlak proti Kranjski gori s priključkom na ta vlak na Jesenicah. Zanašajoč se na to, se je v soboto 27. junija odpravilo s tem vlakom okrog 150 do 200 turistov deloma na Triglav preko Mojstrane, deloma pa na Vršič. Mojstrovko In sosedne gore. Ker so se ta dan končale tudi šole, je bil na vlak seveda velikanski naval. Posledica je bila. da je vlak odšel z zamudo že iz Ljubljane. Ta zamuda se je od postaje do postaje večala tn vlak je prispel na Jesenice skoro s polurno zamudo Ko so turisti izstopili na Jesenicah, so v svoje nemalo presenečenje izvedeli, da je vlak proti Planici odšel že pred 10 minutami, ne da bi čakal na ljubljanski vlak. Turisti so bili tako prisiljeni, da na Jesenicah čakajo dobre štiri ure na večerni vlak ali pa se pes napotijo proti Dovjemu in Kranjski gori. Da je med njimi zavladalo radi tega velikansko razburjenje, se samo ob sebi razume. Ako bi vlak od pihal, čim ni bilo ob določeni minuti ljubljanskega, bi se nam stvar zdela umljiva, da pa je čakal na ljubljanskega 20 min., potem pa jo vseeno odpihal, to je kurljozno. Zamuda je menda zamuda Ako Je vlak že enkrat napravil 20minutno zamudo, bi brez težjih posledic pač Še lahko napravil na-dalinih 10 minut zakasnitve, ker v Planici pač ne more zamuditi nobene zveze tn kake katastrofe se tudi ni treba bati. Pa te uvidevnosti na postaji na Jesenicah niso imeli in so raje spravili stotino turistov v najmučnejšo situacijo. Tako je odšel vlak veselo v Planico skoraj prazen, na Jesenicah pa so kleli turisti železniško upravo, ker so vkljub voznemu listku v Dovje tn Kranjsko goro morali vzeti pot pod noge ro se peš odpraviti z Jesenic Kaj takega se ne sme več pri god iti! — Zračni promet Trst - Dunaj preko Celovca. Iz Trsta poročajo, da je sklenjena zračna črta iz Trsta na Dunaj preko Celovca. Vzdrževala jo bo družba »Adria-Espresso«, v kateri sta tudi baron fZcono-mo in O. Cosulich. Promet se bo vršil z Junkersevimi letali. Prostora je na vsakem letalu za devet potnikov. Polet bo vodil v obe smeri vsak dan, izvzemši nedelje. Vožnja bo trajala 3 do 4 ure in bo stala toliko, kolikor stane prvi razred po železenlci, ki vozi iz Trsta na Dunaj 13 ur. Prvi poskusni polet se je Izvršil v nedeljo. »Junkers 13« je prispel z Dunaja v Zavije pri Trstu redno. Z letalom se je pripeljal Iz Celovca ta-mošnji župan in italijanski konzul. Z Dunaja do Celovca je trajala vožnja 1 uro 40 minut, od Celovca do Trsta 1 uro 30 minut. Reden promet se prične s 1. avgustom. Letala bodo sprejemala poštne poši-Ijatve do 30 kil teže. blago do 300 kg. Dolgo časa se je razpravljalo o tem, da bi se vršil zračni promet med Trstom In Dunajem preko Ljubljane, sedaj pa vidimo, kako se Junkerseva letala Izognejo Jugoslavije In bodo plula le čez avstrijska tla na Dunaj. — V smrt radi ponarejenega spričevala in slabega uspeha v šoli. Pred dnevi je maturant sarajevske tehnične šole FHip Kocijančič napisal pismo, v katerem javlja, da ga ne bodo več videli, ker ga bodo zakrili valovi hladne reke. Kocijančič Je pred dvema letoma prišel fz Ljubljane s spričevalom, da je dovršil dva razreda tehnične šole. Sedaj se je ugotovilo, da je spričevalo ponarejeno In zato ni bil prlpuščen k maturi. Verjetno Je, da je Kocijančič samomor res izvršil. Pred dnevi je istotako izginil 141etn? Drago Gvozdenič. — Smrtni skok starčka. V dubrovnlški bolnici se je lečtl 631etnl Mato Ogresta. Ker se bolezen ni obrnila na boljše, nasprotno Je starec hiral od dne do dne, je sklenil, da napravi svojemu trpljenju konec. Nekega večera je skočil z okna bolnice In se ubil. Našli so ga popolnoma razmesarjenega. — Trgovci z belim blagom. V Novem Sadu je policija prijela pustolovca Rešida Džavidbegoviča iz Skoplja, ki je trgoval z belim blagom. S pomočjo Ljubomirja Tini-liča, lastnika neke sumljive agenture v Skoplju, je izvabil mlada dekleta Iz Beograda in Novega Sada v Smirno za turške hareme. Prijet je bil tudi Tirr.IIič. Vrše se obširne preiskave. — Požar na Ilovici. Včeraj okoli 14. Je začelo goreti v kozolcu posestnika Ivana Vrbinca na Ilovici. Prihitela Je takoj požarna bramba z Barja, na pomoč pa so prispeli tudi ljubljanski gosilci. Po napornem gašenju se je gasilcem posrečilo ogenj omejiti in preprečiti, da se nI razStrll na MiS-nja poslopja. V kozolca je zgorelo okoli 100 kvintalov sena, dalje mnogo poljskega o:od-ja, 1 kočija, 1 voz, 1 slamoreznica Itd. Skoda znaša okoli 300.000 Din, zavarovamrna pa 33.500 Din. Kako Je požar nastal, 8e nI ugotovljeno, verjetno pa sta ga zanetila Vrblnčeva otroka. Igrajoča se pri kozolcu. — Tragedija ruskega begunca. V Beogradu se je pred dnevi obesil ruski begunec Vitomir Žurakovski, muzikant-narednik kraljeve garde. Motiv dejanja: pijača, beda, razdraženi živci. VAŽNA IZNAJDBA. Inž. W. Sne s s fe iznašel turbino, ki s pomočjo skozi tetoče vode proizvaja potom propelerja električno moč, ne da bi zavirala plovbo. — Slika kaže tako turbino v trenot ku, ko se potaplja. — Čebele do smrti oplkale seljaka. Se- ljaka Jovo Babica iz Gornjega polja v Črni gori so čebele tako opikale, da je umrl. Babic je hotel ukrasti panj. — Nasilni potniki. V vlaku, ki je 28. trn. vozil okoli 6. iz Vižmarjev proti Ljubljani, so se vozili med drugim trgovec A. \V., uradnik N. S. in uradnica F 5 Ker je W. pred straniščem oprav1 :bo, ga je sprevodnik Fran Mertei na vozne predpise. W. pa je sprt udaril s pestjo po obrazu, ga nato bul i' ob steno in ga z rokami stiskal za vrat. Pri tem je sodeloval tudi S. »Gospodična uradnica« pa je sprevodnika obkladala s psovkami. Čedna trojica se bo zagovarjala pred sodiščem. — Dolg jezik ima čevljarski mojster Alojzij B. Ko ga je 29. t. m. v Streliški ulici ustavi! stražnik, ker je zvečer vozi! brez luči, je tega zmerjal s »primorsko barabo«, »Iumpom« itd. Mož bo imel opravka s sodiščem. — Žrtve strele. V Orahovici je udarila strela v hišo Leopolda Steinerja. Strela je hišo porušla. Izpod razvalin so potegnili težko ranjenega Steinerja, dočim je bil njegov pomočnik Atlagič mrtev. Iz Linhijane. — Trikratni jubilej je letos slavil g. Alojzij Erjavec, čevljarski mojster na Kongresnem trgu št. 13. Dne 1. februarja t. L Je praznoval 201etnico, odkar stoji na čelu bolniškega podtpornega društva čevljarjev v Ljubljani, dne 12. maja je slavil 30Tet-nico poroke s ervojo soprogo Mari;Io roj. Zupane ta danes dne 1. Julija praznuje svojo 601etnico. Jubilar Je ugleden obrtnik, navdušen narodnjak in zvest pristaš napredne misil Posebno pri srcu me Je bilo vsikdar Sokolstvo. Tudi ob svojem jubileju se je spomnil na Sokola ter daroval 50 Din. v Turkov sklad za Sokolski Tabor. Zvestemu somišljeniku kličemo ob jubileju »še na mnoga leta!« — Podružnica FS. na realk? v Ljubljani ima do 4. julija uradne ure vsak dan od pol 15. do 16. Člani podružnice, prinesite slike za počitniške vozne izprave (almanah m vozna legitimacija). 