ojutrišnjem, 14. t.m. ob 15 vsi v Boljunec - Govorita Vidali in Slavec -IPrisostvujejo Ninci, Sasso in Condor afa (ščil JEVI: Metoi DELO želi halmm m prijateljem Mečn e m neb ele V elik on o-en e [)i a?. nik e DELO GLASILO ROBHTNIHTIČNE PARTIJE S.T.O. SLOVENCI! Tito je avgusta 1951. dejal: ..Italijani lahko dobe Trst" Dobro si zapomnite te besede, da boste vedeli, kdo nas prodaja. ponovljena izdaja leto IV. ŠTEV. 171 Til ST SOBOTA, 12. A PII ILA 1052. CENA 20 LIR cnjižH- i Nel zahi Isti ana ierdž ti sk o i o m ofenzive» nada 1 a vikdar več pod Italijo!» so n„ li tulili titofašisti na vse j in 'In to geslo je titofašistom u meo -kot tatovom, ki kriči-;lje jrimite tatu!», da ibi prirod pred tržaškimi Slovenci 3eIoiitv°, ki so ga v tem zad-času izvršili. «Nikdar Več Italijo!» je bilo geslo, ki pomagalo pozabiti na-flfjudem, da so titovci pre-, UT)i Trst in cono A De Ga-ju, da so sokrivci ne-nega barantanja in da so 1 'bili svoj uradni pečat na :vm!° kupčijo Londonske kon-turn'ce. e°Dkdar več pod Italijo!» je rina1, ki predstavlja najočitnej-ka i najnesramnejšo diverzijo ijm-lršistov in njihove vlade v iaiičf 2adnjem času. Je geslo, 20. katerim naj bi korakali i*n i6110* v fronti izdajalcev, : ze-i ., - 28Krike mučenih ljudi. štffofašisti so te dni na isti it in11 odprli stikalo svoje pro-5tke*nC!e’ da 'preglušili ogor-Zdre Proti kravji kupčiji, 'Bzf;Jt>iliziraii so svoj tisk, zaiti |So tiskati in trositi po co-.D na desettisoče ilegalnih iščilt0V’ za katere je policija ^zbola oči; kot govedo so na-v j1 Svojih par tisoč plača-i žel aktivistov na «teren» in, jrnVitn vse to ni zadostovalo, - 2 c°ne B privlekli, ne da rtvite zopet policija mignila, stotine oboroženih terori-' ki so začeli zahajati ’aseh, - jjBrQVSiki tolovaji so šli z oro. iSf1 v roki v miljske hribe, =^0|insko občino, skušali so n. t°varne Ilvo, Felszegi, Sv. k°, Tovarno strojev in v sin 0 drugo manjše podjetje. A ,’oje^eii so na odločen odpor : pihvalstva in. delavstva, ki aaCi ie Pokazalo vrata in jim unSazalo, da za tolovaje v slu-jloč- arneriško-angleških impe-1St°v ne more biti mesta TITOVCI ODLOČNO, LIPARJI JEZUITSKO ZAVRNILI NASO SPOMENICO O PRAVICAH SLOVENCEV IN NAŠEM OZEMLJU Interesi Slovencev in STO se branijo z borbo proti imperialistom, titovcem in liparjem V skupnem šolskem odboru je titovsko-liparska fronta predložila sleparsko in provokatorsko resolucijo, ki naj bi jo poslali na londonsko konferenco - Spomenica naših kulturnih organizacij - Bes in odhod titovskega predstavnika - S titovci ne more biti sodelovanja ali kompromisa Tov, Bidovec je v četrtek zvečer na seji komisije za 'šolstvo, ki jo sestavljajo predstavniki vseh kulturnih skupin cone A STO, predložil naslednjo resolucijo, ki so jo titovski, liparski in «neodvisni» delegati odbili. Resolucijo bodo demokratične kulturne organizacije poslale Varnostnemu svetu OZN, UNESCO, vladam štirih velesil in v vednost Vojaški upravi. Odbor za slovensko šolstvo v Trstu, v katerem so zastopane kulturne, prosvetne, stanovske šolske organizacije tržaških Slovencev vseh ideoloških tendenc, se obrača na visoki naslov z nujno prošnjo, da posreduje z vsem svojim vplivom pri anglo-ameriških oblasteh cone A S’iO, da v najkrajšem času urede skladno z določbami mirovne pogodbe z Italijo pereče vprašanje slovenskega šolstva ter priznajo Slovencem popolno narodno enakopravnost, kot jo predvideva stalni statut STO, tako na šolskem kot na vseh ostalih področjih javnega življenja. Po zmagi zavezniških sil nad nacifašizmom smo tržaški Slovenci z vso upravičenostjo pričakovali, da nam bodo popravljene vse krivice, ki so nam bile v 25 letih prizadete od fašizma in italijanskih oblasti z odpravo slovenskega jezika iz javnega življenja, z ukinitvijo slovenskih šol, z razpustom kulturnih organizacij in ustanov s požigi in razdejanji kulturnih domov, s preganjanjem naših šolnikov ter kulturnih in drugih javnih delavcev. To smo pričakovali s tem večjo gotovostjo potem, ko je bila od 21 držav podpisana mirovna pogodba z Italijo, po kateri se nam priznava položaj popolnoma enakopravnega državnega naroda na novo ustanovljenem STO. Toda anglo-ameriška okupacijska oblast, ki ji je bila po ratifikaciji mirovne pogodbe poverjena zaupna uprava cone A tega -Ozemlja pod pokroviteljstvom Varnostnega sveta -OZN, še zdaleka ni potrdila našega upravičenega upanja. Ni odpravila diskriminacijskih fašističnih zakonov proti Slovencem, po katerih je prepovedana raba slovenskega jezika v javnem življenju, s katerimi so bila nasilno spremenjena slovenska rodbinska in krajevna imena, s katerimi so bile spremenjene slovenske šole v italijanske potujčevalnice. Do danes še ni tukajšnja anglo-ameriška vojaška uprava izbrisala niti onih številnih sramotnih sodb, ki so jih fašistična vojaška in izredna sodišča izrekla proti številnim slovenskim in italijanskim antifašistom. Leta 1949. je izdala celo svoj ukaz št. 183., po katerem je prepovedana raba slovenskega jezika v občinskih upravah in svetih občin Trst in Milje, dočim je slovenščina dovoljena v vseh ostalih občinah cone le kot pomožni jezik poleg uradne italijanščine. Kljub neštetim vlogam in zahtevam ni anglo-ameriška vojaška uprava doslej niti skušala rešiti vprašanja povračila ogromne škode, ki so jo utrpeli tržaški S'ovenci na svojem kulturnem premoženju in ki gre v milijarde lir. Nasprotno, ni nam dala na razpolago niti primernih prostorov za naše gledališke, glasbene in druge kulturne nastope. Vedno naprej pa nadaljuje z odvzemom še onih kulturnih domov, ki so po osvoboditvi zopet prišli v pravično posest prvotnih lastnikov. Tudi v vprašanju šolstva je Vojaška uprava ves čas dosedanjega delovanja grobo zapostavljala pravice slovenskega prebivalstva. Namesto da bi na nekdaj obsto-'ečih slovenskih šolah zopet obnovila po fašizmu ukinjeni slovenski učni jezik in tako omogočila stalnost šol in učnih moči, je ustanovila slovenske šole kot popolnoma provizorične brez vsakršnega zakonitega jamstva za njih stalnost, tako da samovoljno lahko ukinja posamezne šole ali razrede, kar se je v letu 1949. tudi zgodilo, ko je bilo naenkrat ukinjeno 22 razredov sredi šolskega leta. Učitelji in profesorji so skoro brez izjeme provizorično imenovani od leta do leta in glede imenovanja in trajanja službe odvisni od tajne angleške in ameriške policije. Slovenska šola je tudi sicer popolnoma odvisna od začasnih vojaških oblasti in ne uživa zakonitih jamstev in ugodnosti, ki so zagotovljeni italijanski. Zaradi tega se obrača Odbor za slovensko šolo v Trstu na visoki naslov, da izposluje pri anglo-ameriški vojaški upravi cone A STO temeljito spremembo dosedanje njene politike napram Slovencem, katerim naj se zagotovi v mirovni pogodbi predvidena popolna narodna enakopravnost, da se takoj ukinejo vsi fašistični zakoni proti Slovencem, da se razveljavijo vse sodbe izrečene od fašističnih sodišč, cla se povrne po fašizmu prizadeta škoda našim kulturnim ustanovam, da yojaška uprava razveljavi ukaz št. 183 in vse druge, svoje odredbe v škodo Slovencev. Glede šole poudarjamo še posebej zahteve, naj postane slovenska šola popolnoma enakopravna italijanski ter naj njen ustroj in delovanje sloni na veljajoči zakonodaji. Predvsem je treba zagotoviti njeno stalnost z uvedbo organičnega načrta in s stalno nastavitvijo učnega osebja. V vrhovni šolski upravi naj bodo Slovenci enakopravno zastopani po svojih najboljših vzgojiteljih in izločiti je treba vsakršen vpliv tajne vojaške policije na imenovanje, premeščanje in odstavitev profesorjev in učiteljev. Brez vsake diskriminacije naj se prizna Slovencem takšnih in toliko šol, kolikor odgovarja njihovim dejanskim potrebam. Absolventom slovenskih šol je treba zagotoviti popolno enakopravnost pri sprejemanju v javne službe. Prepričani smo, da bo le z uvedbo popolne enakopravnosti, ki je predvidena v mirovni pogodbi, mogoče priti do znosnega življenja v dobi začasnega režima, to ,e dokler ne bo stopil v veljavo stalni statut STO, ki bo zagotovil tržaškemu prebivalstvu mirno življenje ter delo za gospodarski in kulturni napredek. Zaradi tega najodločneje protestiramo proti nizkotnim manevrom okrog tržaškega vprašanja, kot jih je v zadnjem času uprizorila Titova vlada glede kondominija Italije in Jugoslavije nad našim Ozemljem, ter proti Londonski konferenci, kjer naj bi se sporazumno zaključilo nesramno barantanje za razdelitev STO med Italijo in Jugoslavijo, Podpisani odbor zahteva v imenu sodelujočih organizacij ter v imenu vseh tržaških Slovencev, naj se takoj in v celoti izvede mirovna pogodba z Italijo, podpisana od 21 držav, ki edina more zagotoviti prebivalstvu ofceh con ò’oveka dostojno življenje. Obenem zahteva, da Varnostni svet nemudoma pošlje svojo komisijo, ki naj se na lastne oči prepriča, kako so v coni A teptane vsega prebivalstva. Prav tako pa da se prepriča narodne pravice Slovencev in demokratične pravice strahovitem terorju proti vsemu prebivalstvu cone B, Slovencem, Hrvatom in Italijanom ter da napravi konec temu nevzdržnemu staniu. ki ne le onemogoča dostojno življenje prebivalstva STO, marveč resno ograža mir na tem vaznem delu Evrope. ^ Poštenimi ljudmi in prav ob * n° ne v Trstu in med -b£J sl irni Slovenci, ki so po-’ da so ostali zvesti pro-,. kernu internacionali zrnu, Sk»'IetS*t* zvezi, vseslovanski isijj 0sti. Prav posebno trža-ed<-a °Venci 50 jim v teh dneh . |. ali' da ne bodo nikoli po-UA stavkokazi mednarodne ggel, ratične fronte, tabora ui*D. *_n da se ne bodo izne-° .1 častnemu poslanstvu, ki lrhajo kot del Južnih Slo-na tem koščku zemlje. °f ašisti so tudi tokrat Kot akcijo za Osrednji slovenski kulturni dom, tako so slovenske nacionalistične skupine ped vodstvom titofašistov zavlačevale tudi drugo skupno akcijo' za zaščito slovenske šole na Tržaškem, da bi preprečile odločno borbo Slovencev proti Vojaški pravi, ki je v prvi vrsti odgovorna za njeno zapostavljanje in za vse prizadete krivice. Prva akcija se je vlekla 2 leti in pol, predno je bila predložena resolucija, objavljena v našem listu. Krivda za to pada na vse štiri nacionalistične skupine, zlasti še na titovce in klerikalce, ki so se bali zameriti ameriškim gospodarjem in škofu Santi-nu, če bi sledili predlogom demokratičnih slovenskih prosvetnih organizacij. Na vse načine so zavlačevali sklicanje sestankov, se niso odzivali vabilom ter so na sestankih vztrajno odklanjali vse predloge za skupno vlogo na anglo-: meriške oblasti. Tako je bilo tudi z akcijo za slovenske šole, katero bi moral predstavnik «Pravnika», v katerem so zastopane vse štiri nacionalistične struje, sklicati že 15. januarja t. 1. Vendar je kljub ponovnim zahtevam ni hotel sklicati. Sele ko so nacionalisti zvedeli, da (bodo občinske volitve, so pohiteli z obema akcijama, da bi mogli pokazati slovenskim volivcem, kako zelo «;e brigajo za njihove narodne interese». Volilna špekulacija Toda tudi to pobudo so skušali zlorabili za svojo umazano in sleparsko politiko, katere edini cilj je, zagotoviti njiho vim anglo-ameriškim gospoda, rjem, da morejo še nadalje ostati na našem ozemlj-u ter si utrditi na njem strateško bazo za napad proti socialističnemu svetu miru in napredka. V ta namen so na zadnjem sestanku predložili resolucijo, ki naj bi bila poslana ameriški in angleški delegaciji na londonsko konferenco, kjer skušajo doseči končni sporazum za razkosanje STO med Italijo m Jugoslavijo. Da bi prikrili pravi namen, so dodali še, da bi bila poslana tudi OZN in UNESCO, vendar je bila sestavljena tako, da bi služila le za titov ske namere na londonski konferenci, kamor se je podal Babič s svojim spremstvom, v k a. terem je tudi dr. Agneletto. Ze na prvi pogled je ta resolucija titovsko maslo, saj uporablja vse najbolj priljubljene titovske politične in druge šla-gerje, sknbno se izogiba, da bi le z besedico obsodila nesramno politiko barantanja Tita. ki je pred kratkim predlagal naj bi njegova in Degasperije-va vlada skupno, v kondominiju upravljali Svobodno tržaško ozemlje. Sabotiranje pogajanj S tem podlim titovskim manevrom so se strinjali vsi ostali slovenski nacionalisti, celo predstavnik «Pravnika», ki je malo prej izjavil, da je na sestanku «le kot opazovalec» in da ne more dajati izjav na mno-go manj pomembna vprašanja. Na isti seji je prišla do izraza vsa nizkotna nacionalistična farsa s slovensko šolo. Tako se je iz skupne akcije umaknilo društvo nacionalističnih študentov «Jadran» z utemeljitvijo. da «noče sodelovati na skupni osnovi»; klerikalno društvo nameščencev slovenskih šol pa se je umaknilo iz akcije brez vsakršne utemeljitve, dočim se klerikalna «Slovenska prosveta» ni udeležila sestanka, niti ni dala svojega pristanka na akcijo. Tako je postalo že tedaj jasno, da se podgane mislijo umakniti, potem ko so videle, da bo barka v kratkem potopljena. Spričo teh manevrov je predstavnik SHPiZ tov. Stane Bidovec odklonil, da bi se že na tem sestanku razpravljalo ali celo sprejelo predlagano sporne nico. Na njegov predlog je bila sestava spomenice poverjena štiričlanski komisiji, katera se je sestala v četrtek popoldne. Titovci so namesto imenovanega prof. Umeka poslali «močnejši kaliber» prof. Rauberja, svaka «sive eminence» Kraigherja. Ta je takoj izjavil, da «se oni, ki ga pošiljajo, v celoti strinjajo s predloženo resolucijo, da vztrajajo na tem, da se odpošlje takšna, kot je, ter ne dopuščajo nobenih bistvenih sprememb». S tem je le še bolj potrdil grepričanje, da je bila sestavljena v ul, Ruggero Manna s popolnoma jasnimi nameni, da bi služila titovcem na londonski konferenci za njihove temne kupčije s predstavniki Degasperijeve vlade. Zato je tov. Bidovec takoj odgovoril, da SHPZ, št v a «Pravnik» pa sta dejansko podprla stališče titocev s tem. da nista hotela pristati na jasne zahteve resolucije proti barantanju s STO in proti terorju v coni B. Iz «višjih» namenov liparske hlapčevske politike do Anglo-američanov tei predvidenega skupnega nastopa na volitvah s titovci sta rajši zahtevala, «naj se izpuste vse one točke, ki bi mogle žaliti titovce». S tem so liparji le še ponovno dokazali, da so že popolnoma vpreženi v titovski voz ter da so dejansko pro. ti ustanovitvi STO in za izvedbo barantanja med Titom in De Gasperijem pod pokroviteljstvom njihovih skupnih gospodarjev anglo-ameriških netilcev vojne, ki so naj večji sovražniki slovenskega ljudstva na STO. Spričo tega je tov. Bidovec izjavil, da so štiri organizacije, ki jih zastopa odločene same poslati na Varnostni svet in štirim velesilam predlagano resolucijo ter da ne nameravajo sodelovati v vprašanju sloven na V v >riSht j.. 1 ^v^diisKim na \ 6asopisov, kljub nešte-,t 1 '*egalnim letakom, kljub ah i atjfYaniu titovskih plačan-tthj- kljub terorizmu agentov ’* Jjj ’ ^ so prihajali iz cone B, imCj,Ve** velikanski poraz. Nji-. diverzija pod geslom «Ni-zirs1 več pod Italijo!» je pro-«p Pričakovanju njenih orga-X<*Jev iz Ljubljane in Beo-0Ida rodila nasprotni učinek: fepila je slovansko-italijan- bratstvo, okrepila je simili3® do Komunistične parti-,v krepila je proletarski in-a s»raC.ionaUze,tn in povečala je co i, aštv° do titofašistov in do jč lv novih cuckov, lipa-i3® ’ * So končno našli krv- '-'I gosP°darja. 8#aVC*ar VeČ pod Kalijo!» so aatihj Dn 'še danes v nezmanj-:roL . ri tulijo titofašistične J s]rice’ izdajalci Jugoslavije ■ji<| razširila svoje delovanje po vsem svetu. Danes kontrolira angleška vlada s temi družbami 60 do 70 odst. svetovnih petrolejskih rezerv. «Dutch-Shell» in «Anglo-Persian Co.y> veljata za predstavnici angleških interesov v svetovni vojni. Tretji veliki proizvajalec petroleja je Sovjetska zveza. Leta 1001 je ruska produkcija bila za tedanje čase in za tedanji razvoj precej visoka. Obe svetovni vojni in prihod nacifašistov proti deželam ZSSR so povzročili veliko škode sovjetski petrolejski proizvodnji. Toda petletni plani so veliko pomagali podvigu petrolejske industrije. Ob koncu povojnega plana je SZ dosegla drugo mesto v lestvici svetovnih proizvajalcev. Nemčija, ki ni imela lastnih petrolejskih ležišč, je bila vedno od- GORICA — Pretekli teden je bila na Goriškem vrsta zborovanj tekstilnih delavcev. Znano je, da živijo zlasti delavke v zelo bednih razmerah, med tem ko vodstvo «zasluži» povprečno po 5 milijonov lir na dan! Danes se poroči v Gorici tov. Silvino Poletto, sekretar federacije KPI za goriško pokrajino s tov. Mai. o-Nelly Rotei iz Pevme. Ob tej priliki jima iskreno čestitajo člani federacije KPI v Gorici ter uredniški kolektiv «Dela», želeč novima zakoncama mnogo sreče v novem stanu. Perzijske žene nočejo več kolonialnega suženjstva. One so danes hrabre borke za osvoboditev in neodvisnost Irana. visna od «Standard Oil Co». Da bi se otresla te odvisnosti je na vse načine skušala dobiti lastne koncesije. V ta namen je pred 1. svetovno vojno z nemškim kapitalom in z nemškimi strokovnjaki začela graditi železnico Berlin-Bagdad. Graditelji železnice so dobili tudi pravico izkoriščanja vseh petrolejskih polj, ki so se razprostirala dvajset km ob progi. Ko pa je D’Arcy leta 1914 odkril nova ogromna petrolejska polja v Mezopotamiji, so graditelji tako planirali železnico, da bi šla mimo čim večjih ležišč. V času vojne so Nemci zgubili vsa perzijska ležišča in so trpeli na pomanjkanju te surovine. Da nadomesti petrolej, je njihova industrija začela s proizvodnjo sintetičnega bencina iz premoga. Privatni kapital je bil popolni vladar francoske petrolejske industrije. Francoski magnati so vodili ostro borbo, da bi dobili proste roke ne glede na to ali koristijo ali škodujejo deželi. Za časa prve svetovne vojne je prišlo do tega, da je antantnim silam na Francoskem primanjkovalo petroleja, tako da je moral sam prvi minister Clemenceau poseči v ta trgovski boj in poklicati na pomoč magnate ameriške petrolejske industrije. Življenje mnogih azijskih, srednjih in južnih ameriških držav je tesno povezano z zgodovino petroleja. V teh deželah se z lahkoto vidijo in spoznajo posledice gospodarskih bojev med ameriškimi in angleškimi družbami. Najočitnejši primer je zgodovina Mehike, kjer je revolucija sledila revoluciji, angleškemu kapitalu vdanemu voditelju je sledil diktator, podkupljen od ameriških magnatov. In tako stanje je trajalo dolgo vrsto let. Nekateri, mehikanski predsedniki so skušali pomagati svojemu ljudstvu. Taka sta bila posebno Carronza in Obregon, toda družbe in kapitalisti ZDA in Anglije so se znali na razne načine otresti zakonov, ki so jim ovirali špekulacije. Danes se sme z gotovostjo trditi, da je v mehikanski petrolejski industriji zastopan domači kapital samo za 3 odst., medtem ko je 70 odst. ameriškega in 27 odst. angleškega kapitala. Vojna med Pfnamo in Costari-co 1921 je tudi bila kruti odraz anglo-ameriške trgovske vojne za petrolej. Povsod, kjerkoli so bila petrolejska ležišča, so se pojavili angleški in ameriški «interesi» in dežela ni imela več miru. Tako je bilo v Indoneziii, v Perziji, v Arabiji in pred socialistično revolucijo tudi v Rusiji. Povsod sta bila vedno samo dva tekmeca: ameriški in angleški kapital. Žrtev pa je bilo mnogo. Narodi so se začeli zavedati kakšnega bogastva so lastniki, in počasi a odločno so se zavedali tudi svojih pravic in otreb. Začeli so olagoma trgati svoja bogastva iz rok grabežljivih kapitalistov in jih uporabljati za svoje potrebe. Najprej so začeli indonezijski narodi, ki so se dolgo bojevali in so le delno uspeli, ker jim ameriški kapitalisti ne dajo miru. Za iste pravice se malajsko ljudstvo bori že pet let. Odločno je nastopilo perzijsko ljudstvo, ki je pod vodstvom stranke Tudeh prisililo vlado, da je nacionalizi-ralrf vsa petrolejska ležišča, ki so bila last Anglo-Iranian Co. Iransko ljudstvo se pri tem ni ustavilo, ampak skrbno pazi, da ne bi vlada spet sklenila kak kompromis z angleškimi špekulanti ali pa z ameriškim kapitalizmom, ki komaj čaka na ugodno priliko, da prevzame tista mesta, ki jih je zapustil britanski lev. Začelo se je tudi prebujenje izkoriščanih narodov Arabije, medtem ko ne bo treba dolgo čakati z narodi južne Amerike. Ko bodo še ti narodi spoznali, da sami lahko vodijo svoja petrolejska polja, svoje čistilnice in podjetja bodo odslovili izkoriščevalce in napočil bo dan za novo življenje, za svobodno življenje brez trgovskih bojev, brez izkoriščevalcev in brez izkori-Sčancev. Konec i. P- niti tudi na višje oblasti, toda do njih niso mogli priti in je stvar ostala na mrtvi točki. Zato smatramo, da bi se za to zadevo morala pobrigati predvsem občina, ki naj bi intervenirala pri VU. Vojaška uprava pa bi morala intervenirati pri italijanskih o-blasteh, ki bi morale poskrbeti, da se tako početje ne bi nadaljevalo. Vsekakor je pobiranje železa dokaz, da je veliko ljudi brezposelnih in da so zaradi tega prisiljeni iskati kakršen koli zaslužek. Seveda bo težko preprečiti to, ker bodo ljudje nabirali železo če tudi bo prepovedano. Zato bi morala italijanska vlada v prvi vrsti nuditi ljudem primerno zaposlitev in šele takrat bomo lahko rekli, da ljudem ni treba nabirati železa, kar je tudi zelo nevarno. Legiša BOLJIIKEC Sem kmet iz Boljunca in ker imam njivo prav v bližini športnega igrišča, bi hotel o njem. o ljudeh, ki prisostvujejo tekmam in obdelanih poljih, 'ki so v ‘bližini igrišča, napisati nekaj besed. Ker nisem pri tem le jaz osebno prizadet, marveč je prizadetih še nekaj drugih kmetov, nje njih vseh. Na igrišču se zbira veliko ljudi, posebno pa ob nedeljah ko se vršijo nogometne tekme. Kmetje pa iimamo njive prav ob igrišču in ker mi in igriščem, gledalci povzročajo veliko škodo. Sedaj so naše njive obdelane in seveda vsak vesten človek bo gledal, da ne stopa po njivah kar tako. So pa ljudje, ki jih je vest zapustila. Zato bi bilo potrebno, da občinska u-prava napravi tu pa tam okrog igrišč svarilne table, ki bi opozarjale ljudi, naj se strogo držijo prostora ob igri. šču. Se boljše pa bi bilo, če bi občina ogradila igrišče. Toda mi kmétje, ki smo pri tem najbolj prizadeti, bi bili zadovoljni tudi s svarilnimi tablami, ker vemo da bi tudi te zadostovale. Upamo, da bo občina upoštevala naše zahteve in jim ugodila. Ravno tako pa upamo, da bodo ljudem in ostalim vnetim sporni kom zadostovale svarilne table, ki bodo naprošale, da se je treba držati prostora okrog igrišča in ne teptati ali hoditi po obdelanih poljih. Dokler pa občina ne postavi zaželenih tabel mi kmetje osebno prosimo, prebivalce, gledalce in ostale športnike, naj gledajo, da ne uničujejo naših obdelanih polj, v katere smo vložili veliko truda in dela. Kmet iz Boljunca: ili BICMAMJE Pred časom so naše organizacije skupno s prebivalci Ricmanj predložile upravi železnic resolucijo, oz. zahtevo, s katero smo protestirali ter zahtevali, naj poskrbi, da se tudi v Ricmanjih zgradi primerna čakalnica. V resnici je naša resolucija imela odmev in so čakalnico zgradili. Naravno je, da se zahteve ljudstva ugodijo. Toda pri gradnji niso upoštevali, da čakalnica mora imeti tudi stranišče. Danes Ricmanjci sicer imajo čakalnico, toda 'brez stranišča, kar predstavlja pomanjkljivost. V Ricmanje prihaja vsa dan, lahko rečemo, veliko ljudi, da ne govorimo o tistih, ki prihajajo ob nedeljah. Ricmanje so tudi znane po svojem tradicionalnem pazniku Sv. Jožefu in takrat pride v Ricmanje na tisoče in tisoče ljudi. Vsi ti ljudje pridejo večinoma z vlakom in si ne moremo predstavljati železniške postaje s čakalnico, ki ne bi imela stranišča. Zaradi tega naj uprava železnic poskrbi, da se ob čakalnici v najkrajšem času zgradi tudi stranišče, ki je neob-hodno potrebno. Dopisnik iz Ricmanj bi bilo treba več biti ve ni na urnik dosedanjih avt busov in bi jim olajšala p tne stroške. Borštan 0 MAČKO VEJE Pred kratkim smo imeli ol činski sestanek, na katerem govoril župan (Lovriha. Sestjsjv( nek je bil predvsem gospini darskega značaja. Naš Žup3pai.t nam je povedal in pojasnov marsikatero stvar. Vašča^j smo mu stavili tudi raz% ji vprašanja, na katera na!jsa je prav lepo in jasno odglov;i voril. Kot zgleda pa, titot-esu cem ta sestanek ni bil prfjj p več po godu. Prav posebn^u je bil trn v peti titovskem, agentu za dolinski okraj, ki irajn storil vse, da ga onemogoč Zato pa se je poslužil znanf.^^. titovskih metod. Pripeljal ' idnj ljudi iz cone B, ker jih v sv0Dntv vasi ni mogel dobiti. SestaJ1.olr ku je prisostvoval tudi ne^ , dr. Adamič, ki je sicer d{m“ mačin, teda ljudje ga bolj m:lasn lo poznajo. Ta doktorček, k1 ;,ek pravijo, bo celo titovski kai,-^ didat. To bo «zmaga» na vi litvah s takimi, ki jih ni1— domačini ne poznajo! No, t tovcu S.S. sestanek ni dal m ru in je vse pripravil z nl^ menom, da ga razbije ali da ga spremeni v političnega^-Skušal je staviti županu n katera vprašanja, ki pa so t sama po sebi izjalovila, k^£ so mu župan in drugi dobri ~ z dejstvi in odsekano odgijj. vorili. Ze sredi sestanka i titovski agenti bili tako parjeni da so bili kot oblit1 mačke in so čakali na trj nutek, ko bodo lahko odjf[Q drali. Ljudje pa so se tu» spraševali, kdo naj bi bil Iq^ Kraški kmet pri kašnjij.^ Adamič, ki ga riihčtr ne pozs1' če niti po imenu. Zato pa noM~-den ne more reči, da je kakim dejanje mkoristil sv<1 jim domačinom. Ko so tito'j ski agenti osramočeni in pf raženi od vseh ljudi odcaf ljali, se je sestanek mirlS in v tistem namenu, kot je t)| sklican, nadaljeval. Udeleženec sestanka - i V<1 ■ ai K L( MAVHINJE To jolo ITITI Precej časa ni bilo glasu iz naše vasi. Toda o problemu, o katerem bom pisal bi morda bilo primernejše, če bi ga postavil kdo iz Ricmanj. Pa nič zato. Problem pride v poštev predvsem za Ricmanj-ce, Borštane in Bazovce. Gre, namreč, za podaljšanje avtobusne proge št. 25, ki vozi iz Trsta do Ratinare. To progo bi morala uprava Ace-gata podaljšati vse do Ključa, ker bi se na ta način lahko posluževali avtobusa št. 25 še prebivalci Ricmanj, Boršta in tudi Bazovci, ker bi avtobus ustavil prav pod hribom Bazovice. Ker občinski avtobus gre le do Ratinare, se morajo prebivalci omenjenih vasi voziti v mesto z avtobusi privatnih podjetij, ki stanejo veliko več. Ce bi občinski avtobus prišel do Ključa, bi to olajšavo občutili predvsem delavci navedenih vasi, ker bi jih pot v mesto stala le 60 lir, oz. če dobe zelen listek, pa le 30 lir. Ce bi se občinska uprava skupaj z vodstvom Acegata pozanimala, ter storila potrebno, da bi se ta proga podaljšala bi s tem naredila res hvalevredno dejanje. Priskočila bi na pomoč predvsem delavcem, ki jim ne Ze večkrat smo pisali, d je treba ovinek na poti °lU Vižovlje nujno popraviti. ( nes lahko z zadoščenjem r< čem o, da so tu ovinek zač e 1,1 ( popravljati in prav tako, kcbo(j smo mi predlagali, namreč kamnatimi kockami. Ovin®. so pred časom podrli amefbh, ški tanki in zato ga je toildst: treba zgraditi s kamnatiit^j^ kockami. Samo na ta način d dalj časa trajal. Zato pa siflltlo, zadovoljni. !pj Pa še nekaj iz Mavhifl;tp Pred novo policijsko vojsu ’ nico, ki je v vasi, je videM6 da nekaj kopajo. Nič se še ly ve ali bodo tisti košček, K °! meri približno 30 metr a,komite je sklenil, da bo n%sko podprl Kongres ( , '. n‘inov miru; je diskutiral ;a .°,J glasno sprejel linijo Par- ovaki kat?*u zadnjih d0g0dk0v: ;a» na vi i jih ni** stališče komunistov v mite, naj ukrene vse potrebno za kandidatne liste in volilne programe. Zanimive in žive diskusije, ki se je nadaljevala do pozne ure, so se udeležili tovariši Iaksetich, Tominez, Burlo, Weiss, Postogna, Dnnadel, Gašperini, Bidovec, Destradi, Pacco, Grusovin, Millo, Markovič, Krevatin, Giustincich. Bernetič, Škrk. Centralni komite Komunistične partije STO je na zadnji seji preučil razvoj tržaškega vprašanja po najnovejših dogodkih. Po manifestacijah, organiziranih od italijanskih nacionalističnih strank oib obletnici tristranske izjave 20. marca 1948.. in od ZVU odrejenem posegu policije, ki je brez diskriminacije nastopila s svojimi znanimi kolonialnimi meto- jo! No, I ni dal m avil z nj_ uje ali olitičneg^ ipanu ih i pa so j ovila, ^Agnelettovci, Sosičevci, Tončičevci i.cfi rlnhr- & Slovene! ! rgi dobr sta°nk°ad^n titofašisti so se združili v skupno tako ptr. cot obliH-na trf iko odjfTo ie fronta od Santina do Babiča: ) se tud bi bil t pronto. od škofa, ki hoče Italijo, do titovskega hierarha, ki je dejal, da je ./neuresničljivo". To je skupna fronta proti STO! 2a obrambo demokra-svoboščin v coni B in 't da se bo zato obrnil ednarodne-ga demo-kratič-pokreta in protestiral tu-‘ OZN. traini komite je odločil 'če Partije po vprašanju košnji je sklenil nasloviti ------'tišem in simpatizerjem po- ie p3si^'-Je-pooblastil Izvršni kola n-’b:——-_________________________ la je stil SV' 0 tito 1 in pj dami proti meščanom ki se jim ne more kratiti demokratična pravica do izražanja lastnega mišljenja, se je tržaško vprašanje ponovno pojavilo na mednarodnem političnem pozorišču. Komunistična partija, medtem ko je protestirala proti kršitvi demokratičnih svoboščin . in brutalnosti policije VU proti prebivalcem, obsojajoč istočasno provokacije fašističnih nasilnežev, razgalja manever De Gasperijeve vlade in anglo-ameriških imperialistov v sporazumu s Titom s tržaškim vprašanjem. Rirtiski demokri-stjanski vladi je po manifestaciji 20. marca -uspelo, da se bodo volitve v Trstu in na našem področju vršile 25. maja, t. j. istočasno z volitvami v Južni Italiji, s sistemom vezanih list. De Gasperijeva vlada je pred. stavila kot drugo «zmago» predlog za italijansko soudeležbo v upravi cone A, kar se sedaj diskutira v Londonu med anglo - ameriško - italijanskimi vladnimi predstavniki. Iz izjav Aehesona, Edena in samega De Gasperija jasno izhaja, da bo z Londonske konference izšla rešitev izpolnjenega «statusa quo» koristnega le za pripravo vojne proti ZSSR, z nadaljevanjem anglo-ameriške vojaške okupacije in kolonialnega režima, ki ne dovoljuje demokratičnih svofoo-šč.n. Cona B bo prepuščena fi tu na milost in nemilost. Na ta način Amerikanci in Angle, ži mislijo, da bodo zadovoljili De Gasperija, ne da 'bi vznevo-1 j ili Tita, in istočasno poko pali truplo tristanske note, ki so je priklicali v življenje ob m snifestacijah 20. marca in so jo uradni listi Londona in XVashingtona imenovali kot «nezaželeno» izjavo, kot »kratkoviden» in nepremišljen korak. Uresničujejo se svarilna pred vi.ievanja Komunistične partije, ki je že junija 1949. razkrila barantanje, ki ga uresničujejo z izpopolnitvijo «statusa quo». Združimo se proti razkosanju STO Zaradi nastalega položaja poziva Centralni komite Komunistične partije STO vse prebivalce, naj se pridružijo demokratičnemu pokretu, da se borijo proti barantanju in dela n skemu razkosanju STO, da zahtevajo uveljavitev Mirovne pogodbe, združitev obeh con, imenovanje guvernerja, umik ameriško - angleških in titovskih čet. Ustavodajno skupščino za vse STO. To je edini izhod za vse prebivalce, ki hočejo v resnici rešiti Trst in co- •tališče komunistov lo upravnih volitev tovariši, prijatelji, državljani! tali, d- bočili so datum upravnih volitev poti °ui A STO. Volitve se bodo vršile em T zače- i°in ko, mreč e kot v Južni Italiji in z istim Volitve v Trstu in Miljah k vršile s sleparskim sistemom DvinL*'1*!1 list, ki ne daje le več sedežev amei h, ki dobijo manj glasov, marveč Inatirt, ,tavIia tu(ii goljufijo za volil ec ičin t lk’ povezanih z Democrazie Cri->a srd‘00, k; mislijo5 ,]a oddajo svoj glas avhifl n' ^ 'stL dejansko pa volijo k Ieri-vojau' ■ ki so skovali ta zakon le za videtjK koristi, i še njr ;k, i. °stalih občinah sc bo glasovalo z aetro^rhetnim sistemom, ki določa štiri p1 je 'ne sedežev listi, ki bi celo z enim vi vA'« glasom dosegla večino. “ti, d»L u,Patorji so s svojim ukazom raz-,n'k na cono A zakon, ki urejuje Ve in imenovanje svetovalcev v Ita-nski republiki, kot korenček nade-niln organizatorjem manifestacij 20. !1nunistična partija Svobodnega tr-c®a ozemlja ponovno protestira ni. raztegnitvi tega sleparskega, pro-j'°kratičnega in nemoralnega zako-vl falzificira voljo volilcev. U'lllunistična partija se bo predsta-v°lilcem z lastnim programom, 51 mi kandidati in lastnim znakom. iečKj. ** ll* ne more na povezavo (appa-amento) s strankami italijanskega m '.'balističnega bloka, v katerem go-v^l., j!je Democrazia Cristiana, ki hoče ki pot do občine fašistom, udarni biUi 16 ^ronte- Prav tako ne more mi-na povezavo 7. «indipendentistič-prf b> m slovenskimi nacionalističnimi -če’ur"3"1’’ ^ vodijo titovci. Ko-, 4a *Stlčna Partija se bo zato predsta ;ali? j itn svojo listo poštenih elementov. “VJV",(]" morajo biti pri srcu interesi pre-i blu] ?tva* Komunisti se predstavljajo ^iNlO z zavestjo, da so v vseh ob-Vjer lzvršili svojo dolžnost: bodisi :P8lja S° Sami nosili odgovornost upra-°Pa°k Jakar dokazuje delovanje de-". ii]j v.at^nih občin — bodisi kjer so 'ateri manÙini kot v tržaški občini, v y S° se komunistični svetovalci bo- rili za interese prebivalstva, odločno ožigosali vsak ukrep, ki ga je sprejela pristranska in nestrpna večina v nasprotju z interesi in težnjami velike večine prebivalcev. Kandidati Komunistične partije se bodo borili: ZA" UVELJAVITEV MIROVNE POGODBE; PROTI VSAKRŠNEMU BARANTANJU, ZA ZDRUŽITEV OBEH CON, ZA ODHOD OKUPATORJEV JZ CONE «A» in «B» STO; ZA BRATSTVO MED SLOVENCI, HRVATI IN ITALIJANI NAŠEGA OZEMLJA; ZA LJUDSKO, POŠTENO IN SPODOBNO OBČINSKO UPRAVO, KI NAJ DELUJE V INTERESU DELOVNIH LJUDI IN VEČINE PREBIVALSTVA. Komunistična partija STO poziva vse prebivalce, naj ne sodijo ljudi, programov in vseli strank po besedah, marveč po dejanjih : naj gledajo, kdo jo branil njihove interese in kdo jih naj se spomnijo tistega, ki je izpolnil svoje obljube in tistega, ki jih ni. Komunisti gredo v volilno kampanjo brez milijonov, ki jih bodo nasprotniki v izobilju dobili iz Rima in Beograda. brez čekov velikih bank in podružnic ameriško-angleškega imperializma. Komunisti zato računajo, da bodo za stroške volilne kampanje prispevali tovariši, prijatelji, simpatizerji in vsi delovni ljudje. Za to veliko bitko poziva Centralni tovariše in simpatizerje, naj bodo komite Komunistične partije STO vse aktivni, naj ne štedijo svojih sil, naj bodo vztrajni in pripravljeni propagandisti, naj pomnožijo stike z ljudstvom, naj bodo budni pred provokacijami. Dobro izkoristimo svojo organizacijo, svoj zanos in svoje navdušenje, da bo la n asa moč postala glavno orožje v tej bitki, ki naj bo predstavljala veliko uveljavitev sil miru in bratstva med narodi. Centralni komite Komunistične partije STO no B iz sedanjega položaja, :do zanih listah. Naša Partija gtlenj, volilno borbo z gesli borbev0 mir in uveljavitev mirovne <, godbe ter z jasnim upravJ °v programom. Opozoril je v T na spletke, ki jih bodo sno1R : vsi naši nasprotniki tudi v #blje gih občinah, da bi odvzeli f>v. . tiji čim več glasov. Katera e ^ ti eventuelna titovska zmagati dala Titu možnost, da zoL’ ' privleče na dan barantanje, podlagi etnične rešitve to edl priključitve slovenskih obči* Tl Jugoslaviji. asPe Naša Partija pa ima ki! Brc vsemu vsestransko dobre iz-Ure; de za utrditev in izboljšaj svojih položajev v vseh nah. Vse je odvisno od borbe in pravilno usmerjenj dela. Zaradi tega je treba v ,s ganizirati vse tovariše in 5l°Jit patizerje za podrobno ZKM za 1. maj Izvršni komite razpisuje ob priliki 1. maja 1952 med vsemi sekcijami ZKM tekmovanje za mobilizacijo mladincev za prvomajski telovadni nastop. Sekcije so razdeljene na kri kategorije in sicer na podlagi zadanih nalog: I. sekcije do 20 telovadcev; II. sekcije od 20 do 30 telovadcev; III. sekcije od 30 do 60 telovadcev. Pet najboljših sekcij prve kategorije dobi sledeče nagrade: 1. žogo; ,2. razne knjige; 3., 4. 5. častno diplomo. Dve najboljši sekciji II. kategorije pa: 1. žogo; 2. igro dama. Dve najboljši sekcij HI. kategorije pa: 1. žogo; 2. zastavo. Pri generalki, ki bo 20 aprila bo nagrajena po ena sekcija iz mesta odnosno podeželja, ki bo sodelovala z največjim številom telovadcev v okviru zadane naloge. Štirje najboljši vaditelji, ki se odlikujejo v pripravah, bodo nagrajeni s spominsko značko L maj 1952. gandno delo med širokimi ri N; žicami in to brez vsakega s!°če taštva. Tov. Vidali je tudi olfalij, nil važno nalogo, ki jo irijoče v tej kampanji žene in ri dina, ki jim morajo tovaL 6 vsestransko pomagati. V 1 r a borbi moramo biti stalno v v fenzivi ter voditi kampa|[olit' hladnokrvno, preudarno Ner smotrno ter paziti na provofla» cije. ki bodo nedvomno prilede jale z vseh strani. To je i% časno velika politična borba!. predstavlja odraz solidarri PUslt z jugoslovanskimi narodi L j. borbi za strmoglavljenje tiri;., Ja šistične klike. ‘ltev ___________Jfro-i ^>dda Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blagi)' Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica. Rismond^ Dovoljenje A IS I Vabilo P. D. «Rdeča zvezda» ' Saležu vabi vse ljubitelj1’; plesa na Veliki javni ples Jul na prostem, ki bo na V? H likonočni ponedeljek v Sai ' ležu. Začetek ob 15. ubj Igra godba iz Križa. Vabljeni vsi, tudi c-1 kozarček pristne domač* kapljice. ________________________/ j ZAHVALA so na kateri koti način z nami sočnst- Vsem, ki vovali ob bridki izgubi naše nepozabne soproge ih 1 mame Q< sn KAROLINE KOFOL se najtopleje zahvaljuje žalujoča DRUŽINA KOFOL Boljunec, 12. aprila 1952.