& 16i let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tfdnix gokfnjíc leta iqoo PETEK, 4. APRILA 2008 Leto LXI, št. 27, cena 1.25 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marita Volčtak Časopis izhau ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov WWV;'.CORI:HTSKIQlAS.Sl Kazni bodo občutno višje Državni zbor je v sredo sprejel novelo zakona o cestnem prometu, po kateri se bodo bistveno povečale kazni za najhujše kršitve. Danica Zavrl Žlebir konske novele je ravno ............................................................................zmanjšati Število najhujših Ljubljana • Ne mine dan, da prometnih nesreč, je poslan- ne bi posluáali o hudih pro- cem pojasnil prometni mini- metnih nesrečah. Ravno v ster Radovan Žerjav. Tako tednu, ko so poslanci sprejemali novelo zakona o cest- občutno povečuje globe za najhujše kršitve, tudi do dve- nem prometu, se je v Kranju sto odstotkov, nekatere kazni zgodila huda prometna ne- bodo znašale tudi tisoč evrov. sreča s tremi smrtnimi žrtva- Bistveno se pov-ečujejo tako mi- Pod vtisom hude nesreče kazenske točke kot globe za bî bili pripravljeni pritrditi, da prekrške v primerih prekora-so višje kazni potrebne in da čitve hitrosti, nevarnega preje to tudi eden od načinov, hitevanja, vožnje v nasprotno kako udeležence v prometu smer na avtocestah, vožnje strezniti in jih pripraviti do pod vplivom alkohola. večje odgovornosti. Cilj za- ^ $. Dan po tem, ko se je v Kranju zgodila huda prometna nesreča s tremi smrtnimi žrtvami (na sliki), so poslanci državnega stran zbora sprejeli novelo zakona s poostrenimi kaznimi za večje prometne prekrške. /foto:uve^ Nove ambulante Kranju Sutaka p. Kovaćič Kranj • V prifličju Zdravstvenega doma (ZD) Kranj so odprli prenovljene prostore, v katerih so štiri ambulante Splošne medicine, antitrom- botični dispanzer in EKG. "Prenova je potekala od decembra 2007 do sredine marca 2008. Naložba je vredna 315 tisoč evrov in smo jo izvedli prek javnega razpisa," je povedala dr. Lili Gantar-Žura, direktorica ZD Kranj. Ena od prenovljenih splošnih ambulant še ne bo delovala. Od leve: dr. Lili Cantar-Žura» vodja splošne službe v ZD Kranj saj ZD Kranj pesti pomanjka- Tatjana Primožič in župan Damijan Perne. /iot©:Tin»DoK nje zdravnikov. "Manjka nam šest zdravnikov v sploš- pogodbeni upokojeni zdrav- kupiti urgentni ultrazvok za nih ambulantah, dva zdravni- niki, brez katerih bi se naš si- prehospitalno enoto. Deset ka v urgentni ambulanti, en stem popolnoma razsul," je tisoč evrov so dobili od MO zdravnik v Šolskem dispan- povedala Žurova. Kranj, naložba pa je skupaj zerju in en pediater. Zaradi Ob tej priložnosti je Mer- vredna približno 40 tisoč ev- tega morajo vsi zdravniki cator Zdravstvenemu domu rov. Zbiranje donatorskih opra^^jati veliko več dela in se Kranj izročil donacijo, ček v sredstev bodo nadaljevali, pri njih že kažejo znaJd izgo- višini deset tisoč evrov. cilj je, da ultrazvočni aparat relosti- Na pomoč priskočijo Žurova je povedala, da želijo kupijo še letos. Gorenjska Gre mo gor. grmmmsM mi pohošniši^ ^ GoreniskA B mi in zlorabe prostitucije. ObdolŽrtve sta zanikala in trdita, da sU proti pro- SNOVANJA Rimski samo rastni k z Dobrave Pred sto leti se je na Srednji Dobravi pri Kropi rodil janko Balantič - Res- man, pozabljeni, a spomina vrednt filmski samorastnik. O njem píše Šimenc, filmski publicist m tudi nekdanji sodelavec Sno- vanj 12,13 VREME Danes bo spremenljivo Mačno inpoveàni suho. V soboto bo občasno bo^ oblačno. Vmdàp se bo pooblačilo, popoldne bodo tudi padaiHne. 0/13 jutri: pretežno poblačno LT C\ <0 KO (N m r I 2 POLITIK Á M íla n íca,zavrl ©g-gias .st GORENJSKI GLAS petek, 4. aprila 2008 LJ\J6L)ANA Predsednikovo odlikovanje Francetu Bučarju Predsednik republike Danilo Turk je Francetu Bučarju pode-red za Izredne zasluge. To je prvo odlikovanje, ki ga je podelil sedanji predsednik, red za Izredne zasluge pa je Fran* cetu Bučarju podelil za njegovo "Izjemno družbeno, polltič* no in znanstveno delovanje, ki je prispevalo h krepitvi suverenosti, blaginje, ugleda in napredka Slovenije". Red za izredne zasluge se sicer podeljuje za izjemno delo in zasluge pri uresničevanju suverenosti, blaginje, ugleda In napredka Slovenije na ktjiturnem, gospodarskem, znanstvenem, socialnem in političnem področju. France Bučar, kleni Gorenjec, dofTia tz Bohinja, star 85 iet, ima zanimivo preteklost nekda* njega partizana in desidenta. Bil je tudi predsednik prve slovenske skupščine po demokratičnih volitvah leta 1990, sodeloval je pri nastanku samostojne slovenske države in pri pisanju slovenske ustave. D. Ž. NOTARKA MATEJA ANDREJAŠIČ Cenjene stranke obveščam o SELITVI NOTARSKE PISARNE z naslova Partizanska cesta 10 F, v pritličje nove stavbe na Koroški cesti Kran]» v ponedeljek, 31. marca 2008 (v rumeno stavbo tik ob Gimnaziji Kranj, kjer se nahaja tudi Center za socialno delo). Koroška cesta 19 (pritličje), 4000 Kranj Tel. 04/20 20 550, lax: 04/20 20 551 e-poâta: notarka.am@slol.net arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glâs Knjigo prejme MARA FIREDER íz Žabnke. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu jezerjânkâ Marija Žagar je naročnica Gorenjskega glasa že od Ietai97ž. Rada ga bere, najbolj jo pritegnejo novice 2 Gorenjskega, ki jih drugje ni. "Vsega preberem, za menoj pa tudi vsi drugi v hiši," pravi Marija, ki je v hiši skupaj s sinovoma in partnerko enega od njih. Sicer ima tri otroke, hči 2 družino živi v Kranju In jo z vnukoma obišče, kadar je le me» goče. Marija Žagar je dvanajst let v pokoju, prej pa je delala v gostinstvu, najprej v Kazini, nato je bila najemnica gostilne pri Grabnarju, potem pa se je spet vrnila v Kazino. Žalosti jo, da danes ta nekdaj ugledni hotel, ki je v preteklosti privabljal ljudi od blizu in daleč in predstavlja srce jezerskega, neslavno propada. S tem se je težko sprijaznila. Marija se v prostem času ukvarja z domačijo svojih pokojnih staršev in brata, v ta čas pa sodi tudi prebiranje časopisa. Knjig ne bere rada, pravi, časopis pa zato, ker je odsev resničnega Življenja. Tega bere že navsezgodaj, ko ga poštar prinese k hiši. Tudi televizijskih poročil nikoli ne zamudi, saj je rada na tekočem z dogodki. D. Ž. Marija Žagarje naročnica Gorenjskega glasa že več kot petintrideset let. Jezersko sodi na Poslanska skupina SDS je v ponedeljek kot sedmo po vrsti v nizu predvidenih štirinajstih pokrajin obiskala Koroško. Skupina gorenjskih poslancev: Branko Crims, Bojan Homan in Rudi Veršnik, je na poti na Koroško obiskala občino jezersko. Danica Zavrl Žlebir jezersko • Na jezerskem so se srečali s tamkajšnjim županom Milanom Kocjanom. Ali to nemara pomeni, da jezersko štejejo h Koroški? Bojan Homan pravi, da ne in da so Jezersko paČ obiskali spotoma. medtem îco obisk na Gorenjskem, kamor sodi tudi jezersko, na6tujejo za 12. maj. "Župan Milan Kocjan nam je ob tej priložnosti predstavil občino in njeno problem atiJco, med katerimi slati v "Čakalnico" za daljše obdobje, je vstop v šengen eden največjih ^odovinskih dosežkov sedanje vlade pod vodstvom predsednika SDS janeža Janše." Župan Milan Kocjan je goste seznanil s problematiko jezerskega in tudi obširno predstavi] zgodovino kraja, ki je res nekaj posebnega. Opozoril je, da se danes Jezersko res veže na Gorenj- sko. da pa je bilo v preteklosti del Koroške. Poslanci SDS so mu povedali» da je bil prav je največja zagotovo regional- Poslanci SDS Rudi VerSnIk, Branko Crims In Bojan Homan to tudi razlog za obisk že ta dan. ki je namenjen prav obisku Koroške v zgodovinskih na cesta. Veliko odsekov je že zžupanomJezerskegaMilanomKocjanom obnovljenih, veliko pa jih je še treba. Težava je tudi pro- problemov Gorenjske in )e- meja ni več, kar prav tako od- mejah. V nadaljnji razpravi padajoči hotel Kazina, na Je- zerskega, posebej še pomen pira povsem nove možnosti so župan in člani poslanske zerskem pa jih tudi skrbi, gradnje ceste Hotemaže- za razvoj turizma, poleg tega skupine SDS spregovorili o kako bo v prihodnje z odlaga- Britof in dokončanje že zače- pa omogoča neomejene stike številnih problemih, vezanih njem njihovih odpadkov," je te obnove ceste skozi Kokro, s Slovenci v zamejstvu. "Na na Gorenjsko, še posebej o vtise z obiska na Jezerskem Dobra prometna povezava je strateški pomen odstranitve problematiki reševanja ko- strnil Bojan Homan. Kot sporoča Branko bistvena za hitrejši gospodarski razvoj jezerskega in dru- fizičnih meja, ko prvič celoten Slovenski narod živi zno- munalrdh vprašanj. Vsi pa so soglašali, da ni nobenih Grims, so poslanci župana gih občin na tem območju, traj ene mednarodne skup- pomislekov glede čimprejš- seznaniii z delom poslanske še posebej za razvoj turizma, nosti, se pogosto pozablja," nje ustanovitve Gorenjske skupine SDS v tem manda- Branko Grims je poudaril opozarja Branko Grims. pokrajine, ki bo predstavljala tu, pri čemer so poudarili tudi pomen vključitve v Šen- "Ker je EU v določenem tre- širši okvir za uspešno reševa- prizadevanje za reševanje gensko območje, saj sedaj nutku Slovenijo že hotela po- nje skupnih problemov. Kranj Med gimnazijci tudi jelko Kacin v ponedeljek je 112 slovenskih uradnikov jn visokih predstavnikov evropskih in slovenskih institucij v 79 srednjih šolah po Sloveniji z dijaki razpravljalo o Evropski uniji. Poročali smo že, da sta Gimnazijo Kranj obiskala dva najuglednejša med njimi, evropski komisar janež Potočnik» tudi sam nekoč dijak te gimnazije, in predsednik vlade ter predsednik sveta EU janež J anša. V okviru pobude EU iz prve roke pa se je Istega dne na kranjski gimnaziji mudil tudi evropski poslanec jelko Kacin. Tudi on je bil svoje čase dijak kranjske gimnazije, tokrat pa je mladirn v gimnazijski knjižnici spregovoril o različnih vidikih Evropske unije. D. Ž. ŠKOF)A Loka Z ministrom Šturmom v Kašči Drevl ob 18. uri bo v Škofji Loki okrogla miza z naslovom Ali je slovenski pravosodni sistem učinkovit? V Miheličevi galeriji v KaščI bo o tem govoril minister za pravosodje Lovro Šturm. D. Ž. KRAN) Predstavili knjigo Lada Ambrožiča * Novljana V gradu Khislsteln je Lado Ambrožič, novinar In urednik na TV Slovenija, prejšnji teden predstavil delo svojega očeta Novljanovo stoletje, ki ga je dokončal namesto njega. Tâko je legendarni komandant Devetega korpusa • Lado Ambrožič Novtjan, nosilec partizanske spomenice, pilot, vojaški zgodovinar, neizprosen kritik vojne kolaboracije in povojnih krivic, sto let po svojem rojstvu in štiri leta po svoji smrti s sinovo pomočjo dokončal svojo tretjo knjigo. Knjiga je po besedah soavtorja gola resnica, videna z očmi vidnega čla- na NOB, neobremenjena s polarizacijo in političnimi interesi. Novljan je bil načelen Človek, ki mu je bil upor logična posledica okupacije. Pred vojrfo je kot socialist padel v nemilost. med vojno je hitro napredoval in bil priljubljen zaradi svoje pokončne drže, načelnosti in avtoritete- Bile je komandant Cubčeve brigade, ustanovitelj in komandant Devetega korpusa, načelnik general štaba. Ravno te lastnosti so mu proti koncu vojne škodovale in je zaradi prevelike popularnosti padel v mline Udbe. Vedno je bil predan idealom in nikoli politiki, kar ga je na koncu stalo tako funkcije kot pri* zndvanja zaslug. Na vsa dogajanja, fepa in slaba, je gledal pozitivno in obdržai svojo integriteto. Knjigo sta predstavila Lado Ambrožtč jr. in zgodovinar Franc Benedik, sporoča Milan Vaslljevič iz občinskega odbora SD Kranj. LjUBgANA Poslanci potrdili minimalno plačo Poslanci državnega zbora so soglasno sprejeli zakon o minimalni plači. Potem ko so jo pred nedavnim uskladili socialni partnerji In jo je v parlament vložila vlada, jo je državi zbor obravnaval in sprejel po nujnem postopku. Minimalna plača bo višja za 28 evrov in se torej povečuje na 566,53 evra bruto, povečanje pa bodo delavci prejeli že marca. Čeprav so v opoziciji menili, da tolikšen dvig minimalne plače ne zadosti niti inflaciji In da je nesprejemljivo že dejstvo, da imamo v Sloveniji med polno zaposlenimi veliko Število ljudi z najnižjo plačo, ki ne zadošča za preživetje, so povišanju pritrdili. Rudi VerŠnik, ki je pojasnil stališče stranke SDS do povišanja, pa je dejal, da je Še lani minimalno plačo prejemalo dvajset tisoč ljudi, letos pa se je Število prejemnikov zmanjšalo na 17 tisoč, kar kaže na boljše stanje v gospodarstvu. D. Z. GORENISKI GLAS petek, 4. aprila 2008 KTU LNO in/o@)g'gIa5.si 3 Kazni prometu bodo občutno višje 4 1. stran Poglejmo nekaj podrobnosti: vozniki, ki bodo prekoračili na jviš j o dovoljeno hitrost v naselju za veČ 30 kilometrov na uro, bodo tako po novem kaznovani z globo v višini najmanj tisoč evrov, devetimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornih vozil, Podobna kazen čaka voznike, ki bi imeli v litiu izdihanega zraka več kot 0,5a ? miligrama alkohola. Kaznovani bodo 2 Soo evri globe, t o še vedno na nizki ravni. Minister Radovan Žerjav je navedel Francijo kol zgleden primer izboljšanja prometne varnosti po sprejetju večjih kazni (in posodobljenju radarjev 23 merjenje hitrosti). Na ta način jim je uspelo število mrtvih v prometu zmanjšati za 35 odstotkov. Omenil je tudi prejšnje povečanje kazni v Sloveniji v letu 2004, ko se je Število sinrti v prometu zmanjšalo z 253 na 229, Poleg tega so v opoziciji opozorili tudi na neprirner- Ijivost kazni s sodalnim položajem slovenskega prebivalstva, Češ da najvišje kazni večkrat presojo povprečno slovensko plačo ali pokojni- znašala 120 evrov, prav toliko predviden tudi zaseg motor- visoke kazni spametujejo ti- no. "Zakon ni dovolj premiš- tudi uporaba mobilnega tele- nega vozila. Takšna sankdja ste» ki so odgovorni za naj- Ijen, uvaja kazni, ki so za fona med vožnjo. Po novem bi doletela kršitelja, ki je bil v hujše tragedije na naših ce- povprečnega državljana dosti bodo kaznovani tiidi pešci, ki zadnjih dveh letih najmanj stah, pa v opoziciji menijo, previsoke in se ne ujemajo s ne bodo upoštevali rdeče luči trikrat pravnomočno kazno- da zgolj povišanje kazni ne povprečnim gmotnim stana semaforju. Novela uvaja van za najhujše prekrške, ali bo izboljšajo stanja v prome- njem slovenskega državlja-tudi možnost pridržanja voz- denimo kršitelja, ki je kljub tu, za to bi morali več vlagati na," je enega od pomislekov nika zaradi najhujših pro- prepovedi nadaljeval vožnjo, v izboljšanje cestne infra- opozicije zoper novelo zako- desetimi kazenskimi točka- | mi in odvzemom vozniškega dovoljenja. V primem, da ne Cilj rjovele lalcona o cestnem prometu je zmanjšati število bodo pripeti z varnostnim najhujših prometnih n«sreč, pravi minister Radovan Zefjav pasom, bo kazen po novem metnih prekrškov, ki so stor- Po dolgi razpravi v držav- strukture ter v preventivo in na izrekla poslanka SD Darja jeni pod vplivom nedovolje- nem «zboru je za novelo gla- vzgojo voznikov, Podobnega Lavtižai Bebler, Id meni tudi, nih substanc, predvsem al- sovalO 39 poslancev, 26 pa mnenja so bili tudi nekateri da ima takšen zakon samo kohola. Za najhujše prekrške jih je bilo proti. Medtem ko v poslanci NSi, Kultura udele- represivno in ne preventivne je kot sankcija za kršitelja koaliciji veiiamejo, da lahko žencev v prometu je pri nas vloge. Krajani proti onesnaževalcu Krajani obeh Dobrav, Dobravše, Todraža, Bačen in Žirovskega Vrha Sv. Urbana v gospodarski coni ne želijo okolju neprijaznih dejavnosti. bofnan Bogataj klicala Cirila Jelene iz pod- prek javnega razpisa in sko- gradbenega in uporabnega jetja Peterlin. Na očitke je zi sito posebne komisije dovoljenja pa morajo izdati Gorenja vas • V Gospodarski odgovorila, da imajo naro- zemljišče oddali tudi podjet- tudi soglasje. coni Todraž v občini Gore- čen veČ deset tisoč evrov vre- ju Pelerlin. "Krajani naspro- "Projektni pogoji so za- nja vas-Poljane, kjer je pred den projekt, da že več kot tujejo selitvi v Todraž, saj htevnit saj ne moremo dovo- leti deloval rudnik, danes že pet let ne peskajo v Poljan- poznajo njihovo za okolje liti onesnaževanja okolja, ali pa Se bo delovalo 13 pod- ski dolini, da imajo v doma- obremenjujočo dejavnost, vendar podjetje Peterlin jetij. Na zadnji seji občinske- čih krajih zgolj pet odstot- zaradi katere naslaja veliko podpiram pri njihovem raz-ga sveta smo lahko sliSali, da kov prometa in Še: "Razmiš- prahu, bojijo se izpustov v voju. Izhajam iz gospodar-se prebivalci v okolici rudni- Ijali smo o selitvi v industrij- vodo," pojasnjuje Čadež. Na stva in vem, kako se je dela-ka zaradi selitve podjetja sko cono v Škofjo Loko, ven- spletni strani podjetja je za- lo pred 15 leti in kakšne kri-Peterlin v cono bojijo za svo- dar smo raje doma, plačuje- pisano, da je njihovo podro- terije je treba izpolnjevati daje zdravje, enako skrb so mo davke domači občini in čje dela peskanje, protikoro- nes. saj smo del Evropske prebivalci prejšnji teden iz- zaposlujemo domače ljudi, zijska zaščita in sanacije be- umje. Kot župan in kot eden razili na zboru krajanov. Trenutno nas je 25 in nare- tonov ter tudi, da delo oprav- prebivalcev ob Po objavi v Ločanki, ko je dimo vse, da ne obremenju- Ijaio na terenu ali v delavnici coni se ne bojim, da podjetje župan Milan Čadež napove- jemo okolja." v Kranju. Kakorkoli, občina ne bi izpolnijo vseh pogojev dal, da bo natančno določe- Župan Milan Cadež trdi, je podjetju postavila projek- za uspešno in okolju prijaz- no, kako je dejavnosti v coni da je občina na strani obča- tne pogoje, s katerimi ščiti no delovanje," je Še povedal dovoljeno izvajati, nas je po- nov, vendar tudi drži, da so lokalno okolje, pred izdajo župan Milan Čadež. Ži rovn ca Spominska razstava Milana Polaka Danes ob 18. uri bodo v Fotogaleriji Jake Čopa v avli zdravstvene postaje na Selu odprli spominsko razstavo pokojnega fbtoamaterja Milana Polaka s Sela pri Žirovnici. Kot je pove- dal Franci jamar iz Fotografskega drušh^a Jesenice, ki je odgovoren za postavitev razstave, bo na ogled dvanajst fotografij. "Vse so starejšega izvora in v črno-beli tehniki. Tema razsta- ve bo splošna. Vsakega žanra bo malo. nekaj narave, nekaj Športne dejavnosti, pa tudi njegove družine," je pojasnil Jamar. Razstava bo predvidoma na ogled do 9. maja. A. H. 8led Tri tisoč evrov za Saša Lions klub Bled Golf je na Krvavcu pripravil dobrodelno vele-slaiomsko tekmo Lions Ski Open. Udeležilo se je je prek 30 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah, tako članov kot nečlanov največje svetovne dobrodelne organizacije Lions. Prehodni pokal, ki ga prejme Lions klub s skupno najboljšo uvrstitvijo v vseh kategorijah, so letos osvojili tekmovalci prireditelja iz Lions kluba Bled Golf. Izkupiček tekme, tri tisoč evrov, so namenili v sklad za nakup dvigala za Saša JuriŠiča, ki ga je nevrofibromatoza priklenila na invalidski voziček. V. S. Odvoz odpadkov bo dražji Stojan Sa) e Zupan Občine Naklo Janez ..............................................................................Stular je ugotovil, da nimajo Naklo • Med začasno zaporo veliko izbire. Ravnanje z od- deponije Tenetiše je Komu- padki morajo plačati vsi, ki naja Kranj vozila odpadke na jih povzročajo. Z njim se ni odlagališči v občinah Tržič strinjal Stanislav Koselj. Me« in Jesenice. Novembra m de- nil je, da je za nastale razme- cembra lani je imela blizu re v Tenetiáah in večje stro- 324 tisoč evrov dodatnih ške komxmalnega podjetja stroškov. Ker je bilo podo- odgovoren kranjski župan, bno januarja in februarja le- Kot je dodal Marjan Babič, je tos, jih bo odvoz odpadkov enako kriv Mestni svet ObČi- drugam stal okrog milijon ne Kranj. Glede t^ je župan evrov. To vsoto želijo nado- Stular povedal, da bi morala mestiti v dveh letih s poviša- za povrnitev denarja vsaka njem cen. Sam odvoz naj bi občina tožiti Kranj, o čemer podražili za dobrih devet od- ne razmišljajo. Svetniki so se stotkov, deponiranje odpad- Še zanimali, kolikšen del iz- kov pa 23 52,33 odstotka, je gube odpade na Občino Na- obvestila občinski svet v Na- klo, pa kakšne bodo nove klem Marija Pivk Oman iz cene za občane. Glede prvega Komunale Kranj. Direktor so izvedeli, da morajo v Naivan Hočevar je pojasnil, da klem prispevati dobrih 5400 so lansko izgubo pokrili s evrov. Z uvedbo cen po tarif- prodajo stavbe nekdanjega nem piavibiiku bi imelo pov- Vodovoda Kranj, prilivom iz prečno gospodinjstvo 6,86 dnigih gospodarskih dejav- evra stroškov za ravnanje z nosti in odpisom amortizad- . Če bi to letos ponovih, bi odpadki na mesec. Po povišanju cen bi gospodinjstvo s ští-osiromašili podjetje in obči- rimi dani plačalo 8,07 evra ne. Zato so predlagali povi- za odvoz i6o-litrske posode šanje cen, tí pa jih vlada tiaj- enkrat na teden. Tak predlog brž ne bo odobrila. je občinski svet sprejel. IjUBlJANA « Vlada sprejela predlog zakona o TNP Vlada je na včerajšnji seji sklenila, da bo kazen za vožnjo po avtocesti brez vinjet oziroma avtocestne nalepke znašala od 300 do 800 evrov, Uporabo vinjet bodo nadzirali cestninski nadzorniki, policija, prometni inšpektorji in carina. Sprejet je bil tudi dopolnjen zakon o Triglavskem narodnem parku, ki je po mnenju vlade kompromis med varovanjem narave, željami v parku živečih ljudi in razvoja. Dopolnjen zakon ohranja park v sedanjem obsegu. Za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki jo je povzročilo lansko neurje, je vlada na* menila 4,6 milijona evrov. ). K. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA ManjdVoi^ak NAMESTT^IKA ODGOVORNE UREDNICE Jože Kc^rjek, CvTO 2aplotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI. UREDNI KI: Boâljan Bogatćij, Alenka Brun, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P. Kovači, \Jria Petemel, Mat^a Rarrt, Stojan Saje. Vi\ira StarxMiik. Cveto Zaplotnik Danica ZávriŽJebir, Šte%n Žargi; staln i soctelavci: Maja ^rtoncd), Matjaž Cr^nč, Ana Hartman, Milena MlkiavČii, Miha Ndg{& jasna Paladin, Mar^ Smoínikar, Simon $ubîc, Ana Vdfjak OBU KOVNA 2AS NOVA Jefnej Stritar, Tnokel TEHNIČNI UREDNIK G^ega Flajnik FOrOCRAFIjA Tina Doki, Gorazd Kavůč. Corazd LEKTORICA Marjeta VozR VODjAOCWSN EGA TRŽENJA Mateja Žvtžai GORCNJSKI GLAS registrirana blagovna in slerćrvcna znamfca pod II 9771961 Undu za in(el«ktgalno lastnioo. Ustanovitelj m i2 tfevet lokalnih prilog / Tisk: SFT, d d.. L;ubljana / Naročnina: Kl.t 04/2014^4'' / Cena izvoda* 1.2$ EUK, ktia naročnina; iji.jtS EUR; Redni plačniki Imajo 10 % popusta. poKetnI 20% popusta, lecni tj % popusta; v cene je vačunan DDV po stopnji 3.