s KTB Z 1NT I K NZarseeno'k)en' TISKOVINA Hirskobistriško Turistično društvo je na Plaču odprlo svoje prostore Hodnikov mlin je 'OBIL NOVO VSEBINO B utično društvo Ilirska Bistrica ima zelo dolgo tradicijo, saj so bila prva znana pravila sprejeta pred natanko stotimi leti. Društvo, ki je v vseh teh letih kv ra.z*'čne nazive, je bolj ali manj aktivno (od popolnega mrtvila do širokega delovalo na območju Bistrice, Trnova in okolice. Iz znanih podatkov Ni č, .društvo nikoli ni imelo dovolj denarja, ki bi omogočal kvalitetno ponudbo, g^evilo turistov je bilo v vseh teh letih različno, saj je bilo turistov na začetku . Ja Precej manj, kot jih je bilo v drugi polovici. Z večanjem števila turistov "1 v°iern turizma pa se seveda veča tudi pomen turističnega društva. C| ktv n' uPravnega odbora Turističnega ji \?a s° približno eno leto iskali društveni prostor, ki bi e turističnega društva Ilirska Bistrica v urejenem Hodnikovem mlinu. 3'kniL.eriia Pavlovsky, ex Galerija e/Nipn°V,.mlin), v kateri sta dobro tik mlin 'n razstavni prostor. Večino I'vSornVen'lkl del in samo ureditev A Ntva s° opravili člani Turističnega )|i »lUdiSami. Uredili (predvsem očistili) 'poU n°tranjost mlina, ki je skoraj 0rT|a ohranjen, ter odprli etnografsko razstavo z naslovom »Mlinarjeva hiša«. Nastal je koncept sedanje ureditve mlina z večino njegove opreme, Mickino kuhinjo v prostoru ob mlinu (Hodnikova Micka je bila nekdaj hišna pomočnica) in gosposkim stanovanjem lastnika mlina v nadstropju galerije. Večina razstavljenega pohištva je last družine Hodnik, drugo pa je bilo zbrano iz 'babičinih skrinj in kredenc'. Ker je imel včasih v teh prostorih galerijo in atelje tudi Rastislav Pavlovsky, so člani društva v njegov spomin uredili priložnostno razstavo. Nadaljevanje na strani 2. Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica UVODNIK Vse besede o boljšem in bolj požrtvovalnejšem delu, o večji kvaliteti naših proizvodov in storitev, o povečanju produktivnosti v vseh dejavnostih, o povečevanju izvoza, neprimerni tečajni politiki, večjem zaposlovanju in manjših pokojninah ter usklajenih plačah, minimalni inflaciji, obrestnih merah, kreditih za avtomobile ... se kot gmota kamenja že nekaj let kotalijo po hribih in dolinah, po padcih in (ne)dvigih življenjskega standarda povprečnega državljana Slovenije. Kaj nam bodo vse besede, analize in razprave v smislu ‘reševanje Jugoslavije’, če iz vsega tega ne znamo potegniti za nas koristnega zaključka? Kaj nam bodo vse mogoče sprave, poravnave, pastirska pisma, izbor za miss Slovenije ... če za opravljeno delo delavec ne dobi plačila, zato ker njegov delodajalec ni prejel plačila za prodano blago ali storitev, zato ker kupec ni prejel plačila od trgovca in zato ker trgovec v želji, da bi kaj prodal in vsaj nekaj zaslužil, prodaja na čeke brez kritja, ki ga občan nima, zato ker ni prejel plače, zato ker... Vrtimo se torej v krogu neplačevanja, neodgovornosti posameznika in družbe ter popolne razpuščenosti plačilnega sistema. Vse to je tako popolnoma značilno za Slovenijo. (Pa tudi ostali deli bivše Jugoslavije imajo iste probleme, kar ni nič čudnega, saj so nas vzgajali v isti zibelki.) Če malo premislimo, lahko gladko ugotovimo, da posledice tega svojevrstnega ‘piratstva’ plačujemo mi vsi. Občutijo pa jih najbolj tisti, ki iz meseca v mesec čakajo na neizplačano plačo, npr. na oktobrsko plačo iz preteklega leta. Veliko delodajalcev (posebno tistih v majhnih podjetjih) se zaradi likvidnostnih težav iz tega ali onega vzroka najlažje poslužuje instituta neizplačevanja plač zaposlenim. Tako sinonim za dobro službo ni več dobra plača, zanimivo in ustvarjalno delo ter podobni atributi, ki so bili še pred nekaj leti nekaj popolnoma razumljivega. Ne. Sinonim za dobro službo je po novem kolikor toliko redno izplačana plača. Neplačevanje obveznosti pa ni edini krog, ki ga poznamo (poleg tistih iz geometrije in narave seveda). Že v socializmu smo se srečali s krogom dela na črno. Ker nekdo dela na črno iz takšnih ali drugačnih razlogov, ima lahko za višino davka nižje postavljeno ceno storitve ali izdelka od nekoga, ki ne dela na črno in plačuje davke. Ker je obrtnik ali samostojni podjetnik ali mala d.o.o. ipd. tako v slabšem položaju, saj kupci kupujejo od njegovega konkurenta, ki dela na črno, propade in država je ob svoj delež pogače. Ker država brez tega deleža nikakor ne more, si ga pribori na drugi strani in to prav na zelo čuden pravzaprav nesramen način: poveča davke ali uvede nov davek. Tako sistemsko napako države, ki ni sposobna urediti področja sive ekonomije, plačuje celotna družba. Tisti na črno pa še kar naprej delajo. Vsi ostali pa - prav jim bodi, kaj se pa ne znajdejo! Sedaj na pragu novih lokalnih volitev takšna in podobna razmišljanja pač niso nič nenavadna. So le odsev tega časa, naših življenj v njem, naših stremljenj in naših strahov. Koliko lahko lokalne skupnosti razrešijo ali pomagajo razreševati globalne probleme vse države? Koliko lahko lokalni politiki vplivajo na kvaliteto življenja ljudstva, ki jih je za en mandat ustoličilo na županske in svetniške stolčke? V pomanjkanju časa, v pomanjkanju motivacije, v strankarskem prerekanju, iskanju osebnih koristi, pridobitništvu in še česa, kar tako hitro politikom več ali manj upravičeno očitamo, se noben še tako majhen problem, ki pesti to podalpsko deželico, ne bo razrešil sam, niti ne bo izginil. Z mislijo na prihodnje volitve pa se politiki pri poskusu reševanja tega ali onega problema vse prevečkrat poslužujejo le kozmetičnih popravkov. Ljudstvu pa ostaja samo še trdna volja, da nekako le preživi še en takšen ali drugačen mandat nove garniture županov in svetnikov. Pomagati pa si bo (verjetno) moralo tako kot ponavadi, samo. K. M. ____________________________________________________________________________/ 4 Hladilni ffclPRAVA! ^ LOKALI Volitve m}\ iS ?° se 21. septembra < J S ^-.Predlaganega J - v b'sc ilirskobistriška - 0 V*i&e n° 1 n.a enota razdelila r 9a IfeVf a n'so sprejeli. Pred ifkSiflsU68®1 le navadno |r 6 v_ečine. S štirimi vol ,( VSO' bj zagotovili 1 st celotnega obmo r }t $tjrj 01 svetu. lilSt krajevnih skupnos <^Wa,°' ena ie bila stranke; pet A ZZP pa na /USanue,ni" 'n ZZP 4: |io klal E°.imensk°) - C 1 vzniki 'flcirane večine. A \S ču Pa 50 sprejeli še d' N planov v,te,ih KS in '1liLlP0vJ,StVOČlanOVVSV /j» > tV| koškov orga 1 Ve>anije za volitv j SVeta in volitve ži / ^ Nadaljevanje na 31. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Pred dnevi so se zaprla vrata največjega slovenskega sejma. JE M Hi mJft I Sejma, ki zaseda pomembno mesto med slovenskimi obrtniki. W ■ MlDIk BKnžMLS ve■ Prav tako pa ne gre zanemariti vloge obrtniške organizacija pri razvoju in obstoju sejma. Sejem brez nje še zdaleč ne bi bil to, kar je. Šele ta mu daje pravo vsebino in javni odmev. Brez njene prisotnosti bi slej ko prej postal še en potrošniški sejem z vedno večjim regionalnim in vedno manjšim vseslovenskim pomenom. Po desetletnem premoru se je Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica na povabilo pobudnikov iz Izole ponovno odločila za skupen nastop na Celjskem sejmu. Projekt je bil z osrednjim prostorom zamišljen na ribiški barki in namenjen pogostitvam poslovnih partnerjev, hkrati pa tudi razstavnim prostorom obalnih zbornic. V ulico pa so bile postavljene tipične hišice območnih obrtnih zbornic iz zaledja. Zaradi različnih pogledov in interesov se je krog sodelujočih počasi ožal, tako da smo tik pred sejmom ostali v "primorski ulici": Sežana, Postojna, Idrija in Ilirska Bistrica. Zamislili smo si domačo brkinsko hišo z "gankom", latnikom in vrtnico plezalko, pa tudi obveznimi "moži" na okenski polici, za kar so poskrbele pridne roke premskih žena, ki so kar poldrugi mesec rezale, spletale in oblikovale krep papir ter zbirale naravne materiale. Kamnoseštvo Bess d.o.o. iz Podbež je sklesalo čisto ta pravi "lijak" iz peščenjaka in veliko, posebej za to priložnost klesano posodo za brajdo. Suma d.o.o. iz Ilirska Bistrice, ki se kar že nekaj časa ukvarja z umetnim kovaštvom, je poskrbela za nekoliko polepšane okenske "križe". Tako da se nam ni bilo treba bati vlomilcev. Tudi Mlinarstvo Nemec iz Podstenj je pripeljalo svoje izdelke: belo moko in domačo pšenico in s tem simbolično nakazalo zametke naše obrti, hkrati pa dokazalo, da skrbi za ohranjanje mlinarske tradicije na Bistriškem. Seveda smo pod streho sušili koruzo, ki jo je v lepo debelo kito splel gospod Franc Penko iz Rečice. Znana oblikovalka Milojka Primc je poiskala "kupe" častitljive starosti in jih po svoje zaznamovala s čopičem. Nadaljevanje na strani 3. Bistriška hišica obrti. Banka Koper Sklepno dejanje ob lanski 50-letnici delovanja ribiške družine ODPRT DOM RIBIŠKE DRUŽINE "BISTRICA" V soboto, 26. septembra, so bistriški ribiči predali namenu nov ribiški dom. Zbranim na slovesnosti ob otvoritvi doma so med drugim spregovorili predsednik RD "Bistrica" Iztok Perenič, župan Stanislav Prosen, podpredsedni RZS Peter Titovšek ter predstavnik Zveze ribiških družin Primorske Bruno Furlan. Trak sta prerezala najstarejša častna člana ribiške družine Alojz Bradelj in Franc Kosič. Trak sta na otvoritvi novega ribiškega doma RD "Bistrica" prerezala najstarejša častna člana ribiške družine Alojz Bradelj in Franc Kosič. Dom leži ob jezeru Mola pod vasjo e. Ledino je že pred nekaj leti zaoral Dom leži Soze. Zlatko Jenko, ki se je, kot je v govoru povedal predsednik RD, "spustil v papirnato vojno za pridobitev ustrezne dokumentacije". Ko je ribičem le-to uspelo dobiti, so začeli z gradnjo, ki je trajala tri leta. Vrednost objekta cenijo na 30 milijonov tolarjev, skoraj polovico te vsote pa so "pridelali" ribiči s tisoč ur prostovoljnega dela. Dom ima tri etaže s širokonamenskim prostorom in kuhinjo ter tremi sobami z osmimi ležišči in skupno kopalnico. Dom premore tudi najsodobnejšo opremo za centralno ogrevanje, prezračevanje in hlajenje, telefon ... V naslednjih dveh mesecih pa ga bodo opremili še s pohištvom, trofejami in drobnim inventarjem. Nadaljevanje na strani 2. t/jfART grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica * Nadaljevanje z naslovne strani. ODPRT DOM RIBIŠKE DRUŽINE "BISTRICA” Januarja bo zbor ribičev izmed treh najboljših prijav na razpis izbral oskrbnika doma, dotlej pa bo dom odprt par ur dnevno, predvsem za potrebe delovanja ribiške družine. Dom pomeni vzpodbudo za delo ribiške družine in razvoj mehkih oblik turizma na območju obeh akumulacijskih jezer (Mola in Klivnik), da bi ohranili čitejšo Reko. Župan je v slavnostnem govoru povedal, da je občina že pred časom na Ministrstvo za okolje in prostor naslovila prošnjo za izdelavo študije o upravičenosti razvoja turizma na področju Klivnika in Mole. Odgovora še niso dobili, slišati pa je, naj bi bistriške vode uporabljali v druge in ne v turistične namene. Prosen je še povedal, da bodo predvidoma do marca 1999 zbrali vso potrebno dokumentacijo, potrebno za začetek gradnje komunalne čistilne naprave v Ilirski Bistrici za čiščenje voda mesta ter desetih okoliških vasi. S pomočjo denarja iz programa PHARE naj bi jo zgradili v enem ali dveh letih, kar bi občino nenazadnje razbremenilo tudi plačevanja raznih državnih taks. Župan je še dejal, da bo treba urediti tudi odplake iz vasi, ki se stekajo v jezeri in Reko. Kakovost reke se namreč v zgornjem toku (proti Zabičam) poslabšuje, saj vasem "služi" še vedno kot odtočni kanal. Iztok Perenič je izročil