mil 00000000 00i > SLOVENSKI« LEBELHR € , 3eS>» 000 10000000 Glasilo„5louenskega osrednjega čebelarskega društua za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s sedežem u tjubljani ter „5lo-uenskega čebelarskega društua :::: za 5podnje Štajersko" :::: Urejuje Frančišek Rojina, nadučitelj u Šmartnem pri Kranju. teto XVI. 1913. 5teu. 11. : Izhaja 15. dan usakega mesca ter se pošilja članom zastonj. - Članarina znaša letno 3 K. 100 ♦ ♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦ ♦ ♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Glavni odbor »Slovenskega čebelarskega društva« v Ljubljani ima v zalogi sledeče čebelarsko orodje in potrebščine: K -'70 Matičnice ........... K -'50 „ — 35 „ drugačne ....... i. -'42 „ -'40 „ okrogle za med satove n -'30 Nož za odkrivanje medenih satov n 1- — „ 2'10 Vilice za „ „ „ fine............. n 1-50 „ —'40 Cedilo za med......... 11 2-50 „ —'20 Strgulja za Žnideršičeve panje . . 11 -'70 „ —'70 Čebelarske kape........ n 1-50 „ 1'20 ti .. boljše..... 11 2-80 Lijak za čebele......... n 1-80 „ —'20 Kvačice za pritrjevanje mreže (na- « -'20 mesto žebljev) zavitek .... -•50 „ -'15 Matična rešetka, kvadr. meter a . 11 5-50 „ 2'80 Žična mreža za okenca, kvadratni „ -'05 meter a........... „ 2-70 „ mali.......... Špiritova svetilka........ Topilnik za vosek, ki se rabi pri pritrjevanju umetnega satja . . Cevka za pritrjevanje umetnega satja............. Šilo za vrtanje luknjic v okvirje . Kolesce za utiranje žice .... _ „ „ „ „ (boljše) . Žica za pritrjevanje umetn. satja, kolaček a.......... Zapah za žrelo, velik...... manjši..... Dathejeva pipa......... Patroni za proizvajanje dima . . V društveni zalogi čebelarskih potrebščin je umetno satje popolnoma pošlo in ga tudi ne nameravamo več naročiti, ker je razpošiljanje z drugimi, navadno kovinskimi potrebščinami nemogoče in predrago. Naročajte umetne medstene pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu. Kovinske potrebščine za en Žnideršičev panj: palic iz pocinkane železne žice a 8 v ............K - '48 mreža iz pocink. žice za vrata „ —'40 mreži iz pocink. žice za okenci „ —'44 matična rešetka, prirezana . . „ —"85 nosilca za rešetko......„ —'24 80 kvačic za razstoje...... 4 zapone za okenca, patent Strgar 4 tečaji za izletalnico...... 2 tečaja za vrata........ 2 vzmeti za okence....... K -'35 „ —'12 „ -'20 „ —'26 „ —-06 Skupaj . . K 3'40 Vse te potrebščine se dobe pri gosp. Ivanu Čer niču v Ljubljani, Hrvaški trg 4, pri sv. Petra cerkvi. Nabirajte povsod novih naročnikov oz. članov! UMETNO SATJE »iiiiiiiMiiiiiiiiiulraiiiiliininiiiiiuitiiiiiuiiiiiiiiilMiai' tuimuimniini|iiiiiii«tiHiMMiiunimiiu^ iz zajamčeno čistega voska, prirezano na poljubno mero: zabojček 3 lh kg vsebine 16 K 90 v franko; manjše količine kilogr, 4 K 70 v; večje količine kilogr. 4 K 50 v nefrankovano. Na kilogram gre okrog 13 do 14 satov za satnike racionelne mere. Naše satje ima prednost, da so celični robovi nekoliko zvišani. Trčan med v dežicah 4'50 kg vsebine 9 K franko. Cist vosek se kupuje po 3 K do 3 K 30 vin. MimiiMiitfluuiiiimiiuimMiiiiiiiMiiifMM^ Kranjska čebelarska družba i onuav., Ilirska Bistrica. Leto XVI. j V Ljubljani, meseca novembra 1913. j j Štev, 11. MESEČNR NHVODILH. SPISU JE: JAN. STRGAR. December. apričeti mesec november nam je pokazal takoj v pričetku, kaj zamore; vsaj tu v Bohinju krije naravo snežena odeja. Toda upam, da bo ta šele za vzorec; kakor kaže, dobimo zopet belega, ne rjavega, kakor smo ga imeli pred leti. Morda bo še kaj lepih solnčnih dni v novembru in decembru, da bodo imele čebele priliko se še enkrat pred pravo zimo očistiti. To je posebno dobro za ona ljudstva, ki so se morda zadnji čas kaj vznemirjala in vsled tega zaužila večjo množino medu nego normalno, Ako kdo ni še dovršil zimskega odevanja, naj ta mesec to dovrši, ker utegne zapasti sneg, in za tem pritisne tudi mraz, V čebelnjaku ta mesec nimamo ničesar opraviti, razen da pogledamo včasih radi miši, da bi nam ne delale kake škode, toda previdno, da ne bomo vznemirjali čebel. Zunaj čebelnjaka pa pazimo, da nam kaj ne vznemirja čebel. Prav radi se prikradejo ptiči pred