239. strvilka. Ljubljana, v petek 17. oktobra. xxiii. leto, 1890. Ish&jA v&ak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta M gld., za Četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCnje se od četiristopne petit-vrBte po «5 kr., Ce se oznanilo jsdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat \> X . Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Opravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz deželnih zborov. Deželni zbor IrrsLnjslEl. (II. seja, dne 14. oktobra leta 1 8 9 0.) Ob Vi I* ur* odpre sejo deželni glavar dr. Poki uk ar. Prebere in potrdi se zapisnik 1. seje. G. dež. glavar naznanja, da je v lanskem zasedanji skleneni zakon za povzdigo živinoreje dobil najvišje potrjenje. (Tajnik Pfeif er ga prečita,) Dalje naznanja g. dež. glavar razne došle prošnje občin, korporacij in posamičnih oseb, katere se vse izroče dotičnim odsekom v pretres in poročevanje. Štiri priloge k poročilu dež. odbora (Št. 33—36) : Poročilo dež, odb., s katerim se predlaga proračun deželnega zaklada za leto 1891; poročilo dež. odb., s katerim se predlaga proračun nomialno-šolskega zaklada za leto 1891; poročilo dež. odb. glede zgradbe deželnega gledišča; poročilo dež. odb. o preložitvi ceste čez Bogenšperk, se izroče financ, odseku. Poslanec dr. V o š n j a k predlaga, da se v zadnji seji upravnemu odseku izročena predloga o postavi za urejenje učiteljskih plač izroči finančnemu odseku. Vsprejme se. O sedmi točki dnevnega reda: Uatno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih ustanovnih zakladov za leto 1889. in o proračunih za 1. 1891 poroča posl. K1 u n. Poročilo o dohodkih in stroških in račun skupne imovine ustanovnih zakladov koncem 1. 1889 se vzamejo na znanje brez ugovora, samo pri jedni želi poslanec Stegnar raajašnjenja, katerega mu poročevalec d&. Ustanove so naslednje ter imajo čiste imovine koncem leta 1889: Dijaški ustanovni zaklad 857 tiaofc 175 gld. 121/, kr., splošni dekliški ustanovni zaklad 25.140 gld. 92Va kr., Dullerjev dekliški ustanovni zaklad 11.564 gld. 24 kr., Saurau-ov ustanovni zaklad za maše 2951 gld. 50'/a kr., Glavarjev ustanovni zaklad 205.458 gld. 11 kr., sirotinski ustanovni zaklad 395.254 gld. 57Va kr., učiteljski ustanovni zaklad 18.187 gld. 121/2 kr., Ilirski ustanovni zaklad za slepe 6904 gld. 99 kr., cesarice Elizabete ustanova za invalide 9825 gld. 83Vi kr., Postojinske jame ustanova za invalide 942 gld. 50 kr.. Trevisinijeva ustanova za invalide 2127 gld. 16 kr., Metelkova ustanova za invalide 939 gld. 75 kr., ustanova Ljubljanskih gospej za invalide šr. I 1602 gld. 85 kr., ustanova Ljubljanskih gospej za invalide št. II 11.333 gld. 99lJa kr., Ka-listrov ustanovni zaklad 86.214 gld. 97 kr., Hold-heimov ustanovni zaklad za gluhoneme 17.203 gld. 38Va kr., "VVolfov ustanovni zaklad za gluhoneme 44.563 gld. 95Va kr., dr. Lovro Toraanov ustanovni zaklad 8171 gld. 33 kr., Hana A. Engels-hauserjev ustanovni zaklad 26.755 gld. 2tyi kr., Flodniggov ustanovni zaklad za slepe 82.720 gld. 48Va kr., Josipine Hotsehevar-jeve podporna ustanova 28.196 gld. Istotako se vzamejo na znanje in odobre p r o-računi za omenjenih 21 zakladov. O računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1889 poroča poslanec K lun. Akt i vi -tetni užitki učiteljev znašali bi 261.838 gld. izplačalo pa se je samo 253.274 gld. 20V« kr., torej menj 8.536 jgld. 79Vi kr. in je bilo Bploh mimo proračuna manj troškov 10.241 gld. 51 gld. Tudi dohodki so se nekaj zvekšali; uplačalo se je namreč 10% priklade na davke s 150.119 gld. 12 kr. ko je bilo proračunjenih le 143.300 gld. torej se je prejelo več 6.819 gld. 12 kr. na drugi strani pa se je uplačalo na doneskih od zapuščin proračunje- nih s 15.350 gld. samo 13.350 gld. 80Vi kr., torej menj 1.999 gld. 19s'i kr., torej je bilo že v teh dveh naslovih primeroma vež dohodkov za 4.819 gld. 92x/i kr. V primeri s potrjenim proračunom jo pa skupni dohodek večji za gld. 5.554,291/a, torej faktičnega prihranka gld. 15.795 80x/2. Vsled večjih dohodkov, oziroma manjših troškov v dejanskem iznosu se je iz dež. zaklada namesto proračunjenih 118.089 gld. 26 kr., v pokritje primankljeja normalno šolskega zaklada potrošilo le gld. 104.486-64Va, torej se je prihranilo gld. 13.602*61Vs< Poročilo se odobri in vzame tudi na znanje razkaz skupne imovine koncem I. 1889. Čista imovina znaša 88.979 gold. 63 Vi kr. (za 1290 gld. 67*/i kr.) manj nego prejšnje leto. Na zmanjšavo imovine so z ene strani upli-vali zmanjšani aktivni zastanki, na drugi strani pa zvekšani pasivni zustanki. Isto tako odobri se računski sklep, za 1. 