tudi priznanja dvajsetim najzaslužnejšim ribičem in se zahvalil številnim sponzorjem ter vaščanom Soz. Bistriškim ribičem so ob odprtju doma čestitali še predstavniki RD "Soča" iz Nove Gorice, RD "Koper" ter postojnski ribiči. Dragica Prosen, Sliki: Petar Nikolič Pogled na nov ribiški dom RD "Bistrica" ob jezeru Mola pod vasjo Soze. Radio 94 d.o.o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 NI RADIA BREZ POSLUŠALCEV Prišel je september, otroci so se vrnili v šolske klopi in s počitnic so se vrnili tudi zadnji dopustniki. Z jesenjo se po dveh mesecih počitka na svoje frekvence z ustaljeno programsko shemo vrača radio 94. Ni radia brez poslušalcev, tega se dobro zavedamo in se zato še posebej veselimo neposrednega stika z vami. Kar nekaj je naših oddaj, ki jih brez vas ne bi bilo, zato je prav, da vas še enkrat povabimo k sodelovanju. Ker največ poslušalcev radio posluša zaradi glasbe, se mnogi najbolj razveselijo trenutka, ko 'odpremo telefone' in sprejemamo vaše glasbene želje. Vsak dan ob 13.30 uri imate možnost, da zavrtite telefonsko številko24-150 in nam zaupate vašo glasbeno željo. Ob ponedeljkih imajo prednost starejši poslušalci, ob torkih tisti iz občin Pivka in Postojna, v sredo nas lahko pokličete ne glede na starost in naslov, v četrtek na svoj račun pridejo poslušalci občin Cerknica in Loška dolina, v petek tisti z-llirskobistriškega, ob sobotah pa z naj lepšo pesmijo razveselimo pet mlajših poslušalcev. Nedelja pa je prav poseben dan -takrat si je treba pesmico prislužiti. Če vas zanima kako, prisluhnite oddaji Nedeljsko popoldne med 16. in 18. uro. Tistim, ki telefonov nimate ali pa nas ne morete priklicati, pa je namenjena oddaja v soboto ob šestih. In da ne bo pomote, prisluhnite ji lahko v soboto ob 18. uri. Mnogokrat pa si lahko tudi vmes, ne glede na dan in čas, pesem po želji prislužite z odgovorom na nagradno vprašanje, ki poleg tega včasih prinaša tudi lepo nagrado. In ker vemo, da ima življenje tudi senčno plat, vam poskušamo pomagati takrat, kadar imate težave. Težave, ki ste jih že poskušali rešiti, pa vam ni uspelo. Takrat nas lahko pokličete ali nam napišete pismo, le da se morate v tem primeru podpisati s polnim imenom in pripisati svoj naslov. Klice sprejemamo v oddaji sredin S. O. S., v kateri posredujemo odgovore na vaša vprašanja, na sporedu pa je vsako sredo ob 10.10. Pomagati vam ne moremo, lahko pa vam prisluhnemo v oddaji Vaš komentar, prosim, ki se začne v četrtek ob 11.15 in v kateri lahko 'jasno in glasno', predvsem pa javno poveste svoje mnenje na aktualno izbrano temo. Nekaj podobnega velja tudi za sobotno temo dneva. Poleg tega nam lahko pomagate izbrati popevki tedna - vsak četrtek ob 16.20 izberemo dve novi - ter sodelujete pri izboru dveh zimzelenih popevk v oddaji Nostalgija vsako sredo ob 11.15. Seveda pa je dobrodošla tudi vsaka vaša pripomba v zvezi z našim programom. Te nam lahko pošljete na naslov: Radio 94, Kolodvorska 5a, 6230 Postojna, pripravljamo pa tudi tedensko rubriko, v kateri nas boste lahko okrcali ali pohvalili kar po telefonu. Veselimo se že vašega klica ali pisma, do takrat pa - saj veste, kje nas lahko najdete! Mateja fordan Nadaljevanje z naslovne strani. a " HODNIKOV MLIN JE DOBIL NOVO VSEBIN® 3 v Turistično društvo Ilirska Bistrica je ob prisotnosti Zlate, Mojce in Kristjana Hodnika, predstavnikov občine, krajevne skupnosti, članov kulturnih društev, dobrotnikov, bližnjih sosedov in krajanov ter seveda novinarjev v petek, 23. septembra 1998, svečano odprlo nove prostore in razstavo. Pozdravni nagovor je imela predsednica društva Heda Vidmar, ki se je zahvalila vsem, ki so jim na takšen ali drugačen način pomagali pri urejevanju in obnovi prostorov ter postavitvi razstave. Poudarila je pomen društva za naš kraj, za varstvo kulturne in naravne dediščine ter za izvajanje vseh dejavnosti, ki dajejo oz. bodo dale Ilirski Bistrici pečat čistega in urejenega mesta. K vpisu je povabila nove člane, vse skupaj pa je po končanem kulturnem programu povabila v Gasilski dom še na bistriško specialiteto - krompir v zelnici in kozarček vina. "Danes (na dan otvoritve, op. ur.) so v naši družbi otroci pokojnega Kristjana Hodnika, ki je bil eden od pomembnih bistriških mož, ki je želel, da se obudi bistriško mlinarstvo in žagarstvo - čeprav samo kot tehnični spomenik, da bodo naši potomci poznali svojo preteklost, kapi kdor ne spoštuje preteklosti, nima v rokah prihodnosti. Člani našega društva želimo spoštovati to željo in prav tako želje naših prednikov, da bi dediščino, ki smo jo dobili v varovanje čimbolj ohranjeno pustili našim vnukom." (iz govora predsednice TD Ilirska Bistrica Hede Vidmar na dan otvoritve prostorov, 23. septembra 1998) Člani društva pravijo, da bi bilo potrebno izdelati program obnovitve oz. nabave nove opreme. Program bi predložili ustreznim institucijam, ki razpolagajo z denarjem za podobne namene. Vsekakor pa bi morala zanimanje pokazati tudi občina Ilirska Bistrica, saj je mlin skupaj z opremo del tehnične dediščine visoke vrednosti. Poleg mlina obstaja še popolnoma ohranjena žaga, ki bi jo lahko restavrirali in popravili ter odprli za ogled. Seveda pa je za to potreben kar zajeten kup denarja. Na ta način bi lahko ljudi spomnili oz. jih seznanili z dejavnostmi, ki so bile v preteklosti tako pomembne za gospodarstvo Bistrice in njene okolice. Turistično društvo Ilirska Bistrica je z ureditvijo društvenih prostorov in postavitvijo razstave »Mlinarjeva hiša« počastilo 27. september - svetovni dan turizma ter stoletnico društvene dejavnosti na Bistriškem, ki se je bodo z različnimi prireditvami spomnili še v oktobru. Hodnikovi D1 k Novo odprti prostor Turističnega društva Ilirska Bis^jd \ iJ tr. služil društvenim sestankom; v njem bodo člani ■■■ ^ društva razstavljali oz. nudili propagandno-turistični ^^ spominke in druga spominska darila, ki so na razpolag0 pj Bistrici. Načrtov pa imajo kar precej. Njihova rea% dj0‘ ti seveda odvisna oa razumevanja in pomoči tistih, ki 00 denarju. Razstava »Mlinarjeva hiša« je v prosto1^ Turističnega društva Ilirska Bistrica na >1 odprta vsak delovni dan od 10.00 do 12- Ob najavi gostov pa tudi po potrebi-^ j Nadaljevanje z naslovne strani. Bistriški svetniki o .. O HLADILNICI PRIPRAVAH NA LOKALNE VOLITVE Svetniki so načeloma podprli gradnjo hladilnice za brkinsko sadje oz. bistriško kandidaturo med predlogi, ki sta jih dali poleg naše občine še občini Kozina-Hrpelje in Pivka. Bistrica je predlagala gradnjo hladilnice na območju Žabovice (stara zeljarna). Ta predlog je po izdelani študiji dosegel tudi najvišje število točk (za Kozino-Hrpelje), dokončen izbor pa bo odvisen od finančne udeležbe možne izbrane lokacije. Predvidena finančna konstrukcija naložbe, vredne 241 milijonov tolarjev, zgleda takole: (daj v okvir) - občine Divača, Kozina-Hrpelje, Pivka in Ilirska Bistrica skupaj z vložkom KZ "Brkini" (ta je po trenutni oceni 21 milijonov tolarjev) ... 63 mio SIT ali 26 % - Ministrstvo za kmetijstvo ... 58 mio SIT ali 24 % - vložek sadjarjev ... 24 mio SIT ali 10 % - krediti ... 96 mio SIT ali 40 %. Občina Ilirska Bistrica naj bi - v kolikor se bo hladilnica gradila na njenem območju - sodelovala z dvema tretjinama deleža občine oz. največ 26 odstotkov celotne naložbe. Istega dne zvečer je bil sklican sestanek vseh štirih "brkinskih" županov in sadjarjev, ker pa zaradi odsotnosti nekaterih ni uspel, so sklic ponovili v ponedeljek, 28. septembra. Na njem naj bi sprejeli nekatere pomembne odločitve v zvezi s hladilnico. Več o tem pa naslednjič. D. P. ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA CEPLJENJE PROTI GRIPI Prihajata jesenski in zimski čas, z njima pa tudi čas gripe. Čeprav cepljenje proti gripi ni stoprocentna zaščita pred obolenjem za gripo, pa so težave, ki jih ta virus povzroča, veliko manjše pri osebah, ki so cepljene, kot pri tistih, ki cepiva ne prejmejo. Cepljenje priporočamo predvsem osebam, starejšim od 60 let, ter kronično bolnim osebam, kakor tudi zdravim ljudem, posebno še delavcem, ki pri svojem delu prihajajo v stik z ljudmi (učitelji, vzgojitelji, prodajalci, gostinski delavci ...). Predvidevamo, da bomo s cepljenjem pričeli že v začetku oktobra. V Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica bo cepljenje potekalo na Higiensko-epidemiološki službi v: PONEDELJEK: OD 7h DO 8h ČETRTEK: OD 8h DO 9h Cepljenje bo izvajala dr. Ivica SMAJLA! Cepili se boste lahko tudi pri svojem lečečem zdravniku! Nepokretne osebe in osebe, ki težje pridejo v zdravstveni dom, naj se za cepljenje dogovorijo s svojim lečečim zdravnikom oziroma patronažno službo, ki bo opravila cepljenje na domu. Cena cepljenja: - Za osebe, starejše od 60 let, in kronične bolnike bo cena cepljenja 500.00 SIT (cepivo plača ZZZS). - Za ostale osebe pa se bo cena cepljenja gibala od 1300,00 SIT do 1350.00 SIT, odvisno od nabavne cene cepiva. Za ustrezno zaščito je potrebna le ena doza cepiva! i4 ČRNA KRONIK^ v ZNAMENJ® ILEGALCEV Od 1. septembra do 24. sep ||j(L imeli policisti Policijske posta) pfjje Bistrica polne roke dela z il°ga ^sOj, so jih kar 35. Po končanih PoSto^o. IJ vrnili nazaj v Republiko Hrva'sret Obravnavali so 10 prometnih tega tri s hudimi telesnimi p°® (***) Kriminalisti so zabeležn^j^l, kaznivih dejanj: tatvine, poškodc'pl stvari, en vlom in en odvzem v Na področju delovanja bistriški' | je v omenjenem obdobju triki"3 V vseh treh primerih je šlo le je' travniške požare. (***) Dogodi1'’ dve delovni nezgodi. Nezgoda Dolenjskem potoku se je končala ^ izidom. Druga nezgoda s težk|r° poškodbami pa se je dogodila tuc. (***) Dvakrat so imeli opraV efljr mamili: prijeli so enega uživale < pa so mamila zasegli. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250'Ilirska Bistrica,. tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o., Glavni in odgovorni urednik Borislav Zejnulovič _ Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla; Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan ' Modic, Ivko Spetič jpredsednik/ Urednik in novinar: Ksenija Lektorica: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond FabijZ Tisk: “GA commerce" d.o.o. Ilirski 1 Naklada: 1300 izvodov PO mnenju Ministrstva za kulturo Slovenije št. 415/1433197 z dne 2- ^e,1 se časopis SNEŽNIK šteje med- Pr0‘q šl. S ■katere se na osnovi 13. točke tari n ^ ■katere se na Tarife davka od prometa pro/zvodo^ ,ol/ ^ plačuje 5% davek od prome\a Pr°lZV^oP'5 Prometni davek je vračunan v ‘cen0 A ^Vevan/e z naslovne strani. '*l. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM JE ZA NAMI l Ut*' notranjost hišice je bila pestra r r'|miva. Stene so krasile parafinirane L1?6 Svečarstva Kmetec iz Ilirske pto lce- koledar reprodukcij nedavno dr »inulega slikarja Miheliča, delo ,i, 'Cne delavnice Bor iz Ilirske Bistrice, L j1. suhega cvetja, ki jih je z veliko 1^1° uubezni in smisla za estetiko spletla tj r na kJrh iz Podgrada, pa nepogrešlji-La)‘a dobrot pekarne "Drobtinica" z Poj6, Bukovice z miniaturnimi izdelki L Dr|in vrst črnega in polnovrednega ‘ ater peciva in obveznimi ptički, peniti pa velja vsaj še eno grafično s«. ” četrtek popoldne smo že nudili te bistriške novice, saj so gostje §*« lahko že prebirali zadnjo številko ne8a časopisa Snežnik. tJ^pb vgradni omari Mizarstva Rojc W u ga Zemona se je v vsej svoji L1 bohotila večerna obleka Šiviljstva % i ,rav slednje je v sodelovanju s salonom Estetika z Dolnjega ves čas skrbelo, da so bile naše urejene in lepe. i ŠstilSr.et^nji prostor je zavzemala (t L n'ška miza s stoli. V sodelovanju s J llirs|p°s'rugarstvom Franc Štemberger iz > 4ke .