čebelnjak; posebno senice uganjajo prave sitnosti. Odpravi se jih nekoliko s kakim strašilom, katerega se pa privadijo; zatorej ga je večkrat zamenjati. Tudi ako se jim da drugod hrane, se jih nekoliko odvadi. Pozornost moramo obrniti tudi na rovko, posebno ako imamo nenavadno visoka žrela; ako pa smo preskrbeli žrela s pločevinastimi zapahi, ki imajo kakih 8 mm visoko žrelo, tedaj se nam pa ni potreba bati, da bi prišla rovka v kak panj. Kdor namerava prezimovati čebele v kaki kleti ali sobi, naj z vso previdnostjo prenese čebele iz čebelnjaka v tako shrambo, ki pa mora biti suha in čisto temna. V shrambi se nalože panji drug vrh drugega. Če so panji iz tenkega lesa, se nekoliko tudi ves sklad odene, ako so pa panji z močnejšimi stenami ali celo slamnati, pa še tega ni potreba; utegnilo bi celo škodovati. Pri takem prezimovanju je skrbeti za to, da imajo čebele dovolj zraka in popolen mir. Vsakih 14 dni je treba previdno in brez ropota pogledati v prezimovališče. Ako lla je vse mirno in ni čuti kakega večjega šuma, ter ako termometer ne kaže kake večje izpremembe topline, tedaj je vse v redu. Ako pa termometer kaže večjo gorkoto, in ako je čuti iz panjev močan šum ali celo bučanje, tedaj je potreba dati čebelam zraka, t. j. odpreti okna na stežaj in tudi vsa žrela. Sploh pa naj se žrela pustijo popolnoma odprta; ako je čisto temno, ne bodo čebele silile vun. Torej predvsem je gledati na to, da imajo čebele dovolj zraka. S prezimovanjem v kleti ali v sobi je potreba biti zelo previden, da ne pride čebelar v januarju ali v februarju v prezimovališče in najde vsa močnejša ljudstva mrtva in zadušena. To se je že marsikomu pripetilo. Za prezimovanje v kleti ali v sobi je potreba že kos izkušenega čebelarja. Prezimovanje je sploh najvažnejše čebelarjevo opravilo, na kar mu je potreba že v poletju misliti. Se dandanes velja in bo gotovo tudi še nadalje veljala barona Ehrenfelsa trditev, da dobro prezimljenje čebel kaže čebelarja-mojstra. Ni pa treba misliti, da je že vsak mojster, kdor ima ob Svečnici še žive čebele. Kdaj pride šele pomlad in čas, ko bomo smeh trditi, da je zime konec, in da bodo čebele dobile izdatno hrano v naravi! Kar sem navedel za mesec januar in februar, to velja povsem tudi za december, in bilo bi odveč, ako bi še ponavljal in s tem porabljal prostor v »Čebelarju«. Kakor obrtnik, trgovec itd., tako naj si tudi vsak čebelar napravi bilanco, kakor sem že pri prejšnjem mescu omenil. — Čeprav bo morda tupatam rezultat slab, naj to nikogar ne straši, da bi se ne oklenil v bodoče še tesneje čebelarstva ter tega ne izvrševal z največjo vnemo in marljivostjo. Gotovo pride čas, ko bo dobil tudi plačilo. Saj pravi J. Stritar: Na delo, naj mraz je, naj vroče, truditi se vsak je dolžan; kdor delati more, pa noče, zanj krop je predober neslan. Preteklost je najboljša učiteljica prihodnosti. Končno naj pa čebelar nikar ne miruje; dela ima dovolj, da si uredi morda ob teh dolgih večerih potrebno za čebelarstvo. Beri čebelarske knjige in »Čebelarja«; čeprav večkrat, ker potem si šele zapomniš in pričneš natančno razmotrivati to in ono, kar si morda prej površno bral. Morda leži kaka številka »Čebelarja« še neprebrana; zberi jih skupaj in daj vezat, ker to je za te ali za tvoje potomce zaklad. Čebelarske podružnice imajo ravno za december največ dela. Skličite občne zbore še pred novim letom, poberite udnino, posvetujte se, kako boste nadalje čebelarili. Red in točnost sta povsod potrebna in tudi jako lepa. Zum — zum! KRKO NAJ SE PREOSNUJE IN POVZDIGNE ČEBELARSKI POUK A. LAPAJNE. NA KRANJSKEM ? ..Napredek v čebelarstvu je mogoč ' le tedaj, ako čebelarji opuste stare kranjske panje in vpeljejo sistematičen čebelarski obrat v panjih z racionalno mero." Poročilo deželnega odbora kranjskega o pospeševanju čebelarstva iz knjige: „Dejanja govore". Kdor pride veliko in v ožji stik z našimi čebelarji, se ne more dovolj načuditi razumu in ukaželjnosti, ki jo razodevajo pri oskrbovanju čebel. Zal, da zadobi pri tem občevanju spoznanje, kako veliko se greši * na račun nevednosti, zastarelih nazorov in nezadostne gmotne podpore. Ako še pri tem upošteva dejstvo, da je naša