$ naročnina se upoitevs od i«ko(e itevilkc časopisa do pitnega loa, ki v«lia od saietha nan cdnltga 00 Oglasna storitve; po cemku; oglasno irtenje: tel.: 04/ 201 42 4S. 4 GORENJSKA GORENJSKI GlAS petek, 4. aprila 2008 V radovljiški občini so javno razgrnitev prostorskega načrta za središče in za staro jedro Krope podaljšali za en teden, v sredo pa so načrt še enkrat predstavili krajanom. Cveto Zaplotnik ne avtobuse in cone za peš- utesnjenosti in strmini za ževati strugo Kroparice. Do- ....................................... ce, na nekaterih ozkih uli- hišami zdaj velik problem, mačin Slavko Mežek je me- Kropa-Kot je pojasnila vod- cah uvedli enosmerni pro- kako zagotoviti garaže in nil, da bi morali najprej ja občinskega oddelka za met, pritličia staiih stavb dostop do hiS z avtomobi- vprašati krajane za mnenje okolje in prostor Staša Čelik namenili za javni program, lanša, s predlaganim načr- električno in telefonsko tom ne spreminjajo prav ve- omrežje speljali po tleh, liko, ampak le določajo po- zgradili javno kanalizacijo, o tem, kaj potrebujejo in že- Krajani lahko le še da- P^^^i pnpravia pros nes, v petek, vpišejo svoja torski načrt, ne pa obratno. ....................^ . ........,.................^.. . Predlagal je, da bi v kraju goje za prenovo objektov ter določili pogoje za plazovito Stališča in predloge v oblikovali skupino, ki bi knjigo pripomb ali jih zbrala pripombe domači- za posodobitev komunalnih naprav in prometno uredi- območje nad cerkvijo sv. Le- narta ... Vladimir Kniiic iz pošljeio neposredno na nov. Rado Pintar, vodia od tev. Ker sta promet in parki- kranjske enote zavoda za občino, ranje v Kropi velik problem, varstvo kulturne dediščine delka za infrastrukturo, je povedal, da bodo danes dokončno uskladili stališča SO naročili izdelavo Študije, je ugotavîjal, da je vodna izdelovalec pa bo pri tem za ujma pospešila urejanje sta- lom. "Vse hiie niso dostop- glede obnove Koruznega mnenje vprašal tudi kraja- re Krope, pri tem pa je ne z vozili, krajani pa imajo mostu, na državni cesti naj ne, Po predlaganem pros- osnovno vprašanje, kako za pravico do prostora, kjer jih bi v kratkem položili grobi torskem načrtu bi v Kropi to zagotoviti denar. Ker je bodo lahko pustili," je dejal asfalt, za preskrbo Krope s lahko uredili dve novi parki- bila Kropa "narejena" za Knific in še opozoril, da bo rišči, obračališče za turistič- pešce, je ob veliki prostorski treba v prihodnje bolje vzdr- plinom pa tudi še ni dokončne odločitve. 1 t Na javni predstavitvi predlaganega prostorskega načrta. / fow. anka &ui<»vm lipbled www.líp-bled.sí ^ V MESECU APRILU NOTRANJA VRATA LIP BLED ZE ZA 54 EUR * 5% na gotovinsko plačilo ali nakazilo za 100% avans in 5% na izbrane modele notranjih vrat/ Dodatne ugodnosti ob nakupu stavbnega pohištva: > Brezplačna izmera na vašem domu > Brezplačna dostava izdelkov 'fpâM na dom (ob rtakupu nad 1.000 EUR) > Strokovna montaža > Od voz em balaie Dodatna ponudba Up Bied: > Vhodna vrata > Okna in balkonska vrata > Svetovno priznane kljuke proizvajalca HOPPE > Pohištvo iz masivnaga lesa > Ležišča in posteljni vložki > Parketi, lamínatí in tekstilne talne obloge Dodam 6% peeini »»to za inriagaT dlrran^ cnodiMv; PVMH^ kfflô OEKOR ivas / podb9i OEKOR 5fA43, pot» giedkp w CPL btfm / pciOkî glRlitô krio FURUft rvBsi Sieoi / oodM RjpnsR uni SM43 ' TT M^'.t ^•À.C'.t • • Sv N. B^eOa/ii sjlon Ilfihh4 • lr>au«iri^i Protfêjrii C»r>ier fileti i Re£ic9, 61A tel 04$79&I30 • KJir^ / PnrnskOK). Mvkê Vadrwa 14 i8lCU734l)090 « PrcxUu^CcinwUuDijano/fluanil.JurčKuva^da Ml 01 ?aoo6?o Zupan ogorčen nad podtikanji Nekateri domačini v Gorjah so pred kratkim v svoje nabiralnike dobili kopije fakture, ki naj bi župana Petra Torkarja očrnile slabega gospodarjenja z občinskim denarjem. Vi lma Stanovn i k gre za slabo barvno kopijo ...................................... fakture oziroma za ponarejen î^omje Gorje ■ "Ogorčen dokument in zlonamerno za- sem nad ravnanjem tistih, ki vajanje," je povedal župan nikakor ne vedo kako bi me Peter Torkar» ki je o doku- GorjanskI župan PeterTorkar/ fo».Anbsuievec očrnili pred občani. Tako me mentu obvestil kriminalistič- je pred dnevi poklical eden od no policijo Policijske uprave znancev in mi povedal, da so Kranj, ki je že začela preiska- po hišnih nabiralmidh delili vo. kopije domnevne fakture, s "Le domnevam lahko, kdo katero naj bi podjetju AK£M je avtor očitnega ponaredka, že lani maja občina za oprav. žal pa mi je. da moramo v obijene storitve plačala nekaj več čini, kjer si želimo urediti kot 28 tisoč evrov. Res je si- normalne razmere za delo in cer, da je to podjetje z nami smo tudi vse bliže dokonč- sodelovalo pri pripravi projek- nim razgovorom o delitveni ta za pridobivanje evropskih biland z Občino Bled. ukvar- sredstev, ker pa projekt še ni jati s takánijni podtikanji in zakJjučen, §e niso izdali nalo- zavajanji. Ko bo preiskava ga za poplačilo dogovorjene- končana, pa bom sklical ti- ga zneska in mi jim nismo skovno konferenco in javnost nakazali denarja. Tudi na ob- obvestil o rerulratih," je še do- čini Bled o fakturi ne vedno ničesar, po preverjanju pa so dal župan Torkar, ki je svetnike o dokumentu obvestil na ugotovili, da takšnega računa zadnji seji gorjanskega občin-nimajo knjiženja. Odtno pa skega sveta. UK0VN4 cfiiinur Savat*ehv d.o.o. In tnl*)^ awmne pfoiivo^ in DfWH'nam A k f ^ m Onilinl priMino Savat^ch, d. o. O.i je nosilec razvoja gumarske dejavnosti v okviru Poslovne skupine Sava in v n]ej nadaljuje tradicijo proizvodnje gumeno«tehr»ičnih izdelkov in pnevmatik. Za delo na področju MEHANSKIH in ELEKTRIČNIH NAPRAV potrebujemo sodelavce 02. sodelavke: - strojne mehanike, stroine tehnike^ elektrikarjef efektroiehnike (rv/ž) Od kandidatov oz. kandidatk prfčakujemo: ■ strokovno izobrazbo strojne ali elektro srn eri IV. ali V. stopnje; ■ zažetgne so delovne izkušnje na področju* vzdrževanja; ■ zaželena so znanja s področja hidravlike in pnevmatike; ■ samostojnost, iznajdljivost, zanesljivost, pripravljenost za nadaljnje Izobraževanje in strokovno usposabljanje. Izbrane kandidate oz. kandidatke bomo sprejeil v deiovno razmere za nedoiočen čas. Delo poteka y več Izmenali. VI090 2 življenjepisom poěljnte na naslov: Savatech, d.o.o., Škofjeloška cesta 6,4000 Kranj, ali na elektronski nastov: mateia.dole n c^aava^. Za dodatne informacije lahko pokličete telefonski Štavilki; 04 206 52 17 ali OSI 672 7fi9. PMtomi tiu»lfisSw» GORENJSKI GLAS petek, 4. aprila 2008 GORENJSKA 5 Stoletnico dočakala domu Med 26 slavljena, ki so v kranjskem domu upokojencev marca skupno praznovali rojstne dneve, je bila tudi stoletnica Marija jenko. Danica Zavri Žlebir Kranj • Čeprav v dom sprejemajo starejše ljudi, stoletnild niso ravno pogosti, zato so bili v kranjskem še bolj ponosni na dejstvo, da je ena njihovih stanovalk pri njih do^akâiâ sto let Marija Jen» ko, rojena 29. marca 1908, je v dom prišla pred kratkim in je sedaj njihova najstarejša stanovalka. Visoki jubilej je Marija proslavila v krogu sostanovalcev, prižla sta njena hči in sin, ob tej priložnosti pa ji je voščil tudi kranjski župan Damifan Peme. Marija se je rodila Čevljar- Mariji Jenko je ob njeni ^oletnici Čestital tudi kranjski župan Damijan Perne. Ob njej ju Maksu in njegovi ženi hčerka In sin ter direktor Doma upokojencev Kranj Martin Habjan. Micki kot druga po vrsti v družini t osmimi otroki. \t in pozneje v uršulinski sa- starosti. Na GaSteju, kjer so začasno, ker mora hčerka, Tržiča se je družina preseli- mostan v Škofjo Loko. Zara- živeli 34 let, so jo poznali ki sicer skrbi zanjo, na neke la v Gameljne. kjer sta oče di boljše možnosti preživet- kot babico Minko, njihova preiskave. Čeprav je tu šele čevljar in mati mežnarica ja so se leta 1929 preselili v hiša pa je še vedno znana kratek Čas, je prav v domu pridno skrbela za številno Stcažišče. Svojega bodočega kot Jenkova hiša, čeprav jo dočakala svojo stoletnico. V družino. Oče je imel čevljar- moža ložeta je spoznala leta je Sava odkupila in predela- svojem novem domu se do- sko tovarno, ki jo je po prvi 1930, leto pozneje sta se po- la. Leta 1979 se je Marija z bro počuti, živahna je, zgo-svetovni vojni "pojedla" go- ročila, nato pa so se rodili možem in hčerko Hermino voma in v pogovoru niko-spodarska kriza. Na otroš- Hermina, Vera, Janez in preselila na Planino, kjer je mur ne ostane niČ dolžna. tvo in deklištvo v Gamelj- ]ože. Oba sta morala trdo oče leta 19S4 umrl in ostali Da je dočakala sto let, se nah ima Marija najlepše delati, da sta preživela dru- sta sami. Babica Minka ima ima zahvaliti zmernemu spomine. Varovala je mJaj- žino, Jože v Jugočeški, Ma- štiri vnuke in pet pravnu- življenju in nenehnemu še otroke, dokler je oče ni rija pa se le lotila vsakega kov, ki jo radi obiskujejo, če delu. v življenju pa moraš dal v samostansko šolo pri dela: stregla je bolnikom, jim le čas dopušča. V dom delati tudi dobro, je dejala Gospe Sveti na Koroškem pleda in kvačkala do pozne upokojencev so jo sprejeli ob prazniku. Bil je prvi april Kranj • V torkovi številki Go- jel, dâ bodo na Jeprd v obči- xenjskega glasa, ki je izšla na ni Medvode gradili nov tr- 1. aprila, smo objavili nekaj govski center, se je uštel. prvoapriiskih Šal, za katere Vest o tem, objavljena na 17. ne bi bilo nič narobe, če bi strani, je bila tudi Šala. Tudi bile resnične. Tako bo asfalt- članek na 22. strani z naslona baza še naprej ostala v vom TenetiŠe so za regijski Naklem in je ne bodo selili k center za odpadke, v kate- novemu regijskemu centru rem pišemo, da so krajani za za obdelavo odpadkov, kot ureditev centra v bližine nji- smo pisali na 4. strani. Tudi danek s sliko na 6. strani z hove vasi, je šala. V Teneti- šah in na Mlaki so še naprej naslovom Nova stanovanja prod. Šali sta tudi dva članka in garaže je bila prvoaprilska v Razvedrilu. Minister za Šala. Minister za notranje za- kulturo dr. Vaško Simoniti deve Dragutin Mate novele ne bo prišel v službo na Go- zakona o varnosti v cestnem renjski glas, kar pišemo na prometu ni umaknil iz pro- 31. strani, ampak bo do kon- cedure, kot pišemo na 10. ca mandata minister. Župan strani, ampak ga je državni Cerkelj Franc Čebulj bo sicer zbor v sredo sprejel. Tudi še naprej rad pel, vendar ne vest, da bodo o državnem bo opustil politike, kot piše- hokeiskem prvaku odločali mo na 30. strani, Nove pes- za zeleno mizo, kar smo na- mi in turneje sicer ne bo, bo pisali na 11. strani, je bila pa uspešni župan zanesljivo šala. Prav te dni potekajo od- še naprej veliko med ljudmi, ločilne tekme za uvrstitev v Vsem, ki ste verjeli šalam, finale prvenstva. Kdor je ver- opravičilo. Uridki^tvo Preddvor Čistili bodo Preddvor In okoiico Na začetku pomladi čistilno atccijo pripravljajo tudi v občini Preddvor. Potekala bo v soboto, 5. aprila, začenja pa se ob 3.30. Vsi občani so povabljeni, da se pridružijo ir s svojo udeležbo prispevajo k bolj čistemu in urejenemu okolju na območju občine Preddvor. D. Ž. Naklo Imajo vaška odbora Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Naklo je obravnavala predlog za imenovanje vaških od* boroviCegeinIca tn Žeje. Kot je na seji občinskega sveta 27. marca povedal predsednik Marjan BabiČ, je komisfja za vsako od naselij določila po tri Člane. Vaški odbor Cegelnica se* stavljajo Franci Pavlin, janež Stilec in Branko Zadnikar. V vaškem odboru Žeje so Dragica jenko» Anton Gros in janež Arh. Oba predloga komisije je občinski svet potrdil. Svetniki so opozorili, da iahko komisija izbira člane vaških odborov le izmed kandidatov, ki so jih predlagale stranke. 5. S. KRATKE NOVICE Bistrica Zaprt mo5t na Bistrici Direkcija RS za ceste je naročila obnovo mostu na cesti Na ki o-Pod brez je v Bistrici. Delavci Cradisa in kooperanti od januarja letos gradijo nove nosilne stebre in konstrukcijo vozišča. Občina Naklo bo zagotovila gradnjo pločnika s kolesarsko stezo. Poskrbela bo tudi za napeljavo novega vodovoda ter kanalizacijskih cevi prek mostu, za kar bo porabila prek 50 tisoč evrov. Zaradi obnovitvenih del so most na začetku aprila zaprli. Promet bo do konca julija potekal po začasni obvozni cesti^ možen pa bo tudi dostop prek avtoceste do Že j. Kot je zagotovil Ivan Fic iz uprave Občine Naklo, naj bi letos rekonstruirali najslabši del ceste na klancu pri spomeniku nad Bistrico. Obnova komunalnih napeljav in ceste v naselju bo na vrsti v prihodnjih letih. S. S. Preddvor Večer narodne pesmi Pleničke je prala Mešani pevski zbor StoržiČ iz BaŠlja vabi jutri, v soboto, ob pol osmih zvečer v dvorano kulturnega doma v Preddvoru na večer narodne pesmi z naslovom Pleničke je prala. Zbor, ki praznuje letos tretjo obletnico obstoja, bo večer posvetil mamam, ženam in vsem, ki radi prisluhnejo ubranemu petju. Poleg zbora bodo nastopili še otroci in mladi iz BaŠlja ter posebne gostje - ljudske pevke N'kol' ni prepozn'. C. Z. Naklo Odlok in potrditev vodstva Zaradi sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je treba do konca junija letos spremeniti odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna Šola Naklo. Občinski svet v Naklem je na marčni seji pregledal osnutek dopolnjenega odloka in ga potrdil. Predlog odloka bodo sprejeli na eni prihodnjih sej. Tokrat so obravnavali Še predlog Sveta zavoda Biotehniški center Naklo za imenovanje ravnateljev. Kot je ugotovila komisija ob pregledu prijav, izpolnjuje pogoje za ravnatelja Višje strokovne šole Marijan Pogačnik iz vasi Ševlje, za ravnateljico Srednje šole pa Andreja Ahčin iz Šenčurja. Oba predlagana kandidata je občinski svet soglasno potrdil. S. S. www.s-leasíng.si MED NAM< BO SVOJO MOŽNOST ZA RAZVOJ KARIERE NASEL NASLEDNJI SODELAVEC Referent za lizing v KRANJU Vaše delo bo obsegalo pridobivanje novih strank, kontakt z obstoječimi, predstavitev in svetovanje o llzingu v poslovni enoti v Šenčurju ter pri strankah na terenu na območju Gorenjske. Pričakujemo, da imate najmanj Vil. stopnjo ekonomske izobrazt>e ter vsaj tri leta izkušenj v komerciah' na podobnem delovnem mestu. Poleg tega vas odlikuje izrazit prodajni talent, mobilnosti lastnim prevozom in veselja do dela s strankami na terenu. Poleg omenjenih pogojev pričakujemo, da dobroobvladatedelozračunainkkom.govorttevsajen tuji jezik, ďd vam fleksibilni delovni časni ovira, da ste komunikati vni, nekaznovani 1 n sam ostojni pri delu. M oiivacijo boste našli v mladem kolektMj, dinamičnem defu ter v izrednih možnostih za nadaljnji razvoj. Delovno razmerje bomo z Izbra nlmi kandidati sklenili za nedoločen Ča$s6-meseČnim poskusni m delOT;. VabfiDoVas, da svoja motivacijska pisma z življenjepisi in dokazili posjete v osmih dneh po objavi na: Sparkđssen Leasingdnižba za fír)8nclrai\íe d.0.0.» 'Prodto delovno me$to*Kran}*» Cesta v KJate 15,1000 Mubtjana. 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 4. aprila 2008 Vroče zaradi statuta Danica Zavrl Žlebir opozarjati na morebitne ne- ..............................................................................zakonitosti, in sicer tudi v Ško^a Loka • Župan je izra- primerih, ko gre za neodvis- bil institut nadzornega od- ne organe obime. Oglasila bora, s tem, ko ga je obvestil se je tudi predsednica statu- 0 delovanju statutarne ko- tame komisije Špela Marija misije, je med pobudami in Šifrer, ki je menila, naj se vprašanji svetnikov na seji nadzorni odbor drži nalog, občinskega sveta Škofja za katere je pristojen, pole- Loka ugotovil svetnik Du- miziraja pa je tudi z njego- šan Krajnik. Nadzorni od- vim priporočilom, da jim bor je potem pisal pismo pomaga pri novem statutu, predsednici statutarne ko- kar je zavrnila, Češ da ima misije, župan pa bi se lahko komisija za to nalogo svoje o tem, da občinski statut le člane. O Krajnikovi pobudi vedno ni usklajen z zakono- se je razvnela razprava, v ka- dajo, pogovoril neposredno ten je Mirjam ]an Blalič de- s predsednico komisije, si- jala, da bi morala statutarna cer pa gre za nedopusten komisija že začeti delati in poseg v neodvisni organ» je pripraviti spremembe statu- menil Krajnik. Predsednik ta, ki bi bile usklajene z za- nadzomega odbora Marko konodajo, Franci Feltrin, si» Vraničar je pojasnil, da je cer član te komisije» pa je prvo pismo poslal županu dejal, da je bila ta osnovana nadzorni odbor, kajti račun- zadnja od organov maja lani sko sodiSče je opozorQo, da občina nima z zakonodajo in Še ni mogla končati svoje delo v zvezi s statutom- Sli- usklajenega statuta. Prepri- lati je bilo tudi opozorilo, čan je, da je nadzorni odbor naj Člani pripravijo takšno deloval zakonito in ni prese- besedilo statuta, da ne bo te- gel svoje pristojnosti. Žu- žav pri sprejemanju, saj po-pan Igor Draksier je dejal, trebuje dvetretjinsko več- da je njegova odgovornost ino. PREIEU SMO 79/2004, 68/200$, 22/2006 in 16/2007), ^^ zemljišče, na katerem naj bi se izvajala obravnavana gradnja, uvrSČa med stavbna zemljišča oziro- Krajani nočejo QllllfiQd JdJCd " ma v stanovanjski ohmopi, ki odgovor sta podrobneje opredeljeni z namensko rabo, in siur: SN ■ območje stanovanj s stavba- V prilog Gorenjskega ^sa. mi, grajenimi v nizu in SV -Kranjski glas, ki je izSel dne območje, kjer prevladujejo 2S. marca 2008. je bil med večstanovanjske stavbe. drugim objavljen tudi članek V upra\mi postopek so bili. Krajani nočejo "gnilega jaj- kot stranke, vključeni vsi last-ca", v katerem novinarka Ma- niki zemljišč, na katera je se-teja Rani navaja izjavo načel- galo i^plivno obmo^'e, ki gaje nika Oddelka za okolje in kot strokovno odgovoren doh-prostor Mestne občine Kranj Čil projektant v projektu za Boštjana Cotiča, ki ugotavlja, pridobitev gradbenega dovoda - navajam: "kate, da je flo ljenja, na podlag določil veza napako v postopku izdaje ijavnega podzakonskega gradbenega dovoljenja, saj fc; predpisa • Pravilnika o pro- morali biti stanovala stranka jektni in tehnični dokumen- v postopku. Očitno pa je bilo taciji (Uradni list RS, št. vpli vno območje v p rojek t u 66/2 o 04 in 54/2 o 05 ). napačno prikazano." Gradbeno dovoljenje je bile V zvezi z navedeno izjavo izdano v slclaiu z vsemi na-želimo sporočiři, da je Upra- vedenimi predpisi s podro^a vna enota Kranj izdala grad- graJitve objektov. beno dovoljenje za gradnjo Prosimo, da v prihodnje» ko petih stanovanjskih stavb v boste objavljali informacijo, nizu v skladu z določili Zako- ki se nanaša na dele Upravne na o graditvi objektov (ZCO- enote Kranj, le-to tudi vedno 1-UPBi, Uradni list RS, Šl. predhodno preverite na Upra- 102/2004,14/200$ - popravek vni enoti Kranj. i« jo/2006 ZVO-t-UPB) in Sklepno torej ugotavljamo. na podlagi določi i veljavnega da je b ilo gradbeno dovoljenje občinskega Odloka o prostor- izdano v skladu z vsemi naških ureditvenih pogojih za vedenimi predpisi s področja morfološko celoto urbanistič- graditve objektov. ne zasnove mesta Kranja /Uradni list RS, št. 72/2004, Upravna enota Kranj GG mali oglasi 04/201 42 47, e-po§ta: malloglas[@g-gld$.si www.goreniskiqlds.si Zbirali bodo Stanovalci v Mrakovi ulici 1 v Kranju pravijo, da jih o gradnji ni nihče obvestil, zato prebivalci Šorlijevega naselja že razmišljajo o zbiranju podpisov proti kranjski občini in upravni enoti, ki je izdala gradbeno dovoljenje. Mateja Rant som močno vznemirila sta- ce, in stanovalcem svetoval ....................................... novalce v Mrakovi ulici 1. pritožbo. Pri upravni enoti Kranj - Zemljišče ob Mrako- Pravijo, da jih o tem nihče pa trdijo, da so gradbeno vi ulid i so v teh dneh zavze- ni obvestil, čeprav mejijo dovoljenje izdali v skladu z li gradbeni stroji. "Začeli so neposredno na gradbeno vsemi predpisi s področja kopata tik ob bloku, saj na- parcelo. Prepričani so, da graditve objektov. "V upra- meravajo pod okni naših so bili iz p>ostopka pridobit- vni postopek so bili kot spalnic ure<^ti parkirišče," je ve gradbenega dovoljenja stranke vključeni vsi lastni- ogorčen bližnji stanovalec izključeni nezakonito. S ki zemljišč, na katera je se- Peter Čolnar. Zato prebivalci tem se očitno strinja tudi galo vplivno območje, ki ga Šorlijevega naselja že raz- načelnik oddelka za okolje je kot strokovno odgovoren mišljajo o tem, da bi začeli in prostor pri kranjski obči- določil projektant v projek- zbirati podpise proti kranjski ni Boštjan Cotič, ki je na tu za pridobitev gradbetie- občini in upravni enoti, ki je zadnji seji mestnega sveta ga dovoljenja," so med dru- izdala gradbeno dovoljenje. namignil, da naložbenik ni gim zapisali v pismu, ki ga Načrtovana gradnja več ravnal pravilno, ko je pov- objavljamo na tej strani vrstnih hiš je že pred ča- sem obšel bližnje stanoval- levo spodaj. Gradnja v Mrakovi ulici se je že začela. Ko je naša fdtografinja to fotografirala, so ji delavci z gradbišča to poskušali preprečiti. /Mo.r^naDoki KRATKE NOVICE Šenčur Dodatna podražitev odvoza odpadkov Občinski svet Šenčur je v sredo potrdil povišanje cen ravnanja z odpadki. Zaradi štirimesečrtégá zâprtjâ deponije Tenetiše je namreč Imela Komunala Kranj zaradi odvoza odpadkov na deponiji Kovor in Mala Meža- kla po prvih ocenah približ- no milijon evrov škode, ki je sama ne more pokriti, Po sklepu ustanoviteljev javne- ga podjetja, t. j. županov, bodo te stroške pokrili s po* višanjem cen storitev ravnanja z odpadki. Podražitev odvoza za 9,08 odstotka in deponiranja smeti za 52,23 odstotka }e enaka v vseh občinah, v katerih za ravnanje odpadkov skrbi kranjska komunala. Kot je pojasnil njen direktor Ivan Hočevar, bodo na ta način stroške, nastale zaradi deponiranja odpad-kov na drugih deponijah, poplačali v dveh letih. Kdaj bodo v Šenčurju začeli plačevati višje cene odvoza odpadkov» še ni znano, saj slovenska vlada Še vedno ni potrdila novih cen ravnanja odpadki, kakršne je občinski svet potrdil 21. decembra lani. V Gorenjskem glasu smo že poročali, da bo po potrditvi novih cen štiričlansko gospodinjstvo, ki uporâbljâ 160-litrskl zabojnik, smeti pa mu odvažajo enkrat tedensko, za odvoz in deponiranje odpadkov plačalo 7,38 evra mesečno. Z zadnjo podražitvijo bo cena narasla na 8.63 evra na mesec. S. S. Športno v pomlad Gorenjski glas vabi vse, k\ si žetijo vstopiti v svet rekreadje, da se nam pridružijo na Olasovem spomladanskem športnem druženju. Lahko izberete ZAČETNI TEČAJ TEKA Kdaj: Torek, 8. aprila 2008, ob Í7.00 Kje: Športni center Rapa na Visokem (pri Preddvoru] Kaj ponujamo: • Svetovanje, kako opraviti prve tekaške kilometre. • Športno druženje. S seboj prinesite tekaške copate in lahka športna oblačila, saj bomo že takoj opravili nekaj tekaških metrov in osnovnih tekaških vaj. Pridružila se nam bo tudi izkušena tekaška ekipa Gorenjskega glasa. Info: Janez Ferite, 031/561-663, janez.ferlic@gmail.com KOLESARSKO DRUŽENJE Kdaj: Torek, 8. aprila 2008, ob 17.00 Kje: Pred kolesarsko trgovino AHA na Gorenji Savi v Kranju Kaj ponujamo: • Skupinsko kolesarjenje. • Nasveti za kolesarje, pomoč. Pripeljite se s kolesom, saj se bomo že takoj peljali nekaj kilometrov. V primeru slabega vremena se dobimo naslednji torek. Info: Braco, bmcíSt-a.net Pomagajo nam: íecoqsportlf Gorenjski Glas •••• GORENJSKI GLAS petek, 4. aprila 2008 : • •• •• •• •• • •• •• • •• i Vil ma sta nov n ik@6-gla$,si 7 Francu Znani kolesar, trener in organizator največjih kolesarskih prireditev Franc Hvasti je dobil najvišje Športno priznanje Mestne občine Kranj, nagrado za življenjsko delo. Vilma Stanovnik Kranj • "Letos teče že enain- petdeseto leto» odkar sem v kolesarskem špoitu, in niko-nisem pokalov, medalj in nagrad prejemal tako čustveno kot danes. Nagrada za življenjsko delo je pač nekaj posebnega. Še posebno ker sem jo dobil v Kranju, kjer sem preživel največji del živ- ljenja," je ob sprejemanju čestitk domaČega župana Damijana Pemeta ter številnih Športnih prijateljev povedal Franc Hvasti. Za Športno nagrado imajo v MO Kranj največjo težo plakete» letos pa jo je med 2 športnimi organizacijami | dobil Kolesarski klub Sava | Kranj za $o-letnico uspešne- ga delovanja. Med športnimi Direktor Zavoda za šport Branko Fartek. župan Damijan Perne in na^jenec Franc Hvasti delavci $0 si nagrado zasluži- Vojisbv ASanin za dolgo- di in Marjan Miheláč za dol- članica alpinističnega odse- Merit Triglav Kranj» Rok Ur letno trenersko, sodniško in goletno organiziranje tek- ka Kranj, Brigita langerholc, bane, član Smučarskega klu- organizacijsko delo v karate- movanj za upokojence in ne- članica Atletskega kluba Tri- ba Triglav Kranj in Mitja Vaju, Jože Koželj za sodniško utrudno Športno aktivnost. glav Kzanj, Andrej Lonc, lenčič» član Alpskega smu- in organizacijsko delo pri Med športniki so nagrado član šahovskega kluba Stari čarskega kluba Triglav smučarskih skokih, Leopold zaslužili Grega Bole» član Mayr, Maja Sajovic» članica Kranj. Kar 83 športnikov, ki Hribar za dolgoletno vode- Kolesarskega kluba Sava Aerokluba ALC Lesce, Ga- je lani v mladinski in članski nje in organiziranje áportnih Kranj, Anja Čarman, Članica Šper Švab, Član Kolesarska konkurenci osvojilo naslov aktivnosti za rekreativce in Plavalnega kluba Merit Tri- kluba Sava Kianj, Emil Tahi- državnih prvakov, si je zaslu- upokoience ter deioz invali- glav Kranj, Natalija Gros, rovič, dan Plavalnega kluba žilo športni znak. PLAVANJE RAOOvg iCA Za še boljše razmere za plavalce Minulo sredotočno opoldne je evropska prvakinja v plavanju na 200 metrov prosto Sara Isakovič pritisnila na gumb toplotne črpalke v kurilnici ob radovljiškem plavalnem bazer^u (na sliki) In tako simbolično uradno predala namenu novo toplotno Črpalko. Sara, ki je projektantom în Izvajalcem projekta 2e prej ponosno pokazala zlato kolajno z evropskega «prvenstva in z njimi poklepetala ob bazenu, je bila navdušena nad i s novo pridobitvijo kluba, saj je črpalka pilotski in hkrati ekološki projekt v slovenskem športu, kot je ob pomembni prldo- poudaril predsednik PK Žito Gorenjka Radovljica )ože Rebec, pa jtm je z veliko pomočjo sponzorjev (Merkur» El-term, Termo Shop ...) in prostovoljnim delom celotno investicijo uspelo izpeljati za 105 tisoč evrov, čeprav je vredna okoli 170 tisoč evrovf ob tem pa niso porabili niti evra občinskega denarja, čeprav je lastnik objekta občina, klub pa le upravljavec. Kot je dodal vodja projekta Ciril Globočnik» naj bi se denar, vložen v novost, vrnil v Štirih do petih letih. "V naiem klubu skrbimo, da tako za domačine kot plavalce in trenerje ustvarjamo kar najboljie razmere. Vsako leto naredi» mo kaj novega, nagrada za to pa so tudi uspehi na največjih tekmovanjih," je dodal Ciril CloboČnik. V. S. HOKEJ Jesenice Danes začetek velikega finala čeprav je ekipa Jesenice mladi v sredo zvečer na domačem edu pripravila presenečenje v polfinalu favorizirani 2M Olim- piji in zmagala 54:3 (enak izid v prid gostiteljev je bil v torek v Tivoliju), se danes začenja finale državnega prvenstva. Ekipa» ki se bo pomerila z Acronijem Jesenicami do zaključka redakcije Še ni bila znana, zagotovo pa bosta prvi dve tekmi v PodmeŽakli (to, da je ZfA Olimpija zaprosila za zmago v finalu za zeleno mizo, je bila prvoaprilska). Pn/a tekma bo tako že danes, druga pa jutri. Obe se bosta začeli ob 19. uri, vstopnice pa je mogoče na blagajni pred dvorano kupiti danes med 10. in 13. uro ter od i6. ure, jutri pa od i6. ure naprej. V. S. ODBOJKA Kran) $e enkrat boljši Blejci Tudi drugič so bili v gorenjskem odbojkarskem derbiju poifi- nala po pričakovanju boljši odbojkarji ACH Volley, kl so Kranju premagali domači Astec Triglav s 3 : t (16. 23,-22, 21) in se s tem uvrstili v finale» kjer se bodo v tekmah za naslov prvaka (na tri dobljene tekme) pomerili s Salonitom Anhovo. Finalne tekme se začnejo M, aprila, takrat pa začneta tudi Stavbař IGM Maribor in AstecTriglav spopad za 3. mesto (na dve zmagi). V 2. DOL za moške je National Žirovnica v boju za obstanek v Logatcu zmagala z 1 : 3 (• 29,17, - 23, • 24), v 2. DOL za ženske pa so Kamničanke zanesljivo z 1 : 3 (-13» 20, -- 22) slavile tudi v Škofjl Loki in so povsem blizu vr- nitvi v 1. DOL V 2. DOL se bo Termo Lubn k že i ob j 5.30 v OŠ Škofja Loka mesto pomeril z Žužemberkom; National Žirovnica pa se ob 19. v OŠ Žirovnica pomeril s TAB Mežico. V ženski 2. DOL si lahko Cakit Kamnik v ŠD Kamnik (ob 15. uri) proti Sloving Epicentru že tudi teoretično priigra prvo ligo, medtem ko Škoi)eloČanke čaka težko gostovanje pri vodilni Aliansi. V 3. DOL igra doma le Bled Adriatica.net proti Lakoiit Ankaranu (OŠ Bled ob iS. uri). B. M. VABILA, PRlREDrrVE Nogometni spored - V 7. SNL ekipa Domažal jutri gostuje pri MIK CM Celju, v 2. SNL pa bo ekipa Triglava Gorenjske v nedeljo ob 16.30 gostila moštvo Krškega. V 3. SNL - zahod bo ekipa Tinex Šenčurja jutri gostovala pri Izoli Argeti, Rol- tek Dob bo ob 16.30 gostil Jadran Dekane, ob Isti uri pa se bosta na Jesenicah pomerila domača ekipa Jesenic in Kranj. Jutri bodo na sporedu tudi tekme v obeh gorenjskih ligah. V 1. ligi so pari: Niko Železniki - Polet, Bled Hirter - Sava, Bohinj - Alpina Žiri, Velesovo - Naklo, Britof- Šobec Lesce in Ločan - Kranjska Gora, v 2. ligi pa: Visoko - Kondor, Hrastje - Preddvor in Bitnje - Podbrezje. Vse tekme razen tekme Niko Železniki • Polet, ki se bo začela ob 18.15 na umetni travi v Kranju, in tekme Bitnje - Podbrezje, ki se bo začela ob i6. uri, bodo jutri» v soboto, ob 17. uri. V. S. Košarkarski spored - V ligi UPC Telemach za prvaka je Helios v sredo z 99 : 73 premagal TCG Mercator. Loiani že jutri gostijo Luko Koper, Helios pa odhaja k Elektri Esotech. V ženski končnici Je Hit Kranjska Gora v gosteh s 57 : 91 premagala Neso Ihke» Odeja K£D pa s S6 :45 izgubila pri Merkurju v Celju. Danes Hit Kranjska Gora ob 19. uri gosti Ježi-co. Odeja pa ob 17.30 Neso Ihke. Triglavanke so bile v sredo proste, jutri ob 18. uri pa se bodo v Kranju pomerile z Dom- žalčankami, ki so z 6S : 65 premagale City Center. V1. B ligi za moške bo Triglav ob 20.15 gostil Misel P.J., Tinex pa gostuje pri Novi Gorici. V, S. Rokometni spored - V1. B ligi za ženske bo Sava Kranj jutri ob 18. uri gostila Krko, v končnici 2. lige za prvaka za moške pa bo jutri ob 19. uri tekma Alples Železniki - Sevnica, ob 16. uri Kranj - Drava Ptuj, Duplje - Tržič pa gostujejo pri Šmart-nu. V končnici od 9. do 17. mesta že danes ob 19.30 Cerklje gostijo Pomurje, Radovljica pa se bo jutri ob 20. uri pomerila s Črnomljem. V. S. Balinarski spored • V desetem krogu balinarske super lige bo jutri ob 15. uri Planina Kranj na balinišču na Trati gostila Hrast, Lokateks Trata pa gostuje pri Zabičah. S. S. 12 ur Kališča • Jutri, aprila, bo ob 6. uri zjutraj nad vasjo Mače pri Preddvoru start 9. vzdržljivost ne ga preizkusa 12 ur Kališča. Denarna nagrada za absolutni rekord, ki je v lasti Ivana Šavsa, ki se mu je v 12 urah na Kališče uspelo povzpe-ti desetkrat v Času 10 ur 37 minut in 20 sekund, je kar 1310 evrov. Posebne nagrade čakajo tudi najhitrejše na "letečem cilju" gor-dol-gor, na tekmi v spomin na Mirka Krakerja, katere start bo prav tako ob 6. uri. M. B. Pokal Triglav na {esenicah - Drsalni klub Jesenice v sodelovanju z Zvezo drsalnih športov Slovenije, danes in jutri na edeni ploskvi Podmežakla organizira 17. mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju za Pokal Triglav. V kadetskih, mladinskih in članskih kategorijah bodo nastopili tekmovalci in tekmovalke iz 17 držav Evrope, Združenih držav Amerike» južne Koreje in Južne Afrike. Danes, v petek, bo začetek tekmovanja,ob 10.15, jutri, v soboto, pa ob 7. uri. J. R. Predstavitev borilnih veŠČÍn v Kranjski Gori - Kickboxing klub Moč to nedeljo, 6. aprila» organizira show borilnih veščin, ki bo potekal od 18. do 20. ure v športni dvorani Vitranc. Ogledali si boste lahko prikaz različnih borilnih veščin» kot so karate, nlnjltsu» ju jitsu in kickbox, v slednjem bodo potekale tudi izzivalne borbe v light kontaktu v vseh kategorijah. Show, ki ga bosta vodila Miki B. in Ranko B., bo popestren tudi s plesnim) točkami plesalk in breakerjev Pro dance studia, nastopili bodo Overdose in Flamie, glavni organizator shovva Denis Porčič pa obljublja tudi posebno presenečenje. Vstop bo prost. P. P. šahiste vabijo v Tržič - ŠD Tržič jedro vabi vse šahiste In ljubitelje Šaha na Četrti redni mesečni hitropotezni šahovski turnir. Tekmovanje bo potekalo v ponedeljek, 7. aprila, v prostorih Paviljonu Ferda Mayerja v TrŽiČu, tik ob glavni pošti. Začetek tekmovanja ob 18. uri» prijave do 17.45. Sistem tekmovanja: 13 krogov, hitropotezno {5 minut), švicarski sistem. Kontaktna oseba: jože Prašnikar, telefon: 04/5963-721, GSM: 040/238-150 ali e-naslov: jotko.nena«@gmaíLcom. O. O. M1Û t^MC áA* Gorenjska 96 MHz RADIO Z a radovedne 8 K o simon. i si GORENJSKI GlAS cťtek, 4. aprila 2008 V goreči brunarici umrl lastnik umrl boksar v sredo zvečer je v požaru umrl 42-letni Leščan. Med tremi smrtnimi žrtvami torkove prometne nesreče na regionalni cesti Kranj«Britof je bil tudi mladi kranjski boksar Erduan Braimi. Simon Šubic Simon Šubic Breg pri Žirovnici • V sredo reše/ald, se mu nj dalo več ix:pn:agati. Kranj • Motoristična sezona Kriminalisti sektorja kri- : se je začela tragično. V torek zvečer so gasilci pri gašenju minalistične policije iz Kran- : popoldne so v silovitem trče- požara na Bregu pri Žirovni- ia so pri včerajšnjem ogledu : nju med voznikom osebne- ci na§li mrtvega 42-letnega pogorišča ugotovili, da je do : ga vozila in motoristom na moSkega. Po raših podatkih požara prišlo v pritličju, v : regionalni cesti v bližini na- gre za Romana Jakopiča iz prostoru, kjer je stal štedil- : kupovalnega centra Merca- LesL, lastnika potujoCegačis' nik na drva. Zaradi kurjer:}» : tor na Primskovem v Kranju tilnega servisa Romi. se je pregrela in vžgala lese- : umrle tri osebe, med njimi Operativno komunikacij s- na stena, ob kateri je stal šte- : tudi 23-letni boksar Erduan ki center v Kranju je bil o dilnik oziroma je bil prehod : Braimi iz Kranja, sedem- poáaru na leseni brunarici dimne tuljave skozi steno. : kratni državni prvak in ud^ na Bregu pri Žirovnici ob- Ogenj se je nato razširil po f leženec sredozemskih iger veščen ob 22.40. na inter- steni na druge dele objekta, : leta 2005 v Španiji. Policija vencijo pa je bilo napotenih zajel pa je tudi sobo v zgoi- ; poroča, da je do nesreče pri- sederrmajst poklicnih gasil- njem nadstropju, v kateri je r šlo zaradi izsiljevanja pred- cev z Jesenic ter prosto- Jakopič tedaj po vsej veriet- : nos ti 79-letnega voznika fu z motornim kolesom pri- ku. Voznik avtomobila in oba boksarjev v Sloveniji. N je- voljnih gasilcev iz Smokuča nosti spal. Po prvih i^otovit- : osebnega avtomobila iz Kra- peljal 21-letni Kranjčan, ki mladeniča na motorju so govo ime se je lani znašlo in Zabreznice. Ti so v zgor- vah ie umrl zaiadi zadušitve i nja ter zaradi neprilagojene mu kljub zaviianiu v dolžini umrli na kraju nesreče, 69- tudi na straneh čme kroni- njem prostoru gorečega ob- z ogljikovim monoksidom, : hitrosti in neizkušenosti 21- več kot petdeset metrov ni letno sopotnico v avtomobilu ke, saj so ga na kranjskem Erduar Silovito trčenje Je bilo v torek usodno za tri Kranjčane jekta na tleh našli moškega utrpel pa je tudi opekline. V i letnega motorista iz Kranja. uspelo ustaviti 6oo-kubične pa so zaradi hudih ran odpe- sodišču zaradi ropa obsodi- in ga takoj odnesli na varno. požáiu ie nastalo za deset ll-Čeprav so bili na kraju tudi soČ evrov škode, Deve tin sedemdesetletni Honde RR in je s prednjim Ijalj na urgenco kliničnega li na leto dni zapora pogoj- f Kranjčan je v torek ob 16,30 delom silovito trâl v levi bok centra v Ljubljani. Policisti so • z osebnim avtomobilom po osebnega avtomobila. Po tr- ugotovili, da voznik motor- no. Kot je povedal njegov trener Duško Čavič, so v poljski poti iz smeri ŠenČuria Čenju je osebni avtomobil nega kolesa ni imel ustrezne- kraniskem klubu izgubili pripeljal do regionalne ceste obrnilo za 90 stopinj in je ga vozniškega dovoljenja in najboljšega boksarja, ki se Kranj-Britof, ki jo je prečkal v obstal na robu vozišča, voz- zato premalo izkušenj za je počasi vračal v vrhunsko I smeri Primskovega. Tedaj je nik motornega kolesa in 23-: po regionalni cesti od krožiš- letni sopotnik Braimi pa sta i ča pri Mercatorfu proti Brito- obležala na bližnjem travni- vožnjo motorja. Erduan Braimi je bil eden najbolj nadar enih formo in je bil §e vedno kandidat za olimpijske Igre v Pekingu. Kriminalisti so si pogorišče ogledali včeraj. / fo^^ ^^gku KRi^Nj Odpeljal golfa v sredo je s parkirnega prostora ia Kranju nekdo odpeljal osebni avtomobil Volkswagen Golf Variant, registrske številke LJ F4-24j, kovinsko svetlo sive bar/e in izdelan leta 2000. Lastnik je vredoost ukradenega vozila ocenil za okoli 7.500 evrov. S. Š. : IjUSgANA 4 : Za tragedijo pred Lipo : pet let zapora I : Na okrožnem sodišču v i Ljubljani so včeraj na pet let : zapora obsodili Roberta Za- : vašnika, lastnika diskoteke i Lipa v Spodnjih PirniČah. f Sodni senat ga je spoznal za krivega povzročtve splošne Cregoriičevi ulici v | ^ hudimi posle- METROPOLA nt i-m i ml<* řjínf.ka orl ittía Metropola^ d. o. o., Ljubljana, Vodovodna c<5ta 109, Ljubljana, 01/360-21 «So, 051/30^-862. Kranj • Savska loka, prodamo proizvodno-skladiščne prostore L 1982, v izmeri 785 m2, pritličje, neposreden dostop z vlačilci brez nakladalne rampe, višina stropa 3-3,5 m, električna priklopna moč po potrebi, možnost priklopa na plin, CK. Cena: 600 £UR/m2. dicani, ker so decembra 2005 v gneči pred Lipo pod nogami Številnih obiskovalcev umrla tri mlada dekleta. Kot je bilo pojasnjeno v obrazložitvi sodbe, je lastnik Lipe vedel, da lahko zaradi velikega obiska božične Zi-bavř pridř do tragičnih posledic, a je lahkomiselno mislil, da do takšne nesreče vseeno ne bo prišlo. Tožil- stvo je predlagalo sedem let zapo.'a, a je vseeno zadovoljno 2 izrečeno kaznijo. Obdoiženi je sicer odgovornost za nesrečo želel prevaliti na najeto varnostno službo. S. Š. KOVCI PODLESNIK I WWWJLAKOVEC.SI Tel.: 02/450 38 60 Organizirala prostitudjo? Mati in sin> Marija Studen in Miran Anžič iz Čirč pri Kranju, sta obdolžena kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije. simoj šubic Kranj • Na Okrožnem sodišču v Kranju so včeraj zaradi domnevne trgovine z ljudmi in organizacije prostitucije v nočnem lokalu X0 v Čirčah pri Kranju začeli soditi lastni koma lokala, 5i-letnemu Mi ranu Anžiču in njegovi 74 letni materi Mariji Studen Obdolžena očitana dejanja zaradi katerih Jima grozi do deset let zapora, zavračata. Obtožba, ki jo zastopa okrožna državna tožilka Marija Marinka Jeiaj, obdolžen- Miran Anžič in Marija Studen zanikata ukvarjanje s prostitucijo m trgovino z belim blagom. ; Fou: Tina OoU cema o6ta, da naj bi v drugi obtožnici. Tožilka obdolžen- in navedla, da sta vse pove- polovici leta aoo6 v stano- cema očita Uidi organiziranje dala že v preiskavi. Tedaj je vanjski hiSi v Čirčah nastanila prostitucije, ker da sta od de- Miran Anžič, sicer nekdanji osem deklet iz Moldavije in klet zahtevala, da gostom za polidst, povedal, da se ne Kolumbije, od koder jih je v dodaten zasliižek ponudijo ukvarja s prostitucijo in je Slovenijo pripeljal Miran 2 spolne storitve. Devetega de- celo proti njej. Mati Marija obljubami, da bodo pri njem cembra 2006 sta se tako taj- Studen pa je dejala, da je kot barske plesalke bogato za- na policijska delavca z dvema sinu le občasno pomagala služile. Kasneje naj bi mati dekletoma (z umetniškima pri vodenju lokala, sicer pa in sin od deklet poleg plesa imenoma Shirly in Erita) do- nobenega dekleta niso prisi- zahtevala tudi prostituiranje, govorila za spotae storitve in lili, naj dela pri njih. Tudi pri tem pa naj bi jim Anžii te plačala Studnou (po 15 ti- ona je ukvarjanje s prostitu- cijo zanikala. Zagovornika Anton Šubic in Dušan Csî- grozil, da bo v nasprotnem soč tolarjev na uro). Na potí primeru obvestil policijo, ki do njuiuh sob nad lokalom so jih bo izgnala nazaj domov. jih nato listavili drugi polid- poe obtožnico ocenjujeta kot Omejevala naj bi jim tudi svo- sti, ki so lastnika bkala tedaj pavšalno in nekritično. "Ob- bodo gibanja, Kolumbi j kam tudi piidižalL Iz piipora so ju tožba je us Iva r jena na silo in pa sta menda vzela potoe li- dva tedna kasneje izpustili, ne upošteva izjav donmev- ste. 2« opravljeno delo naj bi tako da se branita s prostosti. nih oškodovank, ki so raz* jim Anžič ne izplačeval ob- Obdolžena se na glavni bremenilne za obtoženca," ljubljenega zaslužka, piše v obravnavi nista zagovarjala je navedel Šubic. 39 Priloga Gorenjskega glasa urednik: Miha.NagliČ@)sioi.net Je v Slovencih še kaj protestantskega? Je. Protestant je pravzaprav vsak, ki si prizadeva za poglobitev svoje vere in za kultiviranje slovenskega knjižnega jezika. Prav to dvoje je namreč počel Trubar, slovenski knjižni oče. V letu, ko obhajamo Trubarjevih 500 let, smo se hoteli "trubarjevanju" po svoje pridružiti tudi pri Gorenjskem glasu, s 94. Glasovo prejo. eva beseda Miha Naguč stvo, ki se prijazno in lepo -se pravi v jeziku, ki ga veru- proti evropskemu jugu ozi- kakšna bi bila podoba slo-.......................... vede do vseh tujcev in do joči razume. Zato je bilo za roma proti volui^aijem v Va- venskih dežel, Če bi v njih rimož Trubar, "oče vsakogar. " je zapisal Trubar slovenske protestante tako tikanu in Italiji, ki so name- zmagal Trubarjev duh. Naj- slovenstva", je imel v eni od svojih knjig, v po- pomembno, da prevedejo ravali še naprej udobno ži- brž precej drugačna. Dru- svoje ljudstvo rad, svetilu kralju MaksimiUja- Sveto pismo in druga bogo- veti na račun dajatev iz vse gačna je tudi sicer, Smo še nagovarjal ga je z 'lubi Slovenci". Če ne bi bilo tako, se ne bi vse nu. Toda preveč in premoč- slovna besedila v slovenšči- Evrope. Eden od dohodkov "dobro, dostojno, zvesto, no je praznoverno, kajti no. To jim je uspelo. Ni pa te vrste so bili odpustki, ki resnicoljubno, pokorno, go- kranjsko in slovensko dobro- jim uspelo pridobiti večine so jih morali verr^ kupo- stoljubno in milo ljudstvo, svoje do^o življenje (dožive- srčno ljudstvo hoče vse svoje ljudstva, za katerega so se vati, da bi si odkupili svoje ki se prijazno in lepo vede ti v tistih časih 78 let je bila zadeve pri Bogu, pri Devici trudili. Načelo, za katerega grehe. Luter je laž odpust- do vseh tujcev in do vsako- visoka starost) trudil za opra- Mariji in pri svetnikih uredi- so se v Augsburškem ver- kov razkrinkal teološko, gar".^ Cela vrsta primerov iz vičenje lega ljudstva pri ti samo s pogostim branjem skem miru leta 1555 dogovo- opravičil je protest tistih, ki starejše in novejše godovi- Bogu 2 vero (soia fide), z in ustanavljanjem maš, s rili katoliški in protestantski jih niso hoteli več plačevati. ne priča, da temu ni zmeraj božjo milostjo (sola gratia) prisostvovanjem pri njih, z knezi, je bilo: Cuius regio, enar, ki so ga dotlej plač tako. V revolucijah 20. sto- in • ne nazadnje - z branjem biljami, z darovanjem, z rož- eius religio; kdor vlada, naj vali Vatikanu in za cerkveno letja (socialni, seksualni, in-Svetega pisma v slovenščini nimi vend, z ognjem, s pri- določa tudi vero. Slovenske razkošje, so raje usmerili v formacijski ...) so mnogi odrekli pokornost in se tako ali drugače "osvobajali". Pri Ce v človeku božjo besedo, tudi božje mi (sola scriptura). Samo (sola) žiganjem sveč, s procesija- dežele so sodile pod habs- podjetništvo. Iz stroge prostem trojim je mogoče dose- mi, z blagoslovljeno vodo, burško kiono, Habsburžani testantske etike se je rodil ázveličanje. Če vdovekuni soljo, palmami, s kajenjem pa so l^lli vseskozi trdni kato- duh kapitalizma (kakor je v tem so nekateri zavrgli tudi resnične vere, posredovane z in kropljenjem, z daljnim ro- liki. V njihovih kronskih de- svojem znamenitem delu dostojnost, resnicoljubnost, manjem in zidanjem novih želah je zmagala protirefor- lepo razložil sociolog Max dobroto in še marsikaj. Kaj . . losti ne bo. Pri tem ne poma- cerkva." Trubar je hotel svo- madja in v dobi baroka, ki je Weber), dežele, v katerih je pa praznovemost, o kateri m resnične vere, ga nobeno zidanje cerkva, jemu ljudstvu dopovedati, da sledila, se je vse tisto prazno- zmagal protestantizem, so piše in jo graja Trubar? Tudi priprošnje pri Devici Mariji je vse to pravzaprav odveč, vemo početje, proti katere- gospodarsko in tehnološko ta je preteklost. Ali pa je privzela nove pojavne obli- Naši predniki pa so še na- ke? Mar ni to, kar izkazuje- prej gradili nove cerkve, ho- mo, ko se v dolgih procesi- Refomiacija ni bila le ver- dili na romanja in "špendva- jah valimo v nakupovalna posredovane z in svetnikih, romanja, kup- oziroma àz vse to ruč ne po- mu je s svojo besedo in deja- prehitele vse druge... - - J Ijeni odpustki, posredništvo maga, čeni včlovekurescdč- nji nastopal Trubar, le še uOZJO besedof klenkov, prejemanje zakra- ne vere, ki je globoko zaupa- okrepilo. mentov m kar le še takega. nje v božjo milost. tudi božje "To je dobro, dostojno, Do zveličanja je mogoče sko gibanje, imela je tudi li" za vse, kar so si omislili središča, ali ko posedamo , - zvesto, resnicoljubno, pokor- priti tudi s sprejemanjem svoje ekonomsko jedro. Bila njihovi dušnj in svetni pa-milOStl ne bOé no, gostoljubno in mllo ljud- božje besede v svojem jeziku je upor evropskega severa stirji. Človek se sprašuje. Pri tem ne pomaga nobeno zidanje cerkva, priprošnje pri Devici Mariji in svetnikih, ro manja, kupljeni odpustki, posredništvo klenkov, prejemanje zakramentov in kar je še . Goste Glasove preje prof. dr. Matjaža Kmecla takega cerenja vas - Poljane Milan Čadež/r«» rm^od pred ekram v gledanju tele-novel in resničnostnih šo- vov, le nova oblika malikova- nja? V primerjavi s tem je iti k maši ali na romanje, dati svoj prispevek za vzdrževanje in obnovo sakralnih objektov vsekakor bolj človeka vredno, kot čaščenje zlatega teleta v novih podobah, materialnih ali elektronskih. Trubarjev namen je bil okrepiti v svojih rojakih moČ vere v božjo milost