^strice so jo izdelali v mizarski i [k n'ci Logar v Jasenu, posebne stole 'i prispevalo Tapetništvo Žele z Bača. KP Za to mizo smo v času sejma H6j številne poslovneže in druge goste, 'lade U®'m Podpredsednika slovenske Hit/ gospoda Marjana Podobnika, lojž tra za znanost in tehnologijo dr. ioSp a Marinčka, ministra za malo arstvo jn turizem, gospoda Janka 8°rška, in številne druge. i Sprva nismo pričakovali kakšne pretirane pripravljenosti za skupni nastop iIirskobistriških obrtnikov, zato smo rezervirali le 16 kvadratnih metrov prostora. Pozneje se je izkazalo, da so interesi veliki in potrebe večje, a kljub temu nismo nikogar prikrajšali. Nedvomno imajo pri tem največjo zaslugo vgradne omare Mizarstva Rojc z Dolnjega Zemona, ki omogočajo stoodstotni izkoristek prostora. Za to priložnost so prav v tem mizarstvu izdelali tudi regal omaro kot nadomestek za klasične steklene bokse z notranjo stranico v ogledalu, kar daje prostoru domačnost, izdelke naredi lepše, police pa bogatejše in polnejše. Obiskovalci, ki so. vstopali v bistriško hišico obrti, so z začudenjem spraševali, ali je mogoče, da vse razstavljeno res izdelujemo pri nas, kajti med razstavljenimi eksponati je bilo videti marsikaj. Od letošnjega dobitnika znaka kakovosti v graditeljstvu, kombiniranega bojlerja, do napajalnikov za drobnico podjetja Prema d.o.o. iz Ilirske Bistrice, Tehnoventovih ventilatorjev, polietilenske embalaže Renko iz Malih Loč, Irbisovih okolju prijaznih čistil, nagrobnih in dišečih sveč Švečarstva Kmetec iz Ilirske Bistrice ter zaščitnih rokavic za les, kovino in specialnih za čebelarje, ki jih izdeluje Marica Vrh na Gornjem Zemonu. Manjkali niso niti izdelki domače in umetne obrti, saj so jih razstavili skoraj vsi: Maj d.o.o. iz Ilirske Bistrice, Nina iz Račič, H-souveniriz Podgrada in Srečko KMETIJSTVO SADJARJI HITIJO S POBIRANJEM JABOLK Hdaj °nie/ mala in strjena slemenska vas, leži nedaleč od Ilirske Bistrice. Že od kr0 *'e Znana po pridelavi žitaric in krompirja, še bolj pa po sadjarstvu. Tu zelo \vnUSpeva)° češpe, hruške in jabolka. Veliko kmetov je opustilo svoje stare IV' ’ ie Pa tudi pecej takšnih, ki so jih oplemenitili z različnimi sortami ki drlntak° pospešili sadjarstvo.v tem kraju. Med takšnimi naprednimi sadjarji je fk$j >^na Elvire Šlosel-Miše. Ljubezen do sadjarstva so ji vsadili starši in stari kičrvh 0 So Pred štirimi leti na površini dveh hektarjev posadili šest tisoč sadik R0|klh sort. Če je letina dobra, rodi sadovnjak od 35 do 50 tisoč kilogramov jV0,ljub nizkim cenam sadja si morajo proizvajalci sami poiskati tržišče, v nem primeru pa del kvalitetnih jabolk konča kot brkinski jabolčni kis. Tekst in slika: Petar Nikolič Kvaliteta iz brkinov PRIHAJA NA TRŽNICE so ilirskobistriški poljedelci začeli pobirati še zadnje pridelke. Po ki je tudi letos dobro rodil, kooperanti kmetijske zadruge "Brkini", in Ohu °nb hitijo s pobiranjem kvalitetnega zelja. PaPo Up 'n kisanje zelja so prvič prevzeli delavci KZ "Brkini", ki ima 80 članov. Z Zelja so pričeli pred nedavnim, "ribanec" pa dajo takoj v rezervoarje s Kis 0 i 500 ton. Zadruga bo zelje najprej odkupila od kooperantov, ki imajo ®aVnj Pogodbe za cca 200 ton zelja. O načrtih KZ "Brkini" govori Emil Vuga, V ^r: "Vsi zaposleni v KZ moramo nekdanji zadrugi vrniti ugled. V tej %°(p,arnera varno za ozimnico na našem tržišču pripraviti 600 ton zelja, pogovori % r •'l° tudi z našimi sosedi iz Italije, ki bi želeli uvoziti 600 do 700 ton kislega - .......................... ........-............... ^%li tržiščem nimamo težav. Če ne bomo imeli dovolj kislega zelja, ga bomo Ni(e(^eka/ tudi uvoziti. Kratko rečeno, povpraševanje naših potrošnikov bo ^'tetn 'n kvantitetno zadovoljeno. KZ "Brkini" bo imela v svoji ponudbi tudi 1 ■^"§t'Sle korenčke, kumarice, rdečo peso in repo." %r,Q r.k'ni" ima pet zaposlenih delavcev, do leta 2000 pa nameravajo z razširitvijo Stl Zaposliti še 1 5 do 20 delavcev. Tekst in slika: Petar Nikolič Sanabor iz Harij. Izdelki Urhove in Počkajeve so našli mesto tudi na policah hiše domače in umetne obrti, kjer so bili ves čas naprodaj. V desetih dneh smo številne obiskovalce gostili z domačo slivovko in proizvodi naših razstavljavcev: Sanaborjevim “jabkovcem" in žvižgov-cem ter suhim in svežim sadjem, Arinimi brezalkoholnimi napitki, Salumisovimi mesnimi izdelki in seveda dobrotami naših pekarn: Peciva Ljubica iz Zarečice, Pekarne Slava iz Ilirske Bistrice in Drobtinice z Male Bukovice. Žniderši-čevo potomstvo pa smo upravičili z domačo medico. V času sejma je dejavnost predstavila tudi kozmetična hiša Berni, prostor so krasili izvirni domači spominki Mašnce iz Ilirske Bistrice in cvetlični aranžmaji cvetličarne Gartner iz Ilirske Bistrice. Naše kraje, običaje in kulinariko, s povabilom na številne prireditve: pust, vizito, Bistriške dneve, Hubertovo mašo, Štefanovo, Premska srečanja in druge smo predstavili v torek, 15. septembra, pod naslovom: "Dežela llirskobistriška -od Brkinov, bregov Vjlke uode do snežniških vrhov." Organizatorja Občina Ilirska Bistrica in Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica sta na predstavitev vabila z lično izdelanim vabilom. Na njem je znana fotografija Ivetovih mlinskih koles, delo mojstra Emila Maraža, ki jih je skozi fotografski objektiv iztrgal pozabi. Alenka Penko Več o tem preberite na straneh 6 in 7. OS ANTONA ŽNIDERŠIČA NA EVROPSKI PREDSTAVITVI EKO ŠOL Na Brdu pri Kranju je od 24. do 26. septembra 1998 potekal evropski seminar EKO ŠOL, ki se ga je udeležilo okrog sedemdeset udeležencev, predvsem koordinatorjev EKO ŠOL iz večine evropskih držav skupaj s predstavniki evropske organizacije FEEE in UNESCA^ Vse prisotne so pozdravile gospa Štefka Kučan, prva dama Republike Slovenije, gospa Tea Valenčič, državna sekretarka MŠŠ, gospa Tanja Mikulič, predsednica FEEE za Slovenijo, in gospa Nada Pavšer, nacionalna koordinatorka. Osnovna šola Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice je poleg ostalih EKO ŠOL iz Evrope in še dveh slovenskih NADALJNJE GIBANJA TEČAJEV ODVISNO OD DELNIC LEKA Kljub temu, da se je jesen komaj začela, pa so cene vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev nadaljevale padec že v preteklih dveh tednih. Slovenski borzni indeks je izgubil 5,7% oziroma 100 točk, v četrtek je znašal 1669 indeksnih točk in tako prekinil črno serijo, saj je po daljšem času zabeležil rast. Velika nihanja pa je doživljal tudi dnevni promet, saj je znašal od 300 milijonov do slabe milijarde tolarjev. Res, da je število delnic na prostem trgu vse večje, vendar pa je dnevni promet skromen, saj je redko presegel 100 milijonov tolarjev, pa še ta je skoncentriran na le nekaj delnic. VkotacijiA in B so tako po številu kot po vrednosti poslov prednjačile delnice Leka, ki še vedno trpijo za virusom padanja tečajev, ki so ga z razprodajo povzročili tuji investitorji, ti pa naj bi imeli še kar nekaj Lekovih delnic, ki so jih kupili pred uvedbo skrbniških računov. Povprečna cena na četrtkovem trgovanju je bila 35.799 tolarjev, kar pomeni, da je v 14 dneh cena padla za 10,4%. Gibanje te delnice pa je prav gotovo vplivalo tudi na preostalo dogajanje na borzi. Tudi cena delnic Krke se je gibala v enako smer, kljub temu da so objavili polletne rezultate, kjer so ustvarili 2,64 milijarde tolarjev, kar je 37% več v primerjavi z istim obdobjem lani. V zadnjem obdobju (2 tedna) pa je cena padla za 8%. Del vrednosti so izgubile tudi delnice Intereurope, vendar se je tečaj v zadnjih dneh popravil in tako znaša četrtkov enotni tečaj 1847 tolarjev. To-podjetje je v prvem polletju ustvarilo 680 milijonov čistega dobička. V celem letu 1997pa so ustvarili 1.112 milijonov tolarjev čistega dobička. Prav tako so polletne rezultate objavili v Drogi Portorož, kjer je polletni dobiček 5% nad dobičkom prejšnjega leta v istem obdobju. Cena delnice je sicer izgubila nekaj vrednosti, četrtkov enotni tečaj je znašal 34.196 tolarjev, vendar se je dnevni promet povečal. Med prometnejšimi so bile tudi Petrolove delnice, katerih enotni tečaj je v četrtek znašal 26.971 tolarjev. Razlogi za padec so različni, prav gotovo pa so tudi pod vplivom odnosa z vlado oziroma prodajo državnega deleža ter Nafto Lendava. Med redkimi delnicami, ki so v zadnjem obdobju pridobile na vrednosti, pa so delnice Kovinotehne, saj so pridobile 17,9%, četrtkov povprečni tečaj rednih delnic pa je znašal 506 tolarjev. Predlog uprave družbe na skupščini delničarjev, ki bo 22. oktobra je, da se dobiček iz prejšnjih let, ki znaša 328,3 milijona tolarjev, razporedi v rezerve. Na prostem trgu je trgovanje skoncentrirano na nekaj delnic večjih slovenskih podjetij, vse več pa je prometa z delnicami pooblaščenih investicijskih družb. Color je še eno izmed podjetij, ki je objavilo polletne nerevidirane računovodske izkaze. V prvem polletju so uspeli ustvariti 210,9 milijonov tolarjev čistega dobička, za primerjavo le podatek, da so v celem letu 1997 ustvarili 507 milijonov tolarjev čistega dobička. Ob tem, da mu je cena padla v zadnjem obdobju za 13,6%, pa se je zmanjšal tudi dnevni promet z delnico. Dividende pa predlaga tudi uprava Melamina iz Kočevja, in sicer 80 tolarjev na delnico. Prve dividende pa bodo dobili tudi v PID-u Modra Linija 1 in 2, in sicer v prvem v višini 55 tolarjev ter v drugem skladu 50 tolarjev bruto na delnico. Ob rasti tečajev nihče ne vidi vrha. Podobno pa velja tudi pri padanju, zato kljub temu da je slovenski borzni indeks v slabih dveh mesecih izgubil približno 400 točk, še ne moremo reči, da je indeks dosegel dno. Poznavalci ocenjujejo, da je nadaljnje gibanje tečajev predvsem odvisno od delnic Leka oziroma od tujih investitorjev in mednarodnih kapitalskih trgov in političnih razmer. Ilirika BPH, d.d. Janez Novak ILIRIKA šol predstavila svoj program uspešnega dveletnega dela v oviru evropskega projekta EKO ŠOL. Koordinatorice Nada Šircelj, Mirjam Vrh in Helena Primc so predstavile projekt v angleškem jeziku. Njihov nastop je bil zelo odmeven, saj so ga koordinatorke s pomočjo gospe Tatjane Vičič popestrile še z računalniško predstavitvijo občine, samega mesta Ilirske Bistrice in osnovne šole Antona Žnideršiča. Za evropski seminar EKO ŠOL pa so pripravile še ves potreben propagandni material, preveden v angleški jezik. Udeleženci so zadnji dan seminarja obiskali še ostale EKO ŠOLE na Slovenskem. Novosti iz šole Dragotina Ketteja RAČUNALNIŠKA IZPOSOJA KNJIG - PRVI V OBČINI V septembru je stekla računalniška izposoja leposlovnega knjižnega gradiva v knjižnici osnovne šole Dragotina Ketteja. Knjižničarka Milojka Primc nam je povedala, da so podatke o 4700 knjigah celo poletje pridno vnašali v računalnik, tako da so učenci z začetkom novega šolskega leta dobili nove knjižnične izkaznice s črtno kodo. Zavod za šolstvo je že v lanskem letu izvedel izobraževanje za knjižničarje, programsko opremo pa so na šolo dobili s sodelovanjem Ministrstva za šolstvo in šport. Ob tej priliki so knjižnico tudi temeljito pospravili. V arhiv so shranili vse obrabljane knjige, ki niso bile rabljene zadnjih dvajset let. Z "menjavo staro za novo" pa so po nižjih cenah pomladili obstoječ knjižni sklad. Ker učenci za potrebe pouka večkrat potrebujejo več izvodov iste knjige, pri tem z roko v roki sodeljujejo z matično knjižnico Makse Samsa. Knjižnica je odprta vsak dan od 10.45 do 14. ure. Milojka Primc je