mmmm MM
190. Številko.
v umnu t somi, zl mm im
ZLU. leto.
..Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta........1 2~
četrt leta........6 —
na mesec........ 2" —
v upravništvu prejeman :
celo leto.......K 22"—
pol leta........11 —
cetrt leta.......] 5*50
na mesec........190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kn a f love ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85.
„Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25— ce]0 ieto....... K 28 —
pol leta........ 13— .
iretrt leta 6'50 za Ameriko in vse druge dežele:
na mesec........ 230 celo leto.......K 30'—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica  ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Epilog kazenski pravdi Manile.
Teden «lni je preteklo, odkar je kr. kasacijski sodni dvor izprego-voril zathijo besedo o tej seiizačni i»i n nase razmere preznačilni zaclevi »Slovenec« pa molči kot zid! Isti Slovenec« , ki jt pred poldrugim le-imn s perfidno anonimno ovadbo ee-•«!\ ar sproži': is1 i    Slovenec^, či-_;. r gospodarji in generali so mesc-in    mesece    neiiinomo pritiskali inke na poštnem    ravnateljstvu v Ir-tu. na državnem nadpravdništvu (irad<*n in naposled tudi na kas-i-ijskeiu sodnem dvoru na Dunaju —o to v  čedno svrho, da bi g motno u socijalno ubili moža, ki se je drz-spraviti v nevarnost dežel nozbor-
- .i mandal in s lem tudi deželno po-_ avarstvo naprednoga uskoka Fra-■ .i Suk Ijeja. In sedaj, ko j«1 zatlo-
«11 podlo obrekovanj naprednjak Ju j Mazelle po pohlrugoletiieni muko-pnem  Loju sijajno zadoščenje, kar izrecno regist rovali eelo najodlič--i dunajski dnevniki,   sedaj poštenjak »Slovenec   nima niti tolik«; moralnega poguma, da bi vsaj v su-besedah zabeležil razsodbo c. kr. k;ts*:eijskega srninega   dvora. Slaba mu ne pusi i do sape.....
Osvežimo torej gos | »odi spomin' x       dni pred deželnozhorskiini vo ini   v   Belikrajini  jo    Sln\ <>iif - . "dlo ovadbo dozdevne zlorabe ne-brzojavke dosegel,       bilo je i«) nuarja n i *   *'-;s 1'Mls     , ,|a j,, posivi komisar Slejko \  veliki pokorščš-kierikfiluim mogotcem sramotno pem 1 i ra I    <•.   kr.     p< »sta rja -Juliju
M ;!/.«■ I l<-j;i   \    ( ; I ; h i; h * 11.   ki   je  t a Čas U3-
- I»il z    opravio nim    upanjem na
lto zoper klerikalnega kandidala jeja. In to na edino izpoved biv-Mazelb'jeve edpraviteljiee,  ki je a. <i:i jo Mazelle preti -kor*«* štirimi  h-ti   <!»   baje protizakonito za ,)1  sebi  v  korist  neko brzojav-S  takimi   in  slični mi  sredstvi j«* ■> Snklje zmagal . . . Toda to ti i k lerika Ine     mašeeva Inosti uničiti j" bilo treba predrzne prednjaka! Tako je zahtevala u-1 a morah*. Gonja se je torej ala. doseglo se je, da je gru-adpra vdništ vo   zaukazalo kani.tožbo zoper   Mazelleja in < dne *_!. marca t. I. do porotne •1 \ Xoveni mestu. Na tej raz-
pravi dognala se je sijajno in na ne o\rrg\ jiv način nedolžnost obtoženca in popolna I a žn ji vo©1 izpovedi kronske priče obtožbe, poitBe odpravite-Ijiee B, 15., kateri je bil sodni dvor /e spočetka razprave iz tehtnih razlogov odrekel časi prisede. Porotniki, med katerimi so bili tudi nemški Ko-čevei, ki obtožencu že i/. nncijnnnl--uih razlogov niso bili naklonjeni, in eelo nekateri zagrizeni klerikalci, ->u obtoženca soglasno oprostili. T<> govori eele knjige.
Toda klerikalna maščevalnost še ni mirovala. Takoj po razpravi je Slovenec*«, prevzemši vlogo državnega prnvdnikn. pričel trditi, da <e je na razpravi zgodila velikanska ničnost, ker se ni zapriseglo priče« B. 1». in da vsletl tega še ni izprego-vorjena zadnja beseda. V isti sapi pa je v svoji slepi jezi denuncira! novomeške sodnike; češ, da so se drznili čestitati oproščenemu gospodu Ma-zelleju! In zopet so s«« pritiskale kljuke v nemškem (iradcu . . . Xe brez uspeha kajti zaukazala se je v resnici vložitev ničnostne pritožbe in 14. t. m. vršila se je o tej pritožbi javna razprava na c. kr. kasač ij-skem sodnem dvom, potem, ko se j 1 stvar sum no dolgo vlekla. Gospoda dr. Šusteršič in pl. Snklje menda že vesta zakaj.