1315n — Hodnike tudi pred mestna poslopja! Pišejo nam: Po stavbnem redu za mesto LJubljana ima vsak gospodar napraviti pred svojo hišo, odn. vrtom ob cesti, na lastne stroške kamenit aH pa asfaltiran hodnik. Če tega ne izvrši, ga stavbni urad takoj »prime«, magistrat pa kaznuje! Na Resljevi cesti pa ima naša mestna občina dve poslopji In vrt svoje plinarne ,a Še do sedaj nI dala napraviti pred poslopjema in ob ograji vrta potrebnega hodnika. —Razbiti In obrabljeni trotoaril. Ge-rentskl svet je odredil in odobril proračune za popravo naslednjih hodnikov: v Flori-janski ulici, na Vodnikovem trgu In na Sv. Petra cesti; tlakovanje Miklošičeve ceste (tam polože od Ceste na Južno žel. do Unio-na tudi električni kabel); poprava tlaka v Knaflevl ulici, ob stolni cerkvi napravijo asfaltni tlak. V Slomškovi ulici so nadomestili pokvarjene dele asfaltnega hodnika ob vrtu Lazarstov in usmilienk z novim In ob nasprotni strani ob hiši št. 27. istotako. Tako se počasi urejajo stari hodniki v mestu, kar pa stane mestno občino tudi lepe tisočake! — Nove stavbe. Na Kodeljevem so ravnokar v surovem zidovju dogradili poslopje »Mladinski dom«. Ta enonadstropna stavba Je tudi že pokrita. Na Istem svetu Je zgrajena tudi zasebna stanovanjska pritlična hiša; na ljubljanskem polju je vojaško skladišče dograjeno. V Sp. Šiški je pri zgradbi tamkajšnje cerkve temeljno zidov-Je dograjeno: prihodnle leto bodo zgradili frančiškani poleg cerkve tud; enonadstrop-no župrTišče, ki bo stalo uboge Šiškarje še posebej 2—3 mllijoine dinarjev. Kje so pa: cesta do te cerkve na polju, zvonovi, orgije, oprava! — Zdravstveno stanje mesta LJubUane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 22. do 30. junija beleži to-le statistiko: Umrlo Je 22 oseb, 10 moških in 12 žensk. Smrtni vzroki: jetika na sopilih 6, razne druge zle novotvorbe 2, vnetje možganskih mren, bolezen na srcu 4, bolezni ob porodu 1, prirojena slabost 2, starost 1. druge bolezni 5. Med tem časom se je rodPo 42 otrok, 23 dečkov (2 mrtvorojena) in 19 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: griža 1, škrlatinka 1, dnšljivi kašelj 1. Pro« odebelelortl ""'S.JÄ.t! VILFANOV C A J Iz Maribora. kar prianavajo vsf strokovnjaki — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerHah — Proizvaja: Kern, phaim. laboratorij Wir. D. VILFAN, ZAGREB. IL1CA 20^ u61 —m Odhod opernega pevca g. Vckosla va Janka. Popularni operni pevec, barito« n:st Narodnega gledališča v Mariboru Je bil angažiran za opero v Ljubljani. V Mariboru je imel včeraj poslovilni večer, na katerem mu je publika prirejala prisrčne ova«. c je. m Žlahtlč In ČIČ v okovih. Roparak* morilca Žlahtič in Cič sta takoj po razglasitvi obsodbe dobila okove. C;č je baje ž njimi zadovoljen, ne pa Zlahtič, ki ponoci nič ne spL Zatrjujejo, da ima strah pred vislicami. —m S cirkusom Je ŠeL Pred kratkim je Iz Maribora izginil ll-letnl Fran RoblS Vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna, dokler ni prispelo iz Ljubljane pismo, v katerem je neka dama pisala, da je dečka videla med cirkuškimi Arabci. V Zagrebu so sedaj pol'cijski agenti mladegs Robiča izsledili v cirkusu Kludsky. Med zamorci se je dobro počutil, navzlic temu pa je moral nazaj v Maribor. —m Nezgode pri dirkah. Pri dirki na Teznu je mehanik Josip Jerkal padel z motorja in se znatno poškodoval na glavi. Trna pa tudi notranje poškodbe. Pri dirki »Olm Khana« se je neznatno poškodoval Elčt Vo« dišek iz Ljubljane. Iz Celja. —c 60-1etn)ca celjske Mestne hranilnica Kakor smo že poročali, slavi letos Mestna hranilnica celjska 60-letni jubilej svojega obstanka. Odbor Mestne hranilnice |e v svoji zadnji seji sklenil ob tej slavnostni priliki votiratl 1,000.000 dinarjev. Iz te vsote naj bi se zidala stanovanja v mestni občini. Umesten sklep, ki bi naj našel mnogo posnemalcev! —c Državna realna gimnazija v Celfn V začetku šolskega leta 1924-25 Je bil na zavodu 324 dijakov, ob sklepu'šolskega leta 308. Od teh jih ima odliko 30 (10 %), uspejo no jih Je dovršilo 209 (68 •/<>), razredni izpit j:h ima 43 (14 %), razreda Jih nI dovtw šilo 22 (7 %), neizprašani so 4 (l •/•). —c Društveni občni zbori. Cirll-Meto* dovi podružnici v Celju imata v četrtek 2. julija ob 20. v klubovi sobi Celjskega doma svoj letošnji redni občni zbor. Želeti Je, da bi bil obisk občnega zbora kar najštevilnejši. — Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje svoj redni letni občni zbor za četrtek dne 9. julija zvečer ob 20. v restavraciji Narodnega doma. Dnevni red običajen. — Uradniška stavbena zadruga ima svoj redni občni zbor v roboto dne 4, Julija ob pol 20. zvečer v Narodnem domu. Reklama Koliko stane reklama? Reklamni bure-au družbe »American Publisher Association« podaja nekoliko številk o izdatkih za reklamo velikih ameriških tvrdk. Družba American Tobacco prednjačl z reklamo iti sicer s svoto 10 milijonov frankov. Ogromne svote izdaja Industrija za milo In toaletna sredstva. Lever ßros v Newyorku ogromnna tovarna za milo, potroši za no-vinsko reklamo 11,256.900 frankov. Družba Pepsodent (sredstvo za Čiščenje zob) izkazuje za svoja reklamna naznanila svoto 440.000 frankov. Družba Colgate (milo, parfumi itd.) izda največ za novinska naznanila in menda zavzema dve tretjini vseh naznanilnih izdatkov, ki so znašal! 8,190.000 frankov leta 1923. Za petrolejske produkte stoji na prvem mestu Standard Oil Comp of Indiana s 7,800.000 frankov. Vaccum Oil Co. izda 105.000 dolarjev za časopise in 472.880 dolarjev za naznanila. Na četrtem mestu med največjimi ameriškimi inserenti stoji Viktor Talkrng Ma-chine Co. (gramofoni) z reklamnim bud-getom 13,743.000 frankov. Velike svote izdajajo tudi fabrikanti avtomobilov in obro-čev za kolesa in sicer Dodge Brothers S,S07.800 frankov, druge tvrdke po 7 milijonov itd. Tvrdke v stroki živil Izdajajo 3 do 5 milijonov za reklamo. Treba bi bilo prišteti k tem zneskom še stroške za lepake, letake, pismena vabila itd. To so svote velikih tvrdk, pa tudi manjše in male tvrdke v Ameriki razumejo dobro korist reklame in se je pridno poslužujejo, vse drugače, kakor pa se to godi v Evropi še po največ deželah. Pri nas v Jugoslaviji, tudi v Sloveniji, je še malo reklame. Z gospodarskim razvojem pa prida menda sama po sebi. Toda tudi glede na sedanji položaj hI morala biti reklama pri nas vsai malo boli razvita' «Ttan 4 •SLOVENSKI NAKOD« dne 2 julija stev H6 Gospodarstvo Zagrebška občina proti draginji V Zagrebu se je pojavil prav žilav po-"kret proti draginji, kateremu načelujejo občinske oblasti. Vršile so se že večkratne konference med občinskim uradom za pobijanje draginje in predstavnik? gostünl-čarske fcn hotelirske zadruge. r>či od moža in da jo v tem slučaju poroči. V popoldanski razpravi je Ledererjeva podala več izjav-. Iz katerih je razvidno, da pri umoru ni bil «ondelezen ?amo njen mož. Zatrjuje, da sta Koudelko umorila dva častnika. Ona da ima v rokah nisma. ki «:ta jih ta dva častnika vtihotapila v zapor in v njih prosita, da naj njihovih imen ne izda. Dalje je izpovedala, da Bta častnika in nien mož s Koudelko sklenil dobavno pogodbo. Pri sklepanju pogodb so se sprli, na ItaT je eden izmed *ča^tnfVov Koudelko nstreHL Nato sta oba častnika v navzočr,. eti njenega moža truplo razkosala. Imena teh častnikov ne ve, videla pa ju Je v Komorau in na Dunaju. Itfftfi no fMpnppflW