še povedala, da se knjižnica stalno sooča s prostorsko stisko. Sodobne metode pouka namreč narekujejo potrebe po večjem čitalniškem prostoru, v katerem bi potekalo skupinsko seminarsko delo učencev. Otroci se naj bi namreč vse bolj vzgajali v iskalce novih informacij, novih znanj. Dragica Prosen Snežnik - stran 4 KU LTU RA 1. oktober 1998 VPISI V ABONMAJE ŽE POTEKAJO Po poletnem mrtvilu se je pričelo marsikaj dogajati tudi na kulturnem področju. V prvi vrsti naj omenimo vpise v abonmaje za sezono 1998/99. Tudi letos bo Zveza kulturnih društev organizirala tradicionalni izlet v Benetke, poleg tega pa se pripravlja kar nekaj zanimivih kulturnih prireditev. Nova gledališka sezona prinaša kar nekaj manjših sprememb. Izbirali boste lahko med dvema abonmajema: tradicionalni gledališko-glasbeni abonma in drugi gledališki abonma, ki bo potekal v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani. Na voljo pa bo tudi nekaj koncertov izven abonmaja. Prvo od skupno šestih predstav letošnjega gledališko-glasbenega abonmaja (Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, Roberto M. Cossa: Nona) si bodo abonenti in tudi ostali ljubitelji gledališča lahko ogledali v dvorani Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici v drugi polovici oktobra. Ostale predstave pa bodo na Reki in v Ljubljani. Cena abonmaja, ki jo bodo lahko abonenti poravnali v petih obrokih, je 12.400 tolarjev. V ceno so vključene samo cene vstopnic, saj bo tudi letošnjo sezono stroške prevoza krila Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica. V primeru, da bo iz Knežaka, Jelšan, Podgrada ali Kuteževega (ali njihove okolice) prijavljenih več kot 10 abonentov, bo ZKD ob nespremenjeni ceni abonmaja organizirala prevoz tudi iz teh krajev. Vsekakor pa bocfo abonente pred ogledom vsake predstave pisno obvestili o datumu ogleda in o drugih novicah iz sveta kulture na Bistriškem. Cena gledališko-glasbenega abonmaja 1998/99 in roki plačil 1. obrok 2.800,00 do 17. oktobra 1998 2. obrok 2.400,00 do 10. decembra 1998 3. obrok 2.400,00 do 10. februarja 1999 4. obrok 2.400,00 dol 0. aprila 1999 5. obrok 2.400,00 do 10. junija 1999 Skupaj 12.400,00 SIT Gledališki abonma II Kulturnega centra Srečka Kosovela iz Sežane je sestavljen iz treh predstav novogoriškega ter treh predstav tržaškega gledališča. Cena celotnega abonmaja je zelo ugodna, saj znaša šest tisoč tolarjev, ki jih lahko poravnate v treh obrokih (zadnji decembra 1998). KONCERTI Letošnji gala novoletni koncert na Reki bo v torek, 29. decembra. Dirigirala bo Nada Matoševič. Cena koncerta sicer še ni znana, vendar na ZKD že zbirajo prijave. **** Ob 100-letnici rojstva slovitega ameriškega skladatelja Georga Gershvvina vas ZKD vabi na poslušanje koncerta s priljubljenimi melodijami: Cubana-uvertura, Koncert za klavir in orkester, Rapsodija v modrem, Amerikanec v Parizu. Dirigent bo Miroslav Homen, solist na klavirju pa Vladimir Babin. Koncert se bo odvijal na Reki, vendar datum in cena koncerta še nista določena. Vabljeni! Da ne ostajamo samo v gledališko-glasbenih vodah, omenimo, da Zveza kulturnih društev v soboto, 10. oktobra, organizira tradicionalni izlet v Benetke. V okviru izleta si boste lahko ogledali razstavo o civilizaciji Majev v Palazzu Grassi. Gotovo bo marsikoga navdušila, saj predstavlja skrivnostno, malo znano civilizacijo majevskega ljudstva, ki so bili veliki mojstri matematike, astronomije, arhitekture... Na ogled bodo eksponati, ki jih v Evropi še nismo videli. Poleg omenjene razstave pa si boste seveda lahko ogledali še nekaj drugih vidnejših razstav, da o ogledu mesta, ki je edinstveno na svetu, niti ne govorimo. Nova sezona se je tako pričela tudi na kulturnem področju. Utrgajte si kakšno urico in jo namenite temu ali onemu bližajočemu se kulturnemu dogodku. Verjemite, ne bo vam žal! Za vse informacije (in prijave) se obrnite na Zvezo kulturnih društev Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel./fax 067/81-250. PREDSTAVITEV DRUŠTVA ZA POVIJ ESN ICU IZ KLANE Društvo za krajevno zgodovino in kulturo iz Ilirske Bistrice bo v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ilirska Bistrica v petek, 9. oktobra 1998, ob 19. uri v Domu na Vidmu organiziralo srečanje z Društvom za povijesnicu iz Klane. Gostje bodo poleg delovanja društva predstavili tudi štiri številke svojega Zbornika. Zborniki so tudi za nas zelo zanimivi, saj so vsebinsko povezani z našimi kraji. Predstavili pa se bodo tudi trije glavni sodelavci Zbornika: Anton Starčič, župan Klane, prof. Ivan Šnajdar, glavni nosilec delovanja Društva, in dr. Petar Strčič, član HAZU in član hrvaške Komisije za meje s Slovenijo. V,_____________________v N VABIMO VAS NA TRADICIONALNI JESENSKI ENODNEVNI IZLET V BENETKE dne, 10. oktobra 1998, odhod z avtobusne postaje ob 6.00. Skupno si bomo ogledali razstavo o še vedno zelo malo znani civilizaciji Majev (srednja Amerika). Na ogled bodo eksponati, prvič razstavljeni v Evropi. Posamič si boste lahko ogledali še druge razstave. Cena izleta - avtobusni prevoz - je 2.800,00 SIT. Vožnja po kanalu Grande z beneškim avtobusom 'vaporettom' ni vračunana (cca 2 x 3.000 LIT), ravno tako tudi ne vstopnina na ' razstavo (cca 30.000 LIT), zato lire prinesite s seboj. Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica V________________________________ GLEDALIŠKI ABONMA II. 1998/1999 Predstave v Kulturnem centru "Srečka Kosovela" v Sežani PROGRAM T. Mc Mally: MASTER CLASS SSG Trst Režija: Vito Taufer F. Molnar: LILION PDG Nova Gorica Režija: Dušan Mlakar D. Jovanovič: KLINIKA KOZARCKV SSG Trst . Rečija: Dušan Jovanovič D. Hare: POGLED AMY THOMAS PDG Nova Gorica Rečija: Mateja Koležnik A. Miller: VSI MOJI SINOVI SSG Trst Režija: Zvone Šedlbauer A. B. Ruzante: MUŠICA PDG Nova Gorica Režija: Georgij Paro Informacije in vpis: Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel./fax: 067/81-250, do 17. oktobra 1998. V______________________________ ' \ GLEDALIŠKO-GLASBENI ABONMA 1998/1999 PROGRAM PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Predstava v Domu na Vidmu II. Bistrica Roberto M. Cossa: Nona Režija: Osvaldo Bonet Igrajo: Stane Leban k.g., Teja Glažar, Mira Lampe-Vujičič in drugi MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Boštjan Tadel: Policija, d.d. Režija: Boris Kobal SNG DRAMA - LJUBLJANA Hovvard Barker: Evropejci Režija: Janez Pipan HRVATSKO NARODNO KAZALIŠTE IVANA pl. ZAJCA REKA Giuseppe Verdi: Trubadur -opera Dirigent: Miroslav Homen Režija: Ches Themann HRVATSKO NARODNO KAZALIŠTE IVANA pl. ZAJCA REKA Baletni večer Benjamin Britten: Divetimento Hector Berlioz: Fantastična simfonija Gioacchino Rossini: balet iz oper Obleganje Korinta in Mojzes SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Vito Taufer: Silence, silence, silence Informacije in vpis: Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel./fax: 067/81-250, do 17. oktobra 1998. DO KAM SEŽE NAŠ POGLED Kulturni dom Srečka Kosovela v Sežani NOVI SEZONI NA POT Vzrok za veliko gledališko produkcijo v Sloveniji (več kot petdeset novih predstav vsako leto nastane v slovenskih poklicnih gledališčih) je izredna priljubljenost gledališča med Slovenci. "Gledališče je živo, je edina oblika umetnosti, v kateri gledalec neposredno spremlja nastajanje umetniškega dogodka in v njem tudi sam sodeluje. Gledališkega dogodka brez gledalca ni" (iz tiskovine sežanskega kulturnega centra). Ker je na Bistriškem malo možnosti, da bi si ljubitelji ogledali gledališke predstave na domačih tleh, se Bistričani odpravljajo na predstave od Trsta, prek Sežane do Ljubljane in tudi na Reko. Sežanski Kulturni center Srečka Kosovela je za letošnjo sezono zaradi velikega zanimanja gledalcev pripravil kar tri različne abonmaje: dva gledališka (za gledališki abonma II prijave sprejema bistriška ZKD, tel. 067/81 -250) in enega glasbenega. Vsekakor dovolj zanimive ne samo za Sežančane ampak tudi za Postojnčane, Pivčane, Bistričane ... Gledališki abonma I vključuje predstave Drame SNG Ljubljana in Maribora, SLG Celje, Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča ljubljanskega, drugi gledališki abonma pa je primorsko obarvan s predstavami PDG Nova Gorica in SSG Trst. Glasbeni abonma bo ponujal najboljše, kar lahko sprejme oder Kulturnega centra v Sežani: od gostovanja Slovenske filharmonije in Slovenskega komornega zbora s solisti, do koncertov nizozemske violinistke Isabelle van Keulen, pianista Alda Ciccolinija, z baletno predstavo 'Tango' bo gostoval Balet SNG Maribor, sezono pa bodo zaključili s koncertom kitarista Johna VVilliamsa iz Avstralije. V sklopu glasbenega abonmaja bo Kulturni center Srečka Kosovela pripravil koncert v lastni produkciji. Do leta 2000, ko bo 250-letnica Bachove smrti, bodo priznani izvajalci v treh sezonah v sežanskem hramu kulture izvedli vse njegove koncerte za godalni ansambel in čembalo. Ansambel baročne glasbe iz pokrajine Vittorio Veneto bo v sklopu letošnjega abonmaja predstavil občinstvu Bachove skladbe. Ker cene abonmajev niso previsoke (od šest do osem tisoč tolarjev, plačljivo v treh obrokih) in ker je Sežana blizu, bo ponudba Kulturnega centra Srečka Kosovela zamikala tudi marsikoga z Bistriškega. Za potrebne informacije in morebitne prijave se obrnite na upravo KC 'Srečka Kosovela' Sežana, tel.: 067/ 32-531, fax 32-532 ali pa osebno vsak dan razen sobote in nedelje, od 9. do 11. ure in 13. do 15. ure. AFORIZMI Malo politikov je jasnovidnih. Velika večina je jaslovidnih. **** OBUP (OBčinska UPrava) Ni le kratica, je kruta resnica. Bruno Požar J KINO Informacije: 81-56S FILMI V OKTOBRU PREŽIVETJE - NA ROBU i DIVJINE, amer. barv., pustot Režija: Lee Tamahori Igrajo: Anthony Hopkins, AleC Baldvvin 2.10.98 ob 20.30, 4.10.98 ob 20.30 ELITNI MORILCI, amer. barv-triler Režija: Antoine Fuqua Igrajo: Chovv Yun-Fat, Mira Sorvino joiviiio , 3.10.98 ob 20.30, 4.10.98 ob SMRTNONOSNO OROŽJE 4 amer. barv., akcijski Režija: Richard Donner Igrajo: Mel Gibson, Danny Glover, Joe Pešci, Rene Ru55°, 9.10.98 ob 20.30, 10.10.98° 18. uri, 11.10.98 ob 20.30 MALA MORSKA DEKLICA, ^ barv., risanka Režija: John Musker, Ro n Clements Glasovi: Jodi Benson, Sam°e Wri§ht n 08 ob 9.10.98 ob 18. uri, 11.10.9»u 18. uri DŠTAR, amer. barv., epsk1 tektakel ežija: Kevin Kostner garajo: Kevin Kostner, WiH '3 )renz Tate 3.9.98 ob 20.30 ARMAGEDDON, amer. barv-akcijski Režija: Michael Bay ^ Igrajo: Bruce VVillis, BiIly Thornton, Ben Affleck 13.10.98 ob 18. in 20.30 GODZILA, amer. barv., ZF Režija: Rolland Emmerich * Igrajo: Matthevv Broderick, Reno, Godzila o' 16.10.98 ob 20.30, 17.10■-")() 18. uri, 18.10.98 ob 18. ib- ' MIMIC, amer. barv., ZF. Režija: Guillermo del Toro, Igrajo: Mira Sorvino, Jerel3jLr, Northam, Alexander Good 17.10.98 ob 20.30 NORO MESTO, amer. barv-drama Režija: Costa Gavras Igrajo: Dustin Hofman, J°bn Travolta, Alan Alda ^ 23.10.98 ob 20.30 in 25.1U' 1 18. uri REZILO, amer. barv., triler Režija: Billy Bob Thornton Igrajo: BiIly Bob Thornton, Dvvight Yoakam, John Rij^g^ 24.10.98 ob 18. uri, 25- 20.30 PRIDRŽUJEMO Sl PRAV&? SPREMEMBE PROGRAM' \ Iz posebne izdaje časopisa Ru-tiča Pu-miša Jamarskega društva Netopir Ilirska Bistrica 506 METROV POD ZEMLJO BREZNO BOGUMILA BRINŠKA Koordinate: 5459730 / SO 43 880 _ Kota vhoda: 1180_____________________________ Dolžina poligona: 585,9m_____________—-------- Vitinaka Razlika: 506,5m_____________________ Ritala:: RadivoJ Šajn, Jakofčič Jaka _________ Jamarsko društvo “NETOPIR” Ilirska Bistrica, P..P. 