Sodnemu dvora je predsedoval senatni predsednik Zob ar, sodniki so bili dvorni svetniki: Christo-1* o 1 e t t i , F r i e cl e 1 , < i a h r i j «• 1-č i e in S e h r o u b e k. Generalno prokuraturo je zastopal dvorni svetnik in generalni advokat dr. Okre-1 i e . zagovarjal pa je obtoženca rlr. K. T r i I le r. IV obširnem referatu poroeevalea po\ zel je besedo /,astoj>-nik generalne prokuraturo. ki je ob splošni pozornosti izjavil, da generalna prokiirafara ni \ položaju zastopati to ničnostno firito/bo. Ako novomeško sodišče ni za]>riseglo takozvane priče B. K., j*' posto|ialo p<» vsem korektno ii! zakonito, kajti, ako j»' govorila v preiskavi resnico, p" tem je spadala t odi na zatožno klop, ni pa smela nastopati ko( priča: ako pa ni govorila resnice, poteiti o kuki ničnosti so«lnega sklepu, s katerim se jr odreklo tej priči prisego, ne more bili irovorn. ''<'» je h;lo jedro P ijitili izvajanj zastopnika generalne prokuratnre. Potem je še zagovornik dr. Triller v daljšem govoru dokazoval, da je ničnosina pritožba \'s«-kozi   neutemeljena,  zlasti   tudi zatega-
delj, ker s«' je 1». B. na porotni razpravi na neovrgljiv način dokazalo neresničnost njene izpovedi, tako, da bi bil Mazelle biizdvomno soglasno oproščen tudi, če bi bila priča B. Ki. desetkrat prisegla. \a to je predsednik sodišča |»o daljšem posvetovanju razglasil razsodbo, s katero se ničnostna pritožba državnega pravdni-štva zavrača kot neutemeljena. Razlogi razsodbe >e v bistvu strinjajo z izvajanji generalne prokuraturo in zagovorništva. v
»Slovenec« pa molči in niti iz ida razprave ne izda svojim bra! eem. Stara praktika: ea I u m n ia !*e au-dacter. X<». bomo že mi skrbeli za to, da mu pega lopovskoga ovaduštva ne izgine raz lice, ne njemu in ne onim, ki stoje za njim. 11 koncu pa še par besedi un dva druga faktorja. Na e. kr. poštno ravnateljstvo in na e. kr. višje državno pra vdništ vo \ (■radon! Kako misli prvo popraviti nad    vse    tendenci jozno postopanje
ivojega
kol
s osa rja
Sodimo, da
uradna čast zahteva eklatantno zadoščenje težko obrokov anemu in krivično osramočenemu poštarju. Ju kako opravičuje graško nadpravdni-šivo svoje izredno gorečnost v slučaju Mazelle.' Pustimo milostno v si ran vprašanje, je-li je bila na podlagi že na sebi vee kot šumnoga pričevanja «»dprav-iteljiee B. B. opravičljiva (udi le obtožba. Toda na ves glas vprašamo: Ivdo je naročil in dopustil naravnost parlamentarnega izraza iščemo! nelogično ničnost no pritožbo potem, ko jo v deželi, kjer do nebu ploskajo valovi naeijo-nalne in politične strasti, nacijonal-iiD in politično mešana porota soglasno prinala nedolžnost obtoženca! Čemu so so za dolge mesece podaljšale neznosne dusevm muk«' nedolžnega moža še tedaj, ko je moralo bili očitno tudi slepeu, da se je v tem slučaju skušalo udinjati jnstico za deklo najnižji politični maščevalnosti! Mari je gospodi na graškem nad prav d -ništvu v resnici z devetimi pečati zapečatena knjiga avstrijski kazen ski zakon in procesi Tako trdi im plieite sodba kasacijskega sodnega dvora in zategadelj pravimo: V zasluženi pokoj s takimi »juristi«, z-«-kaj, če bo enkrat izgubljena še vera v zavezane oči justice, potem bo izgubljeno — vse.
In to je   morala    pravde Ma
zelle.
Obmejni narodni delacal.
(Dopis    iz    gornjo  pesniške doline.)
Veliki klerikalni grpmov nik in neustrašeni junak je otrese) s svojih iio^r ljubljanski prah in osrečil s svojo navzočnostjo gornjo pesniško dolino, ki se razteza v bližini jezikovne meje na severo zahodu Maribora.
Človek bi mislil, da je prišel v lepe Slovenske gorice pomirjat svoje razdražene živce. A kaj še! Pokorni hlapec one mednarodne kaste, ki je pred \'2. stoletji pognala naš narod v tisočletno nemško sužnost, tlačau naslednikov tistih, ki so sovražniku pomagali vzeti več kot tri četrtin«* naše zemlje, in kateri še sedaj za male strankarske dobičke izdajajo naše ljudstvo, je zasede! katoliško-narodno rosinanto in izkušai s svojim strupenim peresom reševati našo mejo.
Kje je zbiral podatke, si lahko mislite. Moralnim dcgeneriranceni« je jako dobro došel; zakaj znano je, da bi se bilo nekaj nadljudi rado v javnosti že davno maščevalo nad svojimi političnimi nasprotniki, a se tega niso osmelili storiti, ker imajo preveč masla na glavi. Zdaj so vendar lahko močili šibe v gnojnico in jih izročili hrabremu kraljeviču, Ha ugonobi zmaje. ki so zateinniii solnee njihove slave. In res. najnovejši rešitelj ji- začel mahati okrog sebe tako hudo, da je nekaj farovške gnojnice omadeževalo tudi potrpežljivi papir, na katerem se tiska najbolj    resnicoljubni  slovenski časnik
»Slovenec«.
Ignorirali i»i duševne izrodke g. T., ker osebe, ki so ga s svojimi poročili speljal«1 na led, ne morejo raz-žaliti mirnega in poštenega človeka, toda ker je slikal ljudi, ki so v istini prava nesreča jezikovni meji. za n a-r o d n e m u e e n i k e , in ker je napada I napredno učiteljstvo in napredno časopisje sploh, je potrebno, da se pokažejo Terseglavov i obmejni narodni delavci v  malo močneji luči.
(I. T., ako !>i bili odprli svoje lepe oči in poirledali tudi našo kraje izven župnišča in ako hi bili z narodom kaj občevali, spoznati bi morali prave vzroke, zakaj na meji tako hitro propadamo.
Toda zdi se. kakor da sto udarjeni s kurjo slepoto, saj niti bruna v
lastnem očesu ne vidite: vaša najbližja sorodnica, ki učiteljuje v naših obmejnih krajih, je tako katoli-
ško-narodnn. da ni hotela delati niti. preizkušnje   iz  slovenščine   in   ne iz
pregovori z lepa materinske besede, S tem daje po >:Slo\ enčevem« receptu lep vzgled narodne zavednosti ženskam   dotičnoga  šolskega okoliša.
