Uredništvo:
Schillerjeva cesta Ste*. 3, na dvorišču, I. nadstropje.
s *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
*	s
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
*	*
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 1250 četrtletno ... K 630 mesečno ... Ji 210 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.,
Stev. 282.
Telefonska Številka 65.
Celje, v petek, dne 10. decembra 1909. I »č«-	Leto I
Delovanje Nar. stranke v letu 1909.
(Poročilo tajnika Janka Lešničarja na glavnem zboru Nar. stranke v Celju dne 9. dee. 1909.)
1. Zakaj se imenujemo Narodna stranka?
Pregledati nam je na današnjem S. glavnem zboru Narodne stranke vse naše raznoliko delo v minulem strankinem poslovnem letu, oceniti rezultat naših bojev in naporov, da si moremo ustvariti jasno in resnično sliko strankinega položaja, katerega smelo imenujem vsaj po velikem delu položaj slovenskega naroda na Spod. Štajerju. Ni namreč za našo bodočnost odločujoča tista politika, katero diktirajo na Slovenskem eksponenti mednarodnega klerikalizma, temveč tista, katero so si začrtali najboljši in najrazumnejši sinovi naroda samega. In te štejemo mi med svoje pristaše in zato se imenuje naša struja z upravičenostjo in ponosom Narodna stranka. Pravim, da stojimo danes na 3. glavnem zboru stranke na mnogo realnejših tleh kakor smo morda stali na prvem: razpršile so se pene, odletele pleve in to, kar nam je ostalo, je čisto, kleno zrno, s katerim nam bode trezno in premišljeno računati v bodočnosti.
2. Delovanje strankinih zastopnikov na Dunaju. Zgodovinski boj avstr.
Slovanstva.
Minulo leto je bilo gotovo politično najburnejše, odkar obstoji naša stranka. Na eni strani so se častno borili zastopniki naše stranke na Dunaju in v Gradcu v zgodovinsko važnem boju, ki pretresa sedaj sestav avstrijske države in ki grozi brezobzirno pomesti s tisočletnimi tradicijami zaničevanja, izrabljanja in teptanja Slovanov, na drugi smo začeli doma, dasi slabi in za boj nezadostno pripravljeni, boj proti istotako tisočletni tradiciji duševnega suženjstva. Z aneksijo Bosne in Hercegovine se je razvilo na avstr. jugu jugoslovansko vprašanje, vsled germauizatorične politike Bie-nerthove vlade se je postavil temelj velikemu slovanskemu bloku, ki bode bil enkrat in že bije v avstrijski državni zbornici odločilni boj za prost razvoj slovanskih narodov v naši monarhiji. Slovenski naprednjaki še nismo izrekli zadnje besede, kako si mislimo bodočnost našega naroda tu doli na jugu monarhije in kaki naj bodo naši odnošaji k ostalim jugoslov. bratskim narodom; pa mislim si, da ne bode dolgo, ko bodemo o teh vprašanjih razpravljali v zvezi z našimi brati in somišljeniki v ostalih slovenskih deželah. Obsojala je tudi Narodna stranka minulo leto obliko aneksije, ker smo se zavedali, da bode stalo rožljanje z .orožjem v Bosni in Hercegovini ogromnega denarja; naše najslabše nade pa je številka 1-80 ali pravzaprav 230 miljonov še zdatno prekoračila. Proti Bienerthu pa smo se koj spočetka odločno vbran postavili; smatrali smo ga — to vsaj upamo — za enega zadnjih pred-
staviteljev nemškega sv. Birokracija, ki na tako zdražljiv in neznosen način opravlja posle Vsenemcev v slovenskih deželah. Izvrševalni odbor naše stranke je že v svoji seji dne 20. febr. odločno protestiral proti ministrom Stürgkhu, Hochenburgerju in dr. ter zahteval parlamentarizacijo ministerstva. — Ta svoj sklep je izvrš. odbor dne 4. nov. 1909 odločno ponovil. Protest ni ostal samo v izvrševalnem odboru, podučevali smo na političnih shodih meseca februarja in marca naš narod o tem, kako spoštujeta njegov jezik Stiirgkh in Hochenburger, ki sta bila posebno ljubezniva proti nam. O obema pač velja pregovor, da stara ljubezen ne zarjavi; kot nemška Štajerca sta bila že od nekdaj izvrševal na organa one nemške in nemškutarske klike, ki se je tako široko vsedla v naša mesta in trge. Razume se samo • po sebi, da smo prisrčno pozdravili idejo združitve naše delegacije, ko se je 26. nov. lanskega leta osnovala Narodna zveza. Ako smo letos poleti in jeseni zavzemali nekoliko drugačno stališče, nismo tega zakrivili mi, ki smo bili že od 1. 1907 najtoplejši zagovorniki skupnosti, temveč postopanje naših klerikalnih bratov, ki so se trudili z vnemo, vrednejšo važnejše zadeve, da bi Zvezi južnih Slovanov onemogočili skupno delo s Slovenskim klubom. Posebno težaven položaj smo imeli poleti, ko so klerikalci na lastno pest začeli obstrukcijo in frivolno stigmatizirali našo delegacijo za nemškutarsko, zato, ker je smatrala za pravilno taktiko ono, h kateri so se konečno vrnili tudi klerikalci. Naša stranka si je ohranila tukaj ono doslednost, katere vrednost napram klerikalnemu hinavstvu se pokaže morda že v najkrajšem času.