23 _______ todelovali: JD Sežana . DZRJ Luka Ccč Postojna— Datum: 15.08.1998 ________________________— |(l ,ralci Snežnika se spominjajo Brezna Bogomila Brinška po članku v lanskem ln tedanjih raziskavah. Naj omenim, da je Brezno Bogomila Brinška druga f obija jama na krasu, v slovenskem merilu spada po globini nekje do petnajstega ija- v ilirskobistriški občini smo do sedaj najglobljo jamo presegli za celih 220 |!j,r°v- Poglejmo na kratko, kako so potekale raziskave do tega leta: 1990. leta nam ljg?r Kovačič pokaže vhod v jamo, istega leta pridemo do -75 metrov, tc M993.,1994. in 1995. leta čiščenje krušljivih delov na prehodu v drugo brezno m3 materiala), 1996. leta do -250, 1997. leta do -368 m. V letošnjem letu, ančno 14.,15. in 16. avgusta, smo v obsežni akciji raziskali nadaljevanje brezna. (L.,'Pravljalna dela za to akcijo so pričela že v lanskem letu, tako smo na naslednjo , 10 povabili prijatelje iz JD Sežana ter se podali skupaj z njimi in z vso potrebno ;k ei"o na širitev meandra, ker upamo, da nam ta omogoča nadaljevanje spusta. N; ^•09.1997 I °Poldan se dobimo Trnovem ter se arn° do vhoda pred jamo. Ob 18. uri v Popravljeni za spust. Jaz grem nato pa Marko Gombač, Jaka S|t|Q Pdpravljeni za spust. Jaz grem Alan Pale in Mirko Matko. Žal P%| 2 Valenčič ostaja zaradi bolezni Im vP°dom. Počasi nadaljujemo pot in »oj °' VARNA ŠOLSKA POT Šolsko leto smo začeli s ponovitvijo našega znanja o prometu in iskanja najbolj kritičnih, nevarnih točk na naši šolski poti. Ugotovili smo, da je za nas, učence pešce, najbolj nevaren del ob dovozu z Gregorčičeve ceste do naše šole. Čeprav so ob cestišču na obeh straneh zasuli še kak meter zelenice, pa tu ni nastala šolska pot ampak parkirni prostori za avtomobile. Ker nas je to zelo motilo, smo sklenili, da bomo sami kaj storili. Izdelali smo opozorilne letake, s katerimi smo želeli povedati voznikom, da so parkirali na naši varni poti do šole. Te letake smo polagali približno teden dni za avtomobilske brisalce, včasih tudi v prisotnosti voznikov. Ugotovili smo, da ni bistvene spremembe. Mogoče parkira kakšen avtomobil manj. Ugotovili smo, da kazen le malo izuči ljudi in da opozorila komajda zaležejo. Apeliramo na vse voznike in odgovorne na občini, da nam pomagajo rešiti ta problem in nam omogočijo varno pot do šole. Učenci 4. b in učiteljica \evica Iskra OŠ Dragotina Ketteja I- ~ - .. ' ' I PONOVNA VOŽNJA VLAKA IZ ILIRSKE BISTRICE PROTI PIVKI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 24. 5. 1998 so Slovenske železnice ukinile vlak z odhodom ob 16.40 iz Ilirske Bistrice proti Pivki. Občina Ilirska Bistrica je protestirala na takšno odločitev SŽ in zahtevala, da vlak ponovno vozi tudi ob navedenih dnevih, saj se z njim študentje in dijaki vračajo v Ljubljano. Obljubljeno nam je bilo, da bodo to možnost preučili in uvedli spremembo z novim šolskim letom. Slovenske železnice so nam sporočile, da bo vlak od 27.9.1998 dalje vozil vsak dan ob 16.40 iz Ilirske Bistrice proti Pivki. Tajnik Občine Ilirska Bistrica Ivan Barba X___________________________________________________________/ Snežnik - stran 6 FOTOREPORTAŽA 1. oktober 1998 "DEŽELA ILIRSKOBISTRISKA V torek, 15. septembra, sta Občina Ilirska Bistrica in Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica pripravili na Celjskem sejmu predstavitveni dan. Vsem sodelujočim in sponzorjem naj lepša hvala. Zaradi množice sodelujočih pa do izdaje časopisa nismo uspeli pripraviti poimenskega seznama. OD BRKINOV, BREGOV VELIKE UODE DCSNEŽNIŠKIH VRHOV" 1. oktober 1998 FOTOREPORTAŽA Snežnik - stran 7 FOTOGRAFIJE: Sanja Udovič, Dragica Prosen, Alenka Penko. Po obvezni "bistriški himni" Tječe, tječe, ki jo je zapela pevska skupina Sušeč, je Za odlično medico, različne vrste medu in propolis je poskrbel gospod Ivan Šuštar, navzoče pozdravil bistriški župan, mag. Stanislav Prosen. gonilna sila bistriških čebelarjev. Da pa na Bistriškem ne pijemo le vode, je nedvomno dokazal žganjekuhar Jože Hribarjev iz Jablanice, ki je urno prekladal flaškone in skrbel, da so bili "glažiči" vedno polni. Članice Društva kmečkih žena so napekle toliko dobrot, da so se mize kar šibile. O njihovem delu je spregovorila gospa Lopuhova iz Kosez. um mm Češp ne negujemo kaj prida. Ponavadi poberemo, kar "Bog da". A tudi za to potrebujemo pravo posodo. V jeseni najprej košare. Takšno, ta pravo, z dvema ročajema, je spletel pletar Tone Prosen iz Trpčan, ki je nekoč za svoje pletarske izdelke tudi prejel listino, da se uvrščajo med domačo obrt. Le kdo ne pozna jelšanke? Že dve stoletji jo izdelujejo v Jelšanah, Pa še vrsto drugih brezalkoholnih, gaziranih pijač in sirupov neštetih okusov, pakiranih v različnih embalažah. Gospodična Mara Bubčeva je imela na skrbi mlečne izdelke domačih kozjerejcev in ovčarjev, tudi nagrajene Škrabove in Štembergerjeve dobrote. Manjkale niso niti ribe iz Bubčeve ribogojnice. Pri Urbančičevih v Trnovem so kar tri dni pripravljali prigrizke iz Salumisovih mesnih izdelkov in gob ter druge vložene zelenjave poljedelca Jožka Jenka iz Gornje Bitnje. Za jedi iz divjačine so poskrbeli Bolčinov! na Mašunu, domače kislo zelje, ki je šlo še posebej v slast, pa so prispevali Godčevi iz Sadje- zelenjava Plač. Pridna dekleta in fantje 50 vee§t# predstavitve obiskovalcem delil' n » informativne publikacije, s kated^jel predstavilo nekaj manj kot 0 ^ ilirskobistriških gostincev, turisj.^, informativni center Občine Bistrica, kozjerejci, Brkinski športna društva in drugi- Pr"'^ejf mladenka je gostom delila še rosr* rjj, pobrana Sanaborjeva jabolka iz iji Sb, »it 0rieva stojnica je nudila toliko s£? d°brot/ da sploh nisi vedel, kaj jjtl k)Prej pokusil: suha jabolka, hruške, V k 6' iag°de, sveže sadje, brkinski 'jj) i)L?0Vc" in pa v nedeljo narejen sladek [(ji WCn' mošt. Seveda ni manjkala niti !(j. Ica jabolčnika in kisa, primerna za ''jjČienje različnih bolezni in za ter nov prospekt Društva Za odlične koktejle so ’ večkrat nagrajeni barmani Hrušice. ^6| Jobarske dežele je upravičila Ema ■ |),Jri ,iz gostilne Potok v Dolenjah, ki \ lala gobovo juho v specialnih 't* sredicah, izdelanih v okliki Da pa je bil gobji pridelek tis obilen, je nedvomno kV cvetličarka Margita Gartf^^j/ prireditveni prostor okrasila z . ikebano iz pravih jurčkov in "prašča". Spretne roke premskih žena, članic Turističnega društva Prem, kar niso zmogle narediti toliko cvetja, kot so si ga želeli obiskovalci. In še dolgo po končani prireditvi smo srečevali stare in mlade s pisanimi cvetovi v gumbnicah. Harije so bile sploh dobro zastopane. Prepevali so Bratje Boštjančič, legenda Slovenske popevke. Zato ni šlo brez "obvezne harijske" "Polje, kdo bo tebe ljubil" in nekaterih drugih Mihelčičevih pesmi, kar ni naključje, saj je skladatelj Mihelčič, rojen v Harijah, vrsto let deloval v Celju. Očitno so bili na letošnjem Celjskem sejmu najbolj opazni Primorci. Za zunanji in notranji izgled razstavnega prostora ter pripravo obsejemskih prireditev so prejeli posebno priznanje Celjskega sejma MOS 98. Med dobitniki priznanj je tudi naša Območna obrtna zbornica, kar si štejemo posebej v čast (foto: Gregor Katic). O pekarski dejavnosti na Bistriškem je spregovori la Marika Mikuletič iz pekarne Drobtinica, obiskovalci pa so lahko pokušali tudi odlična peciva Peciva Ljubica iz Zarečice in Pekarne Slava iz Ilirske Bistrice. Čeprav so zimo že zdavnaj odgnali, so si škoromatje ponovno nataknili pisane kape, kleščar pa je lovil mladenke. Vsak posameznik, pa čeprav je to velika gospodarska družba, številčno močno in aktivno društvo, organizacija ali občina, pomeni le posameznika, ki se v majhnem slovenskem prostoru porazgubi in ne pomeni veliko. Vsi skupaj smo lahko močni in opazni in le takšni lahko preživimo. Seveda tudi tokrat predstavitev ni minila brez brhkih deklet. Ubrano petje Bistriških škork je pritegnilo mnoge poslušalce. Za veselo razpoloženje je ves čas skrbel narodno-zabavni ansambel Snežnik. Prepeval je o soimenjaku, brkinski slivovki, škoromatih, Kozleku in drugih lepotah našega kraja. A ZANIMIVOSTI MLADI PO OBČINI V NARAVI IN NA DOMAČIH VRHOVIH Kot že vrsto let so se naši šolarji iz vseh osnovnih šol v naši občini tudi letos za prvi jesenski športni dan odpravili v naravno okolje svoje šole in na vrhove domačih gora! Gotovo so prav taki športni dnevi po svojih zanimivostih, mladostni sproščenosti pa tudi posebnih zahtevnostih med najprijetnejšimi. Skoraj tisoč petsto mladih iz naše občine je preživelo letošnje sončne jesenske dneve v naravi. Učenci nižjih razredov so, svojim telesnim sposobnostim primerno, obiskali sosednje vasi in se povzpeli na bližnje vzpetine, učenci višjih razredov pa nadaljujejo z vzponi na zahtevnejše vrhove naše občine. Tako so osvojili Snežnik, Kozlek, Ostrič na Žabniku, Planinec, Orlovico in druge vrhove. Na te vrhove se odpravljajo po stalno dogovorjenem šolskem programu, tako da vsi učenci v času šolanja dodobra spoznajo svojo domačo planinsko okolico in obiščejo najpomembnejše vrhove naše občine. Za številne mlade planince iz šolskih planinskih skupin, ki povezujejo mlade na vseh šolah v občini, pa je bila tudi to prilika, da so v svoje planinske dnevnike "Mladega planinca" odtisnili še nov planinski žig. Tekst in slika: Vojko Čeligoj Vsi letošnji sedmošolci OŠ Antona Žnideršiča so s svojimi učiteljicami v sončnem četrtku, 10. septembra t.l., obiskali Snežnik, se povzpeli na njegov vrh in se za spomin takole nastavili fotografskemu aparatu. Tega dne so vrh Snežnika obiskali še trije razredi sedmošolcev iz Ajdovščine in Polhovega Gradca. Mladostni vrvež vsaj 250 mladih hribolazcev se je živahno nadaljeval v igri in razvedrilu na gozdni jasi na Sviščakih. MLADI IN FILATELIJA VESELJE Z ZNAMKAMI Z novim šolskim letom so na šolah začeli z delom tudi številni šolski krožki, ki gotovo poživijo redno šolsko delo. Za mlade zbiralce poštnih znamk - filateliste na OŠ Dragotina Ketteja v Trnovem je začetek letošnjega zbirateljskega dela prinesel gotovo lepo presenečenje. Velik prijatelj naših mladih filatelistov g. dr. Ferdinand Marn iz Maribora je namenil članom krožka velik paket poštnih znamk, težak kar nekaj kilogramov. "Za uspešen začetek novega šolskega leta!" kot pravi sam. Z dobrotnikovo pomočjo bodo naši mladi zbiralci z novimi znamkami obilno napolnili svoje albume. (Na sliki.) Nedavno je mladim zbiralcem podaril precej filatelistične literature tudi še dobrotnik g. Stanislav Čač iz Kopra, pa Danijel Bratovič iz Bistrice, Zlatko Bakranin iz Sarajeva idr. Vsem so mladi zelo hvaležni. Mladi šolarji pripravljajo svoje zbirke za jesensko krožkovo razstavo na temo "Železnica - okno v svet" in na razstavo ob koncu decembra na temo "Zimsko veselje". Tekst in slika: Vojko Čeligoj NAGRAIENCI IZ PREISNIE ŠTEVILKE Prejeli smo 6 pravilnih rešitev križanke iz 17. številke Snežnika. Žreb je določil da: 1. nagrado - tri kino vstopnice za ogled filma "Smrtonosno orožje 4", ki bo na rednem sporedu v oktobru prejme Miha Kavčič, Jurčičeva 19, 6250 Ilirska Bistrica, 2. nagrado - 3-mesečno naročnino na časopis SNEŽNIK prejme Martin Šiškovič, Slivje 21, 6242 Materija, 3. nagrado - majico časopisa SNEŽNIK prejme Elena Ujčič, Dolenje 11, 6254 Jelšane. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Čestitamo! Izrežite izpolnjeno nagradno križanko št. 17 in jo pošljite na naslov: Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli: 1. nagrada: večerja za eno osebo - "Grili Danilo" 2. nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK 3. nagrada: dve kino vstopnici Kina na Vidmu. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do ponedeljka, 12. oktobra 1998. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju! Risanje in druženje sredi snežniških gozdov BISTRIČANI DOBRI POZNAVALCI GOB Člani gobarske družine Ilirska Bistrica so med zadnjim vikendom v sePtetrjjl( pripravili zanimivo razstavo gob, nabranih v gozdovih in na pašnikih ilirskob'5 občine. Na letnem vrtu okrepčevalnice "Baša" je bilo razstavljenih 180 različnih vrst gob. Posebno zanimanje med obiskovalci razstave, ki si jo je ogledalo čez 1000 obiskovalcev, je izzvala goba "orjaški plešivec'1, ki je tehtala kar 2.5 kilograma. Ta goba je za to področje prava redkost. Tokrat so pri pripravi razstave sodelovali tudi učenci iz krožka RK OŠ Antona Žnideršiča, ki so pripravili plakat "Prva pomoč pri zastrupitvi". Za učence in ostale obiskovalce je strokovno obrazložitev o gobah podala Dragica Markovič, ki se obenem Pr'p £f za determinatorja (prepoznavalca) gob. Da Bistričani dobro poznajo gobe- e tudi podatek, da se je v preteklih desetih letih z gobami zastrupila le ena o |6t) V času razstave je bila obiskovalcem ponujena tudi okusna gobova jutl ,Ji Tekst in slika: Pefar n EX TEMPORE "SNEŽNIK 98" NA MAŠUN11 uštev sta za prizorišče letošnjega, že ). likovnega ex tempora izbrala Mladinski odsek PD "Snežnik" lirska Bistrica ter tamkajšnja Zveza kulturnih društev sta 10 Mašun. 52 učencev osnovnih šol in dvanajst mentorjev so na risalne liste poskušali prenesti delček mašunskih zanimivosti. Kako pa so uspeli, bomo lahko ocenjevali po ogledu razstave, ki bo gostovala celo šolsko leto na vseh šolah, ki so se udeležile ex tempora. To pa so bile: vse šole iz naše občine, šole iz Prestranka, Pivke, Postojne ter sosednjih hrvaških občin: OŠ Brešca pri Jurdanih, Matulji ter G. Vežica z Reke. Letos ni bilo Opatijcev. Skupina učencev iz Pivke z mentorico Marizo Golle. Pobudnik tega edm^i tempora za mlade je vsen\/ pl Vojko Čeligoj. Njegovo P f izpred več kot deset J |i tempore so prekinili 'e , tf leta 1991) pa je podprl m ,1: in \ tedanja ZKO. % * hvalevredno je dejstvo^,;« ^ organizatorjem kljub vžp°’ J fjr4nwnn mm n i i C n P I O ^ .id državne meje uspelo 0 }lif y nie s hrvaško p J t sodelovanje s nrvasi"-' - • ^ Mladi s teh šol se še pose ) g! vsakole^Ji udeležujejo likovnega dogodka snežniških gozdov. nrfj Tekst in slika: Dragici NAGRADNA KRIŽANKA $1. 18 Rešitev nagradne križanke številka 17.: ,c (,#' VODORAVNO: AKIRO, SR, KUROSAVA, RAKAVEC, SEDEM, ČA, SANITETA, REZULTANTA, LO, ERARIUM, CVETKO, PAKA, RUD, INCEST, ETON, ARU ' RON, AMALGAM, LO, KSI, MAJA, AJLEC, UT, SIRETUL, ARNI, SEAN, OVARIUM, INDEKS, TERMIDOR, JEUDI, ROZI, CENA, ASTAT, KRAK, ADti 1. oktober 1998 PRED PETDESETIMI LETI Snežnik - stran 9 tragični let josipa križaja čez snežnik \ A, > -■- ■......................................................................... : 5tj,est- da se je na Snežniku zrušilo L? 'n da se je pilot ubil, je dosegla ^lsk° dolino šele čez kakšen dan. jji 'tn .dna in tragična novica je ;J(j’^irila domačine. Točnih i^Sr k°v, kje se je natanko zgodila j^Ca in kdo je nesrečni pilot, ni bilo. j nsko tajništvo za notranje zadeve , Vrgažiraio gozdarje, gozdne i ,e' miličnike pa tudi planince za 'i j^Pri iskanju. Prof. Drago Karolin, i fcL, tkanju pritegnil še enega il Wkega prijatelja in gozdarja, je v SSn nem članku (Krajan, oktober f ik opisal naporno in mučno ii! '4r Vsi trije so se sredi noči ji' kav'li kar peš proti Snežniku in se z pje f(jj.y.ega vrha že v ranih jutranjih urah 1 odkriti kakšno sled ttf L0Srečenega letala. Nizka megla jim ^ nudila dobrega razgleda, zato so Vn^i sPuščati v številne globeli pod / dežnika. Utrujeni in razočarani ,;ev ®Uspehom so si zakurili ogenj in ■ stiv^ai nekoliko ogreli v opuščeni I Šjij. 1 italijanske protiletalske y ii8lMVa'n'ce na Snežniku. Dim so g ’((je|.ak gozdarski delavci, ki so že V'.|kie Je treba iskati. Z jase pod 1^.^'kom so z vpitjem usmerili Nesrečnega osmega oktobra 1948 so člani hrvaških mladinskih delovnih brigad, ki so udarniško sekali drevje na področju Jarmovca nad Klansko polico, imeli povsem vsakdanji delovni dan. Vreme je bilo oblačno z nizko meglo. Živahno in radoživo dogovarjanje mladih se je mešalo z udarci sekir in enakomernim žaganjem z velikimi nerodnimi ročnimi žagami. Kdaj pa kdaj je vse prekinil glasen klic na umik pred padajočim drevjem. Čeprav so mladinci sredi delovnega dne zaslišali nekj v bližini močan tresk in pok, so bili prepričani, da je eksplodirala mina, s katero so morda gozdarji širili dostopne poti za odvoz posekanega lesa. Šele naslednji dan, ko so se vračali z delovne akcije, so presenečeni naleteli na razbitine vojaškega letala in na porezane in razcefrane smreke, ki jih je jeklena ptica lomila pred seboj, dokler se ni povsem ustavila. Razdejanje je moralo biti pretresljivo. Da je z letalom nesrečno zaključil svoje življenje Josip Križaj, legenda primorskih in slovenskih pilotov, so zvedeli šele kasneje. 4pjn° Planincev proti Jarmovcu. Pred je bilo nekaj ur trde hoje po t gozdnih stezicah. Ko so se 'i%r ^e megle, so na robu skalnatih tOmeri proti Jarmovcu zagledali ^n|i'v prizor: "...V oddaljenosti metrov smo opazili nekaj i%la 'n z daljnogledom ugotovili, da ’i s°lak s puško na rami, torej stražar, %% Prestopa na cesti ob dveh '%Jdnih vozilih, verjetno džipih. Nn vn° vojaka in ceste, precej L - Sozdu, pa smo zagledali nekaj, \r^°Vzr°čilo, da nam je zastal dih: '\v strele razklane smreke brez %//' ^ razcefranimi in obeljenimi KC štrlele iz gmote podrtih dreves. :4k.,rdria zelenega gozda je zevala Po životu nas je spreletel H/1 Spogledali smo se in kakor K' 'vVs' enih misli, smo se pognali %, °oju Cifer navzdol do ceste, od s'lHi vSrn° hiteli k stražarju in zadihani 'I' je z vprašanji: "Zaboga povej, \a n° ostal živ? Ali mu lahko \t?arn°?" Vojak nas je z vidnim > 'što ^ P.08^edal in odkimal z glavo, %i„V°rh je le dve besedi: "Vojna %e_ kretnjo roke je pokazal, naj Sc°' ^ gozdne poti, ki je vodila %in^u nesreče, smo slišali človeško ,%sJj°Vorjenje; najbrž se je vračala komisija. Odmaknili smo se JQ/^arla 'n odšli naprej po trdi cesti fv)e ,rn srcem in mirno vestjo..." ;,J rtw 0 letalske nesreče je le nekaj :>vierov °d ceste Klanska polica -* knji !Va m'za na hrvaški strani, zato AšL tSt 0 letalski nesreči dosegla i(\r7lasti 5 hrvaške strani. Kot piše i'I in zhle Pavlin v "Naši obrambi" .\nd ' letnika 1 985, je vojaška "4ve J najprej en cel dan odlašala s .hlorr- °Vanjem za pogrešanim ' ^^leč, da je pilot z letalom ?Sožv°h v Sovjetsko zvezo. Ko (jhprva. eli za nesrečni padec letala, L^i lskali na napačnem koncu, pri •Ti * j J”1 hlizu Karlovca, kjer je tudi r|6sree.ll0rn Jarmovec. Šele dva dni I ir6Če ;C' ie vojska prišla na mesto 0t°Vr, ? 0clpeljala razbitine letala in 0 trUplo. Josipa Križaja so z vojaškimi častmi pokopali 12. oktobra v Ljubljani. Njegova soproga mu je na Žalah kasneje postavila lep nagrobnik. Že naslednje leto je na mestu letalske nesreče na Jarmovcu dala namestiti marmorno ploščo s ‘spominskim napisom. Josip Križaj je za velike letalske zasluge posmrtno prejel diplomo pilota inštruktorja ter zlati pilotski znak št. 6. Leta 1980 so mu na letališču v Sečovljah postavili doprsni kip. Na rojstni hiši v Koprivi so mu leta 1982 postavili spominsko ploščo. Križajevo ime nosi Aero klub Ajdovščina, do razpada Jugoslavije je Križajevo ime nosila tudi letalska baza v Bihaču na severu Bosne in Hercegovine. Skupina planincev, borcev in gostov ob odkritju spomenika Josipu Križaju na Jarmovcu, 22. julija 1989. Odkritja spomenika sta se udeležila tudi Križajeva sestra in sin Miomir. Pravcati preobrat pa je konec osemdesetih let pomenila pobuda letalskega oficirja Miljenka Pavešiča z Reke, ki je planincem svetoval, naj se obrnejo na komandanta vojnega letalstva in protiletalske zaščite generala Antona Tuša v Zemonu pri podstavek, kjer naj bi vzidali tudi bronasto tablo z napisom in znakom vojnega letalstva Jugoslavije, katerega aktiven član je bil tudi Josip Križaj. Že kmalu potem, ko je naslednje leto skopnel sneg v snežniških gozdovih in so bile ceste znova kopne, Postavitev letalskega krila na Jarmovcu poleti 1989 v spomin nesrečno preminulega pilota Josipa Križaja je zahtevala veliko dela, ki so ga opravili soborci-letalci prekomorci, domači planinci in gozdarji. (Slika: Vojko Čeligoj) Srebrno letalsko krilo sredi temnozelenih snežniških gozdov na Jarmovcu pod skalnim robom Cifer - spomin na legendo, primorskega pilota Josipa Križaja in nesrečni 8. oktober 1948. (Slika: Vojko Čeligoj) Vse od sredine sedemdesetih let so mesto letalske nesreče Josipa Križaja obiskovali bistriški planinci, bodisi kot vmesni cilj planinskih poti bodisi z delegacijo pododbora letalcev, članov Zveze borcev in šolarjev OŠ Podgore. Na dan Križajeve smrti so s cvetjem krasili mesto nesrečnega dogodka in se poklonili njegovemu spominu. Prav v ta čas sodi tudi planinska pobuda, da bi na mestu Križajeve nesreče postavili primerno spominsko obeležje. Zamisel so podprli tudi letalci veterani, domači člani pododbora letalcev prekomorcev, občinska organizacija ZB in drugi. Poseben odbor je imel že nekaj sej. V letu 1981 so bile izdelane tudi spominske značke, a se je vse žal ustavilo zaradi pomanjkanja denarja. Beogradu, kajti Josip Križaj je bil resnična legenda med piloti in je nesrečo doživel na svoji službeni poti iz Ljubljane proti Reki. Komandant Tus je z veseljem podprl zamisel o dostojnem spominskem obeležju Josipu Križaju. Za izvedbo naloge je zadolžil podpolkovnika Božidarja Arandželoviča, sicer načelnika letalskega muzeja v Zemunu. Slednji je konec leta 1988 tudi prišel v Bistrico in se z odborom dogovoril o vsem, kar naj bi storili in katere zadolžitve naj prevzame vojno letalstvo. Odbor se je odločil za obliko spominskega obeležja arh. Zore Pajkič. Postavljeno je bilo leta 1987 v Moroviču v Sremu, kjer je bilo prvo partizansko letališče v zadnjem letu druge svetovne vojne: letalsko krilo, postavljeno pokončno na so se na Jarmovec odpravili člani odbora. Določili so najustrežnejše mesto za spomenik ob cesti Klanska polica - Paravičeva miza. Stal naj bi na samem robu slovensko-hrvaške meje ob odcepu poti, ki vodi do mesta letalske nesreče. Ob tej cesti poteka tudi trasa evropske peš poti E6-SLO (prej E6-YU). Sledile so številne delovne akcije. Vojna komanda je s posebnim železniškim vagonom poslala v Bistrico devet metrov veliko krilo ruskega letala MIG-19 z ustreznim železnim košem za podstavek. Z velikim gozdarskim tovornjakom je bilo krilo prepeljano na Jarmovec. Z velikim naporom so ga postavili pokonci in ga pritrdili na vkopan betonski podstavek. Delo je uspešno opravilo vsaj trideset gozdarjev, planinčev in veteranov NOB. Postavitev spominskega obeležja so podprle tudi nekatere domače delovne organizacije. Zidar Ciril Mahne je lepo obzidal kamnit podstavek in vanj vzidal znak vojnega letalstva in bronasto spominsko tablo z napisom: TU JE V LETALSKI NESREČI 8. OKTOBRA 1948 PREMINIL JOSIP KRIŽAJ, PILOT V ŠPANSKI REVOLUCIJI IN NOB, KAPETAN JLA. SOLETALCI, POVELJSTVO RV l(N) PVO l(N) PD SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA. Nedelja, 22. julija 1989, na dan vstaje slovenskega naroda, je bil prekrasen sončen dan. Množica zbranih domačinov, planincev, borcev in številnih gostov, med katerimi sta bila tudi sestra Josipa Križaja in njegov sin Miomir, predstavniki vojnega