čebelna pasma med vsemi najboljša, ki bi jo drugi narodi skrbno kakor zenico v očeh negovali, in primerja našo preprosto čebelarjenje in nezavednost, ki pri tem prevladuje, tedaj ne more pri sedanjih razmerah pričakovati boljših uspehov, in sicer zato ne, ker se tako malo deluje in žrtvuje za povzdigo te panoge. Ni slučaj, da je že pred 140 leti izšel iz sredine naših čebelarjev prvi avstrijski čebelarski učitelj, in da so njegovi nauki še dandanes veljavni, ampak to je posledica naravnega daru, ki ga je božja previdnost položila našemu narodu v zibel, in ki je plod mnogostoletnega negovanja čebelarstva. Dolžnost veleva vsakemu izobraženemu čebelarju in poklicanim učiteljem, da delujejo na zboljšanje sedanjih razmer ter da ustvarjajo v okvirju razpoložljivih sredstev boljše pogoje za večjo izrabo te panoge v povzdigo narodnega blagostanja. In ta namen imajo tudi te vrstice. Resnica je, da znaša direktna korist, ki jo imamo sedaj pri čebeloreji na Kranjskem, na leto od pol milijona do enega milijona kron, indirektna korist se pa ceni lahko na dva milijona kron. Veščaki so pa prepričanja in trdijo, da se da ta uspeh pri racionalnem obratu prav lahko podvojiti. Kako naj se to doseže? Z zgledi in s poukom. Naš narod je dovzeten za vsak napredek, samo če izprevidi, da mu koristi. Ni je težkoče, ki bi je ne premagal, in tudi gmotnih žrtev se ne ustraši. Zato bo čebelarstvo vtem trenutku začelo hipoma napredovati, ko bodo naši čebelarji pri vzornih čebelarjih opazili večje dohodke. Treba je po deželi ustanoviti samo večje število vzornih čebelnjakov, ki bodo tudi gmotno donašali; vsa okolica jih bo začela posnemati. V tem oziru mi je med mnogimi drugimi znan posebno značilen slučaj. V nekem za čebelarstvo jako ugodnem kraju na Dolenjskem si 11 a* je nadučitelj omislil čebele, ki so mu tako izborno uspevale, da so mu donašale na leto navadno od 250 do 400 K čistega dohodka. Ko so občani opazili to uspešno čebelarjenje, so začeli tudi oni čebelariti in danes šteje vsa okolica lepo število čebelnjakov, od katerih nekateri vrlo uspevajo. Obžalovati je le, da je dotični nadučitelj vsled izpreme-njenih razmer opustil čebelarstvo, in da primanjkuje čebelarjem strokovnega pouka. Kako zgledi vlečejo, opazujemo poleg čebelarjenja v radovljiškem političnem ter v višnjegorskem in novomeškem sodnijskem okraju najbolj na Notranjskem, kjer se posnema zgled g. Znideršiča v II. Bistrici. Sporedno z zgledom mora delovati strokovni pouk. Ta pa mora vplivati trajno in sistematično. V tej zadevi ne zadoščajo tu ali tam prirejena čebelarska predavanja, ki se ponavljajo po preteku več let, ampak ta pouk se mora vršiti redno in po določenem učnem načrtu. Čebelarstvo je veda, in kdor je hoče gojiti v panjih s premakljivim delom in racionalno mero, ta se mora vglobiti v to znanost. Za tak pouk ne zadostuje enkratno predavanje in praktično razkazovanje, ampak tu je treba globejšega strokovnega znanstva. To se da doseči le potom zgledov in strokovnega pouka, ki ga podaja strokovna moč, ki deluje po začrtanem programu in ki vzgaja na ta način obenem nov čebelarski naraščaj. Izkušnja uči, da starejši čebelarji pač radi prihajajo k predavanjem, v malenkostih ubogajo, da bi ustanavljali in opremili nove čebelnjake s panji s premakljivim delom in racionalno mero, za to jih pa ni mogoče pridobiti. Dosedanji strokovni pouk v čebelarstvu, v kolikor dosega svoj smoter, da odkriva in odvaja od raznih napak in napeljuje k izboljšanju dosedanje prakse, izvršuje polovičarsko delo. Tu je neobhodno potreben napredek. Ako se je spoznalo za pravo, da more edino čebelarski obrat s premakljivim delom in racionalno mero povzdigniti naše čebelarstvo, se mora cilj tega pouka položiti na temelj, da se vzgoji nov čebelarski naraščaj. Kaj takega zamore doseči le strokovno izobražena moč, ki posveti vse svoje sile temu predmetu in ki po načrtu deluje z zgledom in s poukom, in sicer z živo besedo in potom tiska, da se uresniči ta ideja. Iz teh vzrokov prosimo pri merodajnih činiteljih, da se nastavi za Kranjsko strokovnjak, ki bi v tem zmislu deloval na povzdigo čebelarstva. Iz na čelu postavljenega poročila se