uuu i.i4 .v»iuyi uiiji V Italiji se gode letos v svetem letu. kakor sledi iz raznih poroč'1, razne čudežne stvari. Mati božja se prikazuje po selih in gozdičih, po dolinah in planinah V Neaplju so sedaj v modi duhovi. V vasi Sv Antima je prebivalstvo vse iz sebe m se živo spominja, kako je bila pred petimi leti s strelom iz puške ubita neka prodajalka Angela Cinqnegrado. Pravijo, da od takrat dalje se nrikazuje dnh nesrečne Antrete tuiniam. največkrat pa na vrtu Verga. kjer se je 'zvršil zločin. Ljudie so se tega že privadili, novo pozornost pa ie vzbudil duh nase na dan ko ie preteki" ravno pe* let po smrti Angele Cinquegiado Na omenjenem vrtu Verga se je hotela fotografirati dvolica novoporočencev Navzoč }e bil fotograf, takle, ki svoje delo izvrši v par minutah, opravil Je hitro, nato pa podal nov oporočen emu paru slavnostno sliko. Kako pa so se vs' začudili, ko so zajedali med dvema glavama še tretjo, čeprav ni bila tako Jasno očrtana, kakor oni dve. Prihiteli so gledat sliko razni ljudie. med nllmi tudi župnik s poveca'nfm steklom In zatrdili so, da ta tretja glava Je povsem podobna glav* u**re!Jene Angele. Sedaj se raznletaio po Neaplju In daleč naokoli nai-neverjetneiŠe vesti o duhu omeniene Angele. Metiikanska ljubezen Te dni se je izvršila v Mehiki tragi-komedija, vredna kinematografa 18-letna Rozita Mnendez se je zaljubila v nekega fanta, ki je toliko star kakor ona. Starši so vedeli za to razmerje, toda seveda nikakor niso bli pri volji, pripustiti poroko za tako mlad par. Rozita pa si je vtepla v glavo, da mora poročiti svojega ljubljenega fanta takoj ali pa nikdar. Hotela Je prav izsiliti od staršev dovoljenje za poroko In je izjavila: »Ali mi dovolite, da poroc'm svojega Ferdinanda takoj aii pa se tekom 10 minut vržem s strehe naše hiše na tla.c Starši niso mislili, da je to mnenje pri Ro-ziti resno. Toda dekle je zlezlo na streho ia zaprla podstrešna vrata za seboj. Postavila se je čisto na konec hišnega slemena, da so gledalci spodaj s strahom gledali, kaj se zgodi. Hiša je štirinadstropna. Starši so hitro poklicali ognjegasce, ki so prišli z rešilnem prtom. Kar naenkrat se je Rozita vrgla s strehe. Ognjegasci pa so jo vjell in se ji ni zgodilo nič hudega. Oče in mati sta bila ginjena. kesala sta se m hitro dovolila hčerki, da naj se le poroči, če se hoče. Številni naročniki se j ako pohvalno izražajo o krasnem in re» lahnem «Tropical»*"blagu. Obleke so izredno lahke in tudi nedosežno elegantne. — Kdor reflektira na blago, naj hiti, dokler je še v zalogi. Hraoro Schwab - Liubüana Najlepše sledi. Njen tako ljubljeni fant se je silno prestrašil, ko je izvedel, kaj je storila Rozita. Prav nič ni bil navdušen za njeno dejanje in Izjavil, da je taka ženska preveč energična in ne more ustvariti moškemu sreče, kakršno si on želi v zakonu. Kaj stori sedaj dekle? Ali bo zlezla zopet na streho? Indijski princ pred sodiščem Po zimi smo obširno poročali, kako ponosno se je gibal po Italiji neki Američan, ki se je izdsial za Indijanskega princa in veT*!\ega posestnika v Kanadi. To je 37-letni Edgard La Plante, znan ood Imenom Ta^vana Ray al! Chief White Elk (beli jelen). Njegov oče Je bi! Francoz, mati pa Indijanka. Pravi, da je Študiral in da je bil tudi na univerzi, hoteč postati zdravnik. Tzdaial se ie včasih za zdravnika. La Plante je visok, močan človek, čedne zunanjosti, obnašati se zna fino in v govoru kaže Inteligentnega človeka. Policijsko izvestie pravi, da je prodajal olje in da je pozneje postal kinematografski artlst in kot tak je prišel v Evropo, naiprvo na Angleško, potem v Francijo m Italijo. Padlo mu je v ghvo, da se je začel predstavljati kot odposlanec izginjajočega Indijskega rodu In zahtevati pravice za Indijance. Kjer se je pojavil, si je znal dobiti pristop skoro kamor je hotel, časopisi so pisali o njem in prinesli njegovo sliko v kostumu indijanskega poglavarja. V Nizzi se je seznanil z grofico Khe-venhüller iz Fiumicella v Furlanlji In z nje-.no hčerko. Tako se jrma je znal prikupiti, da sta ga povabili na svojo graščino in posestvo v Furlaniji. La Plante se je vabilu rad odzval In od takrat dalje je »pumpal« grofico, k' mu je dala potem v več obrokih denarja nad en mllHon Ur. Neverjetno je to, da se da izobražena dama voditi tako za nos od človeka, ki ga pravzaprav ne pozna, pa mu slepo verjame, da je bogataš, posestnfk in tovarnar v Kanadi. Hotel ie menda poročiti mlado grofico, hčer gospodinje grofice Melanije Khevenhüller. Z denarjem grofice je hodil »Indijanec« po Italiji in razpisal velike svote. Povsodi so ga sprejemali z velikimi častmi, bil je pri Mussoliniju in papežev blagoslov je dobil za drag denar, postal je častni fašist — slednjič pa mu je policija nasvetovala, naj izgine. Odšel je v švico. denarja ni bilo več, in tam so ga aretirali, ker je nekaj ljudi obrnažrl za 5000 frankov. Radi tega je sedaj pred sodiščem. Potem pa pride naj-brže pred tržaško sodišče, ker je grof Jurij Khevenhüller tam prijavil tožbo proti Indijancu. Razprava v Luganu bo trajala več dni. »Princ« priznava vse. Javni obtožitelj zahteva zapor dveh let m treh mesecev ter globo 500 frankov. Strašna nesreča v kinematografu V ameriškem mestu kansas City se je pretekli petek primerila katastrofa, ki je zahtevala 30 do 40 človeških žrtev. Ker se je poslopje po nastali eksploziji popolnoma zrušilo, dosedaj števila žrtev nI bilo mogoče ugotoviti. O nesreči poročajo: Med predstavo v nekem kinu in varijete-gleda-lišču je izbruhnil požar, kateremu je sledila silovita eksplozija, zrušfl pa se je tudi oder. Na podlagi uradne statistike znaša Število mrtvih 30 do 40, več sto oseb pa je bilo ranjenih. Po nastali eksploziji je glasom poročil izbruhnil požar na strehi poslopja- Ogrrjegasoi so reševali ljudi že iz gorečega poslopja Nekega moškega so čez nekaj ur potegnili živega izpod kadečih se ruševin. Poslopje, obsegajoče nad 20 lokalov In drugih prostorov, je popolnoma uničeno. Koliko žrtev še leži pod razvalinami, se ne ve. Pri reševalnih delih je bil en og-njegasec ubit, dva težko poškodovana. Katastrofa je nastala kot že omenjeno vsled eksplozije. Med navzočimi v gledališču je nastala strahovita panika in na divjem begu iz poslopja }e bilo več oseb zme-čkanih ter pohojenih do smrti. Ameriški Usti poročajo, da je to ena največjih katastrof, kf se je doslej primerila v gledališču, odnosno kinematografu. * Drzna tatvina v Newyorku ob belem dnevu. Dva bandita sta vstopila ob belem dnevu sredi Newyorka v veliko trgovino z zlatnino in dragocenostmi ter sta se polastila draguljev v vrednosti 200 000 dolar- jev. Zunaj je bilo vrvenje Hudi in polno stražnikov. Zaprla sta naglo vrata in z revolverji prisilila oba prodajalca v trgovini, da sta morala v stransko sobo. kjer sta Ju privezala. Zgodilo se je to naglo, pobrala sta hitro vrednosti In odšla. Predno sta se prodajalca odvezala in poklicala redarje sta bila lopova že na varnem. * Zračna črta med Trstom In Turlnom prične poslovati z mesecem septembrom Tako se J« sklenilo na sestanku interesen tov v Milanu. * Za židovsko vseučilišče v Jeruzalemu