1889. Vsota vseh dohodkov, rednih in izrednih, 282.478 gld. 12 kr. rednih troškov: Aktivitetni užitki učiteljev 253.274 gld. 20Va kr., dotacije 3465 gld. 74 kr. nagrade in podpore 17.145 gld. 42Vi kr., pokojnine učiteljskih vdov 737 gld. 50 kr., miloščine 281 gld. 65 kr., različni troški 478. gld. 63 kr., Bkupaj 275.383 gld. 15 kr. (Konec prih.) IDežielzii zbor Istre lazi. Dne 14. t. m. zbralo se je v dvorani sv. Frančiška v Poroči po svečani službi božji 19 poslancev mej katerimi je bil tudi poreško-pu ljski škof, dr. J. Flapp. Deželni poglavar in predsednik zboru dr. Mat. Campitelli zavzel je predsedniški sedež in pre-čital govor, s katerim pozdravlja došle poslance, od katerih pričakuje, da bodo najboljše sile svoje posvetili na korist „ljubljene naše Istre". Izmej važ-nejih poslov, s katerimi se bode bavilo deželno zastopstvo, je vprašanje o zgradbi železnice mej Trstom in Porečem. Spominja se „nesreče", ki je zadela deželno blagajnico s tem, ker je deželni blagajnik poneveril, česar pa sicer dežela ne bode čutila (!?). Na konci pozval je poslance, da zakličejo Nj. velečastvu „evviva", Temu pozivu odzvala se je večina z „evvivaa. manjšina z živioklici. Na to predstavi zbornici vladnega zastopnika, okrajnega glavarja Elluschega. Potem pozove novoizvoljena poslanca gg. Man dio* a in Marinona, da storita obljubo, nakar je prvi odgovoril z „obe-čajem", drugi s „prometto". Ko je bilo to gotovo, volila sta se dva tajnika in šest revizorjev. Tajnikoma sta izbrana: dr. Liur in dr. Vergottini, revizorji: Babuder, Becich, Gambini, Marinoni, Stanich in Tamaro. Glasovalo je 14 poslancev za te kandidate, katerih imena so se razdelile na litografi-ranih listkih, 5 poslancev oddalo je bele listke, ali pa sploh neao glasovali. — Naposled zaključi predsednik sejo in napove prihodnjo za četrtek opoludne z nastopnim dnevnim redom: a.) Naznanila, b.) volitev odsekov, c.) poročilo o novih volitvah. O novih volitvah še sledeče: Deželni odbor predlaga s posebnim izvestjem deželnemu zboru z ozirom na zadnje dopolnilne volitve: 1. ) Volitev poslancev g g. Slavoja Jenka in M. Mandiča izroči se verifika-cijskemu odseku, ker je proti tej volitvi došel brezimen protest iz občine Pod-grad. 2. Volitev g. Marinona (za mesti Pulj-Vod-njan) izroči naj se istemu odseku, ker je proti nji uložilo protest nad petdeset uradnikov c. in kr. mornarice. 3.) Volitev dr. S t a n g e r a (za mesta Kastav, Volosko, Lovran in Moščenice,) naj se odobri, ako-ravno so tudi pri tej volitvi nepravilnosti. Politični razgled. [V1 o 4 ran Je dežele. V Ljubljani, 17. oktobra. Deželni »boru, V šlezijskem deželnem zboru storili so slovanski poslanci obljubo v slovauščiui. Formula obljube se je pa bila prečita la le nemški. Pri volitvi v odseke so volili v vsak odsek jednega Slovana, v nekatere celo po dva. Slovanski poslanci osnovali so svoj klub in sklenili, da bodo v deželnem zboru češki in poljski govorili. Deželnemu zboru je došlo tudi že več češki pisanih peticij. V gališkem deželnem zboru je novi deželni maršal Sanguszko Rusinom obetal, da se bode oziral na njihove narodne interese, ker on nikdar ne bode pozabljal, da so predniki njegovi rusinski govorili. Maršalov govor napravil je na rusinske poslance najboljši utiB. Češkonemška sprava. Nemškoliberalni listi zahtevajo, da odstopi ministerstvo, Če ne more dognati sprave na Češkem. Oficijozna glasila pa pišejo, da so vesti ob ostavki ministerstva prenagljene. Politični položaj še ni zrel za tako važno odločbo. Ko bi pa odstopil Taafle, pa tudi za njim ne pride čisto nemškoliberalno miniBterstvo. Poslednje mi tudi radi verujemu, ker nemškoliberalno ministerstvo bi sedaj bilo nemogoče v Avstriji. Mej levičarji samimi je premalo sloge, da bi sami mogli sestaviti in vzdržati vlado. Dunajski mestni statut. V Dunajskem občinskem svetu stavil je dr. Lueger nujni predlog, da bi vlada v bodoče od Dunajske občine ne zahtevala povračila za policijske stroške. Predlagatelj je omenjal, da se je pri posvetovanji o novem mestnem statutu v občinskem svetu govorilo, da vlada ne bode zahtevala več od mesta povračila policijskih stroškov. Po namestui-kovih izjavah v deželnem zboru se pa to ne bode zgodilo. Po kratki debati je občinski sovet vsprejel dr. Luegerja predlog Vnsiije oberle ve»i na Koroškem 14. oktobra [Izv. dopis.] Letošnje doželnozborsko volilno gibanje bilo nam je šola, v kateri smo se učili spoznanja, kajti videli smo, kakih sredstev da se poBluŽujejo naši nasprotniki proti nam v takih slučajih, kjer jim gre za gospodarstvo nad Slovenci; — spoznali smo pa tudi, koliko smo iz zadnje volilne dobe v Podjunski dolini napredovali in kje imamo zagotovljeno in kje dvomljivo večino. V krajih, kjer večine nemarno še zagotovljene, treba bode vse sile napeti, da si priborimo tudi ta tla in ona, ki so nam do sedaj bila do cela nasprotna. Za bodoče volitve v državni zbor bomo pričeli koj po novem letu z agitacijo in naše slovensko politično društvo bode pravočasno skrbelo za vse potrebnosti, da se naš ljud vzdrami in stori svojo dolžnost. Upanje imamo, kakor se je stvar pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah pokazala, da spravimo navzlic: nepravičnemu našemu volilnemu redu vender le jed-nega poslanca v državni zbor, kajti skrbeli bomo z vsemi svojimi močmi, da od teh krajev, katere že imamo, nobenega ne izgubimo in da si v okolici Celovški, katera tudi z nami Podjunčani voli, pridobimo še 10 volilnih mož, da imamo zagotovljeno večino. Pri tej priliki, ko Vam to poročam, naj pa pregovorim še o čem drugem, kajti preverjen sem, da Vas bode to poročilo iz naše tužne Koroške zanimalo. Ker nesmo hoteli pred volitvijo še bolj razburjati nasprotnih duhov, molčali smo o vseh nezaslišanih agitacijah, ki so se vršile javno in skrivno proti nam tako od bauernbundskih pristašev, kakor