lahko sami prepričamo, da na odločilnem mestu uvidevajo potrebo takega pouka in da nam bodo pomagali. Treba je od nas samo, da prosimo za to pomoči in se vsi izražamo, kako nujno potrebujemo vsestranskega pouka o racionalnem čebelarstvu. Ta prošnja ni nova. V vseh v čebelarstvu naprednih deželah imajo nameščene čebelarske strokovnjake, ki delujejo v označenem zmislu. Povsod se je ta način povzdige čebelarstva kot najbolji izkazal. Koliko bolj bi se šele pri nas na Kranjskem, kjer ima vsak čebelar že od Boga dan poseben dar, ko imamo v naši čebelni pasmi najboljši material in ko nam priroda vse ponuja. Zato prosimo, in nam se bo ugodilo! KONGRES HRVATSKIH IN SRBSKIH ČEBELARJEV IN GOSPODARSKA RAZSTAVA DNE 3. IN 4. SEPT. V KARLOVCU. tomo kurbus. Kongres. Vršil se je drugi dan 4. septembra v krasni mestni dvorani in nas čebelarje pač najbolj zanima. Hrvatska in srbska društva so se združila pred dvanajstimi leti v tak kongres, in je ta neko višjeakademično zborovanje, navadno v zvezi z večjo ali manjšo razstavo. Predavatelji za kongres morajo svoj rokopis predložiti odboru ter dobijo nagrado 20 K. Na tak način se govori le tehtna strokovna beseda. Prijavljenih je bilo pet predavanj, a jih je dvoje odpadlo, ker sta bila govornika zadržana. Slišali smo že prfejšnji dan po razstavi strokovno predavanje dr. Poljaka iz Zagreba, katero nas je osupnilo, in smo tudi ta predavanja kot zelo poučljiva uvaževali. Dr. Poljak, rojen Karlovčan, je v poldrugournem govoru orisal kmetijstvo na Hrvatskem. Karal je napake, katere stori na eni strani vlada, ki kmetijstvo premalo podpira, na drugi strani pa narod sam, ki se- isto premalo briga za rodno zemljo, ostavljaje jo in iskaje kruha v daljni Ameriki. Tudi je dajal nasvete, kako bi se dalo odpo-moči, in je bila njegova beseda tudi našim razmeram prikladna. Na kongresu je najprej govoril v srbskem jeziku Marko Saula o satu. Povedal je pač vse, kar mora umni čebelar o tem predmetu vedeti. Na višku je bilo drugo predavanje znanega hrvatskega naravoslovca-strokovnjaka profesorja Evgena Kamenarja iz Sušaka. Splošnosti o higijeni je dodal tudi nekaj raziskavanj raznih učenjakov, posebno poljskega profesorja Cyzielskiga ter so bile navedene številke podpiranje čebelarske vede. N. pr. teža matice, delavke, trota, dolgost rilčka pri teh bitjih, teža hrane itd. Tukaj je bil zanimiv zaključek, da 2000 trotov v panju porabi za lastno hrano v treh dneh 1 kg strdi. Kdor je v bližini gnilobe ter hoče imeti zdrave čebele, ta naj bi pomnil govornikove besede o higijeni. Na kongres je poslal tud* zagrebški »Obzor« nekega možiceljna, ki naj bi bil poročevalec. Čudno se nam je pa zdelo, da je ta list v svoji izdaji prihodnjega dne, mesto da bi poročal, se na jako netakten način lotil tega najbolj strokovnega predavanja. Nekih žlezic ni omenil predavatelj. Po njegovem mnenju bi pač moral o čebeli vse povedati in ko bi to hotel, moral bi vzeti veliko Alfonzusovo izdajo v roke, pa še zmeraj ne bi vsega povedal. Tretje predavanje nam je govoril že znani profesor Wittmann iz Zagreba. Saj je bil lani med drugimi tudi ocenjevalec na naši razstavi v Celju. Temo o pitanju z denaturiranim sladkorjem je dal v tisek in jo razdelil. Ta je bila tudi lani v VI, skupini naše razstave. Zanimala nas je degeneracija čebele, ki je o nji temeljito razpravljal. Poročal je tudi o dunajski čebelarski šoli. Vsa predavanja so se vršila brez vsake debate, kar pri nas ni navada, menda radi tega, da se rešitev sporeda preveč ne zavleče. Sploh se dnevni red pri Hrvatih krajše absolvira. Pri raznih predlogih zborovalci v koru vzkliknejo »sprejmemo« ter vsako nadaljnjo glasovanje odpade. Predsednik gosp. dr. Roje je govoril krasne besede Cehom in nam v pozdrav. Čeha Vaclav Jakšu in Vojteh Novotny sta donesla pozdrave čeških čebelarjev iz kraljevine in Moravske ter vabila na vseslovanski čebelarski shod, ki se vrši prihodnje leto v Pragi. Slovenski pozdrav je govoril pisatelj tega, navajaje, da nas majhna razlika v jeziku, da nas Kolpa in Sotla nikakor ne loči; veže nas slovansko srce in slovanska kri, veže nas skupno delo za procvit in napredek jugoslovanskega naroda. Ko