Da ste se pogovarjali z večjim številom »moralnih degeneri raneev'« iz kmečkega stanu, bi bili izvedeli, da ne marajo duhovnikov v prvi vrsti radi tega, ker so njih pradedje celili 1000 let ječali v duhovniški nužnosti. Naši vinorodni kraji so bili namreč last raznih samostanov, a narodov spomin ni tako slab kakor marsikdo misli.
Nadalje bi vam ljudstvo odkritosrčno povedalo, da ni liberalno učiteljstvo krivo neuspehom duhovniške politike, marveč nekateri izmed -obmejnih delavcev« in njihovih privržencev. Ljudstvo v teh krajih jako mnogo občuje v mestih in je zato na-vajano gledati, poslušati ter tudi malo misliti. Razun tega j*' tukajšnje prebivalstvo z malimi izjemami v verskem ozira brezbrižno, da, lahko se reče, da smatra lepa večina boljših posestnikov duhovnike za nekak policijski organ, ki mora strašiti hlapce, viničai-je, dekle in otroke s hudičem.
Kako naj potem v narodnem ozirai blagodejno vpliva na toke ljudi kaplan v slovenski obmejni župniji, ki je lani meseca decembra daroval za »Siidinarko« :>,">. reci petintrideset kron! Se celo Velenemci so ga zasra-movali.
Ali se naj mar družijo ljudje, s kojimi nima sodnija nikdar opraviti, z živinskimi tatovi!
Tudi nas je preklicano mah« »moralnih degenerirancev«, ki bi slepo ubogali župnika, kateri je svojemu sivolasemu očetu, kmetskomu delavcu, poneveril in zapravil par težko prisluženih stotakov ter ga nato pognal iz župnišča.
Vprašam, ni li oni popolna zverina, ki bi čislal tistega obmejnega župnika, kateri je pred malo leti preklinjal na prižnici mrtvo kmetico, ki ni drugega zakrivila, kakor da je rodila najčilejšega in najspretnejšega obmejnega narodnega delavca v našem kotu.
Se I i je mogoče čuditi, če ljudje nimajo zaupanju do župnišča, kjer je
LISTEK.
Muco o izjuolieni želi.
-otelj  Ivan   PojJfodin se je neke \ i'čer vrnil zelo slabe volje na -lanovanje.    Luči  ni prižgal, . je v lomi. ki se je globoka I        i zlivala k njemu skozi okno in /  vseh  kotov, teško zvrnil na iztrgan kanape.
Iako  nečuveno brezstidne-ali  tak«)  brezstidno nečuveno-pa še ni pripetilo, odkar sem im i  proletarec.  V raga !
čil je pokonci,   zagnal roke in za motovilil  po zraku: In zdaj sem sam! jaz ničvrednež, o jaz podli su
lak o, -e mi zdi, pravi nekje lia-
^•'ui I i bojazljivecf Kdo pravi, da sem  mevža I Kdo [   '•'.!<•.' Kilo mi puli brado ler mi jo obrazi Kdo v   nos me ščiplje '''»l/i me laži    košatih l    Kdo si K Ha!
v''l«l  je ter se    neusmiljeno in 'hm zasmejal svoji veliki bolečini.
&«kaj pisatelju Ivanu 1'ogodinu M »u pripetilo kaj takega, odkar '»osil na venčani    glavi kraljevo Poljsko krono. Ni se še zgodilo, r*ar «... j<. zgrinjala slava jh><1 nje-
govimi nogami in je evetel lovor na njegovem temenu, da bi se bil lako ponižal in padel tako globoko. Sam sebi bi bil najrajši pljunil v obraz, zakaj izgubil je vse spoštovanje do svoje slavne osebo.
Za viaga, za vraga, za vraga!«
Kričal je v svoji blazni bolečini, se bil v čelo in si pulil lase.
Sramota je bila res velika.
Tisti večer so je zgodilo čudno čudo. Ivan Pogodili namreč takrat še ni poznal Klaro. Janez Cesar še ni bil zaljubljen v svojo kneginjn. Ivan Svetel še ni pil zarje na ljubljanskem polju na zdravje svoje Cilice in Matija Glavar Še ni častil svoje Rože, iu tako se je zgodilo, da so se vsi štirje zastopniki leposlovne slave znašli   pri Angelu.
Ivan Pogodili je stopil v krčmo, kjer so že sedeli njegovi Irije prijatelji.
.Odkrijte se kralju!«
»Odkrijte se kralju!«
Tako je grmel pozdrav.
Ko se je Ivan Pogodili ozrl po mizi, za katero so kraljevali njegovi bratje, je samega strmenja poklekni! in se prekrižal. Zakaj, zagledal je kot zlato žareč liter na mizi.
»Vsi božji hlapci mi pomagajte!«
Globoko je vzdilmil in sedel.
»Pretiragi svat v gospodu,« ga je poklical Matija, »kakšen svet si prinesel f    Ali še gnezdijo krokarji
na sedmovrhi smreki ljubljanskega mesta !«
»Še gnezdijo!«
»Še gnezdijo!« so ponovili, nagnili svojo glave in molčali.
Žejen sem!« je nato /atipil Ivan Pogodili z močnim glasom. In že se je stegnilo troje rok ter mu ponudilo koza reo.
>Kot poveš,« je govoril .lancz Cesar, »še gnezdijo krokarji na ljubljanski smreki. In zato še ni prišla naša ura, ampak smo obsojeni na vino in navezani na mizo, da sedimo
na rezanih stolčkih.«
»Žejen sem!« Še z močnejšim glasom je zaupil Ivan Pogodin in nato pogledal kozare«* na dno.