3. Deželnozborske volitve. Poraz nemštva in štajercijanstva. Lanski glavni zbor stranke dne 8. novembra je vočigled bližajočim se deželnozborskim volitvam na Štajerskem storil sledeči sklep: Izvrševalnemu odboru Narodne stranke se naroči, da stopi v smislu sklepa zaupnikov kler. str. z vodstvom kmečke zveze v dogovor zaradi častnega kompromisa. — Gospoda moja, storili smo lani ta sklep po trezni precenitvi našega narodnega in gospodarskega položaja, storili smo ga gotovo s strankarskim samoprema-govanjem, ker smo stali še pod dušo pretresujočim utisom septemberskih dni — in konečno, ker smo želeli narodu, da ga zastopajo v Gradcu samostojni, izobraženi ljudski zastopniki, ne pa kandidati farovških kuharic, ki so hodili sedaj kot poslanci v Gradec uničevat suhih klobas in smešit ter oškodovat slov. naroda. — Postavili smo svoje kandidate v 6 okrajih, v 1 okraju splošne skupine, 4 kmečkih in v skupini slovenskih trgov. Borili smo se za 7 mandatov in smo dobili v kmečki in trški skupini 2.788 glasov proti 6.111 klerikalnim; osvojili smo si samo trški mandat za našega spoštovanega vodjo g. dr. Kukovca. Dočim so klerikalci mirovali, smo se borili mi tudi v nemških mestih in trgih, kjer smo posta-
vili števne kandidate; v splošni skupini mest in trgov se je ^oddalo za našega kandidata I. Rebeka 1.013 glasov slovenskih delavcev, obrtnikov in malih posestnikov; ti glasovi so pri ožji volitvi odločevali. S parolo, katero je izdala Narodna stranka za Horvateka, smo zadali spodnještajerskemu nemšku-tarstvu tako hud udarec, kakor ga že ni dobilo leta in leta! Z vstrajnim časnikarskim bojem, na katerega je postala pozorna cela avstr. javnost, pa smo prisilili tudi poslanca iz mestne cenzus-kurije Woschnagga, da je v največjo sramoto naših renegatov konečno moral odložiti svoj mandat! Kot narodnjake nas mora veseliti dejstvo, da so doživeli štajercijanci pri zadnjih deželno-zborskih volitvah uničujoč poraz. V ptujskem volilnem okraju n. pr. so dobili proti 3.200 slovenskim glasom le 186—300 glasov! Südmarkine in pruske krone nimajo teka! Uspehi, katere je dosegel g. dr. Gvido Sernec pri volitvah v mestni čenzus-kuriji, so tudi gotovo nad vse častni; dočim je bilo 7 nemških kandidatov izvoljenih z 2.400 glasovi, jih je dobil on 410, torej dobro šestino. Ta rezultat in pa uspeh volitev v slov. volilnih okrajih nam kiže, fda mora tudi pri nas enkrat p*iti do proporcijonalnega volilnega sistema; kajti, da dobi večina vse, manjšina nič, je ne le krivično, temveč naravnost nemoralno. Upam, da se bodo naši klerikalci, ki so drugače tako verni zagovorniki francoskih katoličanov, tudi sprijaznili z njihovo zahtevo po proporcionalnem volilnem sistemu.
»
4. Vzroki klerikalne zmage.
Po dovršenih deželnozborskih volitvah so klerikalci vpili, da nas več ni in so do neba povzdigovali svoje uspehe. Človeku se skoraj studi, da bi se ukvarjal z vsemi tistimi sredstvi, ki so pomagala klerikalcem do zmage: podkupovanje volilcev, gostilniške pridige, grožnje z bojkotom, goljufanje z glasovnicami, denuncijacije naprednih uradnikov in učiteljev, harangviranje zagrizeno nemških političnih uradnikov, sleparije na voliščih — to še niti niso najslabša. Ako se klerikalci s temi zmagami, ki ne pomenijo ničesar drugega kakor navaden političen rop in zločin nad našim kmečkim ljudstvom, postavljajo, kaže to vso njihovo mo ralno propalost in notranjo lažnjivost, na drugi strani pa vso protikulturnost in tiranstvo klerikalizma. Kdor ima odprte oči ta se naj nekaj nauči iz zadnjih volitev — in umel bo, zakaj je pričela peščica mladih ljudi tako ogromen boj, čemu tolike gmotne in duševne žrtve za politično delo in za naše časopisje, katere mnogi v ueod-pustljivi lahkovernosti in lahkomišlje-nosti podcenjujejo. Toda glavnega cilja niso klerikalci dosegli: nas niso ubili in zasledovali jih bomo še hujše ko njihova lastna slaba vest naprej — v dež. zboru pa imajo zdatno kontrolo, g. dr. Kukovca; kako jih to peče, kaže dejstvo, da se je njihovo časopisje v deželnozborski kampanji veliko zdat-
nejše bavilo z obrekovanjem g. dr. Kukovca ko pa z dogodki v zbornici sami.
5. Delovanje izvrševalnega odbora.
Dosedanje moje poročilo že kaže, da ima naša stranka biti boj na dve fronti, proti Nemcem in vladi ter proti klerikalizmu. Proti klerikalizmu in njegovim plačanim agentom, pravim, in ne proti našim rojakom, katere so duhovniki politično zapeljali in se trudijo dan za dnevom, da nas naslikajo kot največje njihove sovražnike. Omenjal bom naše politično delo v tej smeri. Poleg pogostih sej izvrševalnega odbora, bilo je v minulem letu izven mnogoštevilnih posvetovanj 12 rednih sej, smo delali zlasti po shodih. Priredili smo minulo leto 94 shodov. Niso pa vračunjeni tukaj manjši volilni sestanki v času volilnega boja, o katerih ni bila mogoča natančna kontrola. Kako veliko je bilo napetje vseh sil zlasti celjskih naših somišljenikov v volilnem boju, kaže to, da smo priredili v volilnem boju na nedeljo 26. apr. nič manj ko 22 shodov naenkrat po celi deželi. Strankino tajništvo je odposlalo in rešilo 848 dopisov; pa tukaj seveda ni všteta velika privatna korespondenca predsednikova in drugih članov izvrševalnega odbora in tudi ne različne okrožnice in letaki. Ideal bi bil za stranko, da bi imela samostojnega tajnika, kateri bi se bavil s tajniškimi in osobito z organizatoričnimi posli; sklenilo se je lani nekaj podobnega, a je moral strankin tajnik po enomesečnem delu postati urednik. Organi-zatoričnega dela, cenj. somišljeniki, pa nam je uprav sedaj, ko bodemo morali povsod zbirati svoje sile v bran in za naskok, nujno in prenujno treba. Želim, da bi se marsikomu nekoliko oglasila vest v tem oziru, kajti dejstvo je, da nas nikoli ne bodo ubili klerikalci, pač pa nas lahko politično ubije lastna lenoba in brezbrižnost. Oglašajo se zadnji čas različni glasovi po bodoči obliki našega organizatoričnega dela; dočim so jedni za snovanje političnih društev, nekako po kranjskem ali soci-jalističnem vzorcu, so zopet drugi za ohranitev sedanje proste strankine organizacije. Bodisi današnji občni zbor, bodisi bodoči izvršev. odbor bodeta imela v tem smislu odločevati, to tem bolj, ker najbrž ne bode novih volitev v drž. zbor in bo torej več časa za mirno organizatorično delo.
6. Občinske voiitve.
Uveljavljali smo lani svoja načela tudi v obč. volitvah: zmagali smo v 14 občinah in v mnogih drugih dosegli znatne in častne manjšine. Imel sem že lani priliko povdarjati na tem mestu, da nikar ne zanemarjajmo občinskih volitev! Tam imajo prvič naši kmečki posestniki priliko, da uveljavljajo doma v malem načela zdrave narodne in gospodarske politike, in kako je treba tega, mi ni treba še posebej praviti, drugič pa se budi splošno politično zanimanje in imamo s tem najboljši pregled o strankinih političnih pozicijah. Strinja se z menoj gotovo tudi
glavni zbor, ako izrečemo vrlim kmetom, ki so se brez vsake pomoči borili za svojo stvar, najodkritosrčnejše priznanje!
7. Časnikarstvo.