je završel ta slovanski roj v Karlovcu, si štejemo v čast biti člani tega roja, želeč kongresu največ uspeha v procvit hrvatskega in srbskega naroda. Kongresa sta se udeležila tudi kraljevi banski svetnik gosp. Zvoni-mir Zepič in gospodarski pristav vlade g. Novakovič. Prvi je obljubil najizdatnejo podporo s strani vlade za čebelarstvo, vendar je zahteval združenje vseh hrvatskih in srbskih čebelarskih društev v eno »Zvezo«. Ta se je tudi na tem kongresu sklenila po vzorcu, kakor ga imamo mi in Čehi. Sprejeta so bila tudi tiskana pravila »Zveze hrvatskih in srbskih čebelarskih društev«. Društva bodo tedaj, kakor so naše podružnice. Kongres odpade ter bo tvoril osrednji odbor. Kakor smo slišali, bo vlada ustanovila v Zagrebu čebelarsko šolo, za katero se predpriprave že vrše. Najbolj zastopani na teh kongresih so zmeraj učitelji; saj dobijo pa tudi petdnevni dopust in primerno podporo za potovanje. Da je bilo mnogo čebelarjev iz Primorja, eden iz daljne Boke Kotorske, nekaj celo iz Bosne in Hercegovine, omenim mimogrede. Zlet. Popoldan smo zleteli na vozovih v 20 km oddaljeni grad Ozalj. Cesta se vije ob in črez novo železniško progo, črez Kolpo in ob njej tja proti Beli Krajini. Grad Ozalj je od Metlike le še 17 km oddaljen. Tukaj napravi na človeka mogočen vtis leta 1907. iz sirovega kamna zgrajena mestna elektrarna ob Kolpi. Ze narava je pomogla tukaj zajeziti reko ter vzdigniti vodo na 5 m. Tri turbine proizvajajo elektrike za 2000 konjskih sil, katerih 1000 rabi mesto za lastno razsvetljavo, 1000 jih pa oddaja drugim krajem in podjetjem. Koj poleg v ozadju na strmi pečini ob Kolpi se vzdiguje visoki grad Ozalj, nekdaj lastnina mogočnih knezov Zrinjskih. Danes je gospodar tega gradu knez Turn in Taxis ter je z upravičeno jezo vzkliknil Hrvat poleg mene: »Tukaj so gospodarili nekdaj naši knezi, a sedaj zapoveduje ,šumar', ki še hrvatski ne zna.« Zgodovina je pač marsikaj izpremenila in izbrisala, kar se ni dalo preprečiti; jaz pa sem se spomnil gospodov slovenskih pokrajin — celjskih grofov. — Grad sicer v notranjščini kaže rebra ter se ne popravlja. Ohranjena je pa še dobro grajska cerkev. Edine starine, ki se še vidijo, so stare oljnate slike nekdanjih knezov Zrinjskih. Z visokih oken gledaš doli na Kolpo in tja črez neizmerno ravnino hrvatskih šum. Pride se v grad le črez visok most ter se pri vhodu še vidijo vzidani velikanski škripci, po katerih se je morala viti težka veriga, ki je v nevarnih časih vzdigovala most. Povsod nas je spremljal gostoljubni župan g. Modrušan z mestnimi uradniki in inženirji, ki so nam bili zvesti mentorji ter vse razložili in razkazali. Precej utrujeni smo se pozno zvečer vračali ter nam je bilo zelo žal, ker smo zamudili predavanje v mestni dvorani svetnika Barača iz Reke o čebelarjenju pri raznih narodih. Demonstriral je tudi navadni kranjski panj ter omenjal prvega čebelarskega učitelja Slovenca Janša. Društvo »Zora«-je povabilo udeležence kongresa na pevski večer v hotel ter je pelo tudi slovenske pesmi. Tamburaši so udarjali naš »Mrak«, in milo se mi je storilo, ko sem slišal v tujini našo pesem. Saj je tudi dr. Gustavu Ipavicu zarosilo oko, ko je na triglavanskem izletu v Smarji prvič slišal svoj »Mrak«, ki ga je tako krasno za tamburico harmoniriral in takrat dirigiral dr. Suklje. Ker smo se odzvali vabilu mesta Karlovca na obed, ogledali smo si dne 5. septembra vršeči se sejm. Ta je bil gotovo desetkrat večji, kakor največji sejmi pri nas. Tisoče in tisoče ljudstva se zbere ta dan, ter nas je zanimala razna narodna noša. Celo 18 km oddaljeni Bošnjak je tukaj ter ponuja svoje blago, največ žito, pšenico, rž, oves. Tam ne najdeš na sejmu samo konj, goved, svinj, ovac in koz, ampak se tudi žito in celo krma na vozovih na javnem trgu na prodajo ponuja. Naš trgovec ni mogel zatajiti svoje trgovske žile ter je začel barantati za kravo, ki je bila po njegovi sodbi 60 K ceneja nego pri nas. Zaključek kongresa je tvoril zgoraj navedeni obed, na katerega so bili povabljeni tudi vsi javni funkcionarji mesta Karlovca. Vrsto napitnic je začel mestni župan. V živi slovanski besedi in pesmi se je vršil ta banket. V vzneseni