»Dragi brat v gospodu, ki si prinesel blagoslovljeno žejo seboj, blažen si, trikrat blažen, ali nas je zadela huda nesreča. Žejo smo izgubili in vsak je obljubil zlat, na Dunaju kovani cekin tistemu, ki jo najde in nam prinese nazaj. Ali nikdo se še ni ogiasil do te ure. Blažen si in blaženi tvoji otroci, ki jih še ni dalo morje, ki jih še ni izvalila gora, ki jih še ni rodila zemlja.«
In klonil je Ivan Svetel svojo glavo ter molčal. Ivan Pogodin pa je zaklel ter spregovoril:
»Istina, bog, huda vam prede. 1'mreti, bratje, teško ni, izgubiti žejo, to boli. Ampak, meni se zdi, da Ipom jaz zaslužil nocoj tri cesarske cekine, zakaj, pri tej-le priči vam vrnem žejo.«
Izvlekel je iz žepa papir s cesarsko podobo in jim ga pokazal. Oni trije pa so Žalostno odmajali z glava*.
Segel je drugič v žep in zakata-lil srebrno petačo. Zadela se je v kozarec in čist ž ven k je šel |>o izbi. Oni trije pa so žalostno odmajali z glavo.
Nato je Bedel Ivan Pogodin in se zelo žalostno ozrl po svojih prijateljih. In ko je segel po kozarcu ter ga nesel k ustnim, ko je že omočil jezik i vinom, je nenadoma in z bledo grozo začutil,   da je tudi on izgubil
žejo.
In tako so sedeli vsi štirje žalostni okoli zlatega litra.
Kmalu so se ločili in odšli z bridko togo v srcu vsak na svoj dom.
In potem je Ivan Pogodin prisegel, da drugi dan izvrši veličastno delo sebi in svojim otrokom v slavo. A kaj je prisegel in kako se je to zgodilo, bomo izvedeli prihodnjič, če bomo zdravi iu veseli.
P03drav
nov«»razviteonu    praporu »Ilirskega Sokola« v Ilirski Bistrici za 22. veliki srpan 1909.
Zložil: Joža Bekš.
Oj im>veličan ta, ki Te je ustvaril, vetrovom dal v oblast, da hrepeniš naproti solncu, da bodriš in vodiš; oblagodarjen, ki Te je podaril nam, četi razkropljeni, da nam sodiš, kje je propast in kje rešitve križ! —
Glej, jezik je šibak in preokoren, da bi jecljal samo, kar zna srce, ki misli, čuti, poje, vriska, joče — in kakor val, ki trešči v breg ujKiren, gnan   od vetrov,  sam  sebi  smrt zahoče —
tako bi Te pozdravljal - - govore . . . \e govor! Žar ognjeni iz srca naj
v pozdrav Ti vzplapola tja do neba, moč naj teles Ti silnih dar žrtvuje, od nas kot jeklo vsak značaj ima naj, ki v ognju le od jekla se prekuje in izvrši, kar zdrav razum mu da. —-
Oči iskrenih, toda drznih tudi naj Sokol varuje si prapor svoj, vse, kar na smelo pot se mu zastavi, naj brez omahovanja stre in zgrudi; kar boja je nevredno, naj zadavi — kdor vreden boja,temu — nož in boj!
Ob krstu, pobratimstvu zbrani svat je prapora našega smo danes vsi; zato s prisego tiho, a iskreno si ponovimo vsi slovanski bratje: ne ped nazaj, značajev ne v zameno in če od vseh le eden še stoji!!
Ne bodi delo koncem nam jezika, za narod naj plamti nam v srcu žar! Da lepa nam ostane domovina, nas samih naj ne diči lavorika, ker jo zasluži ona le edina: zato na delo, spas! In vsem na zdar!
župnik poneverjnl in zapravljal cerkveni denar?
Lažnjivi dopisi klerikalnih listov tudi ne bodo nemških priseljencev poslovenili ali spreobrnili narod* nih odpadnikov; oni povzročajo v nasprotnih vrstah le razburjenost in željo fw> osveti. Tu navedem le e:i slučaj.
V Svečini so ustanovili posojilnico popolnoma na tihem, niti najbližji sosedje niso o tem ničesar vedeli. Par dni pozneje pa je za.šumelo po Svečini kakor gotovo še nikdar, ko >o v resnicoljubnih klerikalnih listih brali, da je bil ustanovitelj v grozni nevarnosti . češ, da so ga na mera vali — obiti. V resnici pa znanega uskoka nili pes ni povohal. — So li takšni možje narodni mučeni -ki I \e mučeniki. pač pa narodni laž-n i ki. narodna črna kuga!
Zanimivo je. kako hočejo nekateri »obmejni delavci« v črni suknji voditi ljudstvo. Takšen -voditelj« hoče biti neomejen gospodar in bog svoje župnije ter se obnaša neprijazno in arogantno napram ljudstvu, da je groza. Nebroj dokazov hi se lahko navedlo, toda naj zadostuj*4 samo en slučaj.
Popolnoma na jezikovni meji je živela bogata vdovn-veleposestnica L... ki je bila zavedna Slovenka in velika dobrot ni ca cerkve, ubožcev in duhovnikov. Neko nedeljo gre k spovedi in k obhajilu. Ker se pa star ki ni bilo mogoče dovolj lhitro preriti skozi gosto množico k altarju. jo je največji Treseglavov narodni mučenik glasno ozmerjal pred zbrano množico za staro babo ter je ni hotel obhajati. Blago zenico je to tako užalilo, da je prepustila svojo krasno posestvo najbolj zagrizenemu nemškemu nacionalen našega kota ter se preselila iz župnije.