letalstva iz Zemuna, Drago Brenčič, komandant letalske enote iz Bihača, Alojz Dekleva, predsednik odbora letalcev prekomorcev in predstavnikov številnih planinskih društev z obeh strani meje, je prisostvovala svečanemu odkritju spominskega obeležja in kulturnemu programu, ki so ga pripravili domači pevci, recitatorji in glasbeniki. Predsednik pododbora letalcev iz Ilirske Bistrice Stanko Zidar se je vsem zahvalil za pomoč in sodelovanje pri postavitvi spominskega obeležja. Med planinci iz OŠ Podgora so s prisrčnim nagovorom sprejeli spomenik v svoje varstvo in to častno nalogo vestno opravljajo že skoraj deset let. Srebrno letalsko krilo sredi temno zelene zavese snežniških gozdov ostaja zgovoren, čeprav skromen spomin na našega primorskega junaka Josipa Križaja, izvrstnega in hrabrega pilota in velikega domoljuba. Vojko Čeligoj Letalci, borci, planinci, mladina in občani, VABLJENI NA SLOVESNOST ob 50-letnici letalske nesreče pilota JOSIPA KRIŽAJA, ki bo pred spomenikom na Jarmovcu nad Klansko polico v četrtek, 8. okt. 1998, ob 12. uri OGLASI I Občina Ilirska Bistrica „lir Suma inženiring d o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU D CJ19 JOIC Trnovo, u ' Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica 0 j tel/fre 067/^62^^ m (L TOVtiS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 cppiama-pur x~ \ vnpirn/c^i ■ ■primorje psi iflajdovščinalP ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranj®' montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov - izposojamo gradbene odre in opažni material. ----------------------------- S s k! «nc > S 'stri I Hi X \ ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 \ ILIRSKA BISTRICA Prešernova "7 \ GOSTILNA • TRGOVINA • DISKONT 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207 CENJENI KUPCI, VSAK PRVI TEDEN V MESECU 10 ARTIKLOV V AKCIJI! IRBIS d.o.o. Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel./fax.: 067/41-082 VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE , VSE ZA PISARNO IN ŠOLO n FIZIOTERAPIJA TO IN TRG0VIM V Rozmanova ul. 1 V V/ 6250 Ilirska Bistrica *-‘*m_m„**'-* tel./fax: 067/41-156 • zelena zdravila • preventivne in terapevtske • čaji in čajne mešanice kompresijske nogavice • ortopedski pripomočki • obvezilni program • ortopedski vzglavniki • Chicco program za otroke • madicinska kozmetika in otroška hrana Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice {recepte). J \ r GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PUR^TEX Gradišče 51 6243 OBROV PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 X= CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 90.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 45.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 5. šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: "GA commerce", ' Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124 trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41 -913, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.: +386 61 1592-729, Tel./Fax.: +386 61 1592-741 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: • POLISTIREN • POLIPROPILEN • POLIETILEN • POLIAMID • ABS ... Surovine in polproizvodi za kemično industrijo ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica Hišna centrala: 067/41-19*3 Uprava - Direktor: 067/81"* v— — r A COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d .ot 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška tel. 067/81-297, fax. 067/41-12* [ oktober 1998 ŠPORT NOGOMETNI UTRINKI pripravlja: Petar Nikolič 3. SNI - zahod JADRAN POTOPIL BISTRICO i) j^° vreme in namočeno nogometno igrišče v Trnovem sta vsekakor vplivala !t.§r° med ekipama NK Ilirska Bistrica in NK Jadran Dekani. Kljub vsem L ecn°stim so gostje pokazali več volje in zagnanosti med igro, tako da so na y ,elhekme je bil 2:2 (0:1). Jlmomtš. aMn d. rda „sc Tolmin ^'strica VTOPLUS KORTE D*IJA Ne NpERlNVEST ^KAVA I estvica 3. SNI - zahod po šestem kolu: 6 6 6 6 6 6 6 5 5 6 5 4 3 2 2 1 1 1 0 0 1 1 2 2 2 4 3 0 3 0 17:3 13:4 13:4 9:9 6:9 6:6 5:7 3:8 1:9 3:19 16 13 11 8 8 7 6 3 3 0 deset minut se je igra trJa a bolj ali manj na sredini lti|0.a' Gostje so izkoristili prvo ^an°st v 11 minuti, ko je napako Vi ■ obrambnih igralcev Vstil p'ntar in povedel z 1:0 za 'čiu0' Domačini so sicer napadali, S*0 bili v končnici napada ifilN'0 zbrani, tako da so se jim W.N°sti za zadetek nenehno , Vd h^em delu igre je zaradi dveh jr0 ^ kartonov Pergar zapustil |orj 76 minuti. Domačini so V..1' številčnejšo premoč in v49 Sol' ^re^° ^ai"be izenačili na 1:1. V u s° domačini zaigrali znatno ’ibQ|N s tako igro v 67 minuti %J.' še en zadetek ter z golom %P'|CaPovedli na 2:1. V 79 minuti V| 'domači igralci s Kokaljem, J 0rn ter ostalimi napadalci ’Va ?stza gol- Da ga niso dosegli, !^l oh^a vratarju Pelhanu, ki je jVloNH'1' tudi nemogoče. Kar ni domačim igralcem, je uspelo Njgi Je z odbito žogo Ivaniča 'Vfji ^režo ekipe Plame in tako košarka ^t-AMA-PUR IZPOD nivoja r SO k *Hi^r^arji ekipe Plama-pu. __ ( Pfp na domačem igrišču, kjer jih NraNa83l uigrana in dobro , Bistr* ekipa Ježice- ' Začetuan'so usPeH zaigrati bolje °Pust;i: . 'gre, toda kmalu so je, da so se v asu pomirili s porazom, 5 ~ meseneča končni rezultat 'arnienko, tehnični direktor mVj|. j?ar- je ob koncu tekme „6°dpn, 'Srno mogli igrati slabše. ?rna igra naših nas je precej l 'n' ekipi iz Ježice pa °° zmagi." «?• Sedalo S n polčasu Presene 3. SNL - zahod S KVALITETO SE VRAČA TUDI PUBLIKA Tribune stadiona Trnovo v mestu pod Drago, kjer se odigravajo vse prijateljske in prvenstvene tekme, so iz dneva v dan bolj polne. Razlogov za to, da med vsako tekmo več sto ljubiteljev nogometa kar nekaj ur preživi na tribunah, je več. V prvi vrsti od seniorske do najmlajše selekcije igrajo na tekmah nogometaši, ki so se abecede nogometa naučili v Bistrici. Drugi razlog, da so tribune vedno bolj zasedene, pa je kvalitetnejša igra domačih nogometašev. Poleg izkušenih asov, kot so Počkaj, Mršnik, Starc ... so glavni nosilci nogometa v Bistrici mladinci: Gržina, Kešanski, Tomšič... Če k temu dodamo še dobro strokovno delo trenerjev Riharda Udoviča in Jožka Berginca, je velik odziv publike popolnoma upravičen. POGOVOR S TRENERJEM ČLANSKE EKIPE Uprava NK Ilirska Bistrica je mesec dni pred pričetkom prvenstva na presenečenje vseh imenovala Jožka Berginca za trenerja članske ekipe. Do nedavnega je bil še član prve članske ekipe. Jožka Berginca smo povabili na kratek klepet o trenerskem 'debiju' in o vodenju ekipe. V klubu ste preživeli četrt stoletja. Kako ste se odrekli igranju? Moja kariera igralca nogometa se je v Bistrici začela in končala. Zaradi kluba sem se odpovedal aktivni igri, nisem pa se odrekel žogi. S posameznimi igralci ste do nedavnega skupaj igrali. Kako so vas sprejeli kot trenerja? Zelo dobro sodelujem s svojimi nekdanjimi kolegi. Na treningu in na tekmah se ve, kdo je glavni, v prostem času pa se dobivamo in skupaj pogovarjamo o odigranih tekmah. Na kratko lahko rečem, da smo vsi skupaj doumeli, da delamo za dobro kluba. Na tekmah se vidi vse več golov mlajših igralcev. Kako so se vklopili v ekipo? Tudi tu ni nikakršnih problemov. Starejši igralci so jih sprejeli zelo dobro, kar se vidi tudi na terenu. Navsezadnje so v nogometaše zrasli v isti sredini. Bistriška ekipa je ena redkih ekip v kateri igrajo samo domačini. V zadovoljstvo vseh nas v klubu in ljubiteljev bistriškega nogometa trenutno nimamo niti enega tujca. Vsi igralci od vratarja Starca do rezervnih igralcev so domači nogometaši. To je rezultat dolgoletnega dela. Upajmo, da bo tako tudi v bodoče. Kakšen uspeh pričakujete v tem prvenstvu kot novinec med trenerji? V napovedih sem zelo slab. Pričakujem pa, da bomo konec sezone pričakali med prvimi tremi ekipami. KOŠARKA PRVIČ VOIT! Športna zveza Ilirska Bistrica je v sodelovanju s klubi tudi to leto organizirala poletno košarkarsko ligo. Na tem vse popularnejšem tekmovanju je poleg sedmih ekip iz ilirskobistriške občine sodelovala še ekipa iz Pivke. Na samem startu je ekipam ponagajalo vreme, toda prvenstvo je vseeno uspešno končalo. V Športnem parku, kjer je bilo okrog 100 gledalcev, so bile odigrane finalne tekme. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi TRNOVO : VELIKA BUKOVICA 26:40 (12:20). V finalu enakovrednih nasprotnikov VOIT : PIVKA ml. so zmagali domačini z 43:39 (25:23). Za osvojeno 1. mesto je ekipa VOIT (na sliki) prejela pokal organizatorja, ki ga je kapitanu izročil Zdravko Debevec, tajnik Športne zveze. Tekst in slika: P. Nikolič Končna lestvica občinske lige v košarki: 1. VOIT 2. PIVKA MLADI 3. VELIKA BUKOVICA 4. TRNOVO 5. BIFE KOČANIJA 6. BITNJA 7. PLAMA-PUR MLADINCI 8. PALETE Ekipa VOIT zmagovalci poletne košarkarske lige '98. Snežnik - stran 11 KOLESARSTVO TEKMA ZA 1. VELIKI POKAL SNEŽNIKA Že pred deveto uro so se v soboto, 12. septembra, na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico začeli zbirati kolesarji, ki so se prijavili na tekmo za 1. Veliki pokal Snežnika. Vremenske razmere za tekmo niso bile ugodne, vendar se je kljub močnemu dežju in gosti megli na startu zbralo preko 20 kolesarjev, večinoma so bili iz Ilirske Bistrice. Tekma je bila izpeljana brez kakršnihkoli zastojev. Na Sviščakih, kjer je bil cilj tekme, so bili vsi člani v planinskem domu postreženi s toplim obrokom in pijačo. Sledila je podelitev odličij. 1. Veliki pokal Snežnika je prejel Jernej Grilj z odličnim časom 47'46". Sledila sta mu drugouvrščeni Matej Munih in tretjeuvrščeni Denis Dodič. Kolesarji so se po podelitvi razšli dobre volje. Spet se bodo zbrali ob prihodnji prireditvi, ki jo bo organiziral Gorsko kolesarski klub Snežnik. Za CKK, Matej Munih Za bolj zdravo in kvalitetnejše življenje UTRIPOVKE VABIJO Hiter, vsiljen tempo današnjega življenja prinaša čedalje več oboljenj in ostalih tegob, zato se ljudje vse bolj zavedajo potrebe po skrbi za zdravje. Še posebej je pri ženskah prisotna skrb za lepši videz in idealno postavo ter kvalitetno življenje. Prav zato se vse več odraslih, posebno žensk, odloča za razne oblike rekreacije. V zadnjih letih je izredno porastlo zanimanje za obliko vadbe, imenovano AEROBIKA. Z AEROBNO vadbo treniramo KARDIOVASKULARNI in RESPIRATORNI sistem za učinkovito delovanje in dostavo kisika v vsa dele telesa, kar dosežemo z raznovrstnimi vajami v določenem časovnem obdobju. Rezultati, ki jih dosežemo v nekem časovnem obdobju, so KARDIOVASKULARNA zmogljivost in vzdržljivost, mišična moč in vzdržljivost, gibljivost in optimalna telesna sestava. V mesecu septembru leta 97 je uradno pričela delovati skupina za AEROBIKO pod imenom UTRIP in sicer pod vodstvom Vojke ŠESTAN. UTRIP izvaja svojo dejavnost dvakrat tedensko v OŠ Dragotina Ketteja, in sicer vsak torek in četrtek od 20h do 21 h. UTRIPOVKE vabimo ženske vseh starosti, ki so se končno odločile, da storijo nekaj za kvalitetnejše življenje, naj se nam pridružijo pri vadbi! ©LMN ILIRSKA BISTRICA OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU 98/99 lestvica po nepopolnem 4. krogu 1. EURO MB 2. KOSIČ ŠULNI 3. KOČAN IJA 4. ŠD CARINIK 5. ZLATOROG UTD 6. KOSEZE 7. BRKINI 8. KL. ŠTUDENTOV 9. PRASLOVAN 001 10. LAJSK V.S.E. 3 3 0 4 3 0 4 2 1 2 2 0 3 2 0 4 1 1 4 1 1 4 1 0 4 1.0 4 0 1 0 18:3 9 1 16:7 9 1 16:6 7 0 7:2 6 1 9:15 6 2 9:9 4 2 8:10 4 3 4:10 3 3 7:19 3 3 6:19 1 BISTRIŠKI KARATEISTI V NEMČIJI Bistriški tekmovalci karate kluba Samurai so že v prvih dnevih jeseni začeli s serijo mednarodnih