od druge strani še posebej. Prišli soagitovat proti nam odlični gospodje, pred katerimi so nemčurji padali same naklonjenosti in udanoBti na kolena, prestrašeni tako, kakor apostoli na gori Tabor, ko so nakrat zagledali Vzveličarja svojega v oblakih. Ta nem-čurska ponižnost Be je glavnemu prišlocu tako do-padla, da bi bili kmalu samega veselja začel objemati svojega tajnega „zatoževalca" Plavca, ki se je kot „Feuerwehrgautman", kakor mu tukajšnje možtvo požarne brambe pravi, tudi posebno dobro dopadal, ker se mu je čelada z obrazom vred ta dan jako lepo svetila. Da je bil vsprejem sijajen, to se ume samo ob sebi, ker se je že teden dnij prej pismeno naznanilo, kdo pride in kdaj in da uaj naši nemčurji vse ukrenejo, da Be prišlecu prikupijo kar največ mogoče. Zatorej se nam je bilo par dnij po tem obisku res čuditi, ko Brno Čitali v „Klagenfurteriei" črno na belem, da bi bili Doberlo-veščani še vse sijajneje priredili vsprejem, da so o prihodu prej kaj znali. O ironija! Takoj po odhodu teh odličnih mož pa se je „par ordre" vršiti jela tudi agitacija proti nam Slovencem. Zloglasni Plaveč, ki nosi sedaj mej našimi nemčurji s svojo „konkubiuo" vred, s kojo živi, glavni zvonec, razpregel je svoje mreže in vse je pričelo delati po njegovih načrtih. Požarni bram-bovci in drugi, vse je tekmovalo mej seboj v agitaciji, za nemške volilne može, Plaveč pa je hodil sproti v Celovec poročat o svojih uspehih in tožit naše slovenske duhovnike, — a vse zaman. Pri miri v Doberli veBi so grdo propali. Pa še po tem, ko so bili naši volilni možje že izvoljeni, neso mi rovali, in sam nadBtražnik je prišel k našemu volilnemu možu Gregorju Jamerju p. d. Karižu na Metlovem, da bi ga bil pregovoril in za nemšku-tarsko stranko obdelal. V hišo stopivši, pride mu nasproti kmet Kariž in nadstražnik prične z nagovorom: „Menim, da je tukaj neki volilni mož?" — Kmet: „Jaz sem!" — Nadstražnik: „Koga boste pa volili?" — Kmet: „Eiospielerja in Murija/ — Nadstražnik: rZakaj pa bi ne volili Tempoharja, saj je tudi pauer!" — Kmet: „Bauernbundarjev nočemo voliti." — Nadzornik: „Zakaj pa ne, saj bauernbundaiji^ua paure vlečejo." — Kmet: »Bauernbundarjev nočemo, neBo naši itd.- — Nadstražnik: „Jaz sem zelo neugirig, kako bo kaj v Velikovci pri volitvi zu-šlo." — Kmet: „Kako bo zu-šlo? — imamo mi na 80 glasov, nasprotnikov pa Se k volitvi ne bo." — Nadstražnik: „Ne vem, kako bo z Einspielerjem, ker pri njem bo kaj zu-pri šlo." — Kmet ostrini, ker s početka ni vedel, koga nadstražnik s temi besedami meni, a pozneje se je spomnil Podklošterske nesreče in sramotnih obrekovanj, ki so letele takrat od vfleh stranij na ubogega župnika, potem pa je kmalu razumel in vedel je, kam „pes taco moli". O političnem shodu pri „Miklavci" ga je orožnik tudi hotel izpraševati, a kmet mu je na vprašanje: „Koliko duhovnikov pa je bilo pri Miklavci?" kratko a jedrnato odgovoril ter rekel: , Polna miza". Tako sta morala žandarma hišo narodnega kmeta zapustiti in odriniti, ne da sta kaj opravila. To je faktum, ki Be da s pričami potrditi in mi priporočamo ta razgovor v dobrohotni preudarek častitim gospodom slovenskim državnim poslancem. Dalje naj Vam sporočim, da se že nekaj časa sem preiskujejo vse hiše naših kmetov in povprašuje po knjigah: „Tisočletnica Metodova", katerih se je nekaj pri shodu na Miklavčevem domu razdelilo mej kmete, ne, da se je vedelo, da je ta knjiga v obče prepovedana, in se je prej skozi cele štiri leta smela svobodno dajati in razdeljevati. Mnogo Slovencev bilo je zaradi tega že zaslišanih, pa še vedno neso našli tistih prič, ki bi izpovedati mogle, da je knjige mej ljudstvo delil g. župnik Einspieler, kar pravo za pravo hote imeti. Tega moža bi neizrečeno radi pogazili, ter ga spravili v kako kazen. Sploh pa so si pri tej priliki zbrali samo take može, ki jih hote postaviti zaradi tega na zatožno klop, katere si najbolj žele ukrotiti, ter jim pristriči peruti v toliko, da bi se v bodoče več ne brigali za svoje uboge slovenske brate na Koroškem. Tudi zaradi kresov, ki so se prižigali našim slovanskim apostolom sv. Cirilu in Metodu na čast, bo se že vršile preiskave in so bili nekateri celo obsojeni v denarno kazen. In zakaj ? Zato, ker so napravljali kresove preblizu meje drugih posestnikov in je v dveh slučajih nekaj suhe trave onkraj pogorelo. Take posestnike so potem nemčurji s silo tirali v to, da so tožili. A kam vse to meri ? Zopet na to, da bi se nam kresovi v bodoče ložje zabra-njevali! Preveč jih je že letos bilo in to v oči bode. Ta svit se našim uemčurjem ne dopada in jim prehudo blesti. Njih je strah ! O naših skupnih sovragih, ki po vsem Koroškem rujejo zoper nas vsestranski tlačene Slovence, napisal bi Vam lehko še mnogo, a naj za danes že končam, ker vem, da Vas bode veselilo, če tudi drugo pot še kaj izveste iz naše tužne Koroške. Zagotavljam Vas pa, da se naš ljud zaveda, in bolj ko Be bode na nas pritiskalo, bolj se bo-demo oklepali drug druzega, ker dobro vemo, da je moč le v složnosti mogoča. — Nemci na Koroškem dospeli so preko naših teles pod sedanjo vlado pač na vrhunec slave, ali to zavest imamo, da mora tudi naša pravična stvar jedenkrat zmagati, najsibode prej ali slej. Bojimo se