besedi se je v imenu slovenske delegacije zahvalil za gostoljubnost gosp. Miloš Levstik iz Celja ter napil skupni hrvatski domovini. Bili smo priče iskrenemu hrvatsko-srbskemu pobratimstvu, ki je marsikoga genilo, in dal Bog, da ne bi bilo slučaj hipnega navdušenja. Izmed mnogoštevilnih govorov naj navedem le enega; tega je govoril kongresov tajnik Stigelmajer odgovarjaje dr. Krištofu, veterinarskemu nadzorniku iz Zagreba, rekši: »Mi čebelarji smo vas gospodarje v organizaciji prehiteli. In zakaj? Prvič, ker smo čebelarji. Dohiteli nas boste le, ako boste tudi vi postali čebelarji. Drugič pa radi tega, ker je iz našega društva izbacnjena vsaka politika.« Vračaje se zvečer smo posetili v Zagrebu še »Zbor«, takozvani jesenski sejm ter dostojno vzeli slovo od Hrvatov in Hrvatske. dvh Čebelarja se vrrvdrtr. Da se ljudje, zlasti ponekod, včasih za prave malenkosti radi pravdajo, je znana stvar. Tako sta prišla pred kratkim dva čebelarja v spor zaradi roparije. Oba sta tako natančna, pa tudi svesta si svoje »pravice« in »nedolžnosti«, da sta se v gotovem roku pozdravila pri sodniji vsak s svojim zastopnikom. Dvomim, da bo to kaj pomagalo proti ropariji, ampak pravcate »posledice roparije« bodo se šele pokazale, ko si bosta poravnana dobra soseda zopet v roke segla. Zastopnik tožitelja se obrne v dolgem pismu s prošnjo na mojo malenkost, naj mu pojasnim gotove točke, na podlagi katerih bi zamogel svojega »varovanca« zagovarjati. Ker je bilo z odgovorom precej ur dela, naj ne bo ta odgovor izgubljen za vse ostale čebelarje, zftto ga hočem tukaj doslovno podati cenjenim bralcem; ako bi koga motile izkušnjave, da bi v enaki zadevi iskal pomoči pri sodniji, mu bodo znabiti te vrstice koristile. Odgovor se glasi: »V odgovor na Vaše cenjeno pismo z dne 10. t. m.: Roparija je čebelna razvada, ki se razvije, ako je prilika dana, sčasoma v divjo strast, ki se naposled ne da ukrotiti z nobenim sredstvom. Začetek, oziroma povod k ropanju je vedno tam, kjer se ropa, ne pa pri roparju samem. Ako ob slabi paši panji odpiramo, z medom nepravilno ravnamo, ga razlivamo ali z njim okoli capamo, ali ga puščamo zunaj nezavarovanega, oziroma nepokritega, ako puščamo satje in po medu dišeče predmete okoli ležati, čebele to zavohajo ter začnejo okoli stikati, kar se razvije v pravo ropanje. Nadalje brezmatična ali drugače slaba ljudstva, ako jih čebelar dalje časa trpi v čebelnjaku, tvorijo posebno privlačno moč za roparice. Navsezadnje vsak nered v čebelarjenju, n. pr. prevelika, razgrizena žrela, pomanjkljivi, razpokani panji, da čebele lahko po vseh straneh vun in noter hodijo itd., vse to zamore povzročiti roparijo. Tudi če se mi kaj ponesreči, n. pr. mi pade medeni sat na tla, ali se tak sat v panju odtrga, ali pade celi panj na tla, da se sploh z medom kaj pomaže, lahko nastane roparija. Vse to se morda ni zgodilo po moji krivdi, vendar je vzrok na moji strani. Iz vsega tega naravnost razvidite, kakor neki nemški strokovnjak v svoji specialni knjigi »O ropariji« trdi ter v jako debelem tisku poudarja: »Vzrok ali krivda roparije je vedno in vsekdar na strani lastnika napadenih, oziroma oropanih čebel.« Potemtakem se roparju in njegovemu lastniku ne more popolnoma nič očitati. Izkušnja nas uči, da ravno najboljša, najpridnejša in najmočnejša ljudstva, pri katerih je vse v redu, so najbolj nagnjena na ropanje. Saj je to čisto naravno, tatje so navadno zdravi, krepki ljudje, ki imajo »korajžo« in zamorejo veliko breme nesti, — Vsak človek, zlasti čebelar mora vedeti, da je čebela žival, dasi so njeni naravni darovi in nagoni visoko razviti — menda najbolj med vsemi živalimi — tako da so bili učenjaki že v zadregi, ali so vse te zmožnosti le »naravni nagon«, ali je pri tem že tudi kaj »uma«; vendar mora se priznati, da čebela nima pameti ter ne more razločevati, kaj je moje in tvoje. Ona je stvarjena le za nabiranje svoji naravi prikladne sladkobe; kje jo najde ali dobi, za to ne vpraša. Vsled tega bi bil bolj obsojanja vreden le še lastnik napadenih'čebel, ker nudi izkušnjavo, da se dobre čebele razvadijo in pogubijo. Dozdaj znana sredstva proti ropanju navadno le malo pomagajo