Omeniti pa moram, da Moji tukajšnje ljudstvo na visoki stopinji družabne omike in sicer zaradi tega. ker je velik del naših najlepših posestev v rokah več ali manj izobraženih meščanov. Da ni ljudstvo »moralno degenerirano« kakor psuje »Slovenčeva« moralna veličina, dokazuje dejstvo, da so hudodelstva ravno v našem brezverskem kraju tako redka prikazen, da bi cela Avstrija ne rabila 5, reci pet okrožnih sodišč, če bi bili ljudje povsod tako mirni in pošteni, kakor so na pr. prebivalci župnij Sv. Križ. Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina in Zg. Sv. Kunigun-cia: seveda moramo izvzeti nekaj »nravnib nadljudi- in narodnih mučenikov . Lahko >e reče. da se je lep del tukajšnjih pametnih ljudi otresel farizejske liguorianske morah- in da se varuje hudega, ker je zlo grdo, in da dela dobro, ker so le dobra dela vredna človeka. Skoda le. da malo preveč lahkoživi! Da pa znajo izvrstno »farbati« in kazati dvojno lice. temu se ni čuditi, je popolnoma naravno, ker je bilo ljudstvo čez tisoč let v farnvški suž-nosl i.
Nasprotno pa čislajo v teh krajih naprednega učitelja, najsiliode že nemški naeionalee ali slovenski naprednjak, če le vestne izpolnjuje svoje dolžnosti v šoli in ako v javnosti korektno nastopa. In sreča je hotela, da deluje v gornjepesiiiškein kotu tlldi slovensko učiteljstvo, ki je prišlo sicer iz pripravnic, leži T.-u v želodcu. katero pa ima navzlic temu toliko družabne olike in toliko razvite možgane, da ne draži že itak močno razburjenega ljudstva z buda-1 ost ni i in infamijami. kakor se to Žalibog dogaja o<| onih nadljudi, ki so napolnili svoje lobanje z najvišjo učenostjo, a srca s čuvstvi satanske zlobnosti.    Učiteljstvo ima radi mir-
nega nastopanja tudi precej vpliva in žanje za sejano ljubezen splošno ljubezen. Tu navedem le dva slučaja: neko n a r o d n o učiteljico, katero je vitežki g. T. blatil, ki deluje v naj-zagrizenejši neinško-nacionalni občini, imajo ljudje tako radi, da mnogokrat veliki narodni nasprotniki njej na ljubo slovensko govore; a takorekoč pred vratmi Maribora so soglasno izvolili v občinski odbor naprednega slovenskega nad-učitelja, češ: »er ist ein freundlicher und verniinftiger Mann«.
Zato se pa svet nikar naj ne čudi, če liberalno učiteljstvo ne more sodelovati s Terseglavovimi narodnimi mučeniki, ker niso tako brezvestni, da bi pljuvali v lastno skledo in vrhu tega še Škodovali svojemu narodu.
Končno si slovenski pobeljeni grobovi naj nikar ne dom išl ju jejo, da tukajšnje učiteljstvo ne ve, kaj se ima naš mili narod zahvaliti rimskemu klerikalizmu v prejšnjih in sedanjih časih.  Freindes (Jobiet!
II. • ,
V prejšnjih vrstah so navedeni sedanji vzroki, zakaj na meji nazadujemo, z naslednjimi besedami pa hočemo navesti nekaj starejih vzrokov, zakaj je naš narod na meji propadel. Glavni vzrok je tisočletna duhovniška oblast nad našimi kraji. Duhovniki so gonili svojo rajo po božjih potih, a posvetni gospodje v boj. Smelo se sme trditi, da bi v teh krasnih krajih bik) domače ljudstvo trdneje, ako bi mu bili kedaj gospodovali Turjaeani ali celjski grofje.
Premnogo so tukaj k hitremu germaniziranju prijKunogli slovenski duhovniki sami. Ko so s|h>ziiali, da je ljudstvo po večini mašuikom nezaupno, jeli SO vsiljevati klerikalne liste; ker pa ravno radi nezaup-nosti niso mogli vsiljevati svojega »Leibjournala -Slovenskega (io-
spodarja«, so narocevali nemški klerikalni list »Sonnstagsbote«, koji je imel do zadnjih let na meji med slovenskimi kmeti na stotine naročnikov; po nekod so ga naročali vsi kmetje, ki so znali nemško citati. Ce >i takšnega moža vprašal, kdo mu je list oskrbel, dobil si vedno odgovor: Župnik«. Kjer no se privadili nemškemu čtivu. tam navadno nočejo slovenskega lista prejemati niti zast< mj.
Pa obmejni klerikalni politiki delali račun brez krčmarja. Navadili so kmeta nemškega branja, a naročniki so se le v malo slučajih navzeli »katoliškega«, pač pa skoraj vedno nemško-nacionalnega duha. In odkar imajo nemški agrarei svoja glasila, izginja odtod > Sonntagsbote« kakor kafra in na njegovo mesto stopajo agrarni listi Landbote«, po nekod celo Marburger Zeitung« in Štajere«. »Die Geister. die icb rief, die werd ich ni miner los«.
Se   večje   zlo,     kakor prevelika
strankarska strast, je bila nesposobnost večine obmejnih delavcev«. O socialnih potrel>ab in o pomoČkih za njih rešitev niso imeli pojma: mislili so, da je narod rešen, če je kmet brezvoljen  tercial.  Zato je slovenski
kmet, ki je bil zvest pristaš svojega župnika, lazil z njim po božjih potih, tratil po cele tedne čas na misionih, plačeval proeesije in maše zoper točo, ogenj, perouospero, t rt no uš in druge nadloge. Čakal j«' na božjo pomoč,    toda   pomagano je  bilo samo
voditeljem dobrega ljudstva' ali po Tu. »narodnim mučenikom«. Sosednji Nemec pa dobro jH>znn pregovor:
Pomagaj si sam, in Bog ti pomore«. Čeravno je zelo pobožen, hodi vendar rajši ogledovat vzorna posestva, nego romarske cerkve. Zato pa ludi ni
Čudno, da Nemec lepo izhaja na posestvu, ki Slovenca baje ni moglo rediti.