ne; tudi najhujšega pritiska ne. Nam ni treba hoditi več v rusko sibirijo, o kateri vedo Nemci toliko pripovedovati, mi jo že imamo — da, imamo jo tu na Koroškem. Vendar obupali ne bomo; delati hočemo neustrašeno tudi v bodoče, ker dobro vemo, da nam te svoboščine nihče odvzeti ne more, vemo pa tudi, da nas žive ▼ zemljo zaradi tega, ker se zavedamo svoje narodnosti in smo pripravljeni za njo dati tudi svoje življenje, nikdar zagrebBti ne morejo in ne smejo. Svaka sila do vremena! Ne udajmo se! Z Blok 14. oktobra. [Izv. dop.] Poročati mi je o zanimivi seji, ki jo je imel v nedeljo dne 5. t. m. občinski in šolski odbor. Glede šolskega odbora napravil se je proračun šolskih stroškov za tekoče šolBko leto. Glede občinskega odbora in tudi šolskega odbora rešila se je neka uloga g. župnika na c kr. okrajno glavarstvo, v kateri se neka kupljena hiša za novo šolBko poslopje ponuja. Ker je bila cena za prostor veliko previsoka, se neso mogli za kup pogoditi in tako ostane stvar za nekaj čaBa pri starem. Zamolčati pa pri tej priliki ne moremo, kako je g. župnik preteklo nedeljo to sejo oziroma nje Bklep na leci zlorabil. Rekel je: glejte, kaj so vasi možje zopet v nedeljo sklenili, da ni treba ne pri farovži ne pri kaplaniji strehe popravljati itd. Da tega ni bilo na dnevnem redu, Be lahko g. župnik prepriča iz vabila, na katerem so vse točke seje in tudi njegov podpis. To lahko priča ves navzočni odbor, dalje pa je razvidno iz zapisnika te seje, kateri ae je v rešitev omenjene uloge na al. c. kr. okrajno glavarstvo poslal. Rešen je proračun in odklonitev kupne cene, druzega nič. Če je pa gospod župnik s svojimi navadnimi zabavljicami vmes dregal, kakor: „Saj se ve, kaka je Bloška prisega!" to ni bil še nikakoršen Bklep seje. A kaka je vaša resnicoljubnost, kdo bode vam potem kaj zaupal, če se na leci resnica na ta način zlorabi ? Iz Zagorju na Notranjskem dne 14. oktobra. [Izv. dop.] Naše „Gasilno društvo v Za-gorji na Pivki" lepo napreduje. Ustanovljeno komaj 3 mesece temu, ustopilo je že v „zvezo gas. društev kranjskih". Preteklo nedeljo prišel je po nje naročilu nadzorovat g. stotnik Matej Petrič. Ob dveh popoludue nastopilo je na dano znamenje lepo število samih korenjakov mož in mladeničev okoli 30, na glavnem prostoru. Po pozdravu uvrščenih gasilcev pozdravi g. stotnik D. Češnik došlega gosp. nadzoruvatelja ter proglasi v primernem nagovoru moštva društvo definitivno ustanovljenim v spomin poroke nadvojvodinje Marije Valerije z nadvojvodo Franom Salvatorjem. Po trikratnem naudušenem „Slava" visoki dvojici izpregovoril je g. Petrič k moštvu par besed. Govoril je v resnici lepe besede, ki Bi jih naj zapiše marsikatero društvo na prapor, govoril je domače pa resnično in njegove besede pale so na dobra tla. Po končanem zborovanji in nekaterih vajah zbral se je odbor v gostilni ČopiČevi ter do drobna prerešetal nekatere zadeve. Zvečer pili smo ga čašo na zdravje odišlemu g. nadzorovatelju želeč, da se kmalu zopet vidimo. V nedeljo dne 18. t. m. dobi naše gasilno društvo iz tovarne Samassove brizgalnico, ki je bila razstavljena na razstavi Graški. Stala bo do poldrugega tisočaka. Gasilno društvo jo bode na kolodvoru v Št. Petru prevzelo in dostojno spremilo k nam. Domače stvari. — (Deželni zbor štajerski) imel je včeraj svojo drugo sejo. Nemška večina je izmej poslancev slovenskih dr. J ur tel o volila v finančni odsek, Robi č a v naučni odsek, dr. Radeve v daželuo-kulturni odsek. — Volitve poslancev slovenskih so se odobrile. Glede* izvolitve dr. Necker-manna (Celje) in dr, Kokoschinegga (Ptuj) pridržalo je namestništvo vae akte, ker sta proti tema vo-litvama uloženi dve pritožbi. Deželni zbor ima tri klube, ki so se konstituirali tako: Klub nemške večine izvolil je dr. Kienzla načelnikom, dr. Necker-manna namestnikom, katoliško-konservativni klub kneza Allreda Liechtensteina načelnikom, Karlona namestnikom, klub slovenskih poslancev dr. Jurte 1 o načelnikom. — (Za stradajoče vsled poplavi jen ja naČeškem) poklouil je preuzvišeni nadškof Stross-mayer 1000 goldinarjev. — (Imenovanje.) Finančni višji nadzornik Premuda imenovan je finančnim svetnikom pri deželnem finančnem ravnateljstvu v Trstu. — Poštni koncipist Peter Cori v Trstu imenovanje poštnim komisarjem in izročena mu je revizija poštnih in brzojavnih uradov na Kranjskem. Kolikor nam znano, g. Cork ne zna slovenski, zato bi bilo jako umestno, ko bi kateri naših poslaucov malo podrezal. Najprej izginili so slovenski pečati in se nadomestili z nemškimi, sedaj so že uradniki na vrsti in kmalu bode ves poštni in brzojavni aparat nemšk, dasi-ravuo je Kranjska slovenska dežela. — (Imenovanje.) Gosp. Fran Dovnik, profesor bogoslovja in podvodja v kn. šk. duhovnišči v Mariboru, je dobil župnijo v Gornjemgradu ter je postal ob jeduem dekan Gornjegraške dekanije. Gosp. Martin M a te k, zač. profesor bogoslovja in doktor kan. prava, postal je podvodja in gosp. Alojzij Meško, doktorand bogoslovja in komi vikar stolne cerkve, zač. profesor nravoslovja v kn. šk. duhovnišči v Mariboru. — (Premembe mej uč i te 1 j st v o m.) Gosp. Julij pl. Kleinmavr, začasni glavni učitelj na ženskem učiteljišči v Gorici, imenovan je glavnim učiteljem na