s posredovanjem izvirne božje besede v slovenskem jeziku. In tako premagati vsakršno praznoverje. V tem hotenju je danes, ko se soočamo z novimi oblikami praznoverja, enako aktualen, kot je bil pred 500 leti. Kdor hoče in more, lahko njegovi temeljni verski pobudi sledi tudi zdaj. Dolžnost nas vseh pa je, da si prizadevamo ohranjati in kultivirati jezik, Id ga je Trubar prvi vzpostavil v njegovi knjižni obliki. V obeh pogledih» verskem in jezikovnem, je torej še vedno aktualen. IO GORENJSKI GLAS petek, 4. spriU 2008 GLASOVA PREJA Snovarna Dr. Matjaž Kmecl in Viktor Žakelj, s katerima se je Miha Naglic o Primožu Trubarju pretekli teden pogovarjal na 94. Glasovi preji, sta nekaj posebnega. Ne vesta le veliko o Trubarju, ampak sta sodelovala tudi na prvi Glasovi preji pred dvajsetimi leti. Trubar bil lože KOSN)ek vod v 94. Gla-sovo prejo z naslovom "Trubarjevih 500 let" v Galeriji Krvina v Gorenji vasi je bil slovesen. Direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Vol^ak )e spomnila, da sta tokratna gosta sodelovala na prvi Glasovi preji 25. marca leta 1988 v hotelu Creina v Kranju, vendar v nekoliko drugačni vlogi. Viktor Žakelj, ki je sedaj predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, jo je vodil, takratni slovenski minister za kuJtu- ro akademik dr. Matjaž Kmecl pa je bil njegov gost-Župan občine Gorenja vas • Poljane Milan Cadež je v pozdravu dejal, da bi morala biti pri Krviiiu, kjer je bilo že dvanajst prej, tudi 100. preja in še katera vmes, čemur je pritrdil tudi Zdravko Krvina. Spomini na prelomne Miha Naglič je v prvem vprašanju spomnil, da so bili Viktor Žakelj in dr. Matjaž Kmecl / Ft>to. r.r, do^i pred dvajsetimi letí drugačni Ê konca. Morala je razpadla zlasti v elitnih skupinah, kakršna so bili tudi duhovniki. Takratni duhovniki niso bili tako izobraženi kot današnji. Naučili so se nekaj latinskega in potem to izkoriščali do konca. Bili so neke vrste avtomatični in vsemogočni zastopniki božje volje na tem svetu. Odpuščali so grehe, povezovali ljudi v zakon in jih pokopavali. V gomjegraj- skem arhivoi so našli izvirne dokumente iz Hrenovega časa. ki pričajo, kako sam škof Hren ni hotel pokopati moža neke uboge ženske, ker mu za to ni mogla dati krave. Kaplani so izpred ol- t^a nazdravljali s Kristusovo krvjo, z vinom, dekletom v cerkvi. Malo man) da se niso dogovarjali za večerne sestanke. Ker ljudje niso imeli več nobene opore in so jim duhovniki s prižnice govorili eno, deUli pA dnigo, so bili zbegani in so se zatekali k raznim romanjem m pro- cesijam. Cvetel je razvrat. Trubar redno uporablja be-J sedo 'kurbarija'. Znano je, da I v Evropi skoraj ni bilo Človeka. ki ne bi bil spolno bolan. Morile so epidemije kuge in kolere, pol Kranjske je leta časi, v katerem so bile Glaso- kontrolne komisije. Grozili kaj. Sam sem bil v nekaterih lo se mi je prav, da ga kot ta- 1521 porušil potres, poleg ve preje nekaj posebnega, so nam po telefonu, vendar o takih dejanjih v prvi osebi, kratnega ministra Z5 kulturo lega pa so po deželi ropali Se Gosta je vprašal, zakaj sta tem nihče od nas ni javno danes pa berem, da sem bil povabim kol prvega na Gla- Turki in jo pretresali kmečki bila prav onadva na prvi pre- govoril. Na sejah smo čakali, daleč zadaj v vrsti. Tudi Gla- sovo prejo i. Vprašal ju je po spominih kdaj bodo vdrli pripadniki sove preje si ne bi lastil več. vojaške varnostne in obveš- kot si jo lahko. Jaz sem talaat řas razvrata vpraša "Od Trubarja na ta čas. Dr. Ma^až Kmecl: 'Takrat čevalne službe in nas zaprli, prijateljeval s takratno odgo- moralnega razpada YiapYt] SyyiO se smo ineU vsi občutek, da se Ko smo januarja leta 1990 vomourednicoPoldkoBoga- dela neke vrste zgodovina, odšli z zveznega partijskega TUZVijali kot vendar nihče ni zanesljivo kongresa, se namenoma nis J lil ^ ** ta) m s cenjenimi novmar]i, s katerimi smo kakšno rekli upori. Ljudje so bili zbegani in negotovi, saj ni bilo stvari, za katero bi se splačalo staviti upanje v prihodnost. Potem se je pojavil protestanti-Miha XagUč je gosta Preje zem, pri r.as s Trubarjem na vprašal, v kakšnem času je čelu, ki je dobesedno začel vedel, kam bodo krenili do- mo takoj vračali v Slovenijo, čez oblast. Nekateri od njih živel in deloval Primož Tru- delati red. Trubar je veliko TčlatiVHO godki. Leta 1986 sem bil iz- ampak naslednje jutro, da ne so danes tukaj. Domislili bar in kje so bili razlogi za govoril proti zidavi tako ime- voljen v reformistični cen- bi dajali videza strahopetno- smo se preje. Imena se je nastanek reformacije. novanih šdfcarskih cerkva, s ynodCÎTia družba komite Zveze komuni- sti. Stiskalo pa nas je, ko smo spomnila Poldka, mene, ki Dr. Matjaž Kmech "Tisti katero so se želeli ljudje od- stov Sk>veni)e, kamor me je se vsi vkrcaB v bto letalo, za sem bil bolj pri peresu in ias je bil slikovit, prav tako kupiti za grehe. Veliko se je in smo kot ^iovabil Milan Kučan, ki je katerega bi lahko zrežirali knjigi, pa so povabili za vodi- pa ^di pokvarjen, naporen govorilo o pojmu greha in sklenil, da bo slovenski voz nesrečo. Ker so bile stvari telja. V življenju sem imel in v marsičem grozljiv do krivde. Po papističnem na- narod na SVčtU zapeljal na pot demokracije, jasne in smo Slovend držali srečo, da sem se od mladih Ker nisem maral nekdanjega skupaj, jimijskavc^na ni bila let naprej gibal med zelo dobili prevod partijskega obdelovanja kul- ^ à % ^ k ^^ tumikov, mi je članstvo smr- več tako grozna. Zato se danes nasmiham enemu od uglednimi ljudmi. Poslušal "V našem dxuStvu Želimo ohianjati duhovna děsem jih, se čudil njihovi ved- diščmo reformacije, zato že izdajamo zbrana dela Biblije, kar velja delo, vendar me je KuČari po- današnjih reformističnih pr- nosti, prebral sem vse, kar so Primoža Trubarja V Ljubljani nameravamo uredi- tolažil, da ne bom komisar, voborcev, ki ie takrat po ero- napisali. Ne vem, pod katero • 1 ._ i • . . v danes za ki bo obdeloval kultumlke, žilnem govoru generala Ad- vlado, ali Šinigojevc ali Zem- ^ ^^^^ ^^ ^^^^^ ^ ^^ ampak človek, ki jih bom žica, da bo pomšU Slovenijo, Ijaričevo. sva se spoznala z USpelo prenesti V kuitumi fond mesta. V njej naj Ic^timacyi' branll pred partijskimi fun- na televiziji svetoval Sloven- dr. Matjažem Kmeclom, bi bili muzej, prostori našega društva in razisko- damentalisti. Takratni cen- cem, naj bežijo na Koroško Ugotovil sem, da je zelo izob- valna enota. Naš cilj je izdajanje srednjeevropske- kulturnega t^-alnl komite je bQ pogosto v in se zavarujejo." ražen gcspod, morda človek, . _ ^ 1 i »i • ji j . Škripcih, Neučakani Slovend Viktor Žakelj: "Danes je ki največ ve o 19. stoletju in o ga protestantskega giasua m uveaoa predmeta o preboja ..." so terjaU od njega hitrejše moderno prirejati in podreja- slovenskih velikih ljudeh, da protestanti ki na eni od slovenskih fekilltet. Tako bi ukrepanje, obenem pa je ti zgodovino. Če hočeš kaj je človek, ki se zna vživeti v Ljubljana pOStaJa Trubarjevo mesto ..." ^Dr, Matjaž ^a^j vedno huje pritiskal Be- veljati, si moraš izmisliti, da psiho tega človeka, v bistvo (Viktor Žakelj) ograd in dnevno pošiljal v si nekoč nekaj velikega nare- njegovega jezika ui razmiš- KmeCl) Ljubljano razne delegadje in dil in že naprej vedel kako in Ijanja. Zbližala sva se in zde- GORENJSKI GLAS petek. 4. aprila 2008 11 GLASOVA PREJA Snovama uku, kot so protestanti ime- preganjanje protestantov in Trubar povezan novali rimskokatoliško Cer- vsega» kar je povezano z nji- z Gorenjsko cerkvi, ki jih je grajal in ker tos Trubai^evo leto, v Evropi se je zavedal, da je lahko le za razliko od nas, kjer so ne- kev. so lahko grehe odpušča- mi. V umetnosti nastopi Miha Naglič je spraševal, tak pravi dušni pastir. Z Bar- kateri dvomili o upravičeno- le duhovniki kot božji za- doba taroka, ki poveličuje ali je imel Trubar tudi kaj z baro Sitar, ki je razmeroma sti tega dejanja, ni bilo no- stopniki s plačilom. Luteran« d so postavili pojem greha tn zmago katolicizma nad protestantizmom. Vendar nobe- Gorenisko. Dr. zgodaj umrla, se je oženii v benega pomisleka. V Nem- Matjaž Kmecl: "Večkrat ]e zrelih letih. Imela sta tri iiji se jim zdi to samoumev- "Z zavrnitvijo predloga Slovenskega protestantskega krivde na povsem drugo ne velike ideje ni mogoče za preko Podkorena in preko otroke. Preseljevanje je bilo no. Župan Tubingena je de- osnovo. Kdor je storil greh» je vedno pomesti pod mizo, Tirolske potoval v Nemčijo naporno. Potovanja so traja- jal, da je Primož Trubar čast o^ovoren samo Bogu. Med tudi z največjimi metlami in je sam to tudi zapisal. Leta la po več mesecev. Potem se njihovega mesta. V Kemp- df^iŠtVa PritTlOŽ njima ni treba nobenega po- ne. Takih poskusov je bilo v so ga med vračanjem iz oženil §e dvakrat: najprej tnu namenijo v vsaki mono- srednika, ki bi spovedoval in zgodovini precej, vendar Nemčije v Ljubljano, kjer je z Anastazijo in imel z njo tri grafiji Primožu Trubarju TVubcir díl bi SC odvezoval grehe ter nalagal niso bili uspešni. Tudi v pri- bil imenovan za superinten- otroke, o tretji pa se kaj dosti vsaj dve strani. Letos bodo v ' pokoro. Vera je oseben od- meru protestantizma ne. Ko- danta, najprej gostili v gostil- ne ve. počastitev 5oo-letnice nje- nos do Boga. Ta razlika v nec 19. stoletja so slovenski ni Cuznar v Pokorenu, nato Viktor Žakelj: "Primož govega rojstva imenovali po ljubljanska opredeljevanju pojma opra- literami zgodovinarji začeli pa so ga spremili še na Blej- Trubar je bil zelo skrben na- njem eno od ulic in vzidali UníVCrZa vičenja med katoliško cerkvi- odkrivati teološke in kultur- $lci grad, kjer ga je sprejela črtovalec in računar. Znal je dve spominski plošči- Tru- jo, ki zagovarja posredništvo ne razsežnosti protestantiz- soproga grofa Turjaškega, z denarjem. Bil je teoretski bar je evropsko priznana \Yï\£.nC)VQJiCl T)Cy med človekom in Bogom, ki ma na Slovenskem. 2éo rad se je oglašal na Go- in teološki um s smislom za osebnost. Je skupna drago- ^^ ne more vsakemu posebej V Nemčiji je po tridesetlet- renjskem. Z njo jebilčustve- praktičnost. Danes bi rekli, cenost slovenstva, Id si je ne PrifTîOZU odpuščati grehov, in evange- ni vojni južni del ostal katoli- no povezan, saj je bila njego- da je bil dober ekonomist, sme nihče lastiti zase. Ivan ličani, ki zagovarjajo nepo- ški, severni del proti Skandi- sreden odnos, se je ohrariUa naviji pa protestantski. Zato doma v Kranju, njen brat pa loval, jevednodobilgmajno, kel, da delamo Primožu do danes. Trubar je pridigal je tudi kultura v različnih de- je bil predikant v Šenčurju, kot so rekli takrat župnijam. Trubarju največjo krivico, trfŤÍÍr zoper praznoverje, na pri- lih Nemčije različna. Na Ba- Tudi Ivan Tavčar je svoje po- Povsod je pustil sled: v ko ga gledamo samo s stališ- ® ^ mer zoper neko deklino, ki varskem so zelo ortodoksni, vesti, v katerih piše tudi o Niirnbergu, v Kemptnu in ča vere in ga eni zato popoi- Dreojioli iZ se je delala sveto, da bi nad V mešanem območju je že protestantih, vedno gradil na Derendingenu. Objokoval noma zavračajo, drugi pa -T 6 Gornjim Gradom sezidali več prijaznosti, severni pro- ustnih virih. V tem je užival je, ko so ga pregnali iz Ljub- sprejemajo. Primož Trubar sloVenStVa cerkev, zoper prodajanje od- testantski del pa je v temelju tudi zato, ker je kot liberalec Ijane in mu vzeli knjižnico, je bil predvsem začetnik slo- pustkov, relikvij, slame in Je- drugačen. Na6n razmišlja- s hvalo protestantov in z gr- ki je bila veliko bogastvo. V venske knjige, ki je nastopil TV H8dot)UStnO •niíí^VAvíh îoclir m r^lrt Mam'. nîa m Hťslfivania líiííHi îe» Hnia ^ir^^^i^-n^ ^ ^^^ifé^A^iU I ínhítari 5ť» 70raHÍT Hv*» v T^^nníní In tllnimi r.ra'jtiirii J r va prva žena Barbara Sitar Kjerkoli na Nemškem le de- Prijatelj je pred sto leti re- Yruboriu SmO ^ Iftval i A HnWl otnaínri V^l Ha H^lamn PrímrtÝi» J ' zuščkovih laslic m celo Man- nja in delovanja ljudi je drug, jine krvi ter starih žebljev, ki racionalen, kulturen. Nem- dim pisanjem o papističnih duhovnikih dražil klerika]ce. Liubljani je zgradal dve hiŠi, v popolni kulturni praznini eno v Derendingenu. Kas- in moral izumiti slovenski ]^ajbólj naj bi bili Kristusovi. Goljufi- ški južni in severni del sta Tudi liberalci so hodiii v cer- neje mu je bilo žal, da je ni jezik, ga normirati, ga uve- ja je cvetela, Ko pa je dovek povsem različna svetova in kev, vendar so bile pri maši gradil v Tubi^enu, ki je bil Ijaviti in uporabiti za prevod katClStrofalna Díl sam odgovoren za svoja deja- eden od razlogov za to je tudi le žene, sami pa so zunaj po- mesto in bi bila njegova hiša Svetega pisma, v katerem so J r nja in svoje grehe, mora ve- v pripadnosti veri. Prote- Utizirali. Znano je, da so bili ^ato več vredna kot v pode- skrajno zahtevne formulaci- nrPlilflEntCLriicL deti. zakai ie erešil in kako stantski del ie estetsko in 11- tam, kjer je bila oblast katoli- želskem Derendingenu. je. " J & J ška, kmetje in meščani evan- Trubarjev oče je bil mlinar Viktor Žakelj; ^Tri Primo- ^ Karodžordžeíňci deti, zakaj je grešil in kako hud je greh. Poznati mofa stan^ki del je estetsko in 11- kôvno^ïist in radonalen v iz- katekizem in osnove božjih ražanju, katoliški pa je načič- geličani. Tak primer je bil na in cerkovnik ter zeJo ljub go- žu Trubarju so pomembne resnic in imeti knjige, iz ka- kan, ves v barvah in rožicah. Loškem pod oblastjo Freisin terih bo lahko bral. To pa Vzhodnjaški je za razliko od gov. Mesto je bilo katoliško, ga ubili upomi kmetje, lah- nekaj vedeti o Trubarju in zmore le, če zna brati in pisa- obeh ves v čmem, poln neke Puštal pa protestantski. Pro- ko sklepamo, da so ga imeli reformaciji. Na Slovenskem ti v svojem jeziku. Zato se je mistike in vznesenosti. To so testantizem je bil razširjen za del gosposke, Primož je pri tem toliko laičnega in Trubar najprej odloČil za ka- trije dvilizadjski temelji Ev- tudi v okolici Radovljice in Trubar je doživel za tiste defektnega. Treba ga je pri- tekizem, ki mu je nato dodal rope. iki so bili za nekaj časa Bleda ter pod Karavankami. visoko starost, še pri mati in se mu opravičiti za še abecednik." potisnjeni pod preprogo. Se- 2ato je protestantizem tudi 60 letih je ustvaril pomemb- vse gorje, ki je bilo povzro- daj se znova pojavljajo, zato na skrivaj vztrajal tako dolgo, no literaturo." spodom Tiuiaškim. Ker so tri stvari. Najprej je treba Vu T^n f/1 i^-íví " I .f • 1 .<11 I • i » T- ^ ■ ■ rfp xxvff iAC/¥lOtTV .«• OU Tihilt linnmi ifmť»ti0 lan. ní»lfai vp»n<*ti a Tniharin in J (Viktor Žakelj) Protestantizem na Nemškem je prihodnost Evrope v sožit- prekmurski protestantizem ju med njimi." Dr. Matjaž Kmecl: "Eku pa je svoja zgodba." Mlho Naguča je zanimalo kožo Sprejemanje Primoža Tru- menizem )e tu pomembna Tmbarjevo zasebno življenje bana na Slovenskem in v zadeva, vendar ga nihče ne in njegovo premoženjsko čeno njemu in protestantom. S Trubarjevo popotnico smo del Evrope. Obletnica njegovega rojstva naj bo praznik slovenske kulture Kaj pomeni danes Trubar- in jezika. Primož Trubar Trubar nam leze pod nemških deželah je bilo raz- jemlje posebej resno. Vse te stanje, saj izdajanje knjig ni i^va dediščina, je bilo sklep- nam počasi leze pod kožo. lično. Zakaj, je zanimalo vere, za katere je vrhovni go- bilo poceni. Miho Nagliča. spod eden in isti, bi se lahko Dr. Matjaž Kmecl: Trubar no vprašanje Mihe Nagliča. Počasi prihaja v našo zavest Dr. Matjaž Kmecl: "Ko in to potrjujejo številni pozi- Viktor Žakelj: "Po letu v združeni Evropi srečevale je bil zelo moralen mož, ker smo slovenskemu odboru tivni odzivi občin, posamez- 1630 se je začelo intenzivno na zelo smiseln način." ni hotel biti tak kot ljudje v Unesca predlagali, naj bo le- nikov in organizacij. Lojze Gostiš a (desno) je izročil Viktorju Žaklju karikaturo Primoža Trubarja, ki jo je narisal Zdravko Krvi na, ki je doslej gostil v svoji galeriji že dvanajst akademski slikar in karikaturist Bine Rogelj. / ^^ T'^* Glasovih prejr Marija VolČiak in Smiljana Slavec. / ^^íq rma dcu 12 GORENJSKI GLAS petek, 4. aprila 200S STOLETNICA Snovanja Pred sto leti, 29. aprila 1908, seje na Srednji Dobravi pri Kropi rodil Janko Balantič - Resman, pozabljeni, a sponnina vredni filmski samorastnik. O njem piše prof. Stanko Šimenc, filmski publicist in kritik, tudi nekdanji sodelavec Snovanj. Filmski samorastnik Dobrave Stanko Šimenc Balantičevi filmi so pomembni kot vir za krajev- Kdo je pravzaprav Janko Balantíé in zaltaj je e bi Janka Balanti- vreden zgodovinskega Ča iskali v slovenskih poučnih slovar) ill, bi ostali spomina > Janko Balantič, sin posest- praznih rok; tudi nika na Srednji Dobravi pri Enciklopedija Slo- Kropi, po domače Pri Res- nn in vt/irn/inn ® ^ manovih, se je rodil 29. apri- rw vn ru^ruurH^ so vsaj sliSalizanj, pa ga celo la 1908. V šolskem letu zamenjujejo s pesnikom 1919/1920 je končal tri raz- Frar.cetom Balantičem-Tcda rede mešane Ijudsh šole na Zgodovino, kot /ini^liyyipyit n p^^ ^ vodijo v naš zgodo- Dobravi, jeseni 1920 pa se je UUKUrncni^ u spomin, so včasih ne- vpisa! v četrti razred deike rlnandkih in ^^^vadno dolga in vijugasta, a ljudske šole v Kranju, vendar UU^UUKUt' Ul tudi povezana 2 naključji. Če pouka ni obiskoval, ker je n<:phah ti um ^^ ^^ Balantiča nebi zbolel Četrti razred te šole je u:>cuun, Kl'Jirn pojavilo med avtoqi filmske- končal v šolskem letu Rimska podoba g^ dokumentarca 192^1922. Ob izstopu 28. J r pordravlja (^svohnaitelje. po- )um)a 1922 je bil celo vpisan daic novo 9. in lo. maja 1945. v Zlato knjigo mladih junakov J ' skupa) s tedaj znanimi slo- brezalkoholne družbe. Najbrž vi^JJJllyiťí ^^ïïsl^nii dokumentaristi zaradi bolehnosti se je Balan- VlZ.iiUinU ^QXQ^t^fj^ Badjuro, Maija- tič Seîe čez tri leta (1925) vpi- )anko Balantič (fbtoUka Gorenjskega muzeja Kranj) razsežnost Foersterem in Rudijem sal v dveletno Državno kme- ť Gmoto, bi najbrž ta filmski tijskc šolo na Grmu v Novem lovne obleke tudi obleko "za druge za snaženje obutala". ka. Aparate in filme je kupo- zagnanec za vedno ostal v ne- mesru, ki so jo obiskovali nošnjo ob nedeljah" in "en Šolo je Balantič končal leta val v trgovini drogerista Be- razpoznavnem ozadju slo- predvsem kmečki sinovi iz siv klobuk z zelenim tia- 1927, ko jo je vodil inženir nona Gregoriča v Ljubljani, venskega filma. Tudi doku- vse Slovenije. Med šolanjem kom' ter "vsaj" troje spodnje Ciril po drugi svetovni ki je imel v zalogi najmoder- mer.tami film(č)ki, najdaljši je bil t i. "notranji učenec", hlače, štiri srajce, dve navad- vojniznani profesor oa agro- oejše fotoaparate, kinokame- traja komaj dobro minuto, ki saj jc bival v šolskem interna- ni zavratni mti, četvero noga- nomski fakulteti v Ljubljani. re, fotografske plošče, filme, jih je Balantič posnel tik pred tu. Iz zbornika Sto let KmeHj- vic ali onuče, šest robcev, H Vse kaže, da sta Balantiča fotopapir, kemikalije za razvi- drufio svetovno vojno, leta ske šole Grm (iSSC-i^SC) pa brisače in dvoje močne čev- bolj kot deio na kmetiji pri- janje filmov in "fotoliteratu- 1940 m 1941 -^'sa) enega najbrž tudi v sodelovanju z Bad- je razvidno, da je bil že vpis v Ije; zraven tega §e, tako piše v Šolo gmotno zahteven za hišnem redu, nož, vilice, žli- jurovim Sava filmom - bi starše, saj je moral vsak uče- co in kozarec, dva glavnika tegnili fotografska ir^ filmska tehnika • fotografski aparati, snemalne kamere in kino- ro". Med letoma 1932 in 1935 je celo izdajal revijo Fotoamater, "mesečnik za foto in kino tako potonili v večni pozabi. nec prinesti s seboj poleg de- ter "eno ščet za obleko in Ti projektorji • a tudi radiotehni- umetnost", in prirejal izlete Elektronski opomnik RAČUNALNIK IN lAZ Robértcustin Včasih sm o si vst naše elektronsk i mi opom niki. Gre h oče nekdo sk I ica I i sestanek, dan cli dva p rg, pol ure prej, do ma îo titi. Stvar je pra k tič- opravke in obveznosti zapiso- za programe, ki namesto nas mora v svojem opomniku na- kakor smo si pat to nastavili na, zna biti pa tudi zelo obrc- vali na listke ali v koledar, razporaajo naš čas. No nas je vesti le datum, uro in kraj sre- sami. Alarm nam lahko na menjujoča. Zapis nas je ves čas oporni- le, da določen dogodek vpiše- čanjc. Nato našteje le vabl'e- sredino zaslona zapiše obve- Ohvladovanje našega časa njal da moramo nekaj posto' mo vanj. Pri tem se samodej- ne udeležence, z njihovimi stilo in opozorilo o dogodku, in dela je postalo že prava riti. Ko smo zadevo opravili, no preveri naša razpoložlji- elektronskimi naslovi. Vablje- lahko nam pošlje elektron- znanost. Vsega je toliko, da je listek romal v koS. Kojc pti- vosi in če je termin Že zase- nim se takoj po elektronski sko pošto, lahko pa nam celo takšna vlckl/vn:>ku pomugala Šlo novo leto, je bilo potrebno den, nam opomnik sam po- pošti razpošlje vabilo, ki se ob pošlje SMS sporočilo na na? pridejo še kako prav. Pri tem prepisati ves koledar, z vsemi nudi nadomestni termin, njihovi potrditvi razpoložlji- prenosni telefon. moramo biti samo dosledni. pomembnimi datumi, oblet* nicami, rojstnimi dnevi. In Tako se ne more zgoditi, da bi morali biti na dveh koncih vosti tudi samodejno vpiše v A s tem funkcija opomnika da Česa ne izpustimo oziroma njihov opomnik. Če nekdo Še ni končana. Zelo priročno v opomnik ne zapišemo, saj tako vsako leto podobno. Pri hkrati. Prav tako opomnik nima časa. pač vabila ne je tudi vodenje našega dela in brati naših mtsři pač še ne prepisovanju smo hitro 'caj tudi vodi evidenco rojstnih sprejme in predlaga se nov spresledali. Podobno je bilo dni in obletnic. Te moramo termm. Ta se razpošlje vsem naših aktivnosti. An^eŠko bi temu rekli "To Do List" oziro- zmore. Jaz si vse svoje aktivnosti takoj vpisujem v mej pn vseh íisíkíři, ki so rm opo- vpisati le prvič, nato pa nas vabljenim in zadeva se pono- ma Seznam dela, ki ga mora- elektronski opomnik, kar ne-minjali na naèe obveznosti, opomnik sam wako leto opo- vi. Vse spremembe se sproti mo še opraviti. Ko dobimo do- kaj aktivnosti pa si pišem še saj smo ga lahko spregledali al i se je celo kje izgubil. Pa je zarja nanje. Elektronski opomniki so beležijo v naš opomnik in ko ločeno nalogo, jo preprosto na listke. Včasih je tako hitreje zadeva potrjena s strani vnesemo v opomnik. FH tem je, pa Še bolj zanesljivo, ker vseeno nekako Šlo, včasih smo zelo priro6ti. Večino vabil na vseh povabljencev, se v opom- definiramo tudi rok za izved- imam listek ves čas pred sebcj. kaj pozabili, pa ni bilo hude* dogodke, sestanke in srečanja nik zabeleži končni termin bo m predviden Čas za reali- Nezamenljiv pa je tudi uži-ga. Danes pa je obveznosti pride do nas po elektronski sestanka. Zadeva se praktično zadjo naloge. Opomnik nam tek. ki ga âovek začuti, ko li- ogromno, termini so natrpani poŠti Ko prejmemo tako vabi- uskladi sama od sebe. sam sestavlja seznam našega stek, po opravljenem delu, m datumov, ki sijih moramo lo,je dovolj le klik, da se ta ta- Vodenje našegfi ča sa si lah- dela, pri tem pa krit ične a k - vrže v ko^. l^ai Čas je drago- zapomniti,je preveč. Tako z koj zabeleži v opomniku. Ker ko še bolj olajšamo. Pn vseli řívnosřf, ki morajo biti na vr- cen in vedno gaje premalo. listki ne pridemo veČ daleč. se velikokrat sesianki sklicuje- Pri organizi''anju svojega jo preko opomnikov, je zade- ypibunih dogodkih jc mogoče nastaviti alarm. Ta nas lahko iti tukvj, oburvu rdeCe. Tuko zuto û kar najbolj olajšajmo časa si lahko pomagamo z va še dosti bolj enostavna. Ko o naših obveznostih obveŠSa ves Čas vemo. kaj moramo delati in Česa se moramo nemu- naš vsakdan in hitenje skozi čas. GORENJSKI GLAS petek, 4. apriJa 2008 STOLETNICA Snovam z vlakom ali avtobusom za ne Pri Valentinovih» in z njo amaterske fotografe in filmske snemalce. Med letoma se je leta 1942 v Ljubljani tudi poročil. Za skromiio 1930 in 1932 srečamo Balan- preživljanje so Balantiču po-tiča kot kinooperaterja v bliž- magali znanci in prijatelji iz- nji Radovljici: neme filme je pred vojnih let npr. fotograf prikazoval v znani gostilni Pogačnik, delal pa je tudi v Kunstelj, v prostoru za prire- Gr^oričevi fotografski tem» ditve iji veselice. Radovljiàui nid; nedavno tega pa mi je Marjan Čeme, poznejši Ba- povedal Rudi Omota (roj. lantičev prijatelj, je povedal, 1910!), mojster filmskega da je Balantič tedaj "vrtel" zvoka, da je Balantič prodajal za Gregoriča fotoaparate in fotomaterial. Pri povojni oblasti Balantič tudi prva slovenska dolgome- tiažna filma V kraljestvu zlatoroga in Triglavske strmine. Balantič pa je imel tudi ne- tú bil dobro zapisan, najbrž kakšen potujoč kino, s kate- tudi zato, ker je bil politično rim je potoval po Gorenjski, neopredeljen. Nadaljeval je z Marica Globočnik, roj. Jakelj, zbiranjem in preprodajo sta- ki si je letos naložiJa deveti rejših fotografskih aparatov križ - dolgoletna amaterska in kamer, tudi filmov, saj se igralka v Kranjski Gori, širši jih v prvih povojnih letih Fotogram iz filma Planica 1941 (Slovenski filmski arhiv pri ARS, Zbirka fjimov 1086) javnosti bolj znana kot Pehta sploh ni dalo kupiti v trgovi- z Vitranca in pripovedovalka ni. Oblast je to njegovo dejav- 1940), Tombola v Kranju (46 membnikotvir za krajevno in nosti, saj ga nihče ni več pri- Kekčevih zgodb - ima v spo- nost ocenila kot nedovoljeno sek,8.9.i940),íCr3íprvé^jó- narodno zgodovino, kot doku- tegnil med ustvarjalce "dvo- minu, da je Balantič pred trgovanje. Leta 1949 ga je ob- draînega letala G. okt. ig^o v ment o dc^odkih in osebah, o me umetnosti" avmojske Ju- daigo svetovno vojno prika- sodila na zaporno kazen, po- Kranju (49 sek) in Planica katerih je poročalo tedanje ča- goslavije, čeprav je hudo pri- zoval v bbrovškem Ljudskem vrhu tega pa za stransko ka- lo^j (1 min in 25 sek, 2. 