in se uporabljajo skoraj izključno le pri oropanem panju, ne pa pri roparju, Taka sredstva so: Zoženje žrela, pomazati žrelo in njega bližino z ostrodišečimifvarinami, n. pr. s česnom, karbolinejem, terpentinom, tobačnim sokom iz pipe itd. Ako vse to ne pomaga, se napadeni panj prenese za par dni v kako temno, hladno klet. Roparja spametovati s tem, da se mu nasuje žagovine med satovje, priporočajo nekateri, iz izkušnje pa mi uspeh ni znan. Zrelo prestaviti, to je staro žrelo zamašiti in na drugem kraju novo narediti, dvomim, da bi kaj pomagalo, zlasti če je ropar že bolj razvajen. O Vašem tretjem sredstvu, panj in celo notranjo stavbo prebosti z bodalom, pa še nisem slišal (s tem bi se čebelam naj povzročilo obilo dela, da bi se tako zmotile ter pozabile na ropanje). Tudi bi tega ne svetoval, ker se s tem vendar več satov zalege grdo razmesari, kar zamore na vsak način več škodovati, nego koristiti; razen tega se gotovo tudi medeni sati poškodujejo, vsled česar začne med teči — morda celo iz panju, kar povzroča močan medeni duh, ki bi gotovo privabil druge čebele, ki bi roparja napadle ter mu začele njegovo »nedovoljeno delo« vračati. — Dandanes velja le to pravilo: Roparija se lahko zabrani, pa težko odstrani! Glavni pogoj k temu je: točen red in pravilno oskrbovanje čebel. So še dandanes žalibog čebelarji - četudi redki — ki mislijo, kakor omenjate v svojem cenjenem pismu, da se v današnjem visokem kulturnem razvoju čebelarstva »zamore čebelo voditi, da se ista popolnoma podvrže volji čebelarja in on lahko razvija ter goni neštete tisoče čebel, kakor vsako drugo domačo žival« To mi sega nekoliko predaleč. Res je, da ima čebelar glede razvoja ljudstev, glede namere in smotra njihovega notranjega življenja in delovanja marsikaj popolnoma v svojih rokah ter takorekoč »vodi« življenje in razvoj svojih ljudstev, vsekako pa ta čebelar jeva oblast ima pravzaprav moč le v panju. Kakor hitro čebela izleti iz panju v prosto naravo, potem je in hoče biti »prosta«; noben človek na svetu ji ne more nič zapovedati ali ukazati: pojdi na to polje, na ta travnik, v ta cveteči vrt, ali v oni čebelnjak (ropat) itd., ampak ona vzleti, kamor jo žene lastna volja, kamor jo vabi prijetnejši duh. Iz vsega dosedanjega boste torej lahko sami sklepali, kar je za Vas takorekoč najvažnejše, da se lastnik roparja ne more siliti, da bi pri svojem ropajočem ljudstvu kaj ukrenil v omejitev ropanja, dasi bi bilo to v njegovem lastnem interesu. Kakor noben tat — vsaj dandanes — ne obogati, tako tudi noben ropajoči panj ne »odebeli«. V najugodnejšem slučaju mogoče pridobi kaj malega medu — na kilograme se itak ne more nikdar računati — pa tem več škode trpi na čebelah. Ropajoče čebele se namreč sploh ne branijo, zato jih napadene vselej veliko pomorijo, tako da prav po Vaši trditvi »ropar tudi sam sebe uniči.« Dobro si zapomnimo: Kdor se veliko pritožuje črez roparijo, si s tem izdaja slabo izpričevalo svojega zanikrnega čebelarjenja! Obžalujem, da na Vaše cenjeno pismo ne morem odgovarjati v Vaš prilog. Razložil sem pa zadevo stvarno na podlagi lastne in drugih izkušnje. Vplivajte v interesu dobre stvari, da Vaš klijent pravdo nemudoma ustavi, oba nasprotnika pa poučite, da se svojih napak zavedata in mirno pobotata, v prihodnje pa svoje čebelice bolj vestno oskrbujeta! Velespoštovanjem Jurančič. kje naletiš čebelo na njenem pohodu in — jelka. s. koprivec Lazil sem po gozdu za divjačino. Ker so me srnjaki »potegnili«, se odpravim proti domu. Od daleč zapazim mnogo živorumenih rož. Arnika — hajdi za njo! Ko trgam zdravilnim rožam glavice, me opozori čebelnim podobno brenčanje — vmes tudi »bas«, da pogledam kvišku. Stal sem pod staro, krevljasto drobnico — hruško. Skoro bi si bil zmešal oči v njenih rogovilah, da ni imel pogled prilike skozi te šiniti v zračne višave. Iščem natančnejših podatkov z očmi in ušesi, kar mi buti v obraz mišičast oče — čmrlj in odleti dalje z glasom kot bi se kamen »obregnil« ob trdo skalo. — »Bo, čebele so tudi!