Naše časnikarstvo je ne le naše najboljše orožje v boju za strankina načela, temveč je tudi oživljajoč duh, ki neprestano budi zaspance k novemu delu, daje omagajočim svežih sil. Z njim stoji in pade na ša stvar. V tem spoznanju se je odločila Narodna založba vkljub velikim in na prvi pogled malodane nepremostljivim oviram za izdajanje „Narodnega Dnevnika". Ker sedim v njegovem uredništvu, se ne smatram za poklicanega, soditi o njem; čutim pa dolžnost in upravičenost znova in prav glasno opomniti vas, cenj. somišljenike, da vam bodi razvoj našega časopisja yedno na srcu, da mislite nanj vedno in ga podpirate duševno in gmotno. Bilo bi krivično in gotovo pogubno valiti velike žrtve na posameznike; časopis ni za enega, temveč za vse, skrbite torej vsi s Celjani vred zanj! Skrbite da dobi Nar. Dn. po N. 1. čim več naročnikov in sotrudnikov, skrbite, da bode Nar. list čim mnogoštevilnejše hodil v vsako faro!
8. Boj proti spodnještaj. nemštvu in proti ponemčevanju.
Ker izpregovori o narodnogospodarskih zadevah in našem tozadevnem strankinem prizadevanju g. dr. Božič, se mi je ukvarjati z našim narodno-političnim bojem proti Nemcem. Deželnozborske volitve in žalosten propad Woschnaggove slave sem že omenil. Posegli pa smo letos tudi še v jedno sršenovo gnjezdo, ki je bilo doslej še nedotaknjeno: postavili smo števne kandidate za trgovsko-obrtno zbornico. Uspeh nam sicer še do danes ni točno znan, a po jamranju židovske tetke v Gradcu soditi se je nenadoma pokazalo, da razpolaga Spodnji Štajer z velikim številom slovenskih trgovcev in obrtnikov, kojih po ofic. celo uradnih nemških izjavah baje pri nas sploh ni! Na pomoč nam je prišel tudi g. drž. posi. Roblek, kateri je v svojem proračunskem govoru 19. jun. izvanredno ostro bičal razmere pri graški trgovsko-obrtni zbornici in zahteval, da gotovo z isto upravičenostjo kakor imajo zgornji Štajerci za komaj 260 tisoč ljudi lastno trgovsko-obrtno zbornico, jo moramo dobiti tudi mi! Saj graška zbornica nima nobenega nujnejšega dela ko da se izjavlja proti življenskim potrebam Sp. Štajerja: primer železnica Polzela-Kamnik!
Kot zapuščino Beckovega intimnega prijateljstva s slovenskimi klerikalci smo dobili letos posebnega nemškega šolsk. nadzornika za Sp. Štajer, torej od c. kr. vlade vzdržanega po-nemčevalca. Klerikalci so letos sicer nekaj zaradi lepšega upili — a tako kratkovidna pa naša javnost tudi ni, da bi ne spoznala take gole hinavščine! Hochenburgerjevo gospodarstvo se je poznalo minulo leto pri nas kakor sem že omenil, v prav obilni meri. V tem oziru moramo biti hvaležni našima drž. posi., da sta ob vsaki priliki bičala naše sodnijske razmere; izven proračunskih govorov je g. drž. posi. Roblek večkrat vložil skrajno ostre interpelacije radi razmer pri naših sodnijah, nemške politične uradnike pa je drastično naslikal posi. Ježovnik v svojem prorač. govoru dne 22. jun. Med drugimi ljubeznivostmi, ki trdo zadevajo nas spodnještaj. Slovence, je tudi ta, da vlada nazlic ponovnemu interveni-ranju ni imenovala nobenega spodnješt. Slovenca v državni poljedelski in obrtni svet. — Načeli smo tudi letos zadevo s štaj. dež. uradništvom: izmed 187 uradnikov pri dež. odboru v Gradcu je
le jeden Slovenec, če ne štejemo tu zraven dež. odbornika Robiča.
Vsi ti uradniki z deželnim odborom vred stanejo letno 665.408 kron; od te velikanske svote odpade na Slovence borih 9 tisočev! In Nemci še trde popolnoma resno po zakotnih lističih, da število uradnikov v štaj. drž. službah ne odgovarja razmerju med Nemci in Slovenci! Tu je seveda dan pravec nadaljnemu strankinemu delu. Posredovanje v manjših zadevah bodisi pri vladi bodisi drugod pa se seveda odteguje javnosti in smo v tem oziru vsakomur le zasebno na razpolago za pojasnila.
Delo v društvih.
Strankino stališče k narodno-ob-rambnemu delovanju C M D, katero se je letos osobito lepo pričelo razvijati na Sp. Štajerju. je znano isto tako kakor delo somišljenikov v C M podružnicah. Ne bode pa napačno na tem mestu omeniti nasprotovanje in blatenje klerikalcev edine naše obrambne organizacije, ki kaj za narod dela, ne nabira pa tisočakov za tajne volilne fonde kakor se to po vsej pravici pred-baciva klerikalcem. Znano je tudi delo naših somišljenikov po narodnih društvih in Sokolih. Organizacija, pri kateri je stranka lansko leto odlično sodelovala, Z N D, krasno uspeva in uprav-njene letošnje septemberske prireditve kažejo, da je na potu krepkega razvoja. Ne morem dovolj priporočati č. somišljenikom, da naj pri tej organizaciji, ki je edino prava nepolitična podlaga vsemu našemu političnemu delu, z vsemi močmi sodelujejo.
Hitim h koncu. Nek pregovor pravi: ako je ta dober, je vse dobro. Moram vas namreč letos iznenaditi v svojem poročilu z veselo vestjo, da se je ustanovila napredna mladinska organizacija, ki je doslej priredila 14 večinoma krasno uspelih shodov in ima že 10 delavnih pododborov.
Naša mladina se mora vzgojiti v narodnem in naprednem duhu, morajo vzrasti iz nje politično in stanovsko samozavestni možje, zavedne in pridne gospodinje: očete so premagali za enkrat klerikalci in nemškutarji z lažjo, nepoštenostjo in nezavednostjo, sinovi bodo pa zapeljivcem ljudstva te udarce podvojeno vrnili!
♦ To je kratek pregled našega dela v minulem letu. Pot naprej nam kaže naš program — držimo se ga vstrajmo in neomahljivo! Delajmo in zopet delajmo: Narodna stranka se ni osnovala za to, da bi po klerikalnem vzorcu delila mandate kakim nepoštenim in koristolovnim ljudem — temveč za vzgojo našega naroda, za zboljšanje naših političnih razmer. Kakor hitro bode zadnji naš človek politično zaveden in samoodločujoč član slov. naroda, smo svoj vzvišen cilj dosegli.