nastopov. Prva je v sklopu državne karate reprezentance nastopila mlajša mladinka Špela Muha. S trenerjem Stojanom Šestanom sta odpotovala v ingolstadt, v Nemčijo, kjer je 12. in 13.09.98 potekal Mednarodni pokal Bavarske. Udeležili so se ga Nemčija, Avstrija, Slovenija, Luxemburg, Jugoslavija, Egipt, Jordanija, Švica, Hrvaška, Grčija in Francija. Poleg državnih reprezentanc je nastopilo še preko 15 karate klubov iz Nemčije in Avstrije. Člani in članice so se v katah in bojih pomerili na treh bojiščih. Skupno je nastopilo preko 350 tekmovalcev. Špela Muha je nastopila v katah. Po kvalifikacijskih bojih se je uspešno prebila v finale med prvih osem. Pomeriti se je morala z 21 odličnimi članicami, večinoma nacionalnimi prvakinjami iz posameznih držav. Po finalni izvedbi je zasedla solidno 4. mesto. Za tretjeuvrščeno tekmovalko iz Jugoslavije je zaostala le za 0,1 točke. Vsekakor lep uspeh za tekmovalko, ki tekmuje v kategoriji mlajših mladink. Špela Muha je v soboto, 26. septembra, nastopila v Žalcu na tradicionalnem turnirju karate reprezentanc. Turnir, ki se v organizaciji Karate zveze Slovenije odvija vsako leto ob tem času, je namenjen predvsem zadnjemu preverjanju v posameznih nastopih pred svetovnim prvenstvom. Izredno dobro pripravljeni tekmovalci v katah in bojih posamezno so se tokrat pomerili v konkurenci štirih reprezentanc, nastopili pa so tudi evropski prvaki in osvajalci medalj, saj je to zadnji preizkus pripravljenosti na svetovno prvenstvo v Braziliji. V zadnjem trenutku sta svoj nastop odpovedali državni vrsti Avstrije in Madžarske, tako so se pomerile Jugoslavija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Slovenija. Naša tekmovalka Špela Muha je kot mlajša mladinka nastopila v katah posamezno v članski konkurenci in po dveh izvedbah k ate osvojila drugo mesto za predstavnico Jugoslavije, nacinalni selektor Borut Markošek je bil s formo članov državne vrste zadovoljen, zadnja dva tedna pred odhodom v Brazilijo pa bo treba izkoristiti za odpravljanje napak v bojih in katah. Športni ribolov za pokal RD "Bistrica" PREHODNI POKAL AJDOVŠČINI, BISTRICA DRUGA Da postaja športni ribolov kot športna veja vse popularnejši med ljubitelji ribiške palice in trnka, govori tudi to, da je Ribiška družina "Bistrica" v tem letu organizirala kar nekaj zanimivih, predvsem pa množičnih tekmovanj. Za uspešen, predvsem pa bogat ribolov, Bistričani razen rek razpolagajo tudi z dvema akumulacijskima jezeroma. Člani prvih treh ekip Tako je na iniciativo uprave in samih ribičev pred nedavnim (19.9.) na jezeru Mola organizirano prvo športno tekmovanje za prehodni pokal RD "Bistrica". Na tem tekmovanju je sodelovalo 27 tekmovalcev iz devetih ribiških družin Slovenije. Po štiriurnem tekmovanju po sektorjih je prvo mesto zavzela ekipa Ajdovščine I. v sestavi: Tomaž Jakomin, Alojz Krapeša in Mirko Matijašec. Drugo mesto je zasedla ekipa ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA, COLOR, GORENJE, FRUCTAL, LUKA KOPER-B, EMONA OBALA KOPER-B IN C, INTEREUROPA-B-C, DROGA-B, ISTRABENZ-B. * posredujemo na borzi * upravljamo portfelje ILIRSKA BISTRICA, Cankarjeva 2 Tel.: 067/41-935 ^...:...-..-............'r RD Bistrica-Balasty v sestavi: Zlatan Kovačevič, Ismet Kovačevič in Vlado Korpar Tretja je RD Cerknica v sestavi: Tomo Čuček, Franc Jurca in Sašo Svet. Največ rib je ulovil Franko Pregelj (6; 450) iz RD Renče. Prehodni pokal in praktične nagrade, ki so jih priskrbeli razni sponzorji, je v imenu organizatorja vročil predsednik komisije in član RD "Bistrica" Ismet Kovačevič. Tekst in slika: Petar Nikolič ZIV - ZAV Zbiramo rabljene otroške igrače za veselo in vsebinsko bogato prireditev Živ - Žav, ki se bo dogajala v soboto, 10.10.1998, v OŠ Dragotina Ketteja. Točen program bo objavljen na plakatih. K sodelovanju .vabimo sponzorje in posameznike; prijavijo se lahko prj Nadi Čeligoj (tel. 81-175) in Darinki Dekleva (te. 41-541). LOKOSTRELSTVO BISTRIŠKI LOKOSTRELCI NE DOVOLIJO PRESENEČENJ Bistriški "čičafajarji" smo se v času med dvema izdajama Snežnika udeležili dveh tekem za Slovenski pokal in mladinskega državnega prvenstva v disciplini FITA-STAR. No, pa pojdimo lepo po vrsti. Najprej smo se udeležili tekme "forrest round", ki jo pripravlja ankaranski lokostrelski klub na prijazni domačiji pri Filetu v Slopah. Izkupiček pa: Josip Maljevac (dečki UL) -1. mesto, Aljaž Simonič (kadeti CO) - 1. mesto. Luka Valenčič (kadeti CO) - 3. mesto, Dunja Štembergar (članice UL) - 1. mesto. Članice goli lok: Nada Rolih 3. mesto, Mojca Valenčič 4. mesto in Dorjana Šuštar 5. mesto. Pri veteranih compound pa je Vojko Štembergar osvojil 3. mesto. Na mladinskem državnem prvenstvu v Ljubnem ob Savjnji , 19. septembra 1998, je Maja Štefančič v slogu compound, naslovu absolutne državne prvakinje dodala še mladinski naslov. Vanja Štembergar pa je med deklicami osvojila naslov v kategoriji olimpijski lok. Naj omenimo še uvrstitve ostalih. 2. mesta so osvojili Sara Valenčič (deklice CO), Luka Valenčič (dečki CO), Aljaž Simonič (kadeti CO). 3. mesta pa Boštjan Kaluža (kadeti UL), Dunja Štembergar (mladinka UL) in Vojko Štembergar med veterani compound. Tekma je hkrati štela za točkovanje v Slovenskem pokalu, kjer pred zadnjo tekmo v začetku novembra krepko vodimo in upamo na ponovno osvojitev SLO pokala za leto 1998. Tekmovalci, ki streljajo s t.i. golim lokom, pa so se udeležili tekmovanja na Viškovem nad Reko. Tekmovalci našega kluba so dobesedno pometli z vso konkurenco. Jan Šuštar je zmagal med dečki, pri deklicah pa so si naše predstavnice pristreljale prva tri mesta: 1. Sanja Štembergar, 2. Nina Rolih in 3. Sara Šuštar. Vse rezultate in ostale stvari, ki se dogajajo v lokostrelstvu, si lahko ogledate na internetu na naslovu: http://zav-sport.mss.edus.si/lok/ index.htm Klub pa se tudi pripravlja na peto obletnico delovanja, ki jo bomo, upamo, proslavili v novih prostorih, ki jih pospešeno prenavljamo. Lep lokostrelski pozdrav "VSE V ZLATO". LK IL. BISTRICA DOLORES IN JADRAN V VRHU V nedeljo, 20. septembra,vsta se lokostrelca Dolores in Jadran Čekada udeležila tekmovanja v poljskem streljanju v Italiji, v Bazovici. Tekmovanje, ki ga je organiziral klub ASCAT iz Trsta, je potekalo v lepem, nekoliko vetrovnem nedeljskem popoldnevu. Jadran Čekada je v konkurenci članov v slogu goli lok osvojil prvo mesto med moškimi, med ženskarm pa je prvo mesto pripadlo Dolores Čekada v istem slogu. Oba sta bila zadovoljna z doseženima rezultatoma, saj je tekma služila kot pregled pripravljenosti za pomembno tekmo, ki se bo odvijala v Avstriji blizu Dunaja in bo štela kot finale pokala Alpe Adria. P. Nikolič OB TEDNU OTROKA V tednu otroka bo organizirana akcija »Darovi želja«. Otroci VVO Jožefa Maslo in obeh bistriških osnovnih šol bodo zato v ponedeljek, 5.10.1998, ob 11. uri s Hriba svobode spuščali balone s svojimi željami. VETERANI ZA DRŽAVNE NASLOVE mi *r Hi e4l> Po uspešno izpeljanem državnem prvenstvu za mladince so športi TRAP kluba Ilirska Bistrica pripravili na Črnih njivah še tekmovanje na nivoju in sicer za naslove najboljših v državi med veterani v TRAP strelstvUv[e V soboto, 12. septembra, so se Bistričani izkazali ne samo kot dobri g° ampak tudi kot še vedno dobri strelci. Tako je v konkurenci enajstih strelcev do 60 let Vlado Petričič s samo enim golobom zaostanka zasedel 2. J116 ^ zmagovalcem Jankom Rožmanom iz Ptuja (40 zadetkov). V konkurenci o tj strelcev nad 60 leti pa je lovorika pripadla domačinu Francu Deklevi, ki je c drugouvrščenega Kamničana Srečka Ivančiča šele po dodatnem streljanju- (f Ekipno so domači strelci zasluženo priborili 1. mesto TRAP klubu Ilirska v, z 89 zadetimi golobi (Petričič 39, Dekleva 29 in Franc Novak 29). Na drug0 so se uvrstili Kopra (85), na tretje mesto pa Kamnika (73). SLABA LETINA BALINARJEV Balinarski klubi iz občine niso v letošnjem letu dosegli pričakovanih rez ^ Ambicija supre in prvoligaša iz začetka leta je bila ostati v ligah, v kat® ^ nastopali. V BK Zabiče so se spogledovali celo z napredovanjem v visj N ič V tekmovanja. Sedaj pa je realnost na koncu sezone precej drugačna. lF V Super ligi je šlo BK TIB Terminal letos vse narobe. Končni izid, zadnj6 ^ ^ v tekmovanju v sezoni 1998, pomeni izpad iz elitnega društva. Klub bo P° ;lt letih, ko je celo krojil vrh balinanja v Sloveniji, moral zbrati vse moči za prerT1 rezultatske krize in ostati vsaj v 1. slovenski balinarski ligi. gljt( ^ Balinarski klub Planinc - Topole, ki je bil v letu 1998 član 1. lige, je p° P ei# i)j( v zadnjem krogu prav tako izpadel. Izgubil je prav proti neposrednemu ko° J za izpad BK Sovič G. Brko iz Postojne z izidom 11:13. Postava BK Planinc* , II je nastopala v območni ligi in se uvrstila v končnico med štiri najboljše 6 C ji playoffu sta šli v finalni obračun ekipi BK Košana II in BK Erazem iz Postoj0^ postal tudi končni zmagovalec in nov član 2. lige - zahod. V območni ligi je 1131 tudi mlada ekipa BK Planinc - Topole III in osvojila šesto mesto v ligi. .. v(joj! BK Zabiče je po uspešnem prvem delu v 2. ligi - zahod kasneje popustl ^4 za sam vrh lestvice in možno napredovanje v 1. ligo. Z zmago v zadnje111 # % proti BK Košana z 10:6 pa si je priboril končno četrto mesto v 2. ligi - ?' Po vseh teh rezultatih se sama po sebi poraja ugotovitev, da se balinanji |^J f( občini pišejo slabi časi, kot smo jih bili navajeni zadnja leta. Odgovorni v ' *• bodo morali združiti moči, kadre, strokovnost ter še kaj in v bodoče graditi pre na mladih, ki edini lahko ujamejo vse zahtevnejši ritem vrhunskega balin3 lp) % ŠPORTNE PRIREDITVE V OKTOBRU 1 998 GORSKO KOLESARIENIE sobota, 3. in 10. oktobra IZLETI Z GORSKIMI KOLESI ob 10.00 vsak ponedeljek, četrtek in petek ob 17.00 in 18.00 vsak dan od 14.00 dalje vsak dan od 9.00 do 21.00 Bistrica Odhodi oz. organizirani prevozi na izhodišč6 Športnega parka Nade Žagar Ilirska Bistrica ^ Organizatorja: ŠZ in GKK Snežnik Ilirska Bistrl Informacije: ŠZ JI. Bistrica, tel. 067/81-177 MALI NOGOMET g OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 98/9 Športni park N. Žagar II. Bistrica Organizator in informacije: ŠZ II. Bistrica, tel. 067/81-177 ODBOIKA NA MIVKI REKREACIJA, TURNIRJI PO RAZPISU igrišče za odbojko na mivki na ŠC Trnovo Prijave, rezervacije in informacije: ŠZ ll- B'5 tel./fax 067/81-177 TENIS REKREATIVNI TENIS igrišče pri OŠ Antona Žnideršiča I • Informacije: tel. 42-220, klubski prostori Teni’ kluba NOGOMET PRVENSTVENE TEKME ČLANI nedelja, 18.10., NK ILIRSKA BISTRICA : NK BRDA ob 15.00 ŠC Trnovo nedelja, 25.10., NK ILIRSKA BISTRICA : NK AVTOPLUS KOK ob 14.00 ŠC Trnovo PRVENSTVENE TEKME MLADINCI sobota, 24.10. NK BREZA IL. BISTRICA : NK ROKAVA ol|?AH sobota, 31.10. obe tekmi ob 14.00 NK BREZA IL. BISTRICA : NK PORTOROŽ'pl ŠC Trnovo KOŠARKA PRVENSTVENE TEKME ČLANI nedelja, 3.10. KK PLAMA-PUR : KK PROTON MEDVODE nedelja, 17.10. KK PLAMA-PUR : KK ŽIRI nedelja, 31.10. KK PLAMA-PUR : KK LOGATEC vse ob 19.00 Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča PRVENSTVENE TEKME MLADINCI nedelja, 11.10., KK PLAMA-PUR : KK KRAŠKI ZIDAR ob 18.00 Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča PRVENSTVENE TEKME PIONIRJI nedelja, 4.10., KK PLAMA-PUR : KK KRAŠKI ZIDAR ob 10.00 Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča nedelja, 11.10., KK PLAMA-PUR : KK LOGATEC ob 16.00 Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča nedelja, 25.10., KK PLAMA-PUR : KK SALONIT ob 10.00 Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča k,