« Odložim puško in premerim nekaj rogovil te radodarne lesnike. »Dobro se imate, da — ose, čmrlji, čebele in čebelar povrhu! Naredimo si kar štiri šotore, za vsako pleme enega---« Kaj vidim! Proti koncu mlajših vejic zabreklo lubje z obronkom vlage, pa — čebela s svojim sesalom! »Kaj, to nosiš ti domov?» Bile so uši, položene kakor luskinice na ribi, vsaka pa je izločala komaj vidne kapljice, ki so se lesketale kakor biseri. Te uši, ki jih pozna vsak sadjerejec, privabile so na bero vse sladkosnedne žuželke, torej tudi čebelo. No, je morala že trda iti vsem sladkosnedežem (meni tudi)! Tega bi ne bil kmalu verjel, da se nisem sam prepričal. Kako pa to, da niso šle čebele na one uši, ki so na požlahtnjenem sadnem drevju takoj pred čebelnjakom? Lahko je več vzrokov: to drevje je mogoče preblizu, in da čebela potrebuje in hoče daljši polet, da zadosti svojemu nagonu, mogoče da šum že mnogih žuželk privabi tudi čebelo. Lahko pa je tudi, da ima divje rastoče sadno drevo povsem drugačne redilne snovi zase kakor tudi v tem slučaju za svoje uši, torej so redilne snovi odvisne od tal, odkoder prihajajo za uš kakor za čebelo. Ta slučaj pa me je napotil še do drugega opazovanja. Kako pa medi jelka (hoja)? Hotel sem dognati in za svojo osebo — dognal. Z daljnogledom sem opazoval po jelki, da vidim natančno kraj, kamor sede čebela. Zapazim jo — dobro si zapomnim vejico, kjer se je dalj časa mudila čebela. Ko prinesem vejico raz drevo, zapazim v rogovilici lanske mladike, t. j. izhodišču mladike preteklega leta (ali v pazduhah lanskih mladik) nekaj izbuljenega, kakor bi sedela bradavica v pazduhi. Pri vrhu je bila bradavica videti svetla, mokra, ob kraju pa kakor z moko nahuhana. Tukaj torej je sedela čebela. Bradavico odluščim in jo starem. Med prsti mi ostane trda luskinica in nekaj rjavkaste, vlaknaste, redke snovi. Pregledujem še druge lanske mladike in zapazim vrhu ene take bradavice kot kristal čisto, kakor proso veliko kapljico. »Hoja medi,« je bil izraz. Tudi tukaj nekaj podobnega kakor pri drobnici — hruški. Jaz trdim: Bradavice v pazduhah teh vejic so živalice, ki dobivajo hrano iz jelke, jo predelajo in izločajo in tedaj jelka medi. Gre se za to, ali je res, da so te po mojem mnenju živalice ali ne! Nekdo je trdil, da iglice (listi) izločajo snovi, katere zbirajo žuželke, čebele. Trdim, da to ni res, in so svetle pege na listih le odpadki onih »mojih« bradavic. Nekdo drug zopet pravi, da so one bradavice početki prihodnjih izrastkov in da res tam medi jelka. Tudi tej trditvi zase ugovarjam, ker sem naletel na bradavico prejšnjega leta, odnosno iz hojinega leta 1911., ki je imela vrhu sebe luknjico in je bila strta, samo votla luskinica. Predlagam debato glede moje trditve! Dostavek uredništva: Kje in kako jelka medi, je mnenje čebelarjev kaj različno, in je prav umestno, da čebelarji skupno razrešijo to uganko. Prosimo, naj jih čim več pove svoje mnenje in svoja lastna opazovanja, ali kaj in kje je že kdo v tej zadevi bral. Iz raznih doneskov, ki bodo gotovo zanimivi, izcimila se bo menda vendar končno resnica. od osrednjega čebelarsk. društva. 7, odborova seja dne 25, oktobra. Gosp. Humek odda g. Ivanu černiču društveno zalogo čebelarskega orodja. K ustanovnemu občnemu zboru »Slovenskega čebelarskega društva za Koroško« dne 26. oktobra v Celovcu se določita kot zastopnika gg. Ivan Babnik in Hinko Zirkelbach. — Slovenskemu čebelarskemu društvu za Koroško se prepusti »Slovenski Čebelar« po znižani ceni 2 K. — Slovenskemu štajerskemu čebelarskemu društvu se za leto 1914. nadalje dovoli »Slovenski Čebelar« po znižani ceni 2 K. — Razni dopisi se vzamejo na znanje. 8. odborova seja 17. novembra. Ustanovi se opazovalnica v Št. Vidu nad Ljubljano. Vodil jo bo gosp. Franc Pengov, profesor v knezoškofijskih zavodih. Razpust podružnice v Podravljah na Koroškem se vzame na znanje, — Presojajo se poslane skice za društvene etikete za med. — Slikarju Gaspariju se poveri, da naslika etiketo. — Došli dopisi se vzamejo na znanje. - NH5E PHZDVHUiCE DE5EN Mesečni pregled za oktober 1913. POROČEVALEC AVG. BUKOVIC. Kraj in višina nad morjem Panj je na teži rt i'g Temperatura 'S Dnevi pridobil dkg izgubil dkg £ -o rt " 'S a S rt rt rt rt 0 J3 6 a> S o S Mesečna tretjina IH O CL, >w >N C >N CJ TI ■ac cu »H o C "O ai O U w £