učiteljišči v Kopru, g. Anton F ras 4 a glavnim učiteljem na ženskem učiteljišči v Go rici, gosp. dr. Fran Kob, profesor na učiteljišči v Kopru, dobil je izprazneno mesto glavnega učitelja na Ženskem učiteljišči v Gorici. — (Vreme.) Po dolgotrajni suši začelo je včeraj popoludne deževati. Najprej je pršelo, na večer bile bo plohe, bliskalo je in gromelo, kakor ob hudi vročini. Dežja bilo je mnogo, a še vedno premalo, ker izsušena zemlja potrebuje še veliko moče. Danes zjutraj bile so strehe pobeljene s snegom, ki je pa po mestu kmalu izginil. Temperatura se je znižala in hladno je, mrzlo pa vender še ne. — (Gospod A. MullevvLogatci) razpošilja v imenu načelništva društva poštarjev in poštnih upraviteljev na Kranjskem, Primorskem in D a 1 m a t i n s ke m nastopno vabilo b glavnemu zboru društva poštarjev in poštnih upraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem dne 27. oktobra 1890 ob 10. uri predpo-ludne v (društvu blagohotno pripuščeni) veliki borzni dvorani v Trstu. Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. Poročilo o oskrbovanji društvenega premoženja, predložitev računov in volitev dveh pregledovalcev. ii. Preudarki. 4. Določilo VHprejemnih in letnih društvenih doneskov kakor tudi določilo obresti za posodila. 5. Rešitev predloženih prošenj za posojila in podpore. 6. Volitev društvenega načelništva, člana v osrednji odbor in njegovega namestnika. 7. Nasveti. K obilni udeležbi vabijo se najuljudneje p. n. društveniki. K temu zborovanju vabijo se tudi ne-društveniki, posebno člani penzijskega društva, katerih udeležitev se še tem bolj želi, ker se bode poročalo o obravnavah in sklepih, sklenjenih to leto na Dunaji. Oni p. n. društveniki, kateri žele dobiti posojilo oziroma podporo, naj naznanijo to podpisanemu do 24. t. m. — (Železniški prometni diuraisti.) Da državnim železnicam ne bode kedaj nedostajalo uradnikov za prometno službo, se bode nastavilo več prometnih diurnistov s plačo 1 gld. 25 kr. na dan. Zahteva se starost ne čez 35 let, avstrijsko državljanstvo, dovršene tehnične ali vseučiliščne študije ali pa vsaj maturitetuo spričevalo kake srednje šole, višje obrtne državne šole ali trgovske akademije, ali pa dokaz, da je dotičnik bil častnik v c. in kr. vojski ali c. in kr. mornarici. Nadalje prošnjiki ne smejo biti oženjeni, vešči morajo biti nemščine in oziroma še kacega druzega deželnega jezika, kakor češčine, italijanščine, hrvaščine ali slovenščine v besedi in pismu in neomadeževanega poprejšnjega življenja. Potrditi mora kak državno-železniški zdravnik, da so sposobni za državno službo in pa dokazati morajo, da so za zrni raj prosti vojaščine; ali so pa že doslužili. Kadar ne izvežbajo v službi in narede" zahtevane strokovne izpite, bodo mogli postati uradniki, v kolikor bode mest praznih. Kandidati z dovršenimi tehničnimi študijami bodo se tudi lahko pri železnici pozneje porabili za kako tehnično službo. Prošnjiki za ta meBta morajo do konca tega meseca lastnoročno pisane prošnje od-poslati generalnemu ravnateljstvu državnih železnic na Dunaji. — (Duhovniške premembe v lavan tinski škofiji:) GoBp. Lj. H ud o vernik, kapelan v Celji, pride za I. kornega viharja stolne cerkve v Mariboru. Gosp. Anton Ranči gaj, pridigar cerkve M. Device v Celji, je postal II. kapelan in gosp. Jožef Atteneder, III. kapelan v Celji, pridigar cerkve M. Device v Celji. Gosp Janez Krančič, kapelan v Grižah, pride za III. kapelana v Celje in gosp. Alojzij Arzenšek, provi-zor v Gornjemgradu, za kapelana v Grižah. — (Vabilo k Družbinskemu večeru Viške in Glinške čitalnice,) kateri bode v nedeljo 19. t. m. v čitalnični sobi (v hiši g. Šu-šteršiča) na Viči. Začetek ob sedmi uri. K mnogobrojni vdeležbi najuljudneje vabi odbor. — (Gradnja tramwaya v Zagrebu) Kakor poroča „Obzor," ima se še v teku tega meseca pričeti z gradnjo tramwaya. — (Hiša na Dobraču) odprla se je zopet, kakor se poroča iz Celovca, ker je vreme trajno lepo in ugodno hribolazcem. — (Knjižnica za otroke.) G. G i o n-tini v Ljubljani kaj marljivo zalaga in izdaja slo venske knjige in knjižice ter posebno skrbi za primerno berilo mladini naši. Najnovejši proizvod ie jako lična „Knjižnica za o t roke". Ta knjižnica obseza 12 kaj umestno ilustrovanih zvezkov: Mati in sin. — Ubožni Tonče. — Uboga družina. — Soseda. — Ivan Hromeč. — Vihar na morji. — Otroci v gozdu — Ne vodi nas v izkušnjavo. — Lehkomi8elna prijatelja. — Julijce in Zorka. — Božje oko bdi. — Ne bodi radoveden. Vsak teh jako ličnih zvezkov stoji posamič 6 kr. vsi vkupe, knjižnica, vezani v pozlačene platnice 60 kr., po pošti 65 kr. Knjižnica za otroke se bode izvestno vsakomur prikupila in 8e posebno priporoča za darila ob godovih, na Miklavževo, o Božiči in ob drugih prilikah. — (Podružnica) sv. Cirila in Metoda za Braslovče vabi vse p n. ude in prijatelje družbe sv. Cirila in Metoda na bvoj občni zbor in veselico, koja se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. v gostilni g, Frana Brišnika v Braslovčah, začetek ob 3. uri popoludne z vsporedom: I. Zborovanje: 1. Slavnostni govor; 2. Pobiranje letnine in upisovanje novih udov ; 3. Volitev novega odbora; 4 Prodaja družbenih knjig; 5. Prosti nasveti. II. Veselica: 1. Petje; 