Politična hroniha.
z Nov načrt Poljakov za rešitev parlamentarne krize je po dunajskih poročilih sledeč: Drž. zbor bi naj rešil v svojih sejah, ki bi naj trajale do 22. decembra razun nekaterih socijalno-političnih zakonov (delovni čas v trgovinah in zakon glede trgovsk. pomočnikov) tri provizorije in sicer začasni proračun, začasni pooblastilni zakon za trgovinske pogodbe z balkanskimi državami in začasno podaljšanje kontingenta za špirit. Vsi ti predmeti bi se še rešili pod sedanjo vlado; potem bi se zbornično zasedanje do srede janu-arija odgodilo. V tem presledku bi se na temelju obsežnega delovnega programa preosnovalo ministerstvo tako, da bi bili v njemNemci inSlo-vani enakomerno zastopani. Pri tej pariteti pa se ne bi računilo zraven ministerskega predsednika, mi-
nistra za notranje zadeve in ministra za deželno brambo. Ministri-rojaki bi ostali kakor so; ne bi se ustanovil poseben portfelj jugoslovanskega ministra-rojaka, pač pa bi dobili Jugoslovani jeden resorni portfelj. — Na tem temelju se bodo vršila nadaljna pogajanja. Nemci osobito nasprotujejo jugoslov. ministru; mišljena pa je ta vlada le kot prehodna.
z V konferenci klubovih načelnikov
se je določil za drž. zbornico sledeči dnevni red : Po prvem čitanju začasnega proračuna pride na vrsto pooblastilni zakon, za tem oba zakona glede delovnega časa v trgovinah in glede zavarovanja trg. pomočnikov in konečno zakona o posojilih mesta Lvova, Bu-kovine in dalmatinskih občin. — Da bi se potolažilo agrarce, se misli predložiti objednem s pooblastilnim zakonom zakon o primerni ureditvi osrednje posredovalnice za nakupovanje živine.
z Iz državne zbornice. Včeraj je prvi spregovoril minister Bilinjski, ki se je spočetka branil proti napadom drž. posi. Daszynskega. potem pa o novih davkih in o začasnem proračunu. Glede novih davkov se je izrazil, da nove davčne predloge niso našle prijaznega sprejema v interesiranih krogih, a novi viri dohodkov so na vsak način potrebni. Ta zagovor Bilinjskega ni bil posebno duhovit: neumevno je namreč človeku, zakaj finančni minister ravno tam išče novih virov — kjer ničesar ni! V ostalem se je Bilinjski branil očitanja, da bi bil sovražnik industrije; nasprotno, on se z vlado vred poteguje za odprtje balkanskih trgov iu za postavne olajšave delniškim in tihim industrijskim družbam. — Za Bilinjskim sta govorila Bachmann in Chiari, katera sta oba poudarjala znano nemško stališče glede preosnove vlade. Človeku se zdi, da je bilo to le prikrivano umikanje.
Drobne politične novice.
Dvoje novih podpredsedniških mest mislijo ustanoviti v državni zbornici, od katerih bi jedno odpadlo na Rusine.
Bosanska agrarna banka, katera je povzročila v poletju toliko kriča, se bode opustila, ker se bode bosanski deželni zbor skoraj sigurno izjavil proti temu, da bi ta banka, katero so ustanovili Madžari, odkupovala kmete.
Položaj na daljnem Vzhodu. V Petrogradu kroži vest, da nameravajo Japonci napraviti iz Koreje popolnoma japonsko provincijo. — V Petrograd prideta koncem tega meseca brat sedanjega kitajskega regenta, princ Tsei-Sjun in jeden admiral. Baje se bodeta dogovarjala z rusko vlado glede ustanovitve protijaponske rusko-kitajske zveze.	_____
Štajershe novice.
o Legionarji v Celju „Odkod je to izvrstno osebje?" bi bil sinoči, ko so rajali na našem odru „Legionarji", vprašal tujec, in Celjan-domačin bi radovednemu vpraševalcu bil ponosno odgovoril: „Prijatelj, to so naši, naši diletanti, hm, kaj pravite temu?" To pravici sme biti Celjan in vsak Slovenec ponosen na krasni uspeh, ki so ga dosegli naši požrtvovalni, marljivi in kar je še več vredno — nadarjeni glumci. O diletantih ne govorim več. Prosim Vas, vse one, ki ste imeli priložnost zreti „Legionarjem" v obraz drugod, vprašam Vas, ni-li bila igra drugod napram sinočejšnji v Celju ne-radovoljna karikatura, vštevši Ljubljano in to — ne glede na njen deloma dvomljive vrednosti umetniški ma-terijal, ki zna vse, samo slovenski ne ?
A čemu bi hvalil naše glumce, na Škodo drugih. Ostanimo doma! „Legionarji" so poleg „Rokovnjačev", „Desetega brata" in „Divjega lovca" ona narodna in izvirna igra, ki se vedno in vedno igra. ne da bi pri tem postala nemo-derna. protivno. vedno bolj se občinstvu priljublja, s čemur pa ono ravno kaže, da jo od predstave do predstave bolj — umeva. Navajati že v tolikokrat znova vsebino, bi bilo pač ne-kamo odveč. — Lavro in Ano, dve dobri prijateljici ste v prizoru, ko prva toži drugi svojo bol in skrbi ljubezni, nenavadno spretno podali ga. dr. Ku-kovčeva in gca Melanija Sernečeva. Njun pogovor, tožba in tolažba, se je razvijal, kakor da ni priučen, ampak kakor da gre naravnost, iz srca, beseda, katero nareka eni prijateljici ljn-bezni polno, a plaho srce. oni pa čat s prijateljico in neka večja pametna razsodnost. Ana (gca Sernečeva) je sploh bila več kakor samo prijateljica Lavrina (ga. dr. Kukovčeva) ona je bila, kakor zahteva igra, uprav njeno vse, njen drugi jaz. Mojstrsko nam je pokazala Lavra v prizoru s komisarjem Brnjačem (g. Meglič) dekle, -ki srčno ljubi že drugega, dekle, pri kateri pride pamet in srce v kolizijo, ko jej govori o ljubezni vojni komisar, družabno visoko stoječ, uglede», ne slabo situiran in česar tudi ni prezreti, na zunaj „ne napačen" mož. Z nena-vadno naravnostjo je Lavra prikazala boj, ki ga v njenem srcu bojujeta Bernjač in inženir pl. Basaj. Po katerem bo pač seglo neizkušeno dekle? Kot bi jo bila bliskoma prešinila neka ognjena misel, je odklonila g. komisarja in mu pokazala pot — naprej. Pl. Basaj (g. Stibler) je bil zelo prijeten, odkrit, naraven in ljubezniv ženin, njegov nastop, moduliranje glasa po potrebi in zahtevi položaja, njegova postavnost in zunanjost, vse ga je napravilo zaže-ljenim in Lavrino nedvomno ljubezen umljivo. Krasno nasprotje sta ustvarila pl. Basaj in komisar Bernjač. Ta hinavski, nadut in domišljav ljubimec, ki misli, da mu radi njegove osebnosti in službe pri Lavri ne more izpodleteti; oni pa odkrit, priznavajoč svojo po-četno inženirsko malenkost, ki je samo od danes do jutri, ljubeznjiv, redkobeseden, ker govori v njem — ljubezen. Dočim postaja Bernjač v teku igre radi Lavrine nedostopnosti osupel, kar p» dokaj spretno zakriva in s silo tira priznanje ljubezni, ker ni prava, se vrši med Lavro in pl. Basajem proces sam ob sebi do onega vrhunca, ko izbruhne skoro obojestransko naenkrat beseda, ki je že davno silila na dan. Lavra in pl. Basaj, ki ga zapuščajo dvomi, bi li povedal, kar mu je na srcu, ali ne bi, vedno bolj si postaneta svoja. Pisar Rak (g. dr. Koderman) je bil pravi mož za svojo vlogo, močen možak, dostojanstven — ker je mestni pisar — trezno misleč in razmišljajoč, razmišljajoč o vsem tem. Izborno je označil na sebi očeta, ki na tihem skrbi, kako bi spravil svojo edino hčer „pod streho", kolikor možno dobro in srečno, ker je — edina. Čisto naraven je bil, kakor res tast in spe, in zelo dobro je pokazal svoje veselje nad zaroko, posebno, ko so prišli na oder legionarji — akademiki, mu tam častitali, blagrovali njegovega bodočega zeta in hvalili njegovo Lavro. Nad vse je stari Rak pogodil prizor, ko so legionarji njemu in zaročencema zapeli Prosim, to zadovoljno kimanje z glavo, to taktiranje z roko med petjem, to gestiranje! Prizor Gričarice (ga dr. Kalanova) in legionarja Gričarja (g. Vargazon) je bil zelo uspel.. Tam sk/bna stara mati, ki ji žalost in koprnenje po sinu stiska srce, tu dober sin, ki ljubi svojo mater, pa jo vendar zapusti in gre, kam? Morda v smrt! Gričaričin.