ie daroval znani londonski bankir Barron svoto 10000 funtov šterlinsov. * Stara poljska cerkev zgorela. V Varšavi je Egorela stara kr3?nr katedrala Sv Mihaela. Veliki zvon, težak 500 ks. ie preb pri padcu streho cerkve. škoda je ogrom na. C. Zakaj: Poljub na sceni (Konec.) To je. oprostite, nesramno, zopi no in skrajno neestetično! $kand:il! Da Vas le ni sram! Cela dva meseca ste trobili, kako me liub'te in obo-žavate. Vprašam Vas, domiS'Javec oz-kosrčni, ako ste me res ljubili, zakaj mi pa niste privoščili v teh dolgih dveh mesecih niti enega takega poljuba, kakor jih je bila deležna — z vajami vred — na tisoče Vaša zoprna partnerica? Odgovorite, no, zakaj? Samo to vem. da ste me nesramno varali in farbali! Jaz pa, gos neumna, sem verjela Vašim hinavskim besedam in še prispevala k Vašim uspehom s šopki cvetlic, venci, cigaretami in drugimi dragocenimi darili! Zato slovesno izjavljam, da od danes nanrej je najinega razmera konec in da Vas na licu mesta pustim na cedilu. To ie moja zadnja beseda! Amen* Narcisa. Pomislite, ljudje božji, ta slovesen, jedrnat in kategoričen ton!? Ja2 sem mislil, da zdaj zdaj padem v nezavest. Kai mi je bilo storiti? Izvedel sem, da je zbežala z ne kim petičnim Francozom na italiiansko rivijero. Torej hoče nočeš, odreči sem se moral dekletu in nienim bivšim plemenitim namenom. Najrajši bi se bil znesel nad a\ torjem, toda umrl je pred petdesetimi leti. Žalostno in resignirano sem zleze* skupaj in na tihem zapel: Adijo, pa zdrava ostani Narcisa preljuba . . . Tu vidite, kako kolosalne dimen zlJe zavzema ta problem. Ali naj vam še povem, da sem bi radi poljuba na sceni oklofutan od ljubčka moje partnerice? Ne, rajši molčim. Samo to povem, da mi je prismo-lil tako klofuto, da se mi še seda i pozna vseh pet prstov na licu. In če je kdo, ki ne vename, prosim sem mu na razpolago, da se na lastne oči prepriča. Evo, ali ni ta klofuta eklatanten dokaz ,da ie poljub na sceni problem?! In ta gospod od klofute mi je poslal drugi dan kot nameček pismo 5 sledečo vsebino: Gospod! Jutri bom zopet prisostvoval pr večerni predstavi. Pa Vam povem tole: ako se boste samo malo dotaknili ustnic mojega dekleta, Vas ustrelim! Jakob Žaba. Ah? Kaj pravite na to? Veste kaj sem storil? Čeprav sen. bil zdrav kot riba v vodi, sem nalašč nenadoma zbolel. S tem korakom je bil zame problem poljuba na sceni rešen. Nikoli več nisem igral ljubimcev in Če sem Prišel do vloge, kjer so igrali tudi poljubi svojo vlogo, sem kratkomalo nenadoma zbolel. Vidim, da problema ni še konec Oprostite. Morda bom še kdaj nadaljeval. Prej pa moram še nekaj pribiti. In sicer to-le: ne po avtor?u predpisan, tudi ne po režiserju zrežiran poljub, ampak tak, ki nima s teatrom nobene zveze, tak poljub, vidite . . . tak poljub pa je zopet . . problem zase. Predavanje o pomorskih laboratorijih V soboto 27. junija je ob Šibki udeležbi kakih 50 poslušalcev (kriv je nekaj sopraz-nik, nekaj pa to, ker ni bil v novinah točn naveden čas predavanja) v slavnostni dvorani ljubljanskega vseučilišča govoril o francoskih morskih laboratorijih simpatičn sorbonski profesor Ch. Pčrez. Naštel jih ie kak h dvanajst, kajti v svojih partikula-rističnih težnjah hoče vsak količkaj velik kraj imeti svoj lastni zavod te vrste. To pa pomeni nepotrebno razsipnost. Zato je hotelo minisrstvo ukiniti vse male postaje, zlasti na severni obali, koder favna nI prebotrata. Končno se je vlada odloČila tako, da bo podpirala s prispevki samo dva laboratorija: Banyuls na jugu ob katalonski meji in Roscoff na skrajnem zapadu pokrajine Finistere. Ostali zavodi smejo še nadalje obstojati, a na lastne stroške prizadeta univerz. Za biološko postajo v Banyulsu je določen letni kredit 100.000 frankov, od katerih odpade 40.000 za delo In naprave v laboratoriju samem, ostalo pa za plače profesorjem in uslužbencem. Tu se je ustanovila prva francoska stolica (pro-N*pr Dubosc) za .samo raziskave, brez predavanj in izpitov. Staniča v Roscoffu je gmotno toliko na boljšem, ker je nje voditelj, g. Pe-rez, plačan kot profesor pariškega vseučilišča in po takem ostane večji del kredita za znanost. eMd nadaljnjim! dohodki je zabeležiti prispevke inozemskih dijakov iz prijateljskih držav, k: plačujejo po 2.000 frankov na leto (Amerikanci in Angleži zbog dobre valute nekaj več), med tem ko pripadniki nevtralnih dežel prispevajo po 3.000 frankov. Domačini in podaniki novih povojnih poI:tičnih enot pa v potrebi lahko tam delujejo brezplačno. Vrhu tega je roseoff-ska biološka delavnica navezana na slučajna volila in darila v manjših zneskih, ki gredo na Perezevo ime in jih ta strokovnjak uporablja za tiskanie svojih publikacij. Kajti na Francoskem se takšna periodika načelno ne smejo izdajati na budžetne stroške. Nepričakovano podporo 200 000 frs. iz zbirke Pasteurjevega cvetličnega dne, ki le vrgel v celoti 13,000 000 frs., pa je direktor Perez odločil za razširitev svojega instituta: tako n. pr. si je dal zgradti garažo za omnibus, kf bo v kratkem vozil dijake in služrnčad na daljše poučne zlete po nabrežju. Predavatelj ie pokazal veliko množino skioptičnih slik (ko bi le naš operater malo bolje posloval!) iz tega bretonskega mesteca, ki Je nekako tolikšno kot naša Idrija, in iz njegove okolice. Tako si videl grad Ma-rfle Stuartov«, potem utrdbe nekdanjih morskih razbojnikov, katerih potomci so danes ribiči, nevarni samo še jastogom ln drugim velik'm morskim rakom, ali pa pridni poljedelci, ki pod milim, vlažnim podnebjem goje vsakovrstno sočivje, osobito artičoke, in sicer dosežejo tri ali štiri le-t;ne. Členovita obala je prikladna za naj-raznovrstnejše životinje mokrega elementa, kajti tod je najti vse možne odtenke vodä, od slanice preko raznoterih somornic (eau saumatre) pa do sladke vode. Tudi vsako-jake geografske oblike (facis) pospešujejo pestrost rastja in živalstva. Videl pa si v projekcijah tudi ves notranji ustroj delav-n:c: spalnice za študente in številne dijakinje, skupne delavnice z akvariji, posebne zbice za speciialiste, knjižnice, zbirke, krasen vrt s subtropikalno vegetacijo slično rastlinstvu v Niči (n. pr. bambus), rbnjake in temnice za goiitev raznorodnih rib, n. pr »roussette«, ki je nekak morski volk Itd. Iz mračnega ribjega samostana smo krenili na slikovite pretoke, vodotoče, prelive in ožine z mnogobrojnimi čermi in svetilniki In zagrajami. na pisano spreminjasto pokrajino, ki ob vsak; drugačni obsvetljavi dohl novo lice. Nenavadno bujnost prinaša v tamkajšnje življenje bibavica. Ob oseki se zniža morska gladina za devet metrov. Se-Uaki izkoriščajo denivelacijo ter kopoma odvažajo aVvre, ki se suše kakor seno in službo za gnoj leham in gredam. Druge alge, širokolistne laminarije z vitkim steblom, ** sežigajo, iz žlindre ali plene se prideluje v tvornicah brom in jod, seveda gre pri tem primitivnem načinu dokaj teh metalo-idov po zlu. Naplavine lamlnarlj so zlasti znatne ob mlaju in ščipu. Tudi če nisi botanik, najdeš ob tak'h prizorih dovolj zabave: ljudje se kopajo, prepevajo, love rdeče rake brez klešč aH garnele, sečejo z lopatami in motlkami