2. „Sodar" šaljivi govor; 3. Petje; 4. „Ubogi Alojzij" predstava; 5. Petje. K veselici je ustopnina 20 kr. za neude. Načelništvo. — (Ćast dolenjskemu vinogradniku.) Gospo Maj zel iz Šent Jerneja ima v „Tičniei" poleg Stare vasi tako dobro obdelan in oskrbovan vinograd, da mu najbrže ni para na Doleujskem. Letos bile so trte tako obložene z grozdjem, da se je čuditi izredno ugodni letini, osobito ko imajo bližnji in daljni okoličani dosti manj pridelka. Kakor znano, gnojil je g. Majzel že od nekdaj svoj vinograd, dobro poznajoč prekoristni učinek trtnega gnojenja. Proti strupeni rosi škropil je tudi letos dvakrat. «Dol. Novice." — (Trgatev) se bode na Štajerskem letos dobro obnesla. Mošt ima 18 do 22° sladkorja in prodaja se že po 80 do 120 gld. štrtinjak, v boljših goricah še dražje. V nekaterih vinogradih se pa trgatev še le vrši. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 16. oktobra. Zeithammer poroča o deželnega odbora odredbah glede povodnji in nasvetuje, da se dotični predlogi izroče bud-getni komisiji. Namestnik izraža svoje zadovoljstvo, da deželni zbor sodeluje pri pomoči za poškodovance. Izjavlja dalje, da je cesar vse storil, kar more posušiti solze in olajšati bedo in se v vlade imenu zahvaljuje deželnemu zboru za podporo. Namestnik konštatuje, da so škode velikanske, kakor se je sam preveril. Plener je izjavil, da bodo Nemci radovoljno pritrjevali vsem sklepom za pomoč preplavljen-cem, ker so preverjeni, da morata oba naroda v deželi storiti vse, da se beda olajša. Zeit-hammerjev predlog bil je vsprejet. Nizza 16. oktobra. Jaht „Chazalie" s cesarico Elizabeto semkaj priplul. Carigrad 16. oktobra. Po naročilu patrijarhata ostale so včeraj grške cerkve po vsej državi zaprte. Zagotavlja se, da bode položaj, ki je nastal vsled nasprotstev mej Porto in patrijarhatom, še dlje trajal. Atene 16. oktobra. Vedno se še vzdržuje vest, da se je v Aleksandriji pričela kolera. Grška vlada pa še ni dobila nobenega poročila, da je ta vest osnovana. Praga 17. oktobra. V deželnem zboru čital namestnik nemšk akt. Na MladoČehov klice: „Tudi češki!" odvrnil namestnik, da je vsakemu svobodno govoriti češki ali po nemški. (Klici: „Le poslancem!") Namestnik čita dotični akt tudi češki, rekoč, da bi bilo bolje, ko bi se mu privoščil še kratek rok, da bi svoji nalogi glede češkega jezika mogel bolje zadoščevati. Razne vesti. * (50.000 goldinarjev) je glavni dobitek Dunajskih razstavnih srečk. Opozarjamo naše častite čitatelje, da bode srečkanje že 30. oktobra. * (Poraba davkov na Angleškem) je vranih malo Čudna, kakor kaže naslednji dogodek: Osbornake slavnosti, prirejene na čast nemškemu cesarju, veljale so blizu 1,700 000 gld. —(.Times" z dne 15. avgusta,) — dočim je bilo koncem me seca julija v Londonu 86.981 siromakov (Paupera) od katerih je bilo preskrbljenih v javnih zavodih le 4215 — („Chronicle" z dne 15. avgusta.) — Navzlic gorostasnemu temu razmerju dobiva n. pr. vojvoda St. Albans na leto 9G5 funtov šterljngov t. j. 11.290 Rld. — zato ker je „čuvar kraljičinih sokolov" — katerih niti ni! — Komeutarja pač ni treba. * (Cesarska prtljaga.) Kakor znano, je nemški cesar redko kdaj doma, vedno se hodi kazat. — s seboj pa vozi velik kovčeg redov, ki se cenijo nad 80.000 mark, a varuje jih dvorni svetnik. Da bi cesar Viljem obiskal .verne* svoje Kamerunce, vzel bi pač steklenih igručic, robcev i. t. d. 8 seboj. V Evropi bo redovi v navadi. „Altri paesi, altri costumi". * (Roparji v Italiji.) Javna varnoBt v Italiji je vedno manjša. V Bolooji bo se roparji posebno nastanili ob cesti, ki vodi iz mesta na pokopališče. Večkrat so že napali pogrebce. Za nje je jako ugodna navada, da v Bulogni mrliče po noči pokopavajo, če nema biti kak slovesen pogreb. Le malo ljudi j spremlja mrtveca na pokopališče, ker večina spremljevalcev že ostane pri mestnih vratih. Tako malo številce pa lahko roparji zmagajo in mu pobero, kar ima di agocenostij pri sebi. Nedavno sta dva roparja napala tujo mlado zakonsko dvojico, ki ie Šla pogledat na pokopališče. Vzeli so jej uro, prstane in denar. Tujca sta pozneje dogodek naznanila policiji, ki bo pa menda ni [»osebno potrudila, da bi dobila roparje v pest. V Certoji bo roparji oropali uložno blagajnico Ko je drugi dan hotel civilno oblečen policist prijeti nekega roparja, ko je prinesel več oropanih stvarij v zastavnico, ga je poslednji vpričo ljudij na tla pobil. Ljudje se za vse neso zmenili. Policist je pa vender zopet ustal, zagrabil tatu in valila sta se po stopnicah s prvega nadstropja na dvorišče. Še ie spodaj prihiteli so na klicanje policistov nekateri mimogredoči na pomoč, preverivši se, da drži tatu, in se torej ne pretepi je zaradi različnega političnega prepričanja. * (Nesreče na železnicah v Ameriki.) Meseca maja ie v Zjedinjenih državah bilo na železnicah 142 nezgod, pri katerih je bilo 70 oseb mrtvih in 249 poškodovanih. * (Dota na krilih ) Čudna uavada je v Bretagni. Ob nekaterih pra/.nikih pridejo dekleta v rudečih krilih v cerkev, na katerih so prišiti ob robu beli in rumeni trakovi. Iz števila teh trakov se Spozna, koliko bode dekle imelo dote. Vsak beli trak pomenja 100, rumeni pa 1000 frankov. V tej deželi torej ni treba povpraševati po