tu in tam medli, potem pä žsopet krep-kejši glas, je pričal o njeni nstrajni razburjenosti in o težki, a kakor vidimo, neopravičeni slutnji. Mladi Gričar tolaži sicer z besedami svojo mater, vendar pa ne prikriva, da ne želi dolgega slovesa. Boštjana Ježa je pa zopet lovil priznani glumec g. Salmič. Širo-kousten krojač in plah. ki rad malo preveč govori in pije, ki si pa ničesar ne upa, možak korenina, kateremu gode njegova Barba (ga. Minka Detičkova) kakor sama hoče. Igral je kakor navadno mojstersko, tako slovo, kakor prizor v boju in svidenje doma, vendar pa moram zopet reči, da pretiravanje marsikateri utis izbriše ali pa vsaj zatemni. To se je jasno videlo pri občinstvu, ki se mn je na glas zasroeialo, kadar je po svoje originalno kaj prav posebno pogodil, ki je pa s svojim priznanjem nekako obstalo, če je v svoji igri mahoma preokrenil in z eno samo kretnjo in drugače akcentuirauo besedo zaigral v drugo dimenzijo. Nedosežen je pa bil prizor, kadar je lomil njegov Jež v legionarski uniformi in ves oborožen prek odra, ali pa oni pri svidenju. Njegova Barba, ki je bila videti sicer zelo resolutua ženska in njemu gorka. je bila po njegovem povratku polnoma drugačna, kar je dobro prikazala: ,.Bog da ga ima zopet doma." Priznana moč je tudi g. Terček, ki je varoval tip gostilničarja Medveda. Spretno je igral, ko je javljal Lavri veselo-žalostno novico o vrnitvi Ferdinandovi in ta zadnji prizor sta pač Lavra in Medved najbolj umela. Lavra še zbira zadnje moči, misli še, da se jej poživi življenje, a pri tem umre s pogledom na dragega Ferdinanda. Medved pa, ki je prinesel novico, čuti z Lavro, rad bi jej pomagal, ko bi mogel, tolažil bi jo rad, a v ospredju sta njen oče in ženin; ne upa si vmes, ker ne spada v domači krog. Proti koncu je razločno videti, da Medved obžaluje, da je prinesel novico in da smatra sebe pouzročiteljem Lavrine smrti. Stari Rak in pl. Basaj sta se sdela, prvi nekako preveč presenečen in neaktiven pri omenjenem prizoru, drogi pa pre-neodločen, kaj bi storil, ravno kakor bi se bal stopiti ljavri pred oči. Prijateljica Ana je bila zopet prijateljica. Iz manjših ulog omenim samo akademika Ipavca (dr. Lipoid), ki je dobro vodil svoje legionarje, ki so bili v vseh ozirih junaki. Ljubezniv brat Ane Sternadove je bil v osebi g. dr. Kalana. G. Konjicija je bil v osebi meščana Perka boljši, kakor v svoji zadnji vlogi. H koncu še moramo omeniti, da je bila režija zelo spretna, kostumi in maske skoro skoz in skoz dobri in dejanju primerni. Videli smo na celjskem odru pravo igro, ki bi ne bila v nečast — nobenemu gledališču in to ne samo malomest.nemu. Kar je pa igro izpolnilo, je bila godba, godba, ki jo je vodil g. dr. Ipavic. In s tem je 'dovolj povedano! — Nič pa ni popolno in da se je večer kvaril, je dobro poskrbel lep del občinstva, ki je še za gledališče premalo vzgojen. Nekateri pač mislijo, da je to znak „boljših ljudij", da se hodi v dvorano, ko se že dviga zastor in potem ropota s stoli kakor za stavo. Drugi spet gojijo šport nepotrebnega pokašljevanja ali pa polglasne zabave. So pač različni pojmi o dostojnosti. Našemu gledališču čast!
d Slov. trg. društvo v Celju še enkrat opozarja vse člane in prijatelje društva na predavanje g. dr. Božiča o borzi, katero se vrši jutri ob 8. uri zvečer v rudeči sobi Narodnega doma.
d Povalejevo prestavljenje. „SI. Gosp.'- piše k tozadevnim vestem: Kakor smo se podučili, se ta želja mariborskih Nemcev še ni izpolnila in upamo, da se tudi kmalu ne bo.
d „Slovenec" in prodaja slov. podjetij. Ker „Slovenec" toliko pisari o prodaji Aurove pivovarne, ki se je morala storiti iz nujne sile in potrebe, ga bode dobro spomniti, zakaj je Ljudska posojilnica v Ljubljani prodalasvoje vinograde v Halozah Nemcem, dasi je imela slovenske kupce?
d Lažnjivost „Slov. Gospodarja". „SI. G." piše. da je Rrepričeval urednik Lešničar v Podlogu kmečke fante, da žive duhovniki ne od njegove, pač pa od — kmečke milosti. Urednika Lešni-čarja pa uiti ni bilo na shodu v Podlogu temveč se je mudil isti dan v Gornjemgradu. V ostalem pa verjamemo, da je duhovniškemu listu neprijetno, ako se širi tako mišljenje med kmečkim ljudstvom. Če bodo gg. duhovniki tako zel© ljubili — neresnico, se utegne zgoditi, da jim kaiečko ljudstvo svojo milost odtegne.