3. sopisje (tudi Gorenjec, ki je iz- manjkovalo filmarjev. domu skioptične slike in zen zaplenila še celotno nje- 1941). Te filme lahko le pogoj- haiaJ v Kranju), vendar jim Po vojni je Balantič poleg neme filme, tí jih je spremljal na harmoniki domačin Franc Sajbic. govo premoženje v rojstni vasi. Šele z obnovo kazenske- no uvrstimo med informativ- filmska podoba daje novo, vi- fotografij posnel več družin- ne (tumalistične) dokumen- zualiio razsežnost. skih filmov, ki pa javnosti ga postopka v samostojni tarče, kakršne vidimo danes v Balantiča je strokovna jav- niso znani. Žal je izgubljen Socialno in politično zelo Slovemji je sodišče razveija- dnevnih televizijskih poroči- nost opazila kot soavtorja ko- (po izjavi hčerke Janke) nje- pisane dobravske vasi so že v vilo prejšnjo sodbo in tako je lih, saj imajo bolj značaj film- lektivne filmske reportaže gov barvili film, posnet ob začetku okupacije plačale vi- bila Balantiču po več kot 40 skega gradiva (skoraj) brez Ljubljana pozdravlja osvobodi- odkritju Savinškovega spo- sok davek: nemšld okupator letih popravijena materialna montažnih intervencij. Kadri tdje. posnete 9. in 10. maja menika Ivanu Tavčarju 13. je izselil številne družine, ve- krivica. Toda Balantič ni več so večinoma statični {nepre- 1945. Film je montažno ure- oktobra 1957 na Visokem. Ta liko vaščanov so odvedli v dolgo užival vrnjenega pre- mićni) in brez označenega dil Marjan Foerster, vendar dogodek je posnel tudi Viba zloglasne gestapovske zapo- moženja: 4. oktobra 1993 je prehoda (ostri rez), nekaj je ni znano, kaj in koliko so po- fUm in ga uvrstil v Novi ob- rt v Begunje, sledile so likvi- v Radovljici umrl. dacije na okupatorski in par- panoramskili, vsi pa so po- sneli posamezni snemalci, zomik slovenskih filmskih de- Tik pred drugo svetovno sneti v višini običajnega po- tako da ne vemo, kolikšen je lavcev 6 (1957). tizanski strani, nekaj prebi- vojno se je Balantič odločil za gleda (normalni ali horizon- Balantičev delež. Dva tedna Mogoče bo la zapis o Jan- valcev teh vasi pa je zaradi strahu pred repres ali jami pobegnilo na italijansko zased- filmsko snemanje. S milimetrsko kamero je posnel §tiri dokumentarne čmo- talni snemabii kot). Le v filmu Tombola v Kranju je uporab- po2úe)e, 20. maja 1945, je Balantič sodeloval z Me to- ku Balantiču in njegovem delu vsaj nekoliko obogatil Ijen zgornji zorni kot (ptičja dom Badjuro in Rudijem slovenski filmski spomin, da beno ozemlje, v t. i. Ljubljan- bele filme, in sicer o dogod- perspektiva) - pogled na Glav- Omoto pri snemanju doku- bomo nekoč, ko bomo zmo- sko pokrajino, največ v Ljub- kih, o katerih je poročalo tçda- ni trg v Kranju z zvonika žup- mentarca Filmske novice 2 gli ovrednotiti pot našega fil- Ijano. Med njimi je bil tudi nje časopisje, tudi Gorenjec: nijske cerkve, v filmu Planica (predhodnice filmskih ob- ma, spoznali, da je tudi sa- Baiantič in njegovo dekle Otvoritev železniške postaje 1941 pa spodnji zorni kot (žab- zomikov), potem pa je nepo- morastniška pot vredna Balantičaje strokovna javnost opazila kot soavtojja kolektivne Jilmske reportaže Ljubljana pozdravlja osvoboditelje, posnete 9. in 10. maja 1945. Antonija z Dobrave, iz gostil- OtoČe-Brezje (i min, lo. o. perspektiva). Filmi so po- jasnjeno odšel iz filmske jav- upoštevanja. Trubarjevo ljudstvo 130 IZ STARIH ČASOV Miha NaguČ Trubar je imel svoje ljudstvo rad, nagovarjal ga je z "Lubi Slovenci". Poznal je tako njegove kreposti kot slabosti. Vsega tega ni najbrž nikjer popisal lepše kot v nemSkem Posvetilu kralju Maksimiljanu, objavljenem na začetku Prvega dela novoga testamenta v glagolici (leía 156Ž, v knjigi, Id je bila namenjena Hrvatom). V po- Pečatni znak svetilu opiše kralju posebno- Primoža Trubarja sti južnoslovanskih narodov znajo dobro nemško, a in kropljenjem, z daljnim pa da pojde na daljno roma- mnogi latinsko in laško, romanjem in zidanjem no- nje. Zato romajo prečesto v Tudi mnogi meščani, du- vih cerkva. S tem hoče odvr- Rim, Loreto in v Oetting na hovni in menihi govore niti vse nesreče, vse božje Bavarsko preko Sankt Wolf- nemški. Preprosti neuki Člo- kazni, razne bolezni, dragi- ganga, a redno vsakih se- vek pa govori vseskozi samo nje, vojske in nevihte, od- dem let v Aachen ob spod- slovenski jezik. To je dobro, gnati hudiča iz oblakov, s njem Renu. Sezidali so in še dostojno, zvesto, resnico- polja, z dvorišča, od živine, zidajo poleg svojih župnih ijubno, pokorno, gostoljub- iz hiše in od postelje in tako cerkva skoraj na vseh poses- no in milo ljudstvo, ki se doseči dobro letino, mnogo tvih, hribih in lepih ravni- prijazno in lepo vede dp žita, vina, Živine, mir pred nah, v gozdovih in Šumah vseh tujcev in do vsakogar. Turki in dolgo življenje, velike cerkve, včasih po dve Toda preveč in premočno je Celo rajnim hoče pomagati skupaj, tako da je v mnogih praznovemo, kajti kranjsko iz vic v nebesa, da bi dosegli župnijah sezidanih po 24 in in njihovo ogroženost od Krasu, v grofiji gorižki in is- in slovensko dobrosrčno večnozveličanje. Inčekdov več postranskih cerkva in Turkov. Slovencem nameni trski, se ravnajo v navadah ljudstvo hoče vse svoje zade- hiši zboli, napravi bolnik ali kapel in vsak dan se še gra- odstavek. ki sledi. in veri nekaj po Hrvatih, ne- ve pri Bogu, pri Devici Man- kdo drug namesto njega, n. de. In tolikšno pogansko in " Preprosto ljudstvo sloven- kaj po Lahih. Prebivalci ji in pri svetnikih urediti pr. oČe ali mati, zaobljubo, nepotrebno zidanje uganja- skih dežel, namreč Slovenci Kranjske, Spodnje Štajerske samo s pogostim branjem da hoče prinesti in dati veli- jo samo na prigovarjanje in v marki, ki prebivajo okrog in Koroške sledijo po znača- in ustanavljanjem maš, s ko darilo Devici Mariji ali povelje lahkomiselnih, no» Metlike in Novega mesta, Xr- ju in lastnostih Nemcem, se prisostvovanjem pri njih, z kakemu dn^emu svetniku rih in nepoštenih ljudi, ki škega in tam okrog, imajo nemško oblačijo, le da nosi- biljami, z darovanjem, 2 v tej ali oni cerkvi, bodisi go- jim namreč trdijo in pravijo, skoraj značaj in običaje Hr- jo ženske posebne, dolge rožnimi venci, z ognjem, s vedo, vola, tele, ovco, nekaj da se jim je prikazala v sa- vatov in Srbov, ki so pred tenčice na glavi. Deželna go- prižiganjem sveč, s procesi- funtov voska oziroma ustre- njah, v snu ali sploh ponoči Turld in iz Turčije pribežali sposka, grofi, baroni, vitezi jami, z blagoslovljeno vodo. zajočo vsoto denarja ali naj- Devica Marija aH tudi kak k njim. Tisti, ki bivajo na in plemiči slovenskih dežel soljo, palmami, s kajenjem boljšo bolnikovo obleko ali drug svetnik ali svetnica." r. 14 GORENISKI GLAS petek, 4. aprila zooS USODE Snovanja Sanjala sta o tem, da si bosta nekoč kupila motor, ga spedenala v nulo in 2 njim objadrala svet. v ves y da zemlja okrogla? e že tako, da prijetn trenutki redkokdaj tra jajo dolgo. In tudi pri Milena Míkuvčič skovala načrt o pobegu v zi- deležna doma, tudi učitelji v dajiico, ki so jo imeli njegovi šoli so ob mojem ravnanju starši nekje m Dolenjskem. zmajevali z glavami. Nihče "Najini načrti so se nama me ni razumel, zato sem po-zdeii izjemno zanimivi in Časi zasovražila vsakega, ki Andreji niso. Ko so avanturistični, niti pomislila ni bil na moji strani. Teh pa doma izvedeli, da* se nisva, da bo potrebno tudi je bilo zelo velikoodkrito jim je zlagala zaradi kaj jesti, se kie stuširati, kaj in brez dlake na jeziku raz- i^nle, jp priSlo med star« početi. Po <>tr;?n<;kih ulirah kriva svoje usodne korake ši in njo do prvega resnega sva se izmuznila do glavne Andreja, spopada- StarSi so bili pov- ceste, kjer sva dvignila palec Takrat še ni vedela, da sem upravičeno jezni, da jih in najina pustolovščina se je bodo posledice tistega pobe-)e opetnajstila in se fim laga- zabela. Seveda sva bila na- ga veliko hujse. Nekega jula. Jih vlekla za nos. OČe jo je slednji dan v /seh Časopisih, tra, ko ji )e bilo prvič slabo, je natepel, pri Čemer ji je po ne- iskali so naju s policijo, moj mislila, da se je to zgodilo za-sreči s komolcem izbil pred- oče je dobesedno znorel, ko radi praznega želodca, kajti dekletom. Nió pogledal me strani, nenazadnje sem bila nji zob, kaznovali pa so jo je videl, da sem izginila. Am- ni imela kakšnega posebne- ni, ko sem šla mimo. Misli- noseča zaradi njega ..." tudi tako, da je dobila hišni pak nama to ni bilo mar. V ga teka. A ko je jutranje bru- la sem, da se mi bo zmeša- Mesed, Id so sledili, niso pripor, kar je !»menilo, đa je tisti zidanici sva imela vse, banje postalo običajno, jo je lo od vsesa hudega. Pred biJi priletni. Andrejino sta- j , , , lahko Sla edino v šolo in ni- kar sva potrebovala. Posteljo, zmrazilo. Do kosti. Na no- komaj Štirinajstimi dnevi nje je Šokiralo tudi njene A. koJC JUtrUiyC kamor drugam. nekaj hrane in ljubi mir, da sečnost 5e zdaleč ni bila pri- mi je prisegal večno ljube- staiše. Nenazadnje sta bila , Vendar je vse kazni tega naju ni nihče motil. Cela dva pravljena. Niti si je ni želela, zen, me božal, se crkljal v tudi sama še zelo mlada in uTUhUnjC pOStUlO sveta niso odvrnile od Aleša. dneva sva lahko uživala, am- Pravzaprav je otroka, ki se ji mojem naročju, sedaj me bi še lahko imela lastne otro- ^ ^ , Bolj ko so ji branili, bolj jo je pak potem so naju našli in je ugnezdil v maternici, iz pa noče niti videti. Sploh ke. Obtoževanja so letela z OblCUJHO, vleÛok njemu. Bolj ko so jo najino slovo ni bilo ravno dna srca sovražila. Pa ne le mi ni šlo v račun, da je kaj eneindruge strani. Čas pa je . , tepli, zapirali v sobo, bolj je prijetno. Ko je Aleš zagledal zato, ker se je zaradi njega takega mogoče. Sošolke so tekel in tekel in če bi Andre- JO JC ZyyiVClZllO, v njej rasla odločitev, da bo svoje starše, je v hipu vso slabo počutila, ampak zato, mi potem povedale več ja hotela narediti splav, bi pobegnila in z njim živela krivdo zvalil name, le gledala kei se ji je zdelo, da ji \e zgodb, vsaka je bila boîj morala to storiti nemudoma. Do kosti. srečno in zadovoljno do sem z odprtimi usti, in ni- uničil življenje. grozna. Spoznala sem, da "Jaz pa sem odlašala. Za- Na nosečnost še "konca dni". sem mogla verjeti, da prav Alešu je napisala kratko je imel poleg mene še vsaj radi Aleša. Ker sem upala. To je res storila. Nekoč, ko slillm. Žal se moja silna lju- sporočilce in ga prosila, da dve dekleti, jaz pa, trapa da se bo spametoval in se vr- so v šoii odšli na neko eks- bežen še zmeraj ni sesxda v se med odmorom srečata. zdaleč ni bila kuizijo, in so se domov vrni- prah. Marsikatera bi se že. zmešana, sem verjela, da je nil k meni. Toda on je ravnal "Ko sem prišla v šolo. samo moj. Ampak nisem popolnoma nezrelo. En dan 11 prezgodaj, da bi jo oče že Molče sem prenašala vsa sem ga že na daleč videla, odnehala, prepričana sem je z menoj govoril, naslednji pnpVaVljena, čakal pred Solo, sta z Ale§em maltretiranja, ki sem jih.bila kako se je objemal z nekim bila, da mi mora stati ob dan pa sem bila zanj zrak." Med sosedi SLOVENCI ZA MEIAMI Jože Košn)ek Prihodnji teden se bodo začeli letošnji Koroški kulturni dnevi v Sloveniji. Večina priredite^' bo v Ljubljani, ena pa tudi v Kranju. Priredi- tev Društvo organizira slovensko-av$trijskega prijateljstva, ki ga vodi Peter Ven- cdj iz Kran^ V ponedeljek. 7. aprila, ob 18. uri bodo v Galeriji Družine na Krekovem trgu v Ljubljani odprli likovno razstavo "Iz sedemindvajsetih slikarskih tednov v Svečah", domačini iz Sveč pa bodo poskrbeli tudi za kulturni program. V torek, S. aprila, ob 14. uri bo v Mladi tamburaši iz Loč pri Baškem jezeru pod vodstvom Erike Wrûlich / j&te dvorani Svetovnega sloven- stopila bosta Mešani pevski zbor Podjuna pod vodstvom Anje Kapun in Kvintet Foltej HajUnaji pud v g ds Ivom Martina Kušeja. Zbora delujeta v Pliberku. Pomemben kulturni dogodek med Siovenci v zamejstvu bo danes» 4. aprila, na Trbižu v Ilaliji. Občina Trbiž in Slovensko kulturno središče Planika za Kanalsko dolino prirejata ob pol devetih zvečer v cerkvi sv. Petra in Pavla na Trbižu koncert mešanega komornega zbora Ljubljanski madrigalisti. Med največjimi koroškimi političnimi Strankami, še skega kongresa v Ljubljani ustvarjalci Andrina Mračni- venskem srednjem šolstvu bo. V soboto, 12. aprila, bosta posebej v Haiderjevi BZO na Cankarjevi ulici i posveto- kar, Milena Olip in Štefan na Koroškem, kjer delujejo dve prireditvi sklenili letoš- (Zavezništvo za prihodnost vanje z naslovom "Duhovna Reichmann ter njihov men- štiri srednje šole: Zvezna nje Koroške kulturne dneve. Avstiije), v OVP (AvsUijska kulturna de zlasti na Kita s ko. katerega v tem Planika globalizadje ni pre- - živela. Alpina in Peko sta jo trenutku m in deUta razmeroma uspeš- ^ no, le število zaposlenih se je fHOgOCC zmanjšalo za več kot polovi- , , - - co. Sloipina Alpina je globai- oagovonti: kalco no podjetje. Sedet in matično tovarno ima v Zireh. pro- nagovoriti vsaj dajna podjetja po vsem sve- ^^ vodstvom judite Oblak iz Alpine so st učenci 8.c sami izdelali copate. tu, tovarne pa še v Bosni, Ro- Kokalj, vodja tega projekta. Njegov vrhunec je bil minulo soboto in nedeljo, 29. in 30. marca 2008. V soboto ob 11. uri so v telovadnici Šole priredili lepo in nadvse zanimivo predstavo, z besedo in pesmijo po razorili celo mnoštvo čevljarskih utrinkov. Na hodniku šoie so postavili razstavo. Tisti, ki smo jih prišli pogledat, smo odšli navdušeni. Čevljarstvo je bilo nekoč predvsem delo, možnost za- sltižka. Z leti pa je nastala tudi posebtia čevljarska kultura, pomemben del krajevnega izrodla, najbolj razpoznaven del žirovske kulturne dediščine. To je treba varovati ne glede na to, kaj se bo s čevljarstvom dogajalo v prihodnje. AJpina bo že našla možnosti za razvoj tudi v novih gospodarskih razmerah koga od mladih, muniji in na Kitajskem. bo šlo tako naprej, se lahko Osnovne šole Žiri, ki jo vodi stva v Žireh, način izdelave in žirovska čevljarska tradid- 9 ^ ^ ^ ^ ^ A^A * A ^ A ^ A « . ^ ^ ^ ■ A « ^ __A ^ __ ^ ^ ^ ^ « ^ ^ ^ , Čevljarstvo je bilo v 20. zgodi, da čez dobrih deset let ravnatelj Marijan Zakelj. Po- obutve nekoč in danes, po- dil ul se izučil stoletju osrednja dejavnost ne bo v Žiieh iiikogar, ki bi ve^dli su se z Alpijio, si ygle- goje dela in življenje delav- ja še m zamrla. Vprašanje, lia kdleiega v teci j Uenutku na Žirovskem. Alpina je za- še znal narediti čevelj. Obrt- dali proizvodnjo, obiskali so cev - čevljarjev, način šola- ni mogoče odgovoriti, pa jei poslovala već kot polovico delovno aktivnih Žirovcev. nika že zdaj ni nobenega. jih upokojeni In še aktivni nja itd. Lotili so se tudi upo- kako nagovoriti vsaj koga od Čevljarstvo torej odhaja, čevljarji in jim nazorno raz- rabe preprostih metod pro- mladih, da bi se izučil za čev- za Čevljarskega mojstra in tudi Zdaj je veČina teh v pokoju, spomin nanj ostaja, še več: ložili svoje delo. "Z različni- učevanja, pisnega in likov- Ijarskega mojstra in tudi v , Med tistimi, ki še delajo v to- priča smo nekakšii nostal- mi oblikami in metodami nega ustvarjanja, zbiranja 21. stoletju opravljal to staro- V 21. stoletju vami, je pravih čevljarjev le giji po zlatih časih te dejav- dela pri rednem pouku, na čevljev in čevljarskih pripo- davno obit? Kdove, mogoče še ^ vioiec. Ko rečeni "p^^" nosti. Še posebej pa je treba razrednili urah, v interesiiih močkov, izdelovanja različ- pa se bo za to delo c«rel ka- Opravljal to vih ", misHm na tiste, ki še pozdra%iti projekt, katerega dejavnostih in z raziskoval- nih obuval itd." Tako je teri od učencev, ki so sodelo- - znajo samostojno izdelati če- so ga v tem šolskem letu iz» nim delom so učenci spo- publikaciji, ki jo je šola izda- vali v šolskem čevljarskem starodavno obrti velj od začetka dokonča. Če vedli učitelji ir. učenci znavali zgodovino Čevljar- la, zapisala učiteljica Minka projektu? Opraviala ni SEDMICA Marifta Smolnikak Preteklo soboto so na poko- rami kritik, prevajalec in poli- komunistične pohoie, javno zvezi, posmrtni ostanki Črto- (skrivni) simpatizerji nekda- pališču v Naklem simbolno tik, od leta 1948 Član KomU' pokopali štiri od rušUtih žrtev nistične partije Jugoslavije, od distancira in jih iz svojih vrst zaradi sramote za ijedno iz- medvojnega (in po vojnega ) leta 2949 pa redn i Čí a n Slo- h riš^. Ka r se mene i n m ojih pra vde (2^41), Strah i njcev komunističnega divjanja: jer- venske akademije znanosti in vrednot tiče, ne najdem teht- Petra Praprotmka in Petra milja Nagodeta, slovenskega nje politične avantgarde, politika in ustanovitelja Stare Zdaj. kajpada, preoblečeni v plašč demokracije in pravne države. neja Kiso vca, J a neza Uran i - umetnost i, zapiše: "Kom uni- nega op ravičila niti za umor ča, Franca Kuhana, Toneta stična partija je upravičena iz strasti niti za (nenaklepni) Stegna rja in neštetih drugih nedolžnih žrtev komunistične Zaradi istega vzroka smo Še vedno brez konsistentne in ce- Rehhergerja. Šiiriinšestdeset zaradi svoje avantgardistične umor vinjenega voznika, se avantgfzrde. pa so Še vedno za- lovite ocene Škode, ki jo je v le t je mo ralo m I li i, da so Junkdje izvaja ti 05tr0 dikta t u- p ravi povz ročitelja p ro met ne k opa «i ncz nano kje. Jn kdo SI o ven iji povzroči la d ruga zi^erinsko umorjene žrtve iz ro, kajti njeni ostri prijemi, s nesreče s smrtnim izidom za- ve, zakaj je tako? Verjamem, svetovna vojna, in brez za- Strahinja našle svoj mir in katerimi oži osebno svobodo radi alkohola, kaj Šsle, da bi daje tako kratko malo zato. htevkov za povračilo vojne pokop v posvečeni zemlji, in veljavo njej nasprotnih bila pripravljena razumeti ali ker imajo triiniestdesei let po škode, naslovljenih na nem- svojci pa dočakali pravico do vrednosii, na koncu koncev le celo upravičiti pokol lastnega koncu druge svetovne vojne in ško, italijansko m madžarsko dostojnega spomina. Dve od koristijo brambi in razvoju naroda, da ne rečem genocida komunistične revolucije ter državo. Zaradi istega vzroka šestih strahinjskih žrtev, pobi- napredka. " Moj komentar: nad lastnim narodom zaradi osemnajst let po padcu reži- so brez pravične odškodnine t ih pod StoržiČe m • Peter Pro- ubogi na rod. ki mu usodo i n ideologije. V imen u Partije ali ma, ki se je vzpenjal in k repil tudi vsi, ki so bili med drugo protnik in Peter Stegnar - na prihodnost krojijo intelektuál- Boga, je Čisto vseeno; umor je na kosteh in krvi lastnega na- svetovno vojno rwsilno mobili' to posmrtno človekovo pravico ci ranga Josipa Vidmarja, umor. še Čakata, saj njunih posmri- Najmanj, kar je loáčno priča- Piše se april ic pritiske in je ena redkih, ki danes uspešno posluje. štefan žargi ŽIri • "Pred 60 leti so žirovski kmetje posadili zadružno drevo. V naših krajih nove vrste dreves zaradi skromne prsti težko poženejo korenine, ko pa jih, so te globok« in močne, drevo se prilagodi, posta« ne odporno in vzdržljivo, tako kot je odporen in vzdržljiv tukajšnji Človek," je zapisal An- ^n Kokdj. predsednik zadiu* ge M Sora, v slavnostnem govoru. O delu zadruge smo se pc^ovajjali z direktorjem AJe-lem Dolencem. Kako je nastala Kmetijsko gozdarska zadruga M Sora? "Za rojstni dan KGZ M Sora velja 18. marec 1948. Aleš Dolôtic Nastala je podobno kot vse njim naporom Zadmžne zveze še veliko problemov, zadružno premoženje vse prevečkrat tudi propada. Čeprav imamo različne dejavnosti, smo trdno odločeni, da bomo temeljne naloge zadruge ohranili in jih natančno izpolnjevali, ohranili varnost naših zadružnikov, ki so zadrugo tudi ustvarjali." Kako je torej z lastništvom in sploh kakšen je vaš status? "Glede na razvoj različnih dejavnosti, smo se odločili, da je statusno M Sors sestavljena iz dveh povezanih pravnih oseb: zadruge in delniške družbe. Tudi iz grenkih izkušenj ob graditvi 3,5 milijona evrov vrednega novega obrata Mizarstva, ko zadruge v tistih Časih, po po- Prištini na Kosovu za proda- kar je omogočiio preživetje pri ministrstvu za gospodar-litični