doti. Narodno-gospodarske stvari. O pogozdovanji Krasa. (Dalje.) Kolikor se da\ iz sklepov pogozduvalne komisije posneti, bode se v prihodnjem letu veliko več pogozdilo, nego v minolem ali sploh v posamičnih letih dosihmal. Koderkoli se bode pogozdilo, bode to gotovo v korist dotičnim posestnikom. Ako bi se pa to odlašalo, bila bi Škoda dvostranska. Dotični pašnik izgubil bi popolnoma veljavo, pogozdovanje bi kasneje pa jako drago ter neuspešno po-Btalo; silna burja in deževje odneslo bi še ono malo zemlje, kar se je sedaj še nahaja na dotičnih pašnikih. Stari, še živeči ljudje vedo povedati, da so za njih otročjih let bili nekateri kraški vrhunci še popolnoma zeleni ali zaledinjeni, s trato ali travo pokriti, na katerih sedaj več sledu zemlje ni. Postali 80 pravi kras ali prava puščava, katera se bode dala le z veliko težavo in troški zopet pogozditi. Skrbelo se bode tudi, da so od onih zemljišč, koja se bodo pogozdila, več let ne bode davka plačevalo, kar bode gotovo pravično in koristno za dotične posestnike in gospodarje. Pri ogledavanji zasadov uverila se je vsa ostala komisija, da je marljivi, za stvar jako uneti strokovnjak, gosp. deželni nadzornik Goli, mož v vseh zadevah na pravem mestu ter, da bo njegovi uspehi pri zasajevanji čudapolni, za kar zasluži popolnoma pohvalo, katero mu je i komisija izrekla. Le malo let je, kar g. Goli izvršuje to težavno delo, a vender je navzlic vsem zaprekam, dosihmal že zasajeuih 580 36 hektarov ali 1009 oral. Ta zemljišča so sedaj na tisoče več vredna, kakor bi sicer bila, ko bi bila pusti kras ostale. Pogozdovanje je torej na vsak način le v veliko koriat. Kaj krasno in za srce prijetno je, ako se popotnik ozira na levo in desno, ter zapazuje tu in tam manjše ali večje zelenice podobne zelenim krpom, na stari, od burje razdrapani sivi kraški suknji. To so oni kraji, kjer se je Goli z vso od-ločuostjo postavil nasproti besni, siloviti burji, da ji zabrani odnesti zadnje peščice dobre zemlje, da spreminja deloma popolnoma opustošene kraje, v krasno zelene gozdiče, kateri bodo sčasoma veliko bogastvo dotičuih posestnikov. Res je, da se nahaja premnogo tacih, ki pravijo: kdaj bode kaj koristi od teh nasadov ? To bode tedaj, ko nas in naših otrok več ua svetu ne bode. Obvaruj nas Bog, ako bi vsi tako mislili. Ali z veseljem nam je naznaniti, da se nahaja mej marljivimi kraškimi, oziroma pivškimi prebivalci mnogo prav vrlih gospodarjev, kateri so jako vneti za pogozdovanje. V spodbujo aluzijo pa tudi očividni uspehi, kajti v mnogih krajih bila je še pred malo leti pusta golicava, o kateri ni bilo več misliti, da bode kdaj več kaka rastlina ua njej poganjala, glejte danes! Pokrit je dotični prostor s košatim borovjem in drugimi drevesci. V nekaterih krajih, kjer je borovje že bolj odrastki, namerava g. dež. gozdni nadzornik, borovje snažiti ter dosajati se bodo pričele smreke, mecesni, hoje in drugo primerno gozdno drevje. (Konec prih. Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji sinuti, napenjanji, tiSčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadube zopet idravje, će rabijo pristni „Moll-ov S ei d I i t z-pr a še k". Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5(55—13) "TiK se LJUBLJANSKI ZfON" m tO) i asa vno lelo gl«l. MiO ; za pol leta glđ. 8.SO} za Četrt letu gld. 1.19. fffr - - - •_T^,,rt —raja-_ j - •. ;-i'ASfh Lolerljue sredice 15. oktobra. V Brnu: 72, 24, 23, 2, 57. TujoJ : 16. oktobra. Pri »li»li« i : Kalmau iz Maribora. — Bernard, Dit-rich z Dunaja. — Sittig iz Radovljice. — Blftioil iz Begunj. — Tengg iz Celovca. — Novakovič iz Gradca. Pri Monu : Hrosch, Hartman iz Gradca. — llamnl, pl. Hardugger iz Ssigrada. — llotauu, Binder, Stjidl, BIhu a Dunaj a. — Klomenčič iz Beljaka. — Slieber iz Solc. — Bi&Biak z Brežic. — Cbersteiner iz Trsta. — Mattorsdorfer z Reke- — Cemor iz Gradiške. — Cerkien iz Pariza. — Posch iz Uoljaka. Pri avstrijskem cesarji: Andrruch iz Celja. Pri južnem kolodvoru: JJorg pl. Falkenhorg, Kreigermajer, Leuschner z Dunaja. — Kalischor iz Št. Frančiška. — Togo iz Gradca. — Jeras iz Gorice. UgiarKI mn v Mnfrljaiii : 13. oktobra: Margareta Gerčur, zasebnica, 67 let. sv. Petra cesta št. 18, za krvavenjem pluč. 14. oktobra: Frančiška Medic, pekova hči, 5 ur, Stari trg št. 26, za oBlabljoujem. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-klina v mm. -2 o l-H 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7318 mni. 727-7 mm. 724-1 mm. 11*6° C 173° C 11 3° C si. zab. si. jz. si. vzh. jas. obl. dež. 67-OOmn. dežja Buega. J Srednja temperatura 13*1°, za 1'6" nad normalom. ZDiO-r^aoslsiei "borza. dne" 17. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 87-95 — gld. Srebrna renta....., 88 20 — , Zlata renta.......10780 — „ 5°/0 marčna renta .... „ 10130 — n Akcijo narodne banke . . „ 981*— — „ Kreditne akcije..... „ 306-50 — „ London........ „ 114 80 — „ Srebro........ „ —„ Napol......... „ 9 08 — . C. kr. cekini .... . „ 5 44 — B Nemško marke..... „ 56-47'/i — ■ 4°/0 državne Brečke iz I. 1854 251) gld. 132 gld Državne srečke iz 1. 1864 100 , 179 n 8gerska zlata renta 4°/0.......101 „ gorska papirna renta 5°/0...... Dunava rog. srečko 5°/0 . . . 100 gld. 121 „ Zemlj. obč. avstr. 4' , , zlati zast. listi . . 114 „ Kreditne srečke......100 gld. 183 , Budolfove srečke..... 10 „ 18 „ Akcije auglo-avstr. banke . . 120 _ 159 , Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . . 227 „ danes 88— H8 25 107-35 1OP30 S>80'— 30.V60 114-75 9 09 5-44 56 45 25 kr. 50 „ 30 . 10 . 50 40 50 zavurovalnl družiti za živl|eiije ./rili; GP.I Hll AU v I.oiiiIoiiii. Iz zavarovanja na slučaj smrti mojega pokojnega moža gospoda Matije WakonlgK-n izplačal mi je takoj Klavni zastopnik v LJubljani, g. <»uido Zeschko, znatno vsoto, no da bi bil kaj utrgal. Čutim so prijetno zavezanega, da izrečem zavodu ..lili <. UI.SH.Vtl-* > Londonu javno zahvalo, in sedaj morem vsakemu rodbiuskumu očetu dati dober svet, da ni ■ z a varovanjem pri tem zavodu, ki je povsod na jako dobrem glasu, zagotovi bodočnost svoji rodbini. V Zagrebu, dne 3. oktobra 1890. (779) Julija VVakonigg. Ravnokar je na svetlo prišlo: (781—1) „Slovanstvo y svych zpevech". Obsega 254 stranij in stane lično vezano 4 gld. lo kr. Dobiva se v v knjigarni Ign. pl. Kleinmavr & FerJ. Bamberg. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno nplivajoće pri boleznih želodca. Preverjeno pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji, koliki, žolodčevein kataru, /.gagi, zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (če izvira iz želodca), krči v želodci, zapiranji, preobložcnji želodca z jedjo in pijačo. — Cena steklenici z nuvodilom, kako Me rabi, 40 kr.. dvojni steklenici 70 kr. Osrednjo razpošiljalnico ima lekar Miaumuk* Knrol Ilradv, Kromoriž (Moravsko). SVARILO I Pristne Marijaceljsko kapljice za želodec se mnogokrat ponarejajo iu posnemajo. — Da ho pristne, mora vsaka steklenica imeti rudcč zavitek z gorenjo varstveno znamko in z navodom, kako rabiti, ki se pridana vsakej steklenici, opomuiti je, da mora navod biti tiskan v tiskuml H. Onsek-a v ki se že več let z najboljšim UBpehoiu rabijo pri zapira- Kroiuerlii. Marijaceljske čistilne krooMice nji inzabH8a 11 j!• .8e.sedrtj — aaa*gBj*«"y pogostoma ponarojajo.— Pazi naj se torej na gorenjo varstveno znamko in podpis lekarja K. Brady-ja'v Kromoriži. — yCena fikat-ljici 20 Kr.. zvitku a 6 škatljic gld. 1.—. Če bo naprej pošlje znesek, velja poštnine prosto 1 zvitek gld. l.ttO, 2 zvitka gld. 2.2g. Marijaceljske kapljice za želodec in Marijaceljske čistilne krogljice neso nikako tajno sredstvo. Njih sestavi ue navedene bo na uavodu, kako rabiti, ki se pridene vsakej steklenici. (798—43) Marijaceljske kapljice za želodec in IHarija-celjske clstllue krogljice imajo pristno: V Ljubljani lekar Piccoli, lekar Swoboda; — y Postojini lekar Fr. Baccarcich; — v Skofji Loki lekar Karo. Fabiaui; — V Radovljici lekar Aleks. Itoblok; — V Novem Mestu lekar Dominik Kizzoli, lekar Borgmann; — v Kamniku jekar J. Močnik; — v Črnomlji lekar Iv. Blažek. Javna zahvala. Troje otrok mi je zbolelo na kužni bolezni — difteriji. Vslpd ukaza c. kr. oblastnije mi je županstvo hiSo zaprlo ter postavilo občinskega čuvaja; v hišo je smel priti lo duhovnik in dotični zdravnik. Blagi goHpod c. kr. okrajni zdravnik doktor Mm MorNiiik na Krškem je pa tudi izvrševal vestno in častno ob vsaki uri po noči in po dnevu, kadar je bilo treba, svoj zdravniški posel tako, da se mu moram javnim potom za trud in požrtvovalnost iskreno zahvaliti! Krško, dne 15. oktobra 1890. krstil Lavrinšelc, (780) posestnik na Krškem. Učenca ki ima veselje do urarstva in je poštenih starišov, — vMprejmeui tako). — Vprašanja naj se pošiljajo (766—3; Franu t ti dnu v Trbovljah. Da ni v lovski sezoni in v mokrem jesenskem času mokrih nog, trdih _čevljev,_ doseže se z J. BENDIK-a v Št. Valentinu o. in kr. patentovano, vodo neprepuioajodo redilno maščo za usnje kar kažejo že nad 15letno skušnje in potrjujejo že stotine priznalnih pisem ter so rabi za lovske čevlje pri Najvišjem dvoru. Za likanje čevljev in konjske oprave se pa nadalje priporoča po ravno tem izumljena c. In kr. privileftovana (714—2) tinktura za likanje usnja ki naredi oh nje lepo svetlo in Je varuje, da ne poka, se ne lomi In rudi in torej usnje dalj Časa ohrani. Hcdilna matica za usnje. Vt škatlja.....80 k r. Va škatlje.....40 „ '/4 . .....20 „ v« » .....10 „ Tinktura za likanje usnja. 1 liter......gld. 1.20. l/i steklenica . . „ —.80. */i steklenice. . « —.40. V* . • • n --20. Prodajalcem na drobno dovoljuje ae rabat. Zalogo v Izubijani imata i^ohussniur «St w ebor, ne več K r i s p e r. ! Pred poiiarejaiifcm ne svari ! »W« HE« VIZITNICE priporoča v Ljubljani. •m* *WL* *m* *wt* *wi* OB* *m* *Jm* „Carolinenhof" pri Ptuji (posestnik H vi in MAK Hi\TZK) naznanja svojim mnogobrojnim p. n. naročnikom in kupovalcem na Kranjskem, da je osnovala v LJubljani zalogo svojoga izvrstnega in večkrat odlikovanega jabolčnega šampanjca in sicer pri gospodu Iranu lluzzolini.Ji, da bode zanje pripravneje. Prodaja se po originalnih cenah po goldinarji steklenica. (771—3) Predzadnji Điin teden! razstavile li srečk Id goldinarjev. 2291 dobitkov. srečke a 1 goli. floldinariev O J (699—27) B srečk 5 gold. Žg kr.] Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri G. C. WIiLYER-ji. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastuiua in tisk -Narodne Tiskarne*.