Trgovci, obrtniki, hotelirji itd. — pozor ! Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic da svojim članom — okoli 700 — kot novoletno darilo žepni koledarček. V ta koledarček se sprejemajo tudi oglasi dobrih tvrdk ali podjetij. Kdor želi inserirati, naj takoj piše Zvezinemu tajniku g. Šijancu, učitelju v Gornjemgradu, kjer izve pogoje in ceno. Oglas na primernem mestu je najboljša reklama. Smo mnenja, da bi bila anonsa v omenjenem koledarčku na primernem mestu, kajti učiteljstvo, ki živi med narodom, lahko istemu tudi z uspehom tvrdke priporoča.
Tečaj za babice se prične 1. febr. v Gradcu. Dež. odbor bode podelil tudi letos večje število ustanov za obiskovanje tečaja revnim obiskovalkam tečaja, ako se zavežejo, da bodo delovale najmanj pet let na Štajerskem izven Gradca in to posebno v krajih, kjer doslej ni babic.
d Iz Loke pri Zidanem mostu. Zdravnik dr. Fridrich je v kazenski preiskavi, ker je falzificiral 68 račnnov, podpisal na njih občinsko predstoj-ništvo, ukradel uradni pečat naše občine. Bomo videli, kaj dožene preiskava. Potem bomo govorili dalje.
d Iz Ptuja. V Narodnem domu se igrajo dne 12. decembra 1909, Rokov-njači'. Kakor kažejo priprave in vaje, bode uspela igra nad vse pričakovanje dobro. Ptujski diletantje so občinstvu že predobro znani, toda v tej v pristnem ljudskem duhu pisanej igri bode marsi-kteri gledalec in poslušalec presenečen, videč na odru naše diletante v onih osebah, ki so bile pred 100 leti skozi deset in desetletja strah in trepet prebivalstva in gosposke. Občinstvo še se enkrat opozarja, da se prične igra točno ob 7. uri zvečer. Vstopnice se dobijo v predprodaji že v soboto in nedeljo v trgovini g. Havelka v Ptuju.
d Za 40 letno zvesto službovanje je dobil g. J. Robič, šolski ravnatelj v Ljutomeru, častno kolajno. Častitamo!
d Krajni šolski svet v Št. Ilju v Slov. gor. ima sedaj slovensko večino, ker je mesto Fišerederja izvoljen Slovenec Freiham.
u Od Sv. Lenarta v Slor. gor. Božičnica. V nedeljo dne 19. tm. ob 2. uri pop. se priredi v domači slovenski šoli božičnica. Obdarjenih bo 80 revnih otrok z obleko, drugi otroci pa dobijo druga koristna darila. Vele-cenjeni prijatelji šole in šolske mladine, spomnite se v veselih družbah in drugod naše šolarske kuhinje in božičnice, h kateri vas najuljudneje vabita krajni šolski svet in šolsko vodstvo pri sv*. Lenartu.
u 0(1 Sv. Lenarta v Slov. gor. V torek dne 14. decembra t. 1. se bo praznovala pri Sv. Jurju v Slov. gor. slavnost otvoritve nove ljudske šole. Ker se nahaja Sv. Jurij tik Sv. Lenarta, kjer so si naši posilinemci še
pred ne dolgim časom s takim ropota-njem otVoriìi svojo ponemčevalnico, bi bilo pač umestno pokazati svetu ob tej priložnosti, da tudi Slovenci vejo ceniti ljudsko šolo, da so tudi Slovenci vneti za modro, duševno izobrazbo in da so jalovi vsi skrivnostni poskusi, vse tajne nakane naših sovražnikov, popihati nas Slovence polagoma v Jadransko morie. — V torek dne 14. decembra t. 1. toraj vsi k Sv. Jurju v Slov. gor.
Hrsnjske novice.
u Prva pomočnica v steklarski
obrti je gdč. Marija Tomšičeva v Ljubljani, ki se je 4 leta učila pri tvrdki Julij Klein, in sedaj pa z dobrim uspehom napravila izpit. Ona je doma v Volčjem potoku pri Kamniku.
u Upokojen je ljubljanski mestni policijski komisar Ivan Robida, kateremu je podeljen naslov višjega policijskega komisarja.
u Novomeška gimnazija se preti podreti. Profesorji po nekem poročilu niti ne eksperimentirajo več pred dijaki v kabinetih, niti jih upajo tja voditi, ker se je vsak hip bati, da se starodavno, neprimerno in nezdravo poslopje jim in gimnazijcem nad glavo ali pod nogami zruši. To je avstrijska dobrota iu skrb vlade za Slovence.
Koroške novice.
u Tako je p^av ! Občinski zastop v Sv. Vidu ob Glini je sklenil: Gramofoni, električni glasovirji in enaki mučilni inštrumenti smejo igrati samo do 8. uri zvečer, od 8. do 11. pa samo pri zaprtih vratih in oknih. Kar je pa slednjič dalje, je igra sploh prepovedana. Nadalje opozarja dotični odlok gostilničarje in prireditelje, da je šolskim otrokom prisostvovanje pri javnih plesih prepovedano. — To je pač hvalevreden sklep in krasno bi se tudi drugod obnesel.
u Občinske volitve v Porečah ob Vrbskem jezeru so bile na zahtevo nemških liberalcev razveljavljene, ker so pri njih zmagali klerikalci. Vršile se bodo v kratkem nove in tri stranke, nemškoliberalna, nemškoklerikalna in socialistovska, agitirajo z vso strastjo za svoje ljudi. Če bo šlo tako, potem bodo morale biti tudi te razveljavljene radi sleparij.
u Boj med podoficirji. V petek po noči so se na Kardinalskem trgu v Celovcu stepli podlovci lovskega bataljona. Prišlo je tako daleč, da so se celo z bajoneti napadali in zabadali. Trije stražniki in vojaška patrulja so pretepače komaj razdvojili. Vsi so bili ranjeni, eden celo smrtna.
Primorske novice.
u Polom so doživeli Italijani
zadnjo nedeljo s svojim shodom za laške šole v Trstu. S tem ponesrečenim shodom so na novo pokazali, da pač ne morejo v Trstu več delati proti Slovencem.
u Nesrečni zrakoplovec. Slovenca brata Rusjan sta s svojim biplanom za katerega sta naročila motor iz Pariza zopet poizkusila nov vzlet na velikem vežbališču in to se jima je toliko posrečilo, da se je dvignil aparat 3—5 metrov od zemlje. Nesreča je pa kmalu sledila; ko je aparat letel zelo nizko in je izpremenil svoj tek, se je zaletel v fijakerski voz in je z eno perotnico znatno poškodoval konja, dočim se vozu in ljudem v njem ni nič zgodilo. Podjetni Rusjan ima seveda znatno škodo, ker se mu je tudi motor potrl.
Darujte za Nar. sklad!