volji, da se združijo jo okovja." kmetje in organizira kmetij- in postopen prodor na nem- stvo kot zadruga nikakor Ski in druge izvozne trge. ska proizvodnja, preskrba z repromateriali in na drugi imenu! Kaj pomeni Črka M v vašem Koliko je danes zaposlenih strani odkup pridelkov, Te- ZadružniŠtvo je bilo vsa v M Sora? nismo mogli kandidirati na razvojna sredstva. Zadruga in delniška družba sta v izključni lasti zadružnikov. daj je bila registrirana kot leta v prejšnjem sistemu pod "Skupaj z hčerinskimi vendar z doslednimi omejit- Kmetijsko nabavno prodajna hudimi in včasih čudnimi podjetji nas je danes 159. od vami višine deležev, da ne zadruga Žiri. V letu 1952 je vplivi ter eksperiment politi- tega dobra tretjina v Mizar- more priti do koncentracije zadruga dobila dovoljenje za ke, kar je nemalokrat povzro- stvu, 15 odstotkov na žagi lastništva, Naši zadružniíci ukvarjanje s trgovinsko de- čalo tudi precejšnje krize. Tu skupaj s sušilnico, preostalo pa so kmetje, ki sodelujejo z javnostjo in maja 1953 Še do« so bili razni pritiski o spre- pa v trgovini (maloprodaja in zadrugo, in delavci, ki želijo voljenje za obrt Žagarstva. Tr- membah dejavnosti, ukinit- veleprodaja skupaj)." govinska dejavnost je dajala vah, združevanju in Zirovd zadrugi poudarek Še vrsto let so v takih razmerah vedno Kako sle poslovali lani? postati člarti in jih Upravni odbor zadruge tudi sprejme. Lahko rečem, da so tudi od- in tudi danes je to še vedno iskali svojo pot za ohranitev "S poslovanjem v letu nosi v dehúški družbi ureje- naša najpomembnejša de- obstoja in samostojnosti, 2007 smo zadovoljni, saj se rii po principih in vrednotah javnost/' Se ukvarjale tudi s prodajo na debelo? Grka M v našem imenu je je promet povečal za 27 od- zadružrúštva, vse je zelo na-posledica zelo dobrega sode- stoikov. Dobiček je sicer ostal tančno določeno v naših ak- Pri trgovinski dejavnosti tih. Na vsak način želimo ohraniti složnost in enotnost. Zadriiga se torej ukvarja z Ko je KGZ M Sora kandidirala za razvojna sredstva za lahko rečem, da prodaja na ^^rat Mizarstva, je iz najvišjih državnih organov drobno ni naša edina dejav- dobila uradno pojasnilo: "Zadruga ni orgaruzacîjska odkuporn, glavni dobiček pa nost, pač pa predstavlja vele- oblika, v kateri bi se vršili razvojni projekti in kreirali ustvarja i2 upravljanja preprodaja še ve^i delež. Zlasti izdelki ter storitve z višjo oziroma visoko dodano rnoženja; delniška družba pa pomembna je prodaja okovja vrednostjo." (V tem letu je bila dodana vrednost na za- Î^^^H^ dobiček s svojo de- za stavbno pohištvo, s katerim oskrbujemo vse najpomembnejše proizvaialce to- poslenega v M Sora večja kot v Gorenju.) javnost)o. Medsebojno si znotraj na različne načine pomagamo, navzven pa na- vrstnega pohištva v Sloveniji, lovanja z Mercatorjem, ki je na približno ravni prejšnjih stopamo enotno." Pri tem ne gre le za velepro- zadrugo Sora svoje čase, ko let. saj smo bili priča velikim dajo, pač pa izvajamo tudi je bil to SOZD, celo vzel pod cenovnim udarom pri surovi- V petek zvečer boste priipra- strokovno svetovanje in uspo- svoje okrilje. Zagotovil je na- nah in repromaterialih." sabljanje, saj je to ozko speci- bavno bazo, nam dal precej aliziran posel, za prodajo teh znanja in hkrati omogočil re- Kaj pa osnovna zadružna vili proslavo 60. obletnice. Kaj pripravljate? "Kot je običaj na obletiu- proizvodov je potrebnega ve- lativno samostojnost." liko znanja. Najmočnejši dobavitelj okovja je Kovinopla- M torej ne pomeni mizar dejavnost ■ odkup pridel- cah, se bomo predvsem s pri- kov, mJeka, mesa in lesa? znanji zahvalili vsem, ki so "Čeprav se s tem pri nas pomembno prispevali k na- stika Lož, ki izdeluje stavbno stva, ki je danes vaša po- ukvarjata le dva delavca, po- Šemu razvoju. Pripravljamo okovje največjega evropskega membna dejavnost? svečamo temu precejšnjo po- tudi izdajo zbornika, v kate- proizvajalca Roto. Našo po- "Ne. Mizarstvo se je zadru« zornost in mislim, da te na- rem bo prikazano delo v zad- nudbo dopolnjuje naša hče- gi Sora priključilo v 80. letih, loge dobro opravljamo. Za- njih desetih letih, saj smo ob rinska družba Norica iz Ra- ko je zašlo v precejšnjo krizo gotovim lahko, da imamo 50, oblemid tak zbornik že dovljice s prodajo kljuk in mu je "grozila" združitev resnično minimalne, najniž- izdali, v njem pa je bila zelo uglednega evropskega proiz- z Jelovico, Bilo je to v Časih je možne marže, posebej na- îepo predstavljena naša 2^0- vajalca Hoppe. Ponujamo krize pri preskrbi z lesom, tančni pa smo tudi pri plafí- dovina. Popravljamo tudi po- tudi avtomatska vrata, proti- tega pa je bilo dovolj v naši lih. Ne glede na to ali smo manjkljivost, da še nikdar ni požarne sisteme in samoza- zadrugi. Druga kriza je na- dobili plačan nadaljnji plas- bila popisana zgodovina ml- piraia firme Geze. Zaradi pri- stopila z razpadom Jugosla- ma, kljub znano slabi sloven- zarstva v Žireh. V želji, da Ugajanja naših standardov vije, saj je mizarstvo zelo ve- ski plačilni disciplini, dosled- poudarimo svoje prepriča- zahtevamEUjezateproizvo- liko delalo na južnih trgih, no, do dneva natančno, spo- de veliko povpraševanj a. Zadruga je ta udarec v pre- štujemo dogovorjene roke iz- nje, da je vsak član zadruge in vsak sodelavec v naši druž- cejšnji meri absorbirala, s plačil, kar kmetje cenijo in je bi pomemben, smo se odlo- Je Norica edina hčerinska svojo finančno močjo vložila pri njih ustvarilo precejšnje čili, da v osrednjem delu firma? sredstva v modernizacijo "Ne. Imamo še firmo v Za- opreme. Mizarstvo se ie spe- zaupanje. Slovensko zadružništvo in zbornika s slikami predstavimo prav vse, tako zadružnike grebu za trženje oken in v cializiralo v izdelavo oken, zadruge imajo kljub precejš- kot zaposlene. KRATXE NOVICE Begunje Odstopila direktorja Skirr^arja in Elana Na ponedeljkovi seji nadzornega sveta Skimarja, krovne družbe begunjskega Elana, ki se je zaključila pozno zvečer, so obravnavali lanske poslovne rezultate in poslovno-fr- nančni načrt za letos. Kakšno izgubo sta ustvarili družbi Elan in Elan Marine, do zaključka revizije uradno Še ni znano, neuradno pa se giblje med sedmimi in osmimi milijoni evrov. Zaradi slabih lanskih rezultatov sta direktor Skimarja Igor Umek in direktor Elana Matjaž Sarabon ponudila odstop in nadzorniki so oba odstopa sprejeli. Za vršilca dolžnosti so imenovali Ivana Sterlekarja, sicer Člana nadzornega sveta. Kot smo že poročali, se je Skimar znašel v precej nezavidljivem položaju, ker izgublja zaupanje bank, saj je SKB banka pred kratkim preklicala 3,7 milijona evrov posojila. Kot je sporočil Gregor Comišček, predsednik nazornega sveta» sta bila v najnovejših pogovorih z bankami in lastniki Izražena njihova podpora in optimizem za dosego nadaljnjih dogovorov glede financiranja družb v skupini Skimar. Š. Ž. LjusgANA Napovedi o inflaciji se niso uresničile Napovedi o tem. da se bo v mesecu marcu začela rast cen umirjati, se niso uresničile. Če je bilo za februarsko rast že zaradi lanske deflacije še pričakovati, da bo povečala med- letno Inflacijo, pa so ob lanskem marčevskem začetku galopa cen vsi pričakovali, da se bo letna inflacija obrnila navzdol. Toliko bolj neprijetno presenečenje je zato i,3-odstot-na rast cen v letošnjem marcu, kt je višja kot v enakem mesecu lani, posledica pa je tudi 6,9'odstotna letna rast cen. Po ugotovitvah Statističnega urada so se marca najbolj podražile obleke in obutev (kar za 9,2 odstotka), izobraževanje (3 odst.), zdravstvene storitve (2,8 odst), stanovanja (^,9 odst.) in stanovanjska oprema (1,7 odst.]. Razveseljivo je dejstvo, da so se začele cene hrane umirjati, celo padati, skrbi pa nezadržna rast cen naftnih derivatov, na inflacijo v bodoče pa vpiivajo nedokončana plačna pogajanja. Š. Ž. HM-liilsiCA pri nn Je tudi to mogoče vïLfBi 1 04 2Í 00 77? wwwlonU 6«n> N ' V PRI NAS OPRAVITE VSE POSTOPKE ZA REGISTRACUO, VSA ZAVAROVANJA VSEH MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL TEHNIČNE PREGLEDE LAHKO OPRAVITE ZA MOTORNA KOLESA. OSEBNA VOZILA, TOV VOZILA DO 3500 KG IN ZA TRAKTORJE. r«knićm reaíi^QOÍ« in zaverovonjo ^ T.7.? f«r04 597 12 odprta od 18^ lob. 6.-12. ur^, •-moih l*sc«®in^r<«fvic^jubl}ano.u lnl«nervic«d.o.o. 1000 Liubljano, Uskoikdvo U, 01 586 33^0, (olon ovlomobilov SUSARU, 01 566 33 50.031 603 100 wwwJnt9r&«vlc«-i jubljana «si > k u p ř n 9 AM 2 s « » t i8 KMETIJSTVO c\'€to .zapJot n i fe si GORENJSKI GLAS petek, 4. aprila 2008 PREOOSgE Na Brdu uplenijo največ damjakov Ko sta blejska in kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije pred nedavnim v Radovljici predstavili osnutek letnega lovsko upravljavskega načrta za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, sts posebej predstavili tudi lovišče s posebnim namenom Brdo pri Kranju, s katerim upravlja javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS. V lovišču, ki obsega 478 hektarjev, so lani odstrelili 75 jelenov damjakov, deset navadnih jelenov in Štiri srnjadi, muflona niso uplenili nobenega, v lovišču pa je prisotna Še nekatera druga divjad, ki pa lahko prehaja preko ograje. Po podatkih štetja v letih 2004 in 2005 bi moralo biti v lovišču 40 navadnih jelenov, lani so jih opazili le 19, zato domnevajo, da je del tropa ušel preko ograje. Letos odstrela jefenjadi ne načrtujejo, izjema so le posamične živali na podpovprečni stopnji telesnega razvoja. Enaks usmeritev velja tudi za srnjad. \^edtem ko so dam-jakr v preteklosti oteževali ali celo onemogočali naravno pomlajevanje gordnega drevja, so se v zadnjih letih rfizmere izboljšale. Letos naj bi jih odstrelili 72. Za popestritev lovišča in lovne ponudbe so v letu 2005/2004 pripeljali na Brdo prve muflone, lani naj bi jih bilo v lovišču devet, letos naj bi odstre- dva, s le ob pogoju, če bodo v lovišče dodali nove. C Z. Kran; Letos četrtino več kontrol kot lani Agencifa za kmetijske trge in razvoj podeželja izvaja ukrepe skupne kmetijske politike Evropske unije po natančno določenih postopkih m merilih, pri tem pa mora zagotevljati zakonito, pravočasno in namensko izplačilo denarja. V postopku dodelitve denarja ima zelo pomembno vlogo tudi $lužba za kontrolo, ki preverja dejansko stanje na kraju samem. Letos bo tovrstnih kontrol 20.250, kar je $.057 ali četrtino več kot lani. Na področju neposrednih plačil bo .600 kontrol, 22 odstotkov več kot lani tn skoraj dvakrat toliko kot v letu 2006. V okviru ukrepov razvoja podeželja in kmetijsidh trgov bo 2.650 kontrol, kar je 45 odstotkov več kot lani in kar Štirikrat več kot predlani. C. Z. DOVjE O biološkem vrtnarjenju In predelavi vrtnin Društvo za biološka dinamično gospodarjenje Ajda Gorenjska vabi v ponedeljek ob 17. uri v sejno dvorano Agrarne skupnosti Dovje (nad trgovino Špajza) na predavanje o biološkem vrtnarjenju ter o naravi in ljudem prijazni predelav vrtnin. Predstavili bodo dela v vrtu, letni koledar opravil in film o biodinamičnem posestvu Sekem v Egiptu. C. Z. f \ ^ -^Hv VEDEZEVA.ME 090 66 27 h90 oiri» KZK» Kmetijstvo, d. o. o. Kranjska cesta 29. 4208 ŠENČUR K sodelovanju vabimo kandidate za prosto delovno mesto: KMETIJSKI STROJNIK • TRAKTORIST (m/l) > 2 detovni mesU Objavljeno delovno mesto obsega sledeča dela in naloge; oranje zemlje s plugi in cbdelava zen^je s kultćvatorji, predsetveniki in knižními branami, setev in sajertie kmetiiskih pridelkov, kemična zaščita posevkcv in nasadom krompirja, proti plevefu, boleznim in škodljivcem, spralo pridelkov žit in krompirja, obraćanje, giBbiJenje trave in sena, ravr^je m traćenje silaže, traiđorski prevozi vseh vrst, pospravljanje In urejanje proizvodnih prostorov In okolice, vodenje evidenc o delu In porabi surovin. redrro vzdrževanje traktofjâ d priključki. Pogoj} in prtć^(ovar)a znanja kandidata: [V. ali V. stopnja izobrazbe kmetijske smeri, delovne l^ušnjd s podn^ć^ poljedelske pfoi2v^n]e, • (zpît kategorije B în P, lasten prevoz. Delovno razmerje borno sklenili za določen čas 6 mesecev s poskusno dobo, z možnostjo zapoatitve za nedoločen čas. Rsne prijave z dokaziii o epoloj^^iu pogojev poâljrte na sedež podjetja v roku 1S dniodob^. Ekološka tržnica nazaj Naklo Ekološka tržnica se iz biotehr^iškega centra v Strahinju seli pred Vita center v Naklem, CvFTO 7apiotnik Naklo • Ekološka tržnica, Id je najprej imela svoje mesto pri Kmetijski zadrugi v Naklem, se je pred dvema letoma preselila na lokacijo biotehniškega centra v Strahinj, zdaj pa se spet seli nazaj v NaJdo, pred Vita center, kjer bo prvič odprla vrata ta torek, 8. aprila. Odprla bo vsak torek od petih do pol sedmih popoldne, v poletnem času, to je od [unija do septembra, pa bo začetek uro kasneje. Na tržnid bodo svoje pridelke in izdelke prodajali ekološki kmetje 2 Gorenjskega, sezonsko pa tudi z drugih delov Slovenije, predvsem s Primorskega. Poleg ekološko pridelanega sadja in zelenja» ve ter izdelkov iz sadja in zelenjave bodo ponujali še iz- delke iz pir^, pi^erice, kom- Gregor Slibar, predsednik Združenja ekoloških kmetov • ze, ajde, prosa, ječmena, rži EKOlogIstika. na ekološki trinki in iz drugih žit, mleko in Šhbar, Irena Vrhunc, Bernarda Petemel), Peter Demšar, Franc Konc. Miro Rogelj in Ana Marija Habjan. Kot je povedal predsednik združenja Gregor Šlibar iz Kovorja, država v okviru novega programa razvoja podeželja spodbuja organiziranje manjših tržno usmerjenih skupin ekoloških kmetov in za to namenja tudi nekaj denarja. Za preselitev tržnice iz Strahinja v Naklo so se odločili predvsem zato, da bi pridobili še širši krog kupcev. 2n kako se potrošnik ob "poplavi" izdelkov z oznakami domaČe, bio, eko in naravno prepriča, da je izdelek zares ekološki? "Ekološke kmeHje so vključene v kontrolo, na podlagi katere jim pooblaščena organizacija izda ekološki r^rtifikat- Vf?ak proH^. jaJec ga mora na tržnid obesiti na vidno mesto, kupec mJeČne izdelke, tudi iz ovije- piiine vzglavnike, kmalu šHh kmetov - EKOlogistika, pa ga lahko pregleda in pre- ga in kozjega mleka, kruh iz tudi zelene šparglje. ki ga je pred kratkim usta- veri, aii je izdelek, ki ga ku- krušne peči, žemlje in peci- Tržnica bo delovala pod novilo sedem gorenjskih puje, naveden na certifika-vo. med. volnene izdelke in okriljem Združenja ekolo- ekoloških kmetov - Gregor tu," pojasnjuje Šlibar. Največ denarja za naložbe Krânjî?kâ občina bo letos za pomoč kmetijstvu in gozdarstvu namenila 121.850 evrov. vov in skladišč za krmo, na- kiip kmetijske mehanizaciji? in opreme, urejanje kmetijskih zemljišč in poti, prve " postavitev" pašnika, gradn j c stojiSC, ležiSČ in boksov za živino, ureditev prezračevanja in napajališČ ter Še za nekate- CvETO Zaplotnik čutja živali evropskim stan- sebej za dopolnilne dejavno- re druge namene, pri tem pa ..............................................................................dardora, slabo desetino za sti in gozdarske storitve, ia je najnižji znesek pomoči sto Kranj • Mestna obdna Kranj naložbe v stroje in manjšo nadomeščanje gospodarja evrov in najvišji tri tisoč ev- je v petek objavila javni raz- opremo za kakovostnejše kmetije ali njegovega zakon- rov, Za naložbe v osnovno pis, na podlagi katerega bo delo v gozdu, ostalo pa za ca v času bolezni, šolanje na kmetijsko pridelavo in v do- letos za ohranitev in razvoj varstvo tradicionalnih krajin poklicnih in srednjih kmetij- polnilre dejavnosti, za var- kmetijstva, gozdarstva in po- in stavi), pomoč pri plačilu skih in gozdarskih šolah, de- stvo tradicionalnih stavb ter deželja v občini namenila zavarovalne premije in za- lovanje društev in za razisko- za nove investicije za delo v 121.850 evrov. Tri petine vse- okroževanju zemljišč, nalož- valne naloge. Pri naložbah v gozdu je vlogo tieba oddati ga denarja bo za naložbe v be v dopolnilne dejavnosti na kmetijska gospodarstva je na občino najkasneje do 23. kmetijska gospodarstva ter kmetijah, izobraževanje in občinsko podporo možno maja, za vse druge namene za prilagajanje dobrega po- usposabljanje kmetov, še po- pridobiti za posodobitev hle- pa do 15. septembra. Pozivajo k oddaji vlog Kmetje naj se za elektronsko izpolnjevanje zbirne vloge prijavijo najkasneje do 21. aprila. Cveto Zaplotnik kmetijske svetovalne službe Kranj so doslej vnesli približ- ..............................................................................dogovorijo za dafum elek- no Četrtino predvidenih zbir- Kranj-Ministrstvo za kmetij- tronskega izpolnjevanja in nih vlog. Kot poudarja vodja stvo, gozdarstvo in prehrano, oddaje vloge najkasneje do oddelka za kmetijsko svetova- agendja za kmetijske trge in 21. aprila. Zbirno vlogo je si- nje Stane Rupnik, zaostajajo razvoj podeželja in Kmetij- cer treba oddati do 15. maja, za načrtom, med drugim sko gozdarska zbornica Slo- vendar pa bodo v kmetijsko tudi zato, ker na nekaterih venije pozivajo krnele, ki še svetovalni službi pri izpol- enotah ni dovolj prijav, Izpol- niso oddali zbirne vloge za njevanju dali prednost ti- njevanje poteka na desetih lo- kmetijska plačila ali se o iz- stim, ki se bodo pravočasno kadjah kmetijske svetovalne polnjevanju vloge še niso do- prijavili. Pred začetkom iz- službe - v Žireh, Škofji Loki, govorili s kmetijskim sveto- polnjevanja vl(^e morajo na Kranju (na Primskovem), vaJcem, da to storijo čimprej, upravni enoti urediti tudi vse Cerkljah, Naklem, Križah, Da bi se izognili gneči v zad- podatke v registru kmetij- Lescah, na Bledu, Jesenicah njih dneh ali celo zamudi pri sldh gospodarstev. in v bohinjski Srednji vasi. oddaji vloge, jim svetujejo, da se na vpisriLi mestih Na vpisnih mestih Kmetij- Prijave sprejemajo vsak delo-sko gozdarskega zavoda vni dan do 8. ure zjutraj. š ko fj a lo ka Ponudba izdelkov priznanih blagovnih znamk Razvojna agencija Sora bo jutri, v soboto, od 8. do 12, ure pripravila na Mestnem trgu v Škofji Loki tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Na tržnici bodo ponujali izdelke blagoviih znamk Babica jerca in Dedek jaka, Za moj dom in Slovenski med ter druge kakovostne izdelke: kruh in pecivo iz krušne peči, mlečne izdelke, do« mače jušne rezarice, med tn izdelke iz medu, ročno pletene izdelke iz domače voine, čipke, dražgoške kruhke, kvačkane, vezene in iivane izdelke domaČe in umetnostne obrti, naravna mazila, ze-lilča in izdelke iz zelišč. C. Z. y M f GORENISKIGLAS petek, 4. aprila 2008 info @g'glos. si 19 o o NIMROD, d o. o. Trata 35,4220 Škofja Loka Slovenija tel +386 4 513 06 90, fax 513 0694, GSM 041 651 696, e-pošta: sli bar.to maz (g) siol.net. web: www.nimrod.si NIMROD, d. o. o., eno vodilnih podjetij v Evropi za obdelavo divjačinskega mesa vabi k sodelovanju: Mesarje za delo v [Koizvodnji (m/ž) Od kandidatk in kandidatov pričakujemo: • izobrazbo !V. ali V. stopnje živilske smeri • vestnost ir^ natanďryam\ ansam60frv> pa8iCTic*h |n V iryovinsh B4 Beng IrrtBmtirs prodaja na mvw «vwmirv 9Í vuocTKů resefviiiit» tuci n* lel- i-HS^ Î 2 4 S Na podlagi 9. člena Sklepa o ustanovitvi, pristojnostih in sestavi odborov in komisij Občinskega sveta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/2007 z dne 09- 01- 2007) ter 9. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Ško^a Loka (Uradni list RS, St. >0/92 in 31 /97) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Ško^a Loka RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2008 Občirrski svet Občine Škofja Loka podeljuje občanom, podjetjem, zavodom, organizacijam, skupnostim ter druitvom s sedežem v Občini Školia Loka naslednja priznanja; » NAZIV ČASTNI OBČAN za Izredno delovanje In stvaritve na posameznih področjih družbenega življenja in dela ter za pomemben prispevek k ugledu In r>apredku občine oziroma v širšem družbenem prostoru. Podeli se največ en naziv častnega občana. ZLATI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA zd dolgoletno izredno uspešno In družbeno pomembno delo na vseh področjih družbenega življenja, ali za dosežke, K; so trajnejšega pomer%a In so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine. To priznanje se lahko podeii tudi občanom za njihovo celotno življenjsko delo oziroma ob njihovih visokih jubilejih. Podeli s« lahko največ en zlati grb Občine Škofja Loka. SREBRNI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA za večletno uspešno in družbeno pomembr^o delo ter za zgledne usoehs in požrtvovalnost na vseh podn^čjih javnega delovanja. Podelita se lahko največ dva srebrna grba Občine Ško^a Loka. BRONASTI GRB OBČINE SKOFJA LOKA za aktivno udeležbo v različnih humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju človeških življenj ali preprečevanju škode na premoženju. Podelijo se lahko največ trije bronasti grbi Občine Škofja Loka. Pobude za podelitev priznanj Občine Ško^a Loka lahko podajo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, organizacije in društva. Pisne pobude morajo vsebovati: - ime in priimek, datum rojstva fizične osebe, naav pravne osebe in naslov predlaganih dobitnikov občinskih priznanj - utemeljitev pobude za prejem priznanja, dosežene uspehe pri delu in javnem delov^ju v Občini ško^a Loka. Slovenij in svetu • predlog za vrsto občinskega priznanja. K utemeljitvi pobude so lahko priložena tudi mnenja organov In organizacij, ki podpirajo pobudo. Nepravočasnih in nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pobude zbira Komisiia za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2. 4220 Škofja Loka, do 21. aprila 2008, s pripisom na ovojnici "PRIZNANJA OBČINE 2008". Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Predsednik Andrej NOVAK, i.r. 89.8 91.1 96.3 00 OglflS'i ! www. RADÍC i; J RA Rjdio Son d.o.o., Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/5Û6 50 60, e-mail: info^adio-sora.si ^WW.wORENISKIGLAS.SI Svet zavoda Osnovne šole PreŽihovega Voranea Jesenice Cesta Toneta Tomšiča 5, 4270 Jesenice razpisuje delovno mesto RAVNATELJA (m/ž) Kandidat/tka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpo^ njevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji In financiranju vzgoje In izobraževanja-ZOR/I (Ur.l. BS. st-16/07 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidat/tke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in dmge sposobnosti za uspesno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 et. Predviden začetek dela bo dne 1. septembra skladno s soglasjem ministra k imenovanju. oziroma Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, kratek žlvijenjepls, dosedanje delovne izkušnje, kratka vizija vodenja zavoda, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preQânja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev fn potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost) pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OŠ PrežJhovega Voranoa Jesenice, Gesta Toneta Tomšiča 5, 4270 Jesenice, z oznako "Prijava za razpis za ravnate Ija." Kandidati/tke bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 sot/ematnci po irleronv h^ CM/KIMM3 «i« osfDno na Bleiw^iso«« cnn ' Ki^njvi o?, po ^n - (30 in ^er^tkđdoH OOutfi c^L^uvm poovđCi v (V(K i ki' li^Mno JANEZ ROZMAN S.P.- ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVLJICA, TIL: 04/53 249» ^AX: 04/53 230 MADŽARSKE TOPLICE: 10,4. • 13.4., 26.4. • 29. 4., 28.4. • 5. TRST 23. 4.: BANOVCI: 5. - S. 5.; MEDŽIGORjB 18.4 - 20.4.: PELJESAC 15. 9. • 22. 9, 22. 9. • 29. 9 Osvestila o dogodkih osjavljamo v rubri ki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Show boritnih veščin Kranjska Gora - V Športni dvorani Vitranc se bo v nedeljo ob i8. url začel Swow borilnih veščin s prikazom karateja, kick-boxa, ninjitsuja» ju jftsuja, borb v light kontaktu, videli boste tudi nekaj plesnih točk znanih plesalk in breakerjev Pro dance studia ter razne glasbene nastope. Kuhurni večer s Francem Ankerstom - Fronom Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v petek, 11. aprila, ob 17. uri v dvoranico Društva upokojencev Kranj na Tomšičevi 4, kjer bo fiterarno-glasbeni večer s pesnikom, glasbeni- com in skladateljem Francem Ankerstom Fronom. Dih pomladi na Kokrid Kokrica • Turistično društvo Kokrica vabi krajane na tradicio- nalno 16. prireditev Dih pomladi, ki bo v nedeljo ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma. Nastopali bodo predvsem mladi. Ura pravljic Sovodenj • Ura pravljic se bo v knjižnici začela danes ob uri. Nasiov tokratne pravljice Pravljica o porednem mišku. Gorenja vas - V knjižnici se bo ura pravljic začela v ponede- [ek ob 17. uri, nasiov pravljične urice pa bo tokrat Pravljice o medvedkih. Sko^a Loka • V škofjeloški knjižnici lahko otroci pravljki Gospod in hruška prisluhnejo v torek ob 17.30. IZLETI Na Posoteljsko Brtnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje-Stražišče vabi v sredo, 16. aprila, na izlet na Posoteljsko. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Žabnice do Kranja. Prijave in vplačila sprejemajo: Jure Zupan do 9. aprila po tel.: 040/696163, v društveni pisarni v Bitnjah 7, aprila ter v Šmartinskem domu v Stražišču 9. aprila. Uradne ure na obeh lokacijah do od 9. do 11. ur«. 20 KAŽIPOT, MALI OGLASI infoí^g-glas.si GORENJSKI GIAS petek, 4. aprila 2008 Na Ermanovec in Slajko Bitnje, StražišČe • Društvo upokoj^nr^v ftitnji^-StražiSče vabijo na izlet na Ermanovec (1026 m) in Slajko (800 m) v Škofjeioikem hribovju in sicer v :orek, 8. aprila. Odhcd avtobusa bo ob S. uri iz Stražišča, z avtobusne postaje pri cer- ks'l în nato ostalih postajališč proti Škofjl Loki. Hoje bo za 3 ure in pol. Za prijave pofciičlte Cirilo Resman po tel.: C40/268 o 05. Izlet z obiskom "pri hudiču" Kranj • Planinsko druStvo Iskra Kranj v nedeljo, 13. aprila, vabi na planinski Izlet z obiskom "pri hudiču". Tehnično zahtevne hoje za pol ure, skupaj pa za okoli 6 ur. Odhod s po-ssbnim avtobusom izpred hotela Grelna bo ob 6 url. Prijave in dodatne informacije: Marjan Ručigaj na SMS 041/350 204 ali rucigajm@volja.net, Niko Ugrica, tel.: 041/734 049, ali društvena pisarna na l,aborah (Iskra, Ljubljanska c. 24 -zahodni, stranski vhod), ob sredah med 17. in i8. uro. Prijave sprejemajo do srede, 9. aprila. OBVESTILA Možnosti za dodatni zaslužek in zaposlitve Križe, Predoslje • Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj v sodelovanju z Mestno občino Kranj in Občino Tržič va na brezplačni delavnici za predstavitev možnosti za dodatni zaslužek in zaposlitve na podeželiu. Delavnici bosta v torek, 8. aprila, ob 17. uri v Križah pri Tržiču (Kulturni dom) ter io. aprila ob 17, url v Predosljah {Kulturni dom). Udeležbo lahko sporočite po tel: 257 88 26, 040/73 33 44 ali e-pošta: mfo®ctrp-kranj.si Občni zbor Kranj • Planinsko óruíUo Kranj vabi svoje člane na redni let-občni zbor, ki bo v ponedeljek, 7. aprila, ob i8. uri v d m ru §rvenih prostorih na Koroški 27. Test hoje na 2 kilometra Radovljica - Zdravstveni dom Radovljica v okviru vseslovenske akcije CINDI • Slovenija v gibanju - 2 gibanjem do zdravja, organizira v soboto, i2. aprila, od 9. do 10.30 pri Osnovni Soli A. T. Linharta test hoje na 2 kilometra. Pred testom bodo udeleženci lahko pomerili vrednost holesterola in sladkorja v krvi. Nove ustvarjalne delavnice Kranj - V tor^k, 8. aprila, dopoldne začenjajo v Ateljeju Puhart z novo serijo likovnih delavnic. Namenjajo jih tistim odraslim, ki jih veselijo različne ročne spretnosti. Delavnice bodo organizirali enkrat na mesec, ob torkih od 10. do 12. ure v atel;eju Puhart na Dražgoški 8 v Kranju. Na prvo delavnico, ki bo v torek, 8. aprila, in bo namenjena mozaiku za okvirje, lahko pridete tudi samo Informativno. Začetna vokalna delavnica Kranj • Iz ateljeja Puhart vabijo na začetno vokalno delavnico, učenje jazza z Metko Štok. Glasbeno predznanje ni potrebno. Termini: petek, n. aprila, od 18. do 20. ure, In sobota, 12. aprila, od g. do 13. ure, petek, t8. aprila, od 18. do 20, ure in sobota, 19. aprila, od 9. do 13. ure. Delavnica bo potekala v Ateljeju Puhart na Tavčarevi 10 v starem Kranju, Meritev kostne mase Kokrica - Dru§tvo upokojencev Kokrica organizira v sodelovanju z Društvom za osteoporozo meritev kostne mase? u trazvokom, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 9. url v mali dvorani Doma krajanov na Kokrid. V sklopu meritve bo tudi preda-vsnje na temo zdravega načina življenja. Merjenje tlaka, sladkorja in holesterola Coriče - Krajevna organizacija Rdečega križa GoriČe vabi krajane na merjenje krvnega tlaka, kn/nega sladkorja in holesterola. Merjenje bo potekalo jutri od 8. do lo. ure v prostorih Osnovne šole Corlče. PREDAVANJA Proučevanje Sv. pisma Kranj - Društvo prijateljev Sv, pisma vabi jutri ob 9. jrl v Dom krajanov Prim s kovo, jezerska cesta 41, na proučevanje Sv, pisma 2 okvirno temo: Pokaži mi svojo ljubezen. Srečanje bo povezoval Pavel Repnik, Vstopnine nL Biološko vrtnarjenje Dovje • Društvo za biološko-dmamlčno gospodarjenje Ajda Gorenjska vabi na predavanje Biološko vrtnarjenje • človeku in naravi prijazna predelava vrtnin, ki bo v ponede- ljek ob 17. ufi v sejni dvorani Agrarne skupnosti Dovje (nad trgovino Špajza na Dovjem). Novi trendi balkonskega cvetja Tržič - Klub Caia vabi na predavanje Ruth Podgornik Reš z naslovom Novi trendi pri zasajevanju balkonskega cvetja, ki bo v soboto, 12. aprila, v kletni dvorani Paviljona NOB v Tržiču z začetkom ob 10. uri, Prijavite se po tel.: 080 81 22. Vsak udeleženec bo prejel brezplačno sadi KONCERTI Spomladanski koncert pihalnega orkestra Lesce, Radovljica - Pihalni orkester Lesce vabi na tradicionalni spomladanski koncert, ki bo jutri v osnovni Soli Fini-garja v Lescah in v nedeljo, 6. aprila, v Srednji gostinski šoli v Radovljici, obakrat z začetkom ob 19.30. Vstopnine ni. V Kapeli Puštalskega gradu Ško^a Loka < Glasbena šola Škofja Loka vabi na koncert, na katerem bosta nastopila Miloš Mlejnik (violončelo) in Erwin Kropfitsch (klavir). Koncert bo v Kapeli Puštalskega gradu ponedeljek ob 19. uri. RAZSTAVE Od žegna neso Tržič • V Kurnikovi hiši $0 včeraj odprli etnološko razstavo z naslovom Od žegna neso. Podobe Frančiške Kavčič Železniki - Muzejsko društvo Železniki vabi na otvoritev samostojne razstave slikarskih del domačinke Frančiške Kavčič z naslovom Podobe. Odprtje, ki bo danes ob 18.30 v Galeriji muzeja z Železnikih, bosta z glasbo popestrila Maja In Janez Triler. Figura v evropskem prostoru Radovljica • Odprtje razstave likovnih del udeležencev mednarodne likovne delavnice Slovenija odprta za umetnost, ki je poleti 2007 potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, bo danes ob 18. uri v Galeriji ŠIvčeva hiša. PREDSTAVE Državni lopov Sveti Duh - Jutri bo ob 19.30 v kulturnem domu pri Sv. Duhu gostovalo gledališče GOML iz Ljubljane s komedijo Državni topov. Predstava je za abonma in izven. Predproda-ja vstopnic je na Krajevni skupnosti Sv. Duh ter uro pred začetkom prireditve. Več o predstavi si lahko preberete na wvAv.sv-duh.sI. Odpovedana predstava Duohtar pod mus bo gostovala 23. aprila, veljajo iste vstopnice. Kozlič v Kricah kračah Krar»j - V Kricah kračah bo danes ob 17.30 predstava Kozlič Gledališča Lutke Zajec. Učiteljica Komenda • Dramska skupina kulturno umetniškega društva Pod lipo Adergas bo jutri ob 20. uri uprizorila v dvorani kulturnega doma v Komendi komedijo z ljubezensko zgodbo Daria Nicodemija • I. Grudna Učiteljica. Marjeta in l)ubimc! Srednja Dobrava - K D Brezje - Smeh Teater bo komedijo Franca Ankersta Marjeta in ljubimci v zadružnem domu na Srednji Dobravi uprizorili jutri ob 20. uri. ZA POPOLN PREGLED SI OGLEJTE WWW.GORENjSKICLAS.Sl/KAZIPOT LOTO Rezultati 27. kroga • 2. aprila 2008 4. 9, 13. 22. 29, B2, 38 in i8 T o 9 3 o Predvideni sklad 28. kroga za Sedmico 290.000 EUR Predvideni sklad 28. kroga za Lotka: 140.000 EUR ÂL^trovA i« Korzika Pnjave in InfonnAcijř: ik. Leha»04/51 703C6 l>tK,D4/59 7t Î5Û fiMik». 04 / S3 20 44S 04/5780420 VAVW, alpetou r.sl dom plan družEAzanfaMring, wwiiioin», urMni2íKn «i «woetito, Mf 04Î/Ô47-43S www*dompl4n*si Ugodna prodaja novih stanovaní v Stružnem pri l^nju* Ve< podatkov na internetu ^ Mtfi! //agMdia.domplan.si C . nad* STANOVANJE PRODAMO Knnj, Planina M» dvosobno ^ Ubi- fiíli V(, nadstr* v izmeH 79,5 ma, I, \zgr. 39S2, dvrgaJo, vsi priključki, cena 121.000,00 fUR. možnost vselitve september 2003. Knnj) Planina t, tnsobno v V. nadstr, v fimtu 78,00 rni. iz%T. 1975, v celoti prenovtfeno 1. 200$ (okna. v ata, kopalnica, instalacijei radiatorji} ba ^ kon zaprt> dvigalo, cena i^.oocico EUR, Kn% Zlato polje, v mansardi objek* ta dve popolnomi na novo zgrajeni dvosobni stínovifíji * kabinet 7 iz* meri 61,00 m2| I, rzgrad. objslcta ^953* ^^ izgradnje stanovanj locZ, CK na plin, vsi priključki, tlaki lam Inat, klima, cena 102.000^00 EUR* Kranji Vodovodni stolp^ trisobrto v IL màstr lîmere 75,80 mi. I. ugr. obnovljene 2005, kopalnica, WC cerrtfalna na plin, vselitev po do* govoru, cena ijo.ooo.co EUR. Krjnj^ Ziato polfc^ tfi$ebn0| visoko le v izmeri 66,82 delne obnov jeno v letih 2cooir> 2003 nica in okna), k izgr, CK, lee- fon, kabel, telev., balkona ni, cena 114755.00 EUR (27.5 mio SfT). Tr^či bližina avtobusne (Cankarjeva ul.}^ di/osobno v str ijmMP my. 1 potrebno obnove, ogrevanje no, balkon, dvigala ni, lega selo sončna, cena 64^000,00 EU k. Tržič, mestno jedro, 3 dvosobna sta* novania v trinadstropnr hili, velil«o&li od 61 m2 • 83,oom2, leto rzgr. 1957, v celoti prenovljer^a leu 2000 (ttaki, insUilacijei kopalnica^ CK, telefon, dvigalo) balkona ni, cena 1290 EUR/m2 (309 1}$,60 S!T/m7) 72 man ji e stanov, m 1230 EUR (294757.20 SIT) za večje stanov,, vpisana v ZK, vseMva takoj, HI$E PfiODAMO Knnj, Sp, B^smc»! visokoph tlorisa >20 m2 na parceli 349 m2, CK na ol|e, tel, garaža, dve parkrrni mesti, sončna lega. hiia ] cp9 vzdrievand, I i 32C,000,00 EUR. Kriiei Gorenjske, enonadstropia ^ sa 75 m2 Vi^sa- Í etaži na parceli ^e íkosti 222 rna, izgr, 1936. popolnoma prenovljena od .2004*2006, CK na plin^ tel.,v«e inslaiacije v vsaki etaži ločene, trj parkirišča, cena 1^4,000,00 EUR. POSLOVNI PROSTOR-odnmo vnafem Kranja Strcii&Če, p*ftijč|e v izmeri 110 ma. primerno za pisarne ali bno mirno dejavnost, samostojni vhod, viiji stropoví^ zagotovljena tn parkirna mesta, I izgr 1937, delno no L 2G04, cena 610,00 nrad, ^9811 cena 17. - 20.4. L EUR mesečno ^ stroiki, plačilo po mcžnosti za en mesece naprej, motnost uporabe takcj. NaVte, I, nadstr. v izmeri $0 m2,pri' memo za pisarne. I, izgr, 1970, pre» novljeno I 2004, CK, fniernet, telefon, samostojni vhod^ parkirna me* sia zagotovljena, cena 400,00 EUi/mesečno ♦ itroiki cca. 120,00 EUR skupaj 2 ogrevanjem," GARAŽA • PRODAMO Krani) Planina ii^ v novem oojeKiu na ULTuga Vidmarji v podzemni gara-ži parkirno mesto. I, izgr. 2007, cena Scoo,oo EUfi PAACEU-PROOAMO javomiškf Rovi nad jesenxami v iz* me'i 7S9 m2, na ?arceli elektrika in telefon, sončna, dostop z glavne ce> $tc geodetsko odmerjena, ceíc^na zaadljiva, 6 km od avtoceste, cena 4S,^oa; 117.000 EUR. TRŽIĆ • mesto, tnînpolsobno, 73,4$ ms, 1173, l.j. 1950, obnovljeno v celot I. 2005, sUvba v slablem stanju, strehi nov« I. 200?. Cena: 93.500 HI SE PfiODAMO TR2IĆ- Slap, stan. • dvojček, m2, pirceia 1.213 ' i- obnovljena v celoti oovrSine, parcela 1.075 ^ ccfoti zazidljiva, l.i. 2007, gradbeno dovoljenje za dve hi5i. Cena: aio.ooo EUR. PREDDVOR • dvostan hlia, 2 x 60 mi. 2g. nadstropje zkrájeno na novo 1.200i< spddr^ji et&ža delno obnov« Ijena, garaža, pare. 657 m2, lepa iokadjd. Cena: 19^.000 EUR. PAfKIELE PRODAMO PODgUSEL) -zazidljiva parcela. 631 mz, ravna, pravokotne oblike, pod hribom, v ur^enem naselju novejlih hll.Ctna:Ss£UR/rr72. PODLjOBEl] • 4 zazidljive parale v nizu, 931 ni2,493 m2,515 m2 in 468 m2, ravne, ∨£ne. Cena: 9$ EUR/m2. STANOVANJA ODDAMO TRŽIĆ • me^to, er\o&obno, 33,90 m2, prrtličje, opremljeno, zaželena oseba za pomo^ siarejSf oseb). Najemnina je 300 EUR/mes, vključno s stroški, 1 mesečna vari2Ína. nepremič ninska«^ družba Zfvnckovj u K^enj, PE StH(of)rvo u stanovanje prodamo skopja loka, frankovko tn^ sobno So mi, l^lmk 1991. balkon, |Z egi, na d./9, CK, CATV. Cena-1^6.000,00 ELTR. KRAN)^ Zoisova ulica^ dvosobno^ ms. y )Z lega, balkon^ CK plin, letnik 1970» vpisano v ZK, U* ko) vffljîvo* Cena: 99.000,00 EUR. KRANI, Vodopivće^a ulica, dupleks trisobno ^ dva kabineti; 78 ms > ^ mz niansarde, 1 nad., adaptirano 20061 prazno, takoj vseljivo. Cena: 139.000 £UR. XRANf, Ul Juleta CabrovSka. garsonjera 22 rn2, letnik 19751 brez balko* na, $, nad/9* Cena: 63.000,00 £UR hi£ë prodamo OURL|E| novogradnja, ML pod. ^t. fa50 EUft/mz, GG mali oglasi 04/201 42 47, e-poita: maiiogf3si@9-glas.si vwAv,qoreoj$kiglas.si K(KERNi N EPREMICN I NE Mai«trovtr{i2,4000 Kranj Tei. 04/202 202 25 wSM 0S1 /320 700, £mai1: irrfe^kjJtem si POSLOVNI PROSTORI: Prodamo: KRANJ: poslovni prostor {kozmetika, frizer, pedikúra in pd.) v izmeri S2 ni2f v pritličju objekta, obnova 2004 leta. parkirni prostori, za 152.000 EUR. KRANJ: kav« bar-bi^ $2,16 m2, s pri* padajočim skiidiiiem 12.10 ma v pritličju objekta, v cekrti obnovljeno 2006, }0 sda}ajo s celotno opremo za 170.000 EUR, možnost itidi najema. stanovanjska hi!a, lil«, nad' HIŠE: Prodamo: BE5NICA: povrilne 250 mi, klet, stropje in mansarda, zgrajena 1^70, obnova parcela ^00 mz, cena » 225.000 EUfi. V CORIĆAH: većja sunovanjska h\ît lahko tudi dvostanovanjska, na parceli 683 mi, stan. povrSine 340 ena. cena mj, k et, pntlt^e m 1940, delno tjo.ooo EUR. BITNJE: 30 lat stara hiSa, k! ni pod-kletena, ima ločeno stanovanje v pritličju in loierro v nadstropju, skupna Stan, površina je 262 mz na parceli 1*719 m2, ob hiSi stoji samostojen objekt drvarnica, cena * 250*000 EtJR. DRU LOVKA * stanovanjska hiša dvoj-atrijska, lahko tudi dvodružins* ka, l«tnik 1991, parceli 375 mi, ca. 140 m2 v eni etaži (klet. pritličje rn nadstropje), cena • 270,000 EUR. TRŽIĆ (ZvirČe): ^n* hi^a zgrajena do 3. gr, faze, stan, povriine i8č m2| letnik 2006, 551 ma zemfjiSča, možnost izdelave na ključ, CK na plin, mima lokacija, cena ^ 180.000 EUR, ODLICNA PRILOŽNOST. VOCL|£ pri šenčufju: polovice stanovanjske hi$< v pritličju 87 m2, teraso té m2 in kletjo 40 m2, starost 30 let. zemijiiče 515 m2, cena ^ 118.000 EUR. SKOFJA LOKA: nova stan, hiia* dvojček, zgrajena de y gr. faze, januar 2008, stan. povr&ine 191 m2, 295 m2 zemljiiča, možnost izdelave na ključa CK na plin^ mirna lokacija, c«na » >95*000 EUR* ZEMgiSCA: Predamo: Krtnj (Pbnina • Jug): stavb, KmljiJče 5,044 m2 za namembnost poslovne dejavnosti {trgovske tn storitvene), v bližinr drugih trgovskih centrov» po i8oEUR/m2. Naklo; stavb, parcela 702 m2 po 170 EUft/mr Ceriće! stavb, parcela 998 rnz po EUR/m2. Besnid: stavb, parcela 689 mi pc EUR/m3, šwturška gora: več stavb, parcela od 422-677 mi po 70 ELIR/mi. Kran) ^ Orl« stavb, parcela 606 m2 za stan. hiSo 59*000 EUR* Zalog pr) CMIjah: stavb parcela 482 m2 ali 509 m2 po 120 EUR/ml* SNOVANJA: Prodamo: DOMŽAiC: dvosobno, 68,29 m2 v K/S. letnik 2005.19^000 EUR. KRANji Pbnina II: dvosobne, 68 mi v 2. nad* od 3. balkon, popolnoma obn, 2008, cena • 1i$*oOO EUR* KRAN|) Planina I: dvosobne» 57 mi v 4. nad., balkon, nizek blok, letnik 75, cena « io3.oo0r00 EUR. KRANJi Vodovodni stolp: dvosobno. $4 ml v 4« nad* od 4, letnik 63, ob* nova 200^, cena • 96 000 EUR. KRANJ, Planina (: trisobno. 80 mz v 7. r^, ncMttaU,kopalnica mWCločeno. t975, cena = ^15.000 EUR. GARAŽE: Zlate polje: 5 garažnih boksov pr^ damo v garažni letnrk 2001, cena cnesa • 9.000 EUR w iivw,kvkern. g ekko projekt nepremičnine dfltOf79A.4000Kr9nj 04 2341999 031 67 40 33 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail; ma I log laslS^g-glas-si Male ogidse ; za oblavo V p6t6k • V srodo do 13 JO In la oûavo V torek do petka do 14.00! I in: od do 8.-19. me. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM GARSONJERO« 34 m2 v centru Radovljice, možna merjava v okolici Kr^ nja, 8 041/ 602-395 soos«»? KRANJ • center, 2.S-$obnc stanovs-nj9. 63.91 m2. zgrajeno I. 2007. du* pleks. 4. in S.etdža, csnd: 13e,569,27 EUR» fíEAUA d.0.0.» Tržaška C. 132, 1000 Ljubljana» tel. 040/160-122. wrwmv.(ea]ia .si NOVO 2,5 SS. vseljivo 6/0S. 62 m2. 2 garažna bokaa. dvigalo, v Kranju. cana 120.000 EUR, « 040/847-391 B0a?«90 NOVO DVOSOBNO stanovanje, nad-atandanïno. opremljeno na kljuć v izmori Ô0 m2 v Sorlijevom naselju, v m« iur vzamem stanovanje ali imSo. âKOPJA LOKA - PodlubnIK: prodâmo dvosobno stanovanje. 59 m2, izklicna cena 97.000 EUR dajatve, (nlonna-ciie RŽV, d.o.o., 9 04/51 -59^00 tri obnovljena stanovanja v centru Kranja. Qldvnl trg. vel. 60.56 m2. 58.81 m2, 78.57 m2, cena 1750 £JR/m2, « 041/&16-192 wat^ ZELO atraktivno stanovanje 72.30 rn2 ($avna. starinsko poniètvo, luksuzna kopalnica} v staram mestnem )ddru, ta- kôi vseijivô, ćena po d&govdru, s 041/677-925 eoožBoe ODDAM OPREMLJENO garsonjero na Btedu u dalláa oixtobje. « 04t/65CM06 H&JAHEH GARSONJERA, Kranj z okolico. aoû?sao EHOSOBNO stanovanje ali garsonje-ro. okolica ŠkoQe Loke, 9 040/152* 019 soosftoi DVOSOBNO stanovanje, po m0žr>03:ti neopremljerto v Kranju. VEČJE stanovanje ali etažo hláe vKr^ nju oz. v r>eposreanl okolici za dajjše obdobje, po možrtosli opre^njeno O51 /33-47-95 HliE PRODAH f>r!TLrČJE starejše hi&e. Kran) okolica. vrt, garaža, 140 m2 st. pov.. oena: 115.000.00 EUR. «041/219^86 ACKC&a« STANOVANJSKI DVOJČEK v Preddvoru, vselitev možna konec poletja 2008. 051/366-822 êKOFJA LOKA • Vlrmase. stanovaní* Shi dvoj68k. 031/486^20 V PODREĆI vogradnjo, 051/366-822 no- ZAČENJAMO z skega dvojčka na prečudoviti okaciji ZaJog pri Cerkljah, ena enota cca. US m? na 260 m2 zemlji^, zgrajenega do 3 PGF, Simon Erien s.p.. Zupan<> vs 2a. Šenčur. • 051/80-90-20 BCO?dCe KUPIM Hl$0 aH zemljliča v NAJAMEM STAREJŠO HIŠICO za daJjsi čas, potrebno adaptaclie v območju GorBnh ske ' na podeželju z malo vrtička, z možnostjo kasnejsega odkupa, dli stano^<9nje v stanov, pomoć pn vodenju gospodinjstva, m 041/781-024 POSESTI PRODAM m PARCELO za gradnjo stanovanjskega Mdkjo pri KUPiM KMETIJSKO zemljo na relaciji Radovljica • Žirovnica kuptm ali na^mem. 9 041/691-243 BÛ09304 POSLOVNI PROSTORI PRODAH AU ODDAM go; ;tinaki loka( s picerijo v Skofji Loki. 051; '388-622 BO03U0 ODDAM PISARNO v Žel eznikih, Čeánjlca 54, moin prikljui ;k. 8 041 /805-484 EiûCi2fr«3 POSLOVNI prostor. 3kofia Loka. primeren za pisarno oz. mimo dejavnost« 200 m2 (možen delen najem - 85 m2 ali 115 m?). 1/2 nad . 1.95. obnovljen L2008. luS. WC. kuhinja, nima lokaci- ta, «031/518-401 S00MS9 PROSTORE na Koroški cesti, v Kra- nju. 3k 70 m2. Prostori s 0 primerni za vae vrste dejavnosti, vo« 41/361-100 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP» PRODAJA. PREPIS rabljen?442 PEUOEOT 106.1. vrat, air bag. radio. Kredil na pdoinice aooí&aú 99. 103.000 kr^ 5 kov. barva, možen 041 /543-876 Olio 1.4,1. 98 041/547-633 RENAULT Meg. scenic 1.9 DTI, 12/99 klirra, 4x alr bag. ASS, kov. sr/. cena! 5.700.00 EUR, « 040/332- 845 B0O35» RENAULT KâfîQM Sxpfess 1.5 0C\. I. 04 kJima, radio CD, ser/isna knjižica, cena po dogovoru, RENAULT Scenk:. I. 96. 106.000 km el. paket, odlično ohranjen, cena: 3.100,00 EUR. ft O40/512-919 ROVER 214 SI, I. 95, 70,000 km 5 vrat. dnjgi lastnik, cena: 700,00 EUR, Boouaa SEAT LEON 1.6, 16 V. I, 1 13.600 km pn/a lastnica, nekaramboli- ran, rdeče baAre. z vso dodatno opr^ mo, 041/33-55-39 SkOOO FMit. I. 91 reg, do 7/06, cena 150 EUR, « 040/975^69 8œ?sn TOYOTA Avensis karavan, 1. 8/02 kovinsko srebrn. odlično ohranjen, ugod- r>o, fi 031/451-822 wořsis VW Bora 1.4, 1. 00 1. tasinik. dobro KUPIM FIAT Punto ali VWPûfo, 01, 02.03fef nik, 1.2 a1l 1.4 b. s 041/923-994 RENAULT Clio. I. 97-99 5 vrat, 041/412-677 AVTOMAŠI čeSnjeveks&cerklie Prodamo Renault Clio, 1.98. RenauK Clio, I, 99, Rensuh Laguna. I. 2002, Renault Kangoo. I. 2000, Renault Tvitlngo, 1.9$, Citroen Xsara Coupe, I. 2000. OpsI Corsa, I, 2004. Peug«ot 20$, I, 2002, Seat Condoba Vario, I. 2002. Fiat Punto, I. 2000, Ford Fiesta, I. 97. VW Coir I. 9S, H/undai Accent. I.2Ď00. Fiat Bravo. I. 2000. KREDIT KA POLOŽNICE Garancija TEL: 031/490 ou DRUGA VOZtLA PRODAH KOMBÎ VW Transporter 2,5 TDI, 1.02. •648, 040/88-74-25 eo03«w TOVORNO vozilo - kiper TAM 80 T 35 E, vozen z B Kat.. I. 88. v dobrem sta-031/612-269 stX34/s PRIKOUCO za osebni avto txez A testa. ohranjeno za 60 EUR, 041/821-094 • MOTORNA KOLESA PRODAM SKUTER 125 2 jakno In čelado, cena po dogovûoj. * 031/430-749 800SS64 MOPED pony lien. . 1. 70. obnov- 0002664 MOTOR Kyinozing 125, poset^a Sde- lava., cena: 1.100,00 EUR, 04/531-86-12, 031/520004. Franc AVTOPEU IN OPREMA PRODAM LETNE gume i75/e5Ri4 Goodyear, fabljene eno sezono. • 04/25-91* 505 OPREMA PRODAM LESENE dele-vHnno na Ključ, primer-r^a 2a zlatarne, butike, masfven les. r^ova. 9 040/854-761 eoosAr? GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM DESKE m ter pnzme seno. jelše, bora In bukve za ažne bale ali «ooT^ee KOSTANJEVE kole. dol. 180 cm. 041/874-915 8C026U SUH. smrekov labijon T 93 STAVBNO POHIŠTVO PRODAM 5 VRATNIH kril mahkagoni in ene z staklitvijO za 25 EUR. zelo dobn;> ohranjene, « 04/513-71-41 ft»2Md KURIVO_ PRODAM ORVA. metrska ali razžagana, možrtosl do&tava, 041/718-019 BRIKETE 2a kunavo, vreča 20 kç starce 2 EUR,, 8 041/946-167 »oosis? BUKOVA in mešana drva, laJiko razža-gana m z dostavo, 9 04/512-27-74 Wiiíf LESNE brikete za kurjavo, ugodno. 04/53-31-648, O40/88-74-25 acoî-e» SUHA, bukova drva, cena 50 EUR/m3, « 041/608-842 K>02*9f SUHA, bukova drva, možnost raz/^za in dostave. SUHA. bukova drvi. možen razrez In dostava. 