III.
Da širša javnost spozna, kako delujejo nekateri obmejni delavci ter narodni mučeniki in kako resnicoljuben poročevalec je g. T., bodem dokazala laži in zavijanja, ki so na-gromadena samo v 4. odstavku članka »Obmejni delavci« v 181. številki »Slovenca«.
Tu popisuje g. T. razmere v nekem prijaznem kraju na ugroženi meji, ali bolje rečeno, udriha po tamošnjem učiteljstvu.
Ali res, da bi bil nadučitelj zaverovan v »Narod« in da uverja ljudi povsod okoli, kako se za narod trudi, da se je skromni mož proti komu hvalil s svojim narodnim delom. Ce more T-ov zavajale** to dokazati, mu učiteljstvo za ]>ol leta preskrbi vse njegove otroke.
Nesramna laž je tudi. da je nadučitelj pri občinskih volitvah župnika izdal in volil narodne nasprotnike. Izdajalec je pač župnik. Ko je ta namreč prišel v isti kraj, ga je nadučitelj prosil, da bi se medsebojno podpirala. V začetku je še šlo; a če nima /upnik preslabega s|m>mina, se bode spomnil, da je nadučitelju v obraz povedal, da noče skupno delovati in 15 mesecev pred vol it vi jo je celo novo učiteljico odvračal od njega. Ker je tudi ljudstvo vedno razburjal s svojo nadutostjo in neotesanostjo. Sta se morala ločiti. Pno1 občinsko volitvijo ni niti naznanil imena svojih kandidatov. Bilo ga je sram, ker je volil dva svoja hinavca, enega Xemca in najhujšega Slajerci-janca v občini. Nadučitelj ni hotel z župnikom demonstrirati in je oddal svoj glas kandidatom, ki so stari šolski prijatelji in ki so dobili pel šestin glasov.
Iz trte je izvita trditev, da je volil nadučitelj nasprotnike in postal občinski tajnik. Naš župan uraduje sam in le včasih, kadar s«' mu nakopičijo pisanja, mu pomaga, a zato ni vzel vinarja nagrade.
Nadalje je liguorijansko zavijanje, da je nadučitelj govoril na grobu nmrlega župana v nemško - naci-jonalnem duhu. Na željo občinskega odbora se je poslovil od rajnika, li je bil sicer njegov osebni nasprotnik, a vedno dejanski prijatelj šole in uči-teljstva in izvrsten gospodar občine. V vsem govoru se ni izpregovorila beseda »deutsch«, marveč  je slikal
zasluge umrlega za šolo, občino, okraj in obitelj in tudi omenil, da je bil veren sin svojega naroda ter da imajo njegovi rojaki vzrok, žalovati ob njegovem grobu. Župnik seveda ni rešpektiral veličanstva smrti, kar javim je kazal svoje veselje, da je preminul njegov nasprotnik in se je obnašal tako netaktno in surovo, da ni veliko manjkalo, tla ga niso kmetje z bati naučili, kako se mora obnašati povodom smrti najprijuh-ljenejšega moža občine. Ker bi jih bil za svojo hrezobraznost skoraj iz-kupil in ker je s svojim nesramnim nasto]H>in kot »narodnjak« spravljal naš narod ob pošteno ime, je seveda po g. T.-u naroden »mučenk«.
Potem govoriči, da se je nadučitelj zvezal z renegati, da bi strmoglavil župnika in mu odjedel v turi ves upliv in ugled tega gospoda in navede tudi vzroke.
Da pa zamore »Slovenec« nadučitelju močneje udariti, mu izdam tajnost, da čita razven »Štajerca« še dva nemška dnevnika in dva strokovna lista.
Kod bina tega > Veleslovenca« pa si ravno g. T. vzame lahko za vzgled.
Višek nesramnosti pa je, da je g. T. napadel jako narodno učiteljico, ki je slučajno posečala nemško učiteljišče v Mariboru. Kar se tiče njenega znanja iz slovenščine, ga lahko zagotovim, da je bolj zmožna materinega jezika, nego obe učiteljici, ki sta v najlepši rodbinski zvezi z g. T.-om. Jezi ga tudi, da je omenjena gospiea stanovsko zavedna in da vsled tega z nadučiteljein prav dobro izhaja. Vemo, kam pes taco moli. Punca je fletna, pa noče biti udana T.-ovemu informatorju, kakor živahna B.-ova, katere ljubezenski roman se je končal pred porotniki* Da, da, z izvestnih pripravnic prihaja material, ki nima smisla za ideale in bolečine nekaterih »narodnih mučenikov.«
Neresnično je tudi poročilo o učnem jeziku in o nemških katekizmih na ljudski šoli »prijaznega kraja«. Slovenščina je učni predmet v I. in II. razredu, a tudi še v III. razredu je nekaj slovenskega pouka. Nemških katekizmov ni bilo na šoli nikdar, razen če je katerega s seboj prinesel učenec, ki se je tja preselil iz kakega nemškega kraja, kar se pa le redkokdaj prigodi. Pred štirimi leti sta imela le dva dečka nemški katekizem, ne pa polovica učencev. Da je T.-ov informator tista dva katekizma odpravil, tudi ni prevez trpel, ker sta ju fanta sama odnesla v mesto. Z nemškimi katekizmi si to-raj ni pridobil mučeniškega venca.
Kdor je pazno sledil dosedanjim izvajanjem, bode spoznal, da učiteljstvo ne more prostovoljno zahajati v cerkev, ampak se le udeležuje šolar-skih maš.