Najnovejša brzojavna in felefonična poročila.
Državni zbor.
o Dunaj, 10. dee. — Nadaljuje se prvo čitanje proračuna. Drž. posi. dr. Drtina se je zavzel za delazmožnost parlamenta, da se rešijo zakonske predloge, ki bi naj služile ljudskemu blagru. Zavzel so je tudi za parlamentarno ministerstvo na temelju paritete in za ministre rojake vseh avstrijskih narodov.
Ogrska kriza.
o Budimpešta, 10. dee. Glasilo Ko-
šutove stranke pravi, da si je vlada vse prizadovala, da bi se dosegla rešitev krize. Toda na Dunaju čakajo, da bi mogli pod cenenimi pogoji skleniti mir. „Pesti Naplo" in drugi listi vedo povedati, da se je znova pojavila misel za prehodno ministerstvo We-kerle, iz katerega bi pa izstopil An-drassy.
Bolezen kralja Leopolda.
o Bruselj, 10. dee. Navzlic ofici-jelnim dementim se zatrjuje, da se stanje kralja Leopolda hujša od dne do dne. Nocoj je ležal dve uri brez zavesti.
Dnevno kroniko.
z „Slovenski Jug", beligrajski časopis, ki je za dobo 1 leta prenehal izhajati, ki pa je igral tudi v veleizdajskem procesu v Zagrebu veliko ulogo v Accurtijevi obtožnici, je začel zopet izhajati in smo prejeli prvo številko. Iskali smo po celi številki tisti revolucijoHarni ton, tisto zadačo lista, ki mu jo je podtaknil Accurti, da namreč „osvoji još neoslobodjene krajeve", a zaman. Na uvodnem mestu razlaga dr. B. Markovič. predsednik meščanskega kluba „Slovenski Jug", mirno in trezno program lista: „proučevanje in spoznavanje vsestranskega življenja jugoslovanskih narodov", dalje: „naše delo je posvečeno ^izključno kulturnemu jedinstvu južnih Slovanov, narodov istega .plemena, istega ali slič-nega jezika in preteklosti, iste usode in istih interesov".
z Ubogi dr. Friedjung ! S kakim
pompom so Rauchovi in Frankovi listi svoj čas naznanjali, da bo dr. Friedjung pri porotni razpra/i, ki se prične 9. t. m. na Dunaju proti njemu vsled tožbe Supila in drugih članov hrv.-srbske koalicije, na podlagi dokumentov dokazal, da je bila koalicija za svoje „veleizdajsko" delo plačana od Srbije. A namesto teh dokumentov je dr. Fried-jung v zadnjem hipu prijavil sodišču 4 priče, ki naj dokažejo, da je bil Supilo plačan — od avstrijske in ogrske vlade. Te štiri priče smo že v soboto imenovali, a na žalost dr. Friedjunga in Raucha sta že d^e priči — odrekli, in sicer urednik Rauchove „Ustavnosti" Dorotka, ki izjavlja, da gre sicer k razpravi, a ne kot priča, ampak kot poročevalec, ter pripominja, da on ni nič vedel o tem, da bi bil Supilo prejemal denar od ogrske vlade (a baš v dokaz tega je dr. Friedjung navedel Dorotko kot pričo!) Tudi dr. Kršnjavi, druga od dr. Fried junga navedena priži, izjavlja potom „Hrv. Prava", da ne pojde na Dunaj kot priča. Kakor je iz vsega razvidno, bo dr. Friedjung, slavni „zgodovinar" in Aehren-thalov trobentač, žalostno obsedel.
z Li ni ^a ciankalij protistrupa? Ker se že toliko čita o zastrupljenju 8 ciankalijem, je načel pariški „Gaulois" vprašanje, če Ii res ni na svetu strupa proti ciaukaliju? In da kar ugodno potrdi svoje vprašanje, pripoveduje o poizkusih, ki jih je baje izvrševal Claude Bernhard na svojih psih. Do-gnano je namreč, da se s ciankalijem zastrupljeno telo v anatomskem oüira prav nič ne izpremeni, ampak da življenje otrpne. Ko je torej zastrupil svoje pse, so takoj poginili, a ko je spustil električni tok na nje, so zopet izpregledali in v dveh urah so bili živahni kakor prej. Dobro bi bilo, da bi to še enkrat poizkusili in potem pri ljudeh, a kdo se bo podal na to?
z Sled o Andreeju ? Iz Montreala v Kanadi poroča svojemu škofu neki katoliški misijonar, da so Eskimi videli, da je „pred dvemi leti prišla na zemljo bela hiša z dvemi belci, ki so bili na pol sestradani". Ona dva sta kmalu nato umrla. Misijonar pravi, da bo še enkrat šel k Eskimom.
z Požar v Baltimoru, o katerem so pred par dnevi s tolikim zanimanjem listi obširno poročali, si je izmislil neki bivši dopisnik biroja Hamptou, katerega je biroj bil odpustil iz službe.
z Automobilski čoln. Neki Francoz je izumil automobil, ki se ga da tudi v vodi rabiti. On ima povsem obliko čolna, sicer pa ima kolesa, da se lahko vozi po kopnem; kadar pa pride do vode, je šoferjeva naloga, da preloži držalo in z mehanizmom spojeno gonilno silo s koles na propeler, ki se nahaja vzadi.
z „Vžgi, Gospod, v njih serca ogenj prave ljubezni do Naroda." Slovenski rodoljub, kateri noče biti imenovan, je pod tem geslom naklonil „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi" dve državni 4°/o renti po 200 K, za kar se društveni odbor najprisrčneje zahvaljuje.
Preiskava proti nadporočniku Hof-richterju. Zasliševanje nadporočnika Hofrichterja se vrši na Dunaju tajno, da ne more nikdo slediti dogodkom. Vendar pa bode javnost izvedela kaj za slučaj, če bode Hofrichter zločin priznal, ali pa, če se izkaže njegova nedolžnost, ali pa slednjič, če se bode našel kak nov obremeniten fakt. Dunajska policija je javila v svojem glasilu, da jej je na razpolago 25 inai-cijev. Predmeti: 1.) škatljica kot darilo za god, 2.) nakup škatljic, 3.) posest škatljic, 4.) nakup oblatov, 5.) posest oblatov, 6.) nakup šapirografovega lista, 7.) najdena tinta za šapirograf, 8.) „rabljena" deska, 9.) najdeni „beli prašek". Sumljivi simptoni. IO.) sličnost rokopisa, 11.) žena potuje sama na Dunaj, 12.) Hofrichter je oni čas vedno doma, 13.) vrata delavnice so zaprta, 14.) on potuje ponoči na Dunaj, 15.) noče sedeti s tovarišem v enem kupeju,
16.)	oblekel je plašč z rumenimi našivi, ker sta na Dunaju enaka polka,
17.)	čudno pono.no kupovanje kinina. Možni simptoni. 18) vprašanje po dekstrinu v lekarni, 19.) sluga, ki je pri Ritzbergerju zahteval cijankali. Priložne prilike. 20.) papir je v Lincu, 21.) kuverti so enaki v Linen,
22.)	bil je na Dunaju, ko so bila oddana pisma. Zaključki iz značaja.