9 04]/684-882 STANOVANJSKA OPREMA_ POHIŠTVO PRODAM JOOI, nov, nerabljen, 200x100. žep- kasto vzmetenje, zaščita aktivgard, 30 % ceneje in TV Qorenja, malo rablfsn, ekran 70 cm. cena 60 EUR, 8 04/531-56-33 oooidof SKORAJ novo ornvo 2 â sobo in TV Philps se v oa/anclji. ekran 52, « 041/520-540 PODARIM FRANCOSKO poste jo 140x200 cm^ 9 041/512-312 SCCřSOT GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNtK 130 1 in pi ^fnl strpj me, «041/878-494 ŠTEDILNIK iskra 3x pli in 1x elektrika z jekJenko. 8 04/584-41-08 wsm OGREVANJE, HLAJENJE KOLEKTORJISSE. svicarskega proizvajalca AMK za ogrevanje tople vodo in oooporo pn ogrevanju prostorov. Za- rt>enjamo tudi peč. TemoInstaJ, Tomaž óesnik s.p.. Krnica 11, Zg. Gorje. 041/693^32 90029M PRODAM V6RADN0 klimo Olivetti, pnmema za hlajenje in gretje, nova, proda)a zaradi zaprlja IrocMne, 8 040/854-761 mo947t GLASBILA PRODAM HARMONIKO lancin^er CFB z dodat nim sumbom. 9 04/515-55-90 PtANINO Petrol, malo rabljen, 041/646-638 a002d0i SPORT, REKREACIJA PRODAM OTROŠKO kolo 20 Cd, 8 p/estavami Shimano. odlično othranjeno, 9 041/552-692 6GCj»2 OHRANJENO poni koto, 24 col. srebrne barve, 8 04/51-20-259 boo?«sâ TURIZEM NA KRKU oddam aparlma z razgledom, 8 0590/12-905.041/390-422 NOVtORAD, Vrsar oddani aparlma od maja do septenibr?, laJiko tL>di za dalj-ie obdobje, 8 040/640-290 èoowxt OBLAČILA PRODAM OBLEKO za fanta 041 /840-792 7-48, 8 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM Štiri pave. stare eno leto - tri sarrvce, eno samico. 8 04/533-12-50 «oo:»o LIGU STER. »epe ugodno. 312 sadike za žrvo meio. . 040/295- aoa?5ia PAHUACaSTï. velikfi palmd, Komad 40 EUR. 8 04/234-38-00, 031/586-326 soo?»«« . PODARIM ČISTOKRVNEGA .8 mucka, tÛDÎhlJ MUCO. aivo - belo, staro 4 mesece. KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM OVOREDNI sadilec krompirja Hme- zad. dobro ohranjen, cena po dogovo- nj, 8 04/57-21-259 8002»i DVOVRSTNI aadilnik koruze ter nov VTČ 40128 mleko. 8 040/961-046 KIPER onkolico Tehnosirol 4 tone, PAJEK SIP na dve vřetení in villo 31. PUHALNIK in susilno napravo, 041 ŠKROPILNICO 300 I za traktor zelo malo rabljeno In žganje, 9 031/55^ 357 800SSU TRAKTORSKO kosilnico, dvojni rez, malo rabljena. &r. 170 ci*n in cisterno za kunino olje 3000 alt 2000 l, 8 041/422-714 0902666 TROBRAZDNI plug. plastične kadi 1500-llli*ske, prebiralec za krompir, c^ sferna 6000-4ftrska s topom, stroj ca pranje solate, enoosno prikolico, 040/726-721 KUPIM AVTOMATSKI kljuki za traktor Fei^u-son 533 in UnrverzaJ 445 stan CCPILEC za drva na sveder. 8 031/393-886 ioomz TRAKTOR Zetor, IMT, Zetor. UnIverzaJ ali âtcK9. cd laamikd, piacilo takoj. 9 ZAMEMJAM TRANSPORTER za traktor, nov. 160 cm za manjšega 160 cm. 8 04/595- 78-24 IÛÛ2M5 PRIDELKI PRODAM JEDILNI krompir, bel, « 04/20-41- KROMPIR kifekiar. 8 04/255-12-07 e0024ftS KROMPIR beli 04/259-12-10 in rdeči desire, aooihu KROMPIR za rvadaijnje kajenje sorte desire, adora in kenebeK in pšenico, 031/671-659 W020M KROMPIR jodilni dezire m krmm. menski. lanski uvoz, ugodno. 04/25^1-259 22 MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GORENJSKI GlAS petek« 4. aprila 2008 KROMPIR frizjja za seme. 60û»r< KROMPIR desire za sajenje, lanski iMU, 9 04/23-12-237 Wfius KROMPIR Kifelcar iz lanskega uvozs. 0A0/Ô04-33& VINA BENCINA, odpito • usTekrenite- no, možna dostava, ceneje ktf v bližnjem vinotok j, 9 041/6Ô0-6S2 VINO ffvÁčeK« MKOV9?t94l iz Cisterne, zelo ugoclr>o, 0 031/773-444 VZMJNE ŽIVALI PRODAM 10 ĆEBEUIH dnjžfn na AŽ pan)ih, 04/362-12-77, CerNie 5 OVAC z Fa9en>čki ali brez. 2 bur^kt kozi 9 Kozlički, kupim oUvo, 9 04/Ô 8&-24-64. 040/806-208 4002&9? BiKO A simentaJca. 041/901-see 200 kg, BIKCA, mesne o^snie m domaće žganje 12 neškropljenega sadja. 9 031/371-486 scenei BREJO k/avo simentalko, 40^96 6003M7 DVA BIKCA sirnentatea. težka 220 in 100 in prašiče težke 80 kg. 041/693-441 DVE TELIĆKI liaaste pa«me. sUrl à^ 04/250^3-5$ JAÛNJETA. 9 031/623-594 SOCBM» KOBILO angloa^ko. stan:^ 7 let in nieno žretMCa, • 041/44S>330 KOZO sanske pasoie. dobo? mlekaii' CO. cena $0 EUR. Ravlovčič. 041/87$.! 51 MLADO brB]0 Kozo srnaste pasme, Od mtekanco, uoodno. 04/574-44-13.041/762-494 t0096f9 NCSNICE rjave, grahasle. črne. tik pred nesnostlo. Brezplačna dostava na dom. Dobite lahko tudi kletke za n^ snk^, 9 02/582-14-01 9002261 PRAŠIČE različno težke, možna do-steve ne dom. 9 041 /724-1448co2?«3 TEL I CO simentelko. slaro 7 dni. 04/51-46-958 TEUCKA sirrenUlGa, staroga H dai. 04/25-21-OS? 8003«'6 TELIČKO sJr^entalko, 041 /6&&-969 20 dni. TEUČKO simentalko. staro 14 drti. 031/827-558 W0?W3 TELIČKO simentalko. 9 04/51-46- 17S TEUČKO simentsJko. Staro 10 mes^ cev. težko okoli 300 kg. 9 031/256- 001 eooMSS TEUČKO simeniaJko. staro 14 dni. 040/881-89 6 TEUČKO Simentalko. staro en teden, 031/430-131 8002S7Í TEUČKO križanko ČB/UM . staro 10 dni. 9 041/38&^71 8002564 VEČ ČB bikcev in križarko lirruzin, siaro a mesece. 9 041/963-007 âaOÎ671 VISOKO brejo telico simentalko. 04/250-11-63 ZAJCE, stare štir» 041/84S-037 KUPIM BIKCA simentaka, starega do 20 dni, 04/ 2-59-12-89 OSTALO PRODAM ODUĆNO vTiro zemljo, selan humus, večjo kc^ičlno. ugodno. 9 01/72-38-012 ac-Bsio ZAPOSLITVE (m/i) NUOiM DELO v strežbi dobi gospe, ki Ima iz- kuènie pri strežbi hrane, je uraiana in komunikativr^. leta niso pomembna. Picerija Pod gradom. Koroáka c. 28, Tržič. 9 031/571-781 DELO dobi kuhar/picopek. nata- Kar/ica in kuharska pomoćni. Larh d.o.o.i Sf- Bitnje 7a. Žabnica. 9 GOSTILNA v Krunju zaposli dekJe a fanu ra delo v strežbi. Matjaž Er^r s.p.. Jezerska c. 41. 041/229-788 Iščeš delo? www.ms-kranj.si NUDIMO zaposlitev itudenikl. v Dnevnem bdru l^m. Trg Davorina Jenka v Cerkljah za nekaj dni v tednu. 9 04/252-13-21 9002ÍS1 ZAPOSUM žensko za delo v baru (simžba), dek) po dogovoru, izkušnje niso potrebne, dobro plačilo ter žen< sko £â d«lQ Ob vâ^ndih, lahko ka, Johan Šipec Monika s.p,, Veleso-vo 56 a. Cerklje, 9 040/33-00^ ZAPOSLIMO kuharia/ico in natakarja/ico. Gostitna Kunsteij. Gorenjska c. 9, Radcivljk^, 9 04/53-15-178 ZAPOSUMO natakaria/ico In pomoč- nika/co v kuhinji Huah Gong d.o.o.» Gospoavetska 1. Kranj. 04/202-72- 61, po 11. url ZAPOSLIMO kuhinjsko pomočnico. Preia. d.o.o.. CerkJje. za Pension Zaplata, Slovenska cesta 51. 4207 Cerklje. 04/255-62-50, 031/637-0$e ZAPOSLIMO eKonomskegs tehnika ali poslovno sekr^rlto. Leska, d.0.0.. UI. Konrada Babnika 25, Lj.-Šentvid.. 041/333-110 MW&00 VOZNIKA C In E kate^onje (cisterna za prehrano), zaposlim, Sitar transport n ostali d.n.o.. Visoko 7a. Visc^. 9 fiOÛ9«67 ^ŠĆEM vestno nje čt^enje go bo^h, Manra Peme 65, za zgodnje jutra-lokala na Ld- s.Oi, Delavska c. ZAPOSUM voznika tovornega vozila. Izpit C in E kat., z izkuèniaml. ř-frovat Franc s.p.. Begunjska cesta 25. Lesce, 9 041/665-146 ZAPOSLIMO voznika 'C kategorije za razvoz prehrambenega blaga po Sloveniji. Kvibo d.o.o.,Predllniéka C-ie, 4290Tfžič.9 041 777-241 aCC7475 ZAPOSLIMO mCajéega moškega za delo rva kmetiji. Zaželeno poznavanje dela s kmetijskimi strop. Vinko Pristov, Hrase 30. Lesce 6002M ZAPOS LIMO skladiščnika, p<^oj srednja trgovska šota ter vozn'ièkJ ízť^ kat^ gonje B, Humer d.0.0., Zasavska c. 45 d. Krant. 9 04/287-2000 ISč^nio osdbo z izkušnjami v direktni prodaji za trienje Uso- terapevtsisga programa. Medical line, d. o. o, Maistrova ul. 16, Kamnik, te!- 041 /843-220 KOZMETIČNI salon v Kranju Sprejme v redno delovno razmer^ kozmetičar-ko s končano SÔ • smor kozmetični tehnik. Pisne prošnje na naslov: Tag trade, d.0,0., Hoiemaže 55, 4205 Preddvor accner ZAPOSLIM veseflem do d.o.o,, Zupanova 041 /644-423 oz. delavca z del, Pavlič. 7. Šenčur. 9 K sodebvanju vabimo sodelavce zâ delovno rnesto: 1. ELEKTRO MONTAŽER (m/ž) • (V.oz. V. stopnja izobrazbe elektro smeri 2. ELEKTRO MONTAŽER - SERVISER (m/t) - v. stopnja izobrazbe elektro smeri -znanje ang léškega ježika - vozniško dovoljenje kategorije B • pnoravljenost za delo na terenu Zgostitev bo Sklenjena za določen čas - 6 mesecev z možnos^o zaposlitve za nedoločen cas. Pisne prijaiiTe z dokazili pošljite v 6 dneh r>a naskjv: ISKM MERILNE NAPRAVE, d. o. o., Savska loka 4,4000 K^ani. ZAPOSUMO voznika C kate^onte za enodnevne vožnje, zaželen tudi izpit E kat., Agro mobil, d.o.o.. LetalisKd37. Šenčur. 9 041/6^6-385 AU st ŽELITE, da bi bill vsaj pd enem poslu resprvi? Ponujamo vam posel, KI je v Sk>veniji šele dva tedna In je v sv^ tu povzročil pravn boom. Ne oklevajtat Planinéek k.d.. âinkov Turn 23. Vodh ce. 9 031/20&-352 Z Izkulnjami. izobrazbo ali brez, nI pomembno. Redno zaposlimo KUHAR-JA/CO, NATAKAIUA/CO. KUHINJSKEGA PO MOČNIKA/CO. Zd dO'SsW inf.; 041/645 195 Marko. Titanic, d. o. o., Strahinl 72, KaUo. iSČEMO izkušena orodajaice v direktnem marketingu» lahho mlajši upoko- jenec/Ka, Zora Xiampfer s.p.. Visoko 49. Visoko. 9 03V666-993 ZAPOSLIMO varilca za vzdrievanje gradbena mehanizacije. Nikotrans. SoOnikar Niko s.p.. Prečna 24. 9 041/ei1-7Ç7 IŠČEM PRIPRAVUENI delati za 1.500 EUR mesečne^ zaslužka, Posrednl-šNo Zdene Brovč s.p., Vimiaše 170. Škofja Loka, 051 /692-050 SOOSKZ ZA NEDOLOČEN čas zaposlirno za* aiopnike za tedensko pn^dalo artiKlov za varovanje zdravje. Oglejte si MVW,sinkopa.si, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica Ô7. Žirovnica. 9 041/793- 367 DUO ROLO išče delo na obletnicah. pon:>Kah z domačo in zaOavno gEasbo. 041 /224-907 BOOSSS) POPRAVILO molke in ženska konfekcije ter ostalo delo na domu, 041/317-349 ZAHVALA V 82. letu starosti oas je zapustila na§a draga mama. babica in prababica Frančiška Razinger po domaće Prinćova mama iz Leš. Želimo s? 2ahv3liti vsem, ki sle nam ob mamini hudi bolezni stali strani: SploSni bolniSnid Jesenice • dr. Solaiju, njeni osebni zdravnid dr. Peharčevi. dr. Kali^nikovi in patronažni s«sbri Cveďd Debevc. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in darovane maše. Hvala gospodu župniku Cirllii Lazarju za lepo opravljen obred ter govomid Mateji Hvala pevcem, zastavonošam. pogrebniku g. Novaku ter cvetličarni Zvonček. Vsem Imeno* vanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni , 24. marca 200S REFLEKSNA masaža stepal stare>àlm oz. Invalidnim osebam na vaéem domu. 9 041/569-621 STROJNI Inženir jšče sli>žbo na vašem domu - inšt. mslemstiKe. fizike, 04/202-66-32.031/534-061 000»70 POSLOVNE PRILOŽNOSTI UREJAMO najugodnejše kredite na hh poteko. 00 ali pokojnino. Upoštevajo se ludi dodatek za malico, prevoz, otro^ dodatek, za Hzlčne os., s.p. In podjetja. Planináek k.d,, fenkov Turn 23. Vodice. 031 /206-352 soozz» KREDm DO 10 LET ZA VSE ZAP^ TUDI ZA DOLOČEN ČAS, IN UPOKOjENCE do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovjra. Krediti na osnovi vozita In leasingi. Možnost odplačila na položni* ce: Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovee s. p., Mlinska ul. 22, Maribor^ tekfbn: 02/2p*4&*26,041 /750-560. STORITVE NUDIM ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senlêno 7, Križe, tel.: S9-56-170, 041/733-709; žaluaje. rotoj, roleto, lamelne zavese, pkse zavoee, komamiki. ma/k£e. sMww.asteriks.net AÛAPTACUE. novoçradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnfte ikarp6, uretanje In tlakovanje dvoríád. z ri9éirfí ali vaáim mate/lsiom. SGP Bytyqi d.n.o.. Stmževo 3a. Kran|. 041/222-741 W01819 ADAPTACiJS KOPALNIC, sanacije balkonov in teras. ADAPSA, Uitan Na-dižar s.p.. Šorlijeva ul. 22. Kranj. 9 041 /360-993 MKKM? ASFALTIRANJE tlakovanje dvoríéč. dovoz. poti. parkinsč, polag, robnikov, pralnin pk>šč, izd. betonskih in kamrth-tih ékarp. Adrovfc & Co. d.n.o., Jelov-skova ^ù. Kamr^ik. 9 041 /630-751 91KUA* BARVANJE fasad In napoščev. ugodno in kvaliletno, Meçamatrix. d.0,0., $tarelova39, Křam. 041/570-957 BELJENJE nolranjih prostorov, glaje-nje sten in stropov, odstranjevanje lapět, dekorstrvnl ometi In opleski vam kvalitetno in ugodno nudi c^esKarstvo Pavec Ivan s.p,. Podbrezje 179. Naklo, 9031/39-29^9 FLORIJANI d.o.o., C. na Brdo 4t, Kranj izvaja vsa gradbena dela oć temeljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite škarpe, ILahova* nje dvonič. 9 041/557-671 GRADBENIK REXK0 d.n.O.. Ade^W 13. Cerklje, izvaja od teme^do stretie, notranji ometi, vse vrste fasad, kamnite skarpe. adaptacije, urejanje in t3a1492 dooiero PREKRIVANJE STREH od 3.5 EUR/m2, r7>ozna dobava 30^ cenejše kritine. Marko Oerlmk s.p,. Glavna cesta 12, Naklo, 9 040/484-118 aoœ«&3 PREN AVUAMO HliE In stanovanja v Kranju in okolici • rezervlr^e termin, Me^âmainx, d.o.o.. Staretove ul. 39. Kranj,, 041/570-957 PREVZAMEM V9a Z)darsko^asader> ka dela 2 našim ali vašim malenalom, Alulo$k< Georgie s.p.. Alpska cesta 13, 8fed. 031/524-914 «»2473 RTV SERVÏS Sinko Marko S.p.. C. na Klanec 53. Kranj, pop. TV. video, malih gos. ai>aratov. SLIKOPLESKARSTVO Sizant Gorazd s.p.. Brilol 9, 4000 Kranj vam nudi kvalrteine in ugodne pleskarske storft> ve,. 9 041/514-547 Boo?iC« SPLOŠNA gradbena dala, novogradnje, adaptacije, betor^ske škarpe, ometf. fasade. tlakovar)je dvodšč, hitro in po konkurenčni ceni, Albani. d.o.o.. Ul. Tončka Deimana 10. Kranj, 9 070/207-164 B009444 IŠČEM ISČEMO žensko. 1xte baru Legacy 2.0. neregbtnran za sim-boličr>o ceno, 9 041 /820-467bomm» ZAHVALA Ob smrd našega dragega očeta, strica» deda in piadedâ Antona Svoljšaka p. d- Tončkov^ Toneta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji potí. Zahvala Lovski družini Selca za vso organizacijo pogreba in lepe besede slovesa. Hvala gospodu župnilnj za opravljen obred. Vsi o|ttovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega moia. očeta in starega očeta Matija Križnarja p. d, Anžonovega ata iz Stražižča se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sodelavcem, sorodnikom, prijateljem in znancem za izreiena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste zanj moliii in darovali za m^le. ter vsem, Id ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala naj gre duhovniku gospodu Bojanu Likarju, pogrebni službi Mestnega pokopaLšča Kranj, pevcem in trobentačem za lep poslovilni obred. Naj se ob tej priložnos» ti posebej zahvalimo osebju ZD Stražišče in Kranj ter dia- betološki ambulanti Kranj za lajšanje tegob dolgoletne kronične bolezni. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. Žalujoči vsi Anžonovi Stiažišče t GORENJSKI GLAS petek, 4. aprila 2008 ZAHVALE 23 OSMRTNICA Tragiino je preminil mož, oče in ata Jože Celar Pogreb bo danes, v petek, 4- aprila 2008, ob 13. uri na Mestnem pokopališču v Kranju. Na dan pogreba leži od 9. ure dalje v poslovilni veiid na tamkajšnjem pokopališču. Cvetje svojci hvaležno odklanjajo v korist dništva Rdeii noski, Prušnikova 28,1210 Ljubljana. Žalujoči: žesa Marija, otiod Irena, Marko in Rok z družinami Primskovo. i. aorila 2008 ZAHVALA Ob slovesu od našega dragega moža. oćeta. brata, tasta, strica in deda Jožeta Štera se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveie, darovane maše in izrečena sožalja. Hvala Župniku za molitve in lepo opravljen pogrebni obred ter gasilcem za pomoč in lepe poslovilne besede. Zahvala pogrebni službi NavČek, pevcem in pritrkovalcem. Vsi njegovi Žalujoči Trboje, 27. marca 2008 Prazen dom je m oko zaman u Solza, žalosl, bolUina U ohiuiila ni, wUtlaje praznina, fci Mi. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 39. letu zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric Robert Jurčič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala dr. Romani Pintar in patronaini sestri Dragici Arnol za vso skrb in pomoč v času bolezni. Lepa hvala tudi gospodu župniku in vsem, ki ste poskrbeli za lepo opravljen pogrebni obred, Vsem imenovanim in neimenovanim najlepša hvala. ^lujoČi: žena Andreja, sinova Rok in Aljaž, hčerka Karla ín mama v inienu sorodstva V spomin Srca onemogla že ne morejo več ihuti, IC spomin nate nam pomaga §e živeti Že tisoč in več dni Žalosti je minilo, odkar nas je 4. aprila 2005 zapustila naša ljubljena hčerka, mamica, sestra, sestrična in teta Valerija Rampre Vsakemu in vsem se srčno lepo zahvaljujemo, če se je spominjate, ji poklonite kakšno luČko ali rožico. Vsi njeni Radovljica, 4. aprila aoo8 Bila 5Î ti kot dohra vila. saj z optimizmom tn radostjo vse si napolnila. Sedaj odšla si. i*€č te ni« a v srcih ljubezen tvoja. gorela bo do konca naSih dni. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. babica, prababica, tašča, sestra in teta Frančiška Blažič rojena Livk Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja» darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji potí. Posebno zahvalo izrekamo internemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice in osebni zdravnici dr. Sušnikovi. Hvala sodelavcem Cestnega podjetja Kranj, Osnovni Soli Tržič, gospodu župniku za lepo opravljen obred in lepe poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim ista'ena hvala. Žalujoči vsi njeni Ko vor, Loka, Zadraga OSMRTNICA domcvje $e povrmmo, kjer kmalu vse ozeleni in trate $t z dehlečimi cuetlicami .. . Kapus) V 82. letu je za seboj zaprla vrata življenja draga mama, sestra in staťa mama Marija Cvenkel roj- Jvegelj Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto. 5. aprila, ob 15. uri izpred poslovilne vežice v Ljlubnem na Gorenjskem- Na njeno Željo namesto cvetía darujte za obnovo lijubenske cerkve. Žalujoči: sin Boštjan z ženo Ireno, Nuša, Anže, Gašper, Marjanca in Polona, brat Tine z družino ter družina Pogačnik, Anton, Nejc, Matija in Peter Ljubno, OtoČe in Posavec, z. aprila 2008 ' zahvala Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel. Mhel nate bo ostala, spomin za večno ho živel V 73. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi Stane Telenc upokojeni mizar iz Sevelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjene sveče, cvetje in darove v dober namen. Posebej hvala njegovim bivšim sodelavcem Jelovice za cvetje, zdravstveni službi v Skofji Loki, Ljubljani in na Jesenicah za zdravstveno oskrbo. Župniku g. Miheliču za duhovno oskrbo in lep pogrebni obred, pevcem bukovškega cerkvenega zbora ter zvonarjem za spremljanje pogreba in hvala glasbeniku za TiSino* ob grobu- Hvala pogrebni službi Navček za dobro opravljene pogrebne storitve. Hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga spremili na zadnji pori. Bratje in sestre zahvala ZAHVALA Zdaj se spoiij. izmuCeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene qCí - a drobfUi lučka zate v nciiii srcih še gori. Ob smrti mame, babice in prababice Katarine Erjavec se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvala dr. Jerajevi in dr. Terčonu ter patronažnim sestram. Lepa hvala dr. Snoju z Onkološkega inštituta in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik za sočutne besede, Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za tople besede in pevcen^ Kranjskega kvinteta za čustveno zapete pesmi- Vsem najlepša hvala « ^ * 2 bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 84. letu starosti zapustila naša draga mama. babica, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja Ivana Kepic roj. Ahčin Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje, sveče. darovali za svete maše in z nami so6istvovali. Zahvaliuj emo se tudi dr. Borutu Beleharju in medicinski sestri Bernardi 1er bol- rušnici Golnik. Hvala domačemu gospodu župniku Petru Miroslaviču za lepo opravljen obred in cer^rdm pevcem za lepe pesmi, Zahvala tudi zvonarjem, pogrebni službi Jerič in gospem Rezki, Magdi, Darji Česen za pomoč. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Vsi nieni Stražišče, 2,9, marca 2008 Žalujoči: hčerka Anica, sinova Marjan in Miro 7 družinami, sin Ivo s Hano In ostalo sorodstvo Praprotna Polica, Mlaka pri Kranju, Kranj, DnUovka 24 řrt/o ® g-gia5.5í GORENJSKI GLAS petek, 4. aprila 2008 AKK£T> Cesta je katastrofa Stojan Saie Državna cesta Naklo-Pod- brezje je najslabša v naselju Bistrica. Lastniki so se pred nedavnim lotili obnove mostu, popravilo cestišča pa odlagajo iz leta v leto. Domačine in druge smo vprašali» kakšne težave imajo zaradi t€ga. Petra Tošič: "Razočarani smOr ker je cesta skozi vas katastrofalna. Glede na ves promet bi potrebovali boljšo, Obnova mostu je šele začetek. Takoj bi morali obnoviti Še vso cesto, ki jo sedaj le krpajo." Aleš Drinovec: "Nov most je nujno potreben in tudi ograja ob njem, da ne bo poškodb na hiši. Cesta je zelo slaba na klancu prot Naklemu. Postala je nevarna, zato ne bi smeli odfašati z obnovo " Peter Lunar "Cesta je vsak dan slabša> ker je p'eveč tovornega prometa. Zaenkrat samo popravljajo luknje, kar je proč vržen denar. Popraviti bodo morali vso cesto, da bo varna in Hř bo 5kod na avtih." Sonja Žprajc: "Sram me je, da živim v neurejeni vasi. Za Bistrico vedno zmanjka denarja. Občina je v Žejah zgradila pločnik, na nas pa država pozablja. Naš župan priznava, da je popravilo ceste nujno." i Slavko Cuštin: "Zaradi slabe ceste pokajo okna, v hiši imamo prah in hrup. Tovornjaki bi morali voziti po avtocesti, da ne bi bila naša cesta tako nevarna. Nihče v vasr ne bi smel ovirati širitve ceste." Gorenjci med rožami premogom Na torkovem izletu Gorenjskega glasa smo obiskali Mozirski gaj, se spustili v rove velenjskega rudnika in na Ravnah uživali dobrote gostišča Delaiut. Jože Košnjek Mozirja in okolice so ne* predstavljena zgodovina znanem ravenskem gostiš- ....................................... kdanje odlagališče odpad- premogovništva v Sloveniji, ču Delaiut, kjer ni manjkal Dva avtobusa naročnic in kov spremenili v čudovit 180 metrov pod zemljo pa kuharski mojster Janez naročnikov Gorenjskega vrt, ki ga letno obišče med obiskovalci v živo, ob 36 Štrukelj in kjer so nam po- glasa je v torek spoznavalo 60 in 70 tisoč liudi. Letos scenah in zvočnih ter sve- stregli z značilno koroško Savinjsko dolino, Velenie bo v gaju prvič zacvetel ru- tlobnih efektih spoznavajo jedjo mežerle. Izletniško in Koroško. Po običajni ma- meno-rdeč tulipan Mozir- delo in življenje rudaijev, klobaso smo zašpilili z vož- lici na Trojanah je bila prva ski gaj, ki so ga vzgojili na med ogledom rudnika pa njo preko mejnega prehoda postaja Mozirski gaj v Mo- Nizozemskem. Sledil je postrežejo z rudarsko mali- Holmec, po Podjuni, ki je zii ju, ki je največji cvetlični navdušujoč obisk Muzeja co v jecilnici, ki zanesljivo ena od treh koroških dolin, vrt v Sloveniji in praznuje premogovništva Slovenije v leži najbolj globoko pod in prek Jezerskega vrha. letos 30-Ietnic0 ureditve. Velenju, v katerem je na 75 zemljo v Sloveniji. Potova- Več o izletu bomo pisali v Prizademi ljubitelji rož iz panojih in 350 fotografijah nje smo sklenili s kosilom v majski prilogi Na potep. Izletniki pred muzejem slovenskega premogovništva v Velenju / Oak vremenú^a napoved Napoved za Gorenjsko v petek bo sprva zmerno obtaČno» če? dan spremenljivo oblačno in povečini suho. Ponekod bo pihal severni do severovzhodni veter. V soboto bo občasno bolj oblačno. V nedeljo se bo pooblačilo, popoldne bodo tudi padavine. Aff^cip« RS u oboli« . n Metearlogj}o PETEK 1/14°C SO BOTA 0/13X NEDELJA O C o C«