Podla laž. vredna T.-ovega informatorja, pa je, da je nadučitelj še na dan cesarjevega jubileja preprečil, da bi bila šolarska maša. Župnik j«' namreč hotel, da mora šolski vodja ]nositi za cesarsko mašo; ker pa ta ni hotel župnika prositi, naj stori svojo moralično dolžnost, ni bilo jubilejne maše in se je samo v šoli vršila lepa slavnost, katere se je udeležil cvet prebivalstva vse župnije in mnogo staršev šolske mladine. Posledica župnikove trme je bila, spoznanje prebivalstva, da se največji praznik lahko dostojno praznuje tudi brez fanatičnega duhovnika.
Zlobno obrekovanje je tudi. da je nadučitelj pri državnozborskib volitvah agitiral s plakati z besedilom: Sram ga bodi, kdor voli morilca!« lega mu ni bilo treba nikdar storiti, ker tistega, kogar predlaga »narodni mučenik«, ne voli itak ogromna večina.
Končno pa še z Vami, g. T., odkrito besedo! Pišete, da je vzrok postopanja liberalnega obmejnega uči-teljstva pomanjkanje vsakršnega idealizma. Zapomnite si. da poznamo dela naših klerikalcev in da se iz njihovih sebičnih dejanj jako lepo zrcali njihov »idealizem«. Toda, zapomnite si. da žive tudi ob jezikovni meji učitelji in učiteljice, ki so v istini tako idealni, da raje poginejo gladu, nego bi se za kos najboljšega kruha prodali najbolj kruti in najbolj sebični mednarodni organizaciji.
Obmejna učiteljica.
Op. uredništva: Ker so uredništvu osebne razmere v gornji pesniški dolini neznane, prepuščamo odgovornost za ta dopis dopisnici.
Odkod grozi Slovencem največja nevarnost?
Slovenski narodnosti iri katoliški v -eri ne preti več nevarnost od Nemcev   in njihovih bojnih društev.
od naseljevanja nemških protestantov v obmejnih krajih, temuč edino nevarna časni in večni blaginji Slovencev je — naša obrambna družba sv. Cirila in Metoda. Tako pišejo dan za dnevom »Slovenec«, »Straža«, »Mir« in drugo katoliško časopisje.
Ali je vredno, da se nad takim pobratimstvom klerikalnih brezdo-inovincev razburjamo? Ne! Se zabavali bi se, ako bi imeli v našem narodu same zrele ljudi, ki znajo misliti s svojimi možgani. Taki ljudje bi na prvi hip spoznali, da je vsa ostudna pisava klerikalnih časopisov izliv onemogle, besne maščevalnosti, ker družba sv. Cirila in Metoda tudi brez klerikalcev vrši svoje apostolsko delo ter se razvija tudi gmotno uprav sijajno za naše razmere.
Nalašč rabim besedo »apostolsko delo«, ker je tako naziva! pred leti Ogleden duhovnik delovanje naše šolske družbe v posebni knjižici. Našteval je blagonosno delovanje družbe ter vzkliknil: »Mar ni družba sv. Cirila in Metoda ravno apostolska družba:'« Nadalje pravi: »V dejanju pokaži, da tvoja vera, tvoja ljubezen do zapuščen i ii bratov ni mrtva. Vedi. da »kdor za svoje domače ne skrbi, zatajil je vero in je hujši od nevernika.« Zato pristopi k družbi sv. Cirila in Metoda.«
In danes.' Dasi družba ni krenila z začrtane poti. dasi deluje danes, kakor pred *2o leti nesebično in nepristransko, le za rešitev slovenske narodnosti napadajo in grdijo jo najhujše — nasledniki sv. Cirila in Metoda.
Rekel sem. da je skoraj zabavno, kako si li katoliški apahi (izraz sem dobil v »Slovencu«)   v   svoji slepi
strasti protislovij«). Tako je »Straža že tedne pred glavno skupščino na Jesenicah napadala družbo ter pisa: la: »Z družbo sv. Cirila in Metoda zasledujejo liberalci svoj strankarske koristi, zato je tudi nočejo več dati iz rok. Ne naenkrat, ampak polagoma bodo izginile šolske sestre, zmernejši učitelji« itd. Napadanje zaključuje: »Sedaj so naša pota prosta, nastopimo jih pogumno!« Tako lopovsko pisavo imenujejo menda klerikalci »lepe opomine«, ker je Straža« po glavni skupščini nadaljevala napade z uvodom: »Do lepega opomi-njevanja otrpnjeno srce imeti je greh zoper sv. Duha.« Nadalje hinavsko jadikuje. da hi bilo v Ciril - Metodovi družbi najbolj potrebno sodelovanje vseh strank. Kdo pa je bil prvi in je še proti skupnemu sodelovanju: Klerikalci! Na skuppščini v Bohinjski Bistrici se je dosegla reforma v vodstvu le v toliko, da je prišlo tudi nekaj agilnih naprednih moči do besede in dela. a ostali so še v odboru 4 duhovniki, ki pa so razun enega i*>-lagoma obrnili družbi hrbet, odstopili, se leta niso zanjo brigali, da. nekateri so ji naravnost uasprotovali. In vendar ni vodstvo ničesar spremenilo na prvotnem programu, š>-danes ima v- spremenjenih pravilih versko, narodno vzgojo, še vedno je večina učnih moči na zavodih šolskih sester.
Kdo ima otrpnjeno srce in vsled tega greh zoper sv. Duha. povedal nam je nedavno na shodu družbill potovalni učitelj. Obiskal je duhovnika, ki je bil na papirju še vedno predsednik podružnice ter ga vljudno prosil, naj skliče občni zbor. Dasi ga je opozarjal, kako so Nemci složni v svojih bojnih društvih, da celo katoliški in protestantovski pastor govorita na skupnih shodih o jiotrebi »Schulvereina«, se je ta olikani duhovnik začel dreti ter pokazal druž-
(Dalje v prilogi i.
Zadnji rodovlne Benaljo.
Povest. (Dalje.)