23.)	preteriran oficir, 24.) afera Haller v Lincu, 25.) afera Amlacher v Lito-mericeh. — Zelo za gotovo se trdi, da bodo dali Hofrichterju jurista-vojaka, ki ga bode zagovarjal. Vendar je pa to odvisno od cesarske milosti. Če bode cesar to za enkrat dovolil, bode pač beseda postala za vse bodoče slučaje zakon.
Obrambni vestnih.
Za C. M. podružnico v Gaberjih je
nabral g. Juro Detiček 4'26 K, in podružnici C. M. družbe v Škofjivasi je daroval g. I. Prekoršek za izgubljeno stavo 5 K.
Za Družbo sv. C. in MI. se je v nabiralniku v gostilni „Zur Stadt Graz" v Celju po neumornem trudu gce. Pepice Repenšekove zopet nabrala lepa vsota, katero sta še nazadnje zaokrožila gg. prof. Klešnik in dr. Šandor Hrašovec na K 15'—. Posnemajte!
Tiste, ki imajo v oskrbi Ciril-Meto-todove nabiralnike obvešča vodstvo, da so dobile vse podružnice navodilo, naj v to določeni odborniki prevzamejo skrb za nabiralnike v svojem področju, naj hranijo ključe, redno izpraznujejo nabiralnike ter dopošiljajo denar glavni družbi. To pa se nikakor ne sme smatrati za nezaupnico dosedanjim oskrbovalcem, temveč je potrebno zaradi rednega poslovanja in da se gg. gostilničarji razbremene odgovornosti in dela. Vsi podružnični odbori pa se prosijo, naj skrbe, da dobi vsaka količkaj boljša narodna gostilna nabiralnik.
Po svetu.
z Neverojetna surovost. V tvornici za stroje v Bytnju (Beuthen) je 18 let stari ključavničarski pomočnik Wiczek zabodel 15 letnemu učencu Krošackemu žareč kos jekla v trebuh, ker je učenec jeklo nerodno prijel. Krošacky je takoj umrl, Wiczeka je pa sodišče obsodilo na poltretje leto stroge ječe.
o Vesti o bolni carici baje nikakor ne odgovarjajo istini. Carica se baje, kakor trdi vojni minister Suho-mlinov, počuti zelo dobro in veliko in dolgo šeta, le mesenih jedi ne prenaša prav njen želodec, vsled česar živi bolj vegetarijansko.
o Ker je kristjan. Radi trdovratne nepokorščine se je zagovarjal v Draž-danih [pred vojnim sodiščem infante-rist Ressay, ki je adventistovske sekte. Adventisti trdijo, da se ne sme v nedeljo nobeno delo opravljati, razven delo usmiljenja. Zadnji čas Ressay ni hotel v nedeljo vojaške službe opravljati in pred sodiščem se je zagovarjal, da je božje povelje več kakor človeško. Obsodili so ga na najnižjo kazen, 14 dni strogega zapora.
o Tatvina v papeževi bližini. „Gazzetta del Popolo" javlja, da so odkrili precejšnja poneverjenja pri kontroli biljetov k papeževim muzejem in galerijam, kjer se posrosto zahteva od po-setnikov vstopnina, ki ni predpisana. Pa tudi pri tajništvu so že večkrat opazili, da je zginil kak kuvert z denarjem. Dotičnika so našli, ga tudi odpustili, a dali so mu tako pokojnino, da mu ne bode treba več krasti.
z Vsestranski nemški cesar. S svojimi deli ima nemški Viljem II. navadno malo sreče, kakor tudi njegov prestolonaslednik. To se vidi pri cesarjevih vladnih poslih in cesarjevičevih man-šetnih gumbih. To sta oba uvidela in sedaj delata načrte za uniformo bero-linskega „cesarskega aerokluba", kateremu je cesar pokrovitelj. No, torej!
z Parnika ni. Iz Liverpoola javljajo, da parnika „Elfan Tamin", ki je prevažal potnike med Liverpoolom in Isle of Man, nikjer ni. Rešilni pas in poštno vrečo z ladje so našli na morju blizu Liverpoola in sumijo, da je vihar zagnal ladjo kje ob skalo, kjer se je ìazbila in potopila. Na ladji je bilo 12 potnikov in 21 mož posadke.
z Zeppelinova ekspedicija na severni tečaj se vrši prihodnje leto iz Spitzbergenov. V Kiel je že prispel parnik „Poseidon", ki bo vse priprave prepeljal v Gestemünde, od koder jih bode spravil zopet na otočje Spitzbergen. Od tam se bode pa začela ekspedicija v zrakoplovu.
z Nesreča pod zemljo. Iz Hildes-heima se poroča, da je v tamošnji 720 metrov globoki jami za kali zgodila velika nesreča. Radi nekega nereda pri poslovanju so se zapletle vrvi, vsled česar je butil eden del dvigajočega stroja ob steno, da so se štirje delavci precej poškodovali, drugi spodnji del je pa padel v globino. .Tam je enega delavca smrtnonevarno ranilo, dočim so neki trije gotovo mrtvi.
z Sultanovi juveli se ne prodavajo. Juveli sultana Abdul - Azisa marokan-skega se ne bodo dražili. Sodišče je proces ustavilo, ker je sultanov zastopnik položil zarubljeno vsoto. Govori se, da je sultan izgubil zarubni list, vsled česar sedaj ne more rešiti svojih dragocenosti. Jnvelirji celega sveta so hodili zastonj v Pariz.
Dobro vpeljana
z mešanim blagom,
kjer je tudi trafika, se radi odpotovanja prostovoljno
-proda.---
Breg štev. 31 pri Celjn
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo za trgovino s papirjem se sprejme pri
Goričar & Leskovšek v Celju.
Lep travnik
pet oralov velik tik ob državni cesti blizu Frama proda pod ugodnimi pogoji dr. R. Pipuš v Mariboru.
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenab.
ÌSBKSS		SI 13113	i Uli
I	Božične razglednice najnovejše, sortirane, sortimenti po 100 komadov. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju.		
m i®		3£9$f S	IUI
Prijateljem lepe umetnosti! Najprijetnejša zabava za zimske večere!
Z/3 ŽQdNJE SLIK M LES
(DRdNDndLEREI)
2A KOVINSKO PLASTIKO
(nETdLLPLd5TIK)
Najlepše božično darilo!
s katerim lahko vsak začetnik brez velikega truda napravi izredno lepe in lične predmete. Navodilo za uporabo je vsakemu aparatu priloženo. Cena kompl. aparatu kakor kaže slika: za žganje slik na les 18 K za kovinsko plastiko 28 K. Dobijo se v
Zvezni trgovini v Celju.

wwwwwwwvwvwwv