haloge, morsko travo (zostere), nabiralo moluske ali mehkužce, lupinarje; tu vidiš kako ravnajo z vlečno mrežo ali drago. Posebno zanimiv Je mlin na morsko vodo. Ob plimi se v više ležečem jezeru zajame precejšnja množina vode, k? potem po rakah napeljana goni kolesa. Nič manj interesantne so loke in mu-žave, nazvane po flamski besedi »skore«, vsebujoče v svoji prsti nebroj celinskega mrčesa kot strigalic, stonog, prašičkov, ko-čičev, mokric, ki strpe" nekaj časa tudi v bolj aH manj sladki vodi. Dve tretj'ni dijaštva sta francoski, drugo so inostranci (15—20 oseb na leto). Zdaj pa zdaj se v Roscoffu priredi majhen mednaroden kongres naravoslovcev. Govornik je predvsem poudarjal, da se posluje v teh napravah docela drugarsko. Vsak dijak ima povsod dostop, sam si lahko preskrbi, česar potrebuje. Francoskemu mišljenju Je tuje slepomišenje in prikrivanje, na katero naletiš n. pr. v neapolitanskih laboratorijih, ki so sicer sU&mm* Jwtfpul ne negujejo samostojnosti v kandidatih, saj jim vse objekte kar tako prinašajo na mizo, ne da bi mladi učenjak kaj izvede! o ambi-entu, o lovljenju Itd. svojih vegetabilij oziroma animalij. V Roscoffu je djaku na prosto dano, da secira, kadar ga je volja, da gre kamor si bodi na šetnjo da si Išfce poskusnih predmetov, koder se mu zazdi. Na takih podobnih živali krasne pomorske prizore, vidiš selško bitje in žitje, perice ob velikih skupnih prališčih pod milim nebom, renesančne gradove s starinskim bretonskim pohištvom, srednjeveške razvaline, pestro pokrajino, k'pe, stolpovite vodnjake iz enega kamna, vaške sohe, ki so ycasir umetniško dovršene, včasih čudno spačene znamenja, narodno nošo. ki pri moških (Si rok klobuk z dolgo pentljo po hrbtu) postaja že redka in se opaža kvečjemu še ob svatbah . . . Slednjič je g. Pčrez orisal značaj žilavih, vztrajnih, religijozn"h. Idealisti čnih Bretoncev, ostanka Keltov, ki so zna ten činitelj v amalgamu francoskega narr da, čigar troperesna »liberte, fraternlte, eg: litč* je izzvala toliko vzorit'h pokretov. T geslom »m*r za vse«, ki naj bi se priče' izvajat' najprej na umstvenem torišču z Iz menjavo profesorjev, s turnelami m podor no, kakor je on sam prišel v Iztočno Evrr po, da bi se česa naučil, je zaključil svoj poldrugourno predavanje v gladki, lahk umljivi francoščini k D *ev. 146. c »SLOVENSKI NAROUcte 2. Julija 1925. Stran 5, Moda. Kopalne toalete Moda zahteva cedalej večja razlikovanja. Posebno velike so te diferencijacije pri Amerik a. nk ah, k! kar tekmujejo s svojimi evropskimi rrvalkami, kako bi bile prve v novih modnih kreacijah in v ekzotičnih oblekah. Nekako domeno Amerikank tvorijo kopalne toalete. Že od nekdaj je evropska moda kazala za kopalne toalete nekako pre-ziranje in se je omejevala samo ali vsaj v pretežni večini na velike toalete, na toaletne potrebe pri velikih družabnih priredi- tvah. Polagoma je prešla na v^aJötenle Življenje, na rame dopoldanske, popoldanske in večerne toalete. Amerikanka pa se je ž« prej polastila Še zadnjega ostanka, namreč kopalnih toalet. Tudi pri kopanju, ko človek pravzaprav ne rabi ali ko se najraje otrese vsake obleke in ohladi v morskih valovih, je prišla moda in ustvarila nove običaje. Moda novih kopalnih toalet, ki se je posebno živahno razvila v amerikanskih kopališčih, kjer so nositeljice teh ekscentričnih modnih pojavov glasovite ainerikanke kino-igralke, deli kopalce na dve vrsti. V ene, ki razpolagajo s stasitimi telesi in oblikami. Tem predpisuje enostavne trikoje, z navadnimi gumijastimi čepicami in prav ubornimi okraski na čelu. Za druge, ki se v kopališčih samo kažejo, ki tekom cele sezone niti vode ne čutijo in ki se Šetajo po promenadah razkošnih atlantskih kopališč blizu Newyorka ali v Hollywodu in pa zapadnih francoskih in agleških kopališčih, kakor v Deauvillu, Trouvileu in drugje, za te predpisuje kopalna moda posebno razkošne toalete, kojih fasona je morda enostavna, da tako premoti nevednega opazovalca, ki se pa z naravnost izredno rafiniranostjo prila-goduje potrebam promenade na bregovih, fhrru, plesu v dancingu, večernemu bivanju v nadzemnem baru itd. Za kopanje velja ena obleka, za promeniranje pa druga toaleta. Seve te druge toalete niso običajne, marveč kopalne, čim bolj proste, nekoliko -modno razširjeni trikoji. Posebno mične so te obleke radi svežih barv, ki se pri tem uporabljajo. Tu je mnogo naborov, ki nimajo s plavanjem nobene zveze. Izdelujejo se 5z fularjev, satena in celo iz krepa. Izpolnjujejo se tudi s kratkimi suknjicami. Pariška moda za gospode Frak odriva pri pravih in razkošnih veselfeah popolnoma smoking. Tako se prišijejo spredaj na levo in desno po trije gumbi, ki tvorijo nekak trikot. Kraki so precej dolgi in nalahko zaokroženi. Podloga obstoja iz svetle Ude, ki se pri vsakem koraku kričeč sveti. Hlače se še vedno v talli spodrecajo v lahke gube. Telovnikom pa se letos ne dovoljujejo posebne ekstra-vagantnosti. Veston je postal glavno oblačilo gospoda in odriva smoking, zlasti pri neprisiljenih dinerjih, doma in v restavraciji. BaTva je navadno temna ali celo črna. Na ramenih je veston posebno Širok, talila na« lahko markirana. Ob bokih ta iotri£ OfSeei tesno prileüe. Dnevni vestoni nosijo 1 do 6 gumbov, v. zadnjem slučaju se spredaj zelo križajo* Pantajljski telovnik! so, kot r#eeno\ \t mode. Reglngota, ki ie nekoč obvladala modni svet, pa je sedaj pridržana samo za izredne svečanosti in za reprezentacije, Otroška moda Otroška moda se ravna po modnih stremljenjih odraslih. Ne posnema pa pri tem vseh tistih pretiravanj, ki jih kažejo včasih obleke odraslih. Otroške obleke se morajo predvsem lahko nositi. Razumljivo je, da hočejo matere to ugodnost združiti tudi z lepoto. To poletje rabijo zelo pestro in živalno blago. V splošnem je moda zapustila staro načelo, da nadeva otroške obleke z vsemi mogočimi okraski, navlaka-mi, priveski itd. Če bi morali otroci pri svojih otroških igrah neprestano misliti na to, da si ne pomažejo obleke, potem bi bilo konec njihovega igralskega veselja. Kimono - obleke ostanejo za otroke še najbolj praktična oblačila. V vročih dneh se za otroške obleke uporabi lažje blago, kakor organdi, baiist, katon m za elegantenjše obleke tudi razne vrste crepa. Za hladnejše podnebje pa izvolimo kaša *> blago pred volno. Priprostost bodi geslo otroških oblek. Na to morajo paziti matere, če hočejo svoje žive lutke primerno oblačiti* Modne razstave v ekspresnem vlaku Na to misel so prišle angleške modne tvrdke, ker hočejo izrabiti moderne eks-presne in luksuzne vlake ter njihove bogate potnike. Najprvo so se modne razstave vršile po ateljejih modnih tvrdk. Potem so jih prenesli v gledališče, v operete m kino. Sedaj sledi železnica in eskpres-ni vlak, kjer nastopajo v posebnih modnih vagonih najelegantnejši mannequini in raz- kazujejo najnovejše modne kreacije. Zdi se, da se bo ta način modnih razstav prav močno uveljavil. Zlasti bo modna razstava dobrodošla velikim ekspresnim, transkonti-nentalni program, kjer se bo lahko elegantni in bogati svet zabaval na najnovejših modnih idejah in kreacijah ter trosil svoj denar. Tako je moderna železnica dobila po restavranih, spalnicah, kinih in cela v cerkvah tudi modne razstave. Pariška moda v Bagdadu Iz Bagdada poročajo, da se je na tamkajšnjem dvoru udomačila evropska moda. Fejšal, kralj v Mesopotamiji, je bil nekaj časa jako nevoljen na svojo ženo, ko se je vrnila s poseta pri svojem očetu kralju Huscinu, popolnoma modernizirana. Namesto, da bi se vrnila po stari navad: po poti karavane, se je vozila z elegantnim parnikom do Besre in potem dalje s finim in brzim avtomobilom. Ko ie prispela domov, se je predstavila kralju v krasni evropski oblek:. Kralj ni vedel, kaj b' počel in kaj bi rekel. Vsi dvorjani so z največjim začudenjem gledali kraljico in sami med seboj kritizirali njo in novo modo. Kraljica se je svojemu soprogu lepe Ijubezniivo nasmejala, pravijo, da je čedna žena in da jo ima kralj silno rad. Oče se ni protivit izpremeinb: v obleki svoje hčere, ki je djala nase vse novosti iz Pariza in Londona. Slednjič se je udal tudi mož, ker je povsodi po svetu tako, da ženske navadno z lahkoto premagujejo in si osvo-jujejo moške; enako je bilo v Bagdadu. Po vseh pokrajinah se sedaj govori o novi medi kraljice in pričel se je v Ženskem svetu boj za evropsko obleko, ki bo prodrla tudi iu, kakor prodira povsodi- V evropskih krogih v Bagdadu pripisujejo izpremembo na dvoru velikemu vplivu gospodične Bell, ki 5e tajnica velikega komisarja in dobra prijateljica kraljice. ¥ * ¥ * Charlie Chaplin je postal oče! Charlie Chaplin, ki se je preteklo leto poročil s 17-letno igralko Lito Grey, je postal srečni oče. Njegova žena je poklonila življenje čvrstemu dečku. ES-KA JOGO TORPEDO BIANCHI 95* O Vsi višek nor moderne tehnik« najceneje pri Palača Ljubljanske, kreditne banke in Gosposvetska c 14 nadomestni deli In oprema, J. Goreč Mali oglasit ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Kajmanjil znesek Din S. IfMLI OGLHSI ZenStve, dopisovanje ter oglasi strogo trgov« skesa znaoala, vaaka beseda Din 1"—« najmanjši znesek Din 10 NSRODNA TISKARN UuWjnnß, Knaflevn uL 5 Telefon Stev. 304 I Službe I Kot vodja trgovine iščem službe; event. pre* vzamem podružnico z me* šanim blagom. Položim lahko Din 20.000 kavcije. — Ponudbe pod »Kavcija -042» na upravo »Sloven* rkega Naroda». PrikrojevalKa- direetrice za Izdelovalni* so perila (ženskega in moškega) — samo prvovrstno moč — se išče. — Ponudbe pod »Perilo 127/L» na upravo «Slov. Naroda». Maturant jeiteljišcnik išče službo za časa počitnic; gre tudi jamo za popoldanske ure. Nastopi lahko takoj. — ?onudbc pod «Maturant 2038» na upravo «Sloven* *ke£a Naroda». Okrajne zastopnike fa Kamnik, Logatec, vranj, Radovljico, Škofjo Loko, Kočevje, Krško, Brežice — sprejme takoj x>d zelo ugodnimi pogoji *ečja zavarovalna družba. 3ospodje ali tvrdke, ki >o dobro vpeljane in so :možne prevzeti organi* racijo celega okraja, naj pošljejo ponudbe pod 'Agilen» na: «Publicitas», i d., oglasni zavod. Ljub* iana, Selenburgova ulica MI. 2056 Natakarica sče službo; najraje v -akem letovišču. — Po* vadbe pod »Letovišče 2073» na upravo «Sloven* kefa Naroda» Blagajničarka, vajena tudi vsakršnega pisarniškega dela — išče službe v mestu ali na de želi. — Ponudbe pod «Biagajničarka'2069» na upravo «Slov. Naroda». Deček, močan in zdrav, se želi izučiti pekovske obrti; najraje na deželi, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. Dopise pod «Pri* den/2095» na upravo «S1. Naroda». Izkušen ogljar išče službo. Nastop ta* ko j. — Ponudbe pod «OgIjar/2096» na upravo «Slov. Naroda». Gospodična, absolventin j a slovenske trgovske šole, vešča s>lo< venskega in nemškega jezika (začetnica) — išče službe. — Ponudbe pod Strojepiska/2070 na upr. «Slov, Naroda». Trgovski vajenec zdrav in močan — se želi izučiti v mešani tr* govini, kjer bi imel vso oskrbo v hiši. — Ponud* be pod «Učenje/2078» na upravo «Slov. Naroda». I prodam 1 Prodam več dobro ohra* njenega pohištva* Ponudbe pod »Pohištvo 2020» na upravo aSloven* skega Naroda»- Javna dražba (prostovoljna) pohištva in posteljne oprave se vrii dne 4. julija ob de* vetih dopoldne - Vreč* Klobuki! Slamniki! Popolna razprodaja radi opustitve trgovine! — Zemljišče, približni obseg 300 m2 v ljubljanski okolici se cc* no proda. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod »Zemljišče/2015». 1 Stanovanja | Samo do konca julija t. 1.1 — Trgovina A Krejči, Ljubljana, Wolfova ulica št. 5. 2061 Opremljeno sobo v sredini mesta in bližini pošte išče solidna gospo* dična. — Ponudbe pod «Snaznost^OM» na upra* vo »Slov. Naroda». Hiša Štelaže in predali za špecerijsko trgovino (spodnji del dolg 287 cm, širok 50 cm, visok 141 cm) z 21 predali in 7 od* delkov za kavo, riž, ci* korijo itd. Zgornji del 210 cm dolg, širok 42 cm, visok 120 cm s 35 pre* dali. — Edvard Dolenc, Kranj. 2097 z gospodarskim poslop* jem v prijaznem kraju na Dolenjskem, 15 minut od železniške postaje — zelo prometni kraj — se odda v najem. V hiši je lokal, ki se lahko porabi za vsako obrt. — Po* nudbe plod Promet/2071 na upravo «Slov. Nar.». Stanovanje v Mostah (3 sobe in ku* hinja) — zamenjam z enakim v mestu. — Po* nudbe pod «Zamenjava 2092» na upravo »Slov. Naroda». Spalnica (kompletna) in jedilnica. | Posojila | Stanovanje ene sobe s kuhinjo išče državni uradnik za takoj. Najemnino plača za šest mesecev vnaprej. — Po* nudbe pod »Takojšnje stanova n j c/2072» na upr. «Slov. Naroda». skoraj novo — se radi selitve takoj proda. Do* pisi pod »Oprava /2090» na upravo «Slov. Nar.». snan, aW^BSsi? Šivilja išče Din 10.000 posojila za štiri mesece. — Jamstvo na razpolago. — Ponudbe pod «Šivilja/2039» na upr. «Slov. Naroda». Moška obleka (črna) za večjega gospo* da se takoj proda. — Dopisi pod Obleka /2091 na upravo «Slov. Nar.». 1 Bazno [ 1 lokali | | Nepremičnine | Pristni, naravni malinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar* na dr. G. Ptccoli. Ljub* Ijana. 108/L Iščem lokal v sredini mesta aH na prometni cesti. Plačam dobro. — Ponudbe pod «Lokal/2080» na upravo «Slov. Naroda». Proda se posestvo majhno, rodovitno, aron* dirano v prijaznem ro* mantičnem kraju Slovenije na deželi, pol ure od več* je železniške postaje in trga z več tovarnami. Hi* ša masivna, v dobrem sta* nju, sredi vasi. V vasi je vodovod in električoa luč. — Ponudbe pod «Odso* ten lastnik/2049» na upra* vo «Slov. Naroda». Trgovski lokal v sredini mesta se išče. — Ponudbe pod »Lokal takoj" na upravo lista. 2099 Damske plašče in kostume po meri iz* deluje v najkrajšem času krojaštvo J. Kvas, Flori* janska ulica 3. — Delo solidno, cene nizke. 2093 Lokal za pisarno v sredini mesta, 1—2 sobi, se išče. Ponudbe pod »Lokal za pisarno" na upravo Usta. 2098 Gostilna dobro idoča, na promet* nem kraju — se išče v na* jem. —- Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda» pod « Gostilna/2025». Otroški vozički dvokolesa, motorji, pneu matika — najceneje. — Sprejemajo se vsa popra*) vila. Prodaja na obroke; ceniki franko. — «TRI» BUNA» F. B. L„ tovarna dvokoles in otroških vcn zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 107 /L Enodružinska hiša s štirimi sobami, kuhinjo, kletjo in drvarnico v večjem kraju na Gorenj* skem — se ceno proda. — Ponudbe pod «Eno» družinska/2077» na upra* vo «Slov. Naroda». Mali oglasi v »SLOVENSKEM NARODU" so najcenejša 4n najuspešnejša posredovalnica na službe, prodaje, nakup, stanovanja itd. itd* — V svojo lastno korist naj se jih vsakdo posluhu je! Oglejte si zalogo najboljših in najcenejših čevljev v Prešernovi uli* ci 9, dvorišče. (Čarman). _1888 Pst! Patent 2538! Samo «LUCIFER» uni* čuje trajno stenice (ščur* ke)! — Winter, Ljublja* na, Sv. Petra cesta 35, — Medic, Maribor, Gospo* ska 23. 118/L Kontorist Z večletno prakso, zrno* žen knjigovodstva, ko* respondence, strojepisja, vešč slovenskega in nem* škega jezika — išče stal* no mesto. — Ponudbe pod Stalno/2074 na upra* vo »Slov. Naroda». Na vožnji z avtomobilom iz Podpeči proti Ljubljani, in sicer do Dobrove, se je izgubi« la korbica, v kateri je bilo med raznimi stvarmi tudi več važnih listin, ki so za izgubitelja velike važnosti. — Najditelj se prosi, da vrne nazaj samo listine s knjižico, drugo si pa lahko pridrži, in sicer naj pošlje stvari na žu* panstvo Iška s, p. Ig pri Ljubljani. — Župan Miha Drenk. 2021 I Kupim j Fižol VSEH VRST suhe gobe. repno seme, kvarno, mravljična 1a{-ca in drage pridelke knpaie SE VEH A Komp., LJUBLJANA. — Cene sporočamo na zahtevo. 133-L Žensko kolo, dobro ohranjeno — se kupi. — Ponudbe pod «Zensko kolo/2076» na upravo «Slov. Nar.». Znanja želi 35 letni gospod ^ mirnega značaja s premoženjem v avrho ženitve z gospo* dično 22 do 25 let, ki ima posestvo. — Dopisi pod Kmetsko dekle/2094 na upravo »Slov. Nar.». Gospodična Srednjih let z lastnim stanovanjem na deželi — želi znanja z boljšim g o* spodom. Prednost imajo državni uradniki ali t» govci. Dopisi s polnim naslovom pod »Dežela 2079» na upravo »Sloven* škoda Naroda* In pulti, pripravni za ju« vellrje ali boljše trgovine, NA PRODAJ. Ogledajo se lahko 1 Krekov trg 10, pritličje, desno. tnabera, lica, ■ partium I ostalt ypatrsWEtlna n »te* iS NaUHllJSa KOLESA in ŠIVALNI STROJI so le e^ino (jßJTZHER prI J0SIP WRTBUNCII LJUBLJANA! poleg Prešernovega spomenika ob vodi.--Znižane cene.-- I31C=)BC=>«CDSCD1CZ)1CD1CD1CD1C= 135-L IVAH ZAKOTNIH Dunajska cesta Si. 46 i, umestni tesarski moistwl^*-.*» jVsafowstna tesarska dela, modem« lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla luv», mws, vnt, w»aiiiBj wirvc *u *vuii:i\t, »uv^., ».....*m mm ' aiopnlce, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje jÄjvf,r GraiJ^?tesenih mostov, jezov in mlinov. • f\.3jf [Parna žnya. '-? " i6i t Tovarna furnirja, Potenje ložionice u polufirugu na stanici Novi Sad. Direkcija Državnih* Železnica u SuHotici na temelju rešenja Generalne Direkcije Državnih Železnica G. D* Br. 18.042 od 30. aprila 1925. godine i u smislu članova S6.—98. Zakona o Državnom Računovodstvu raspisuje* na dan 10. jula 1925. godine prvu ofertalnu Hcitaciju za izradu i montiranje krovne konstrukcije od gvoždja sistem «Polonso» ložionice u polukrugu na stanici Novi Sad. Kaucija od 100.000 Din oHnosnö 200.000 dinara za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Držav; nih Železnica u moneti predvidenoj po čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije. Propisno taksirane ponude u zapečačenom zavoju pa oznakom spolja: «Ponuda za izradu i montiranje krovne konstrukcije od gvoždja sistem «Polonso» loži* onice u polukrugu na stanici Novi Sad od ponudjača N. N.» predaju se najkasnije do 11 časova Gradjevinskom Odelenju Direkcije (Trg "Vojvode Putnika br. 9, II. sprat, yrata br. 9). Pravo za Hcitaciju imajo samo ona lica i teHnička preduzeča, koja podnesu overenje o prijavi preduzi* mačke radnje za ovu godinu, kao i uverenje o tome da su platila porez za tekuče tromeseČje. Zastupnici ponudjača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno punomocie, da ili mogu na ovoj licitacij? zastupati. Planov?, obrazac ponude, predračuna troškova i ugovora, opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 50 dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničniV časova u Gradjevinskom Odelenju Direkcije. Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče še primitü Iz Direkcije Državnih Železnica u Subotici« Br.l7.847yi925, ÄB9 12 Stran o. .SLOVENSKI NAHOD* dne 2. julija 1925. Stev 14^ t D.: Po Beogradu Prečani prihajamo običajno v Beograd natrpani z najrazličnejšimi predsodki. Predstavljamo si prestolico pod dojmom onih znanih odijoznih pojmov: Balkan, Ori-jent, nesnaga, pomanjkanje udobnosti itd. Priznati je treba, da ji delamo krivico. Beograd se povspenja brzo krisku in se preobrača izredno hitro v zapadno velemesto. Marsikaj je sicer še, kar nas neugodno dir-rie, vendar priznava vsak prečan, ki se prvič mudi v Beogradu, da je prijetno presenečen. Prvi vtisi, ki jih dobi človek ob vstopu v »mesto, res niso najboljši. Naj omenim predvsem beogradski tlak. No, beogradska občina se zaveda svojih nalog in posveča veliko pažnjo izboljšanju mestne *kaldrme«. Mesto je pač veliko, stroški tlakovanja so ogromni in nemogoče je zahtevati, da bi bile vse ulice preko noči moderno in veli-Ifomestno tlakovane. Da se mestna občina res briga za to vprašanje, je razvidno iz tega, da namerava baš v svrho tlakovanja irfic najeti v inozemstvu večje posojilo. Življenje na ulicah jc izredno živahno. Nekatere ulice, v pni vrsti Teraziie, nn-dfjo črsto velikomestno sliko. Število lepih, modernih avtomobilov je zelo veliko in Zagreb zaostaja v tem pogledu daleko za Beogradom. Ugoden vtis naredi tudi cestna železnica, s katero ne vzdržijo naše ljubljanske škatlje nobene primere. Slika, ki k> nudijo Teraziie tekom dneva, je izredno pestra. Tu vidiš razcapano ciganko, 'tam pa elegantno damo, oblečeno po zadnjih predpisih pariških modnih listov. Mimogrede omenjeno,. se potepa po Beogradu fzredno veliko ciganov, ki bivajo v posebnem mestnem okraju. Po ulicah je opaziti zelo mnogo seljakov v najrazličnejših narodnih nošah, predvsem Šumadince, Voj-vodince in Bosance, pa tudi Turke, Ar-navte itd. Računa se, da se nahaja vsak dan v Beogradu približno 20.000 tujcev. — Značilen pojav beogradskih ulic so ne-StevHui siadoledarjl, ki ti postrežejo s sladoledom, limonado in drugimi hladilnimi pijačami. S higijenskega stališča pa ta okrepčila niso posebno priporočljiva. Tako HL pr. umiva tak sbdoledar svoje tri, štiri kezarce cel dan v isti umazani brozgi. Bosta pač čas in pa trda roka poklicanih oblasti tudi tu polagoma naredila red. Beograd trpi na pomanjkanju mestnih vrtov in nasadov, ki bi ležali v mestu samem. Edini večji park je Kalemegdau, ki se dviga nad savskim pristaniščem. Kale-megdan je lep senčnat park, s katerega se nudi krasen razgled na pristanišče. Promet je tu jako živahen. Neprestano prihajajo in odhajajo .nali parobrodi za osebni promet, ki vzdržujejo zvezo z Zemunom m raznimi mesti ob Donavi. Poleg njih se polagoma pomikajo mali vlačilci, ki vlečejo vrsto ogTorrmfli tovornih čolnov za seboj. Onstran Save se pa razprostrra širna, nepregledna ravan. In človek se nehote spomni, da je še pred nedavnim tu preko stal avstrijski žatidar. .. Interesantno je nočno življenje beo-gradsko. V Beogradu najdeš ogromno število lokalov, v katerih se razvija življenje šele zvečer. Značilna za ta zabavišča je ci-gonska godba, ki neumorno svira razna Kola, moderne popevke, modeme »šlagerje« itd. Smatra se, da Igra v Beogradu vsako noč okrog 300 godb! Seveda je kvaliteta različna. V ruskih lokalih, katerih je tudi precej, čuješ balalajko in petje. Človek dobi vsekakor vtis, da so Beogradčani veliki prijatelji glasbe. Vsi ti lokali so ponoči polni občinstva, ki se naslaja ob temperamentni ciganeski godbi. Policijske ure v teh lokalih ne poznajo, uredba, katero bi gotovo marsikateri naš krokarček tudi v Ljubljani z veseljem pozdravil. Priznati pa treba, da je vinjen bratec v Beogradu jako redka prikazen. Beogradčan pije poleti predvsem pivo, in pa neizogibno — črno kavo. Beogradsko pivo je dobro; na še boljšem glasu je črna kava, katero znajo Beogradski »kafedžije« res mojstrsko pripraviti. Spectjaliteta Beograda so takozvans »bozadžinice*. Izraz je turškega izvora in je v zvezi z »borzo«. To Je mrzla pijača, pripravljena iz vode, moke in sladkorja. Beogradska voda je namreč prav slaba. Boža se dobi v omenjenih bozadjinicaii, kjer ti postrežejo tudi s sladoledom in različnimi turškimi slaščicami. Skoro neverjetno je, koliko se v Beogradu poje teh sladkarij. Bozadžinice so vedno polne, ljudje venomer prihajajo in odhajajo. Pri tej mizici se naslaja družba mladih gosk ob sladkem ^ratJukn«, pri drugi se s sladoledom in božo hladi zaljubljen parček... * V naši prestolicj se kljub težki denarni krizi precej zida, seveda pred vsem državna poslopja. Zanimiva je palača nove Narodne skupščine. Leži v Aleksandrovi ulici, ki bo, kakor vse kaže, v doglednem času postala glavna prometna žila beogradska. Novi parlament je impozantna stavba in je v glavnem že dograjen. Z gradnjo se je pričelo že pred vojno, toda prilike so nanesle, da bo šele letos končana. Pomisliti je treba, da je bila zgradba zidana po načrtih za srbsko narodno skupščino, katera je predvidevala dokaj manjše število poslancev nego današnja. Zato se govori v Beogradu, da novi parlament sploh ne bo vporaben, ali vsaj, da se bodo gospodje poslanci morali jako stisniti. Resnica je vsekakor, da je poslanska zbornica v novem parlamentu razmeroma jako mala. Visokošolskega dijaštva je v Beogradu zelo mnogo, menda okrog 8000. Dijafko življenje se v Beogradu jako razlikuje od onega v Ljubljani. V naši državni prestolicj ne uživajo akademiki niti zdaleka onega ogleda, ki ga je deležna akademska omla-dina v drugih univerzitetnih mestih. V tem oziru sta Zagreb in Beograd čisto enaka. Pri nas v Ljubljni ima akademik, pa naj si bo se tako slabo situlran, vendaric dostop v družbo in povsod se ga smatra družabno za polnovrednega. Tega v Zagrebu in Beogradu nI Tu nima visokošolec skoro nika-kega družabnega ugleda, izvzemši slučaj, da je denarno dobro fundiran. Sicer pa vlada mnenje, da študentu ni mesta v ta- LLi-.ii i "Baffwaggaw mm kozvani >boIj$i druzbed«. Take razmere pač niso zdrave. Poglavje zase je beogradska policija. Pravzaprav to ni policija, ampak žandar-meriia, ki opravlja policijsko službo. Beogradska policija. Je. izvrstno organizirana in za javno varnost je v Beogradu dobro poskrbljeno. — Na vseh važnih križiščih so postirani prometni redarji, ki s pendrekom v roki nadzorujejo promet. Še nekaj. Vsako iutro in večer ženejo redarji v mestne zapore osebe, ki so bile tekom noči, oziroma dneva v posamnrh mestnih »kvar-tih25. Razpis 3639*a glede stalno poštne telegrafske šole Gospod minister za pošto in brzojav je z odlokom št. 33.160, od 4. junija 1925.. razglasil, da se sprejme v poštno in brzojavno šolo v Beogradu 100 (sto) učencev. V to šolo se bodo sprejele pred^semmoške osebe, če bi se pa ne prijavilo dovolj moških, se bodo sprejele tudi ženske osebe, vsi, pa, ki se prijavijo morajo dokazati: 1. da so državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2. ) da so dovršili nejmani šest razredov gimnazije ali realke; 3. ) da imajo ie 16 let in da vnso prekoračili 25 leta: 4. ) da so popolnoma zdravega duha in telesa, da nimajo telesnih nedostatkov in napak in da gladko govore, kar morijo vse dokazati z izpričevalom državnega zdrav* nika in 5. ) da so dobrega vedenja. Izpolnitev vseh teh pogojev *e mora dokazati s predpisanimi izpričevali pristo5* nib oblasti.. Osebam, ki ne pridejo naravnost iz šole, morajo poleg potrdila o državljanstvu, šolskega izpričevala, krstnega lista m zdravniškega izpričevala predložiti tudi potrdilo pristojne oblasti o dobrem vedenju m o njihovem dotedanjem opravilu. Prijavo s predpisanimi listinami Ted je treba izročiti osebno ali jo pa poslati po pošti do 15. avgusta t. L poštni: in brzojavni soli (PoŠtansko*telegrafska škola) v Beogradu. Vsak kandidat mora v svoji, prijavi napisati svoj natančni naslov, zato da se mu bo lahko naznanilo, ali je sprejet, ali ne. Šola bo trajala dve leti in vsi, ki jo bodo dovršili, bodo imenovani za priprava nike II. kategorije državnih uradnikov Učenci te šole bodo dobivali od države podporo in sicer po njih premoženjskem stanju, o čemer bodo morali predložiti potrdilo pristojne oblasti, največ po 700 Din na mesec, da so pa zato dolžni po dovršitvi šole služiti v poštni stroki dvakrat tako dolgo, kakor dolgo so dobivali podporo. 7 icl " podpore določi šolski svet. Razen tega bo država dajala učencem, ne glede na njihovo premoženjsko stanje, vsako leto po eno letno in eno zimsko obleko (uniformo) s plaščem in kapo. Sprejeti Vandidati se morajo javiti 20 avgusta 1925. ob osmih dopoldne pri uprav* niku šole. Ta dan jih bo tudi pregledal šolski zdravnik. Predavanja se začno 1. septembra 1925. Od ministrstva sa pošto in brzo j av v Beogradu, dne 4. junija 1925., št. 33.160. V Ljubljani, dne 23. junija 1925. Mehanično umetno vezenje perila, z a sto rov, monogramov» obisk, blua itd. v ploščatem in verižnem vbodu, wnadelra, HcHelle z belim in najrazličnejšim materijalom. — Entlanja, predtisk.injo. M A TEK. Ljubljana, pol as hotela M8t*ukelJ". is-» oaaaajuLo oroxoDarjorjacooD- Pozor I Na prodaj r r^ciLonccno Pozor v Spodnji Šlikl dve lepi stanovanjski Mil z velikima vrtoma in dvajset stavbnih parcel po jako nizki ceni in ugodnih pogojih. Dalje dve dobro vpeljani gostilni in zraven več vinskih sodov. Stanovanje takoj. Kdor nima stanovanja, naj se potrudi. Stanovanje zastonj. Natančna pojasnila daje ANTON STIRN, Spodnja Šiška K96 _ _ Kavškova cesta 264 QB mm ix i 8 M i u g g M g h ü m tnru u »i> h h n h u h imi h nm Naiboliia „PUCH" kolesa po solo ugodnih cenah dobita lo pri Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ul. 7 tdino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo nlfiči *n izpadaniu las ter prhutam. Za eno po Pluli Plc5l polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 fin 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmetičkl zavod LEDA, Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35. — Skladišče 7.1 L-ub nno: .SALUS- d. rt. 113—L Lastnina in »Narodne tiskarne«. i SA