Stari Kržinar se je z roko udaril po čelu. Da mu ni prišlo prej na misel, da zna biti gospa Terezija vzrok dvoboju! Sam sobi se je zdaj čudil, da je prej mislil na vse mogoče in nemogoče žene, samo ne na ono, ki jo sam usiljuje svojemu sinu za nevesto.
Gospa Terezija je začela pripovedovati na dolgo in široko, kako je Mihael na večeru pri barona Bena-lji pozabil na ples, za kateri jo je angažiral, kako ga je našla zatopljenega v pogovor z baronico Renato in kako mu je pošteno povedala svoje mnenje.
..Mihael me je tako razžalil, da mu tega ne morem odpustiti,« je končala gospa Terezija svoje pripovedovan je. Razžalil me je dvakrat zaporedoma in vsled tega tudi nisem hotela sprejeti njegovega opravičevanja. Zdaj se pa bojim, da je iz tega nastal med Lenardom in Mihaelom prepir, ki se je končal z dvobojan-«
Kržinar je pazno poslušal dolgo historijo gospe Terezije. Ko je bila končana, je bil stari gospod trdno prepričan, da gospa Terezija ni vzrok dvoboju. Čudil se je sam temu spoznanju, a priznal si je vendar, da bi se Mihael   zaradi   te zgovorne.
okrogle, zabavne in bogate vdove z nikomur ne prerekal, in še trdneje je bil prepričan, da je samo Renata mogla biti vzrok dvoboju.
»Zaradi obnašanja Mihaelovega Vas prosim tudi jaz odpuščanja,m je rekel gospe Tereziji. »Ciin bo mogel zapustiti hišo, pride še osebno prosit odpuščanja, da je pozabil na povabilo, na večerjo in na ples. To je res ne-odpustljivo vedenje« —
»Ah, kaj, saj sem Mihaela že odpustila.« je koketno zavzdihnila gospa Terezija. Jezilo me je, da me je Mihael zanemaril zaradi baronice Renate a zdaj sem vsa obupana, če sem morda .;az vzrok nesrečnemu dvoboju . . .«
»To se pojasni Že V prihodnjih dneh, milostiva gospa,« je menil Kržinar. »Saj taka stvar ne more ostati tajna. Sicer pa bom porabil ves svoj vpliv pri Mihaelu, naj si zopet pridobi VaŠO milost in Vašo naklonjenost*«
»O če sam tega ne želi, potem ga ni treba prav nič siliti —« se je pikro oglasila gospa Terezija.
»Ne bodite tako kruti,« je smehljaje rekel Kržinar. »Mihael, se kesa, Mihael Vas ima zelo rad . . .«
»Naj mi to pove iz lastnega nagiba.«
»Saj to hoče in jaz se Vam zahvaljujem, da ste mu . dovolili Vas obiskati.«
Stari Kržinar in gospa Terezija sta bila enako zadovoljna s tem po-
govorom. Terezija, ker je menila, da bo Kržinar zdaj smatral njo za vzrok dvoboja, Kržinar pa, ker je poravnal prepir med Terezijo in Mihaelom,kar je v njem vzbudilo noVo upanje, da se Mihael le oženi s Terezijo.
»Pri vseh svojih napakah je le pametna ženska,« je rekel sani pri sebi. »Nekoliko domišljava in koket-na, a drugače razumna .Ce jo vzame Mihael, bodeta imela zdrave otroke in mu bo z združenim bogastvom lahko pomagalo do sijajne karijere...«
Najljubše kratkočasje starega K rži na rja je bilo ugibati, kaj lahko postanejo njegovi vnuki, kako slavo in čast bodo mogli pridobiti njegovemu imenu. Kadar je začel o tem razmišljati je pozabil na vse drugo.
Tudi ta dan se je posvečal temu razni išl jevan ju, a neprestano se mu je vsiljevala pri tem podoba baronice Renate. Vsiljevala se mu je tako, da je nehote priznal, kako moč ima Renata celo nad njim in je začel pojmovati, zakaj se Mihael ne more ločiti od nje. Prišel je končno do spoznanja, da mora enkrat govoriti odkritosrčno besedo z Renato in še tisti dan jo je obiskal. Dobrodošla pretveza mu je bila, da se ni udeležil večera pri baronu Benalji, onega nesrečnega večera, na katerem se je Mihael spopadel ■ Lenardom.
Ko se je baronici Renati z izbranimi besedami zahvaljeval za povabilo-ter obžaloval, da   se   ni mogel, udeležiti tega večera, o katerem je
slišal toliko lepega, ga je Renata ostro prekinila.
»Kako morete govoriti take brezpomembne vsakdanjosti, ko leži tudi pri Vas doma eden ranjencev teh nesrečnih dvobojev. Povejte mi raje, zakaj teh dvobojev niste preprečili. Vaša dolžnost je bila. da to storite in da preprečite to klanje.«
Stari Kržinar je v tem trenotku izgubil vso SVOJO običajno prevdar-nost. Tako hudo so ga zadele te besede.
»Milostiva«, se je ljut i 1, »Vaše besede so trde in krivične. Častnega boja ne smete imenovati klanja. Vi posebno ne.«
»Zakaj ravno jaz ne?«
»Vi ne, milostiva! Morda se motim, ali če poznam kot oče svojega sina, potem smem reči, da se je dvo-boj zgodil zaradi Vas.«
»Kako morete kaj takega trditi? Kdo more to reči? Kdo Vam je to povedal.«
»Na mojo čast, milostiva baronica, nihče mi ni rekel ne besedice. Nihče na svetu!«
»Kako se potem upate .. .«
»Ker ste edina žena pod božjim solncem, za katero bi se dal inoj sin, če treba, na kose razsekati.«
»Ni mogoče — ni mogoče--«
Renata je bila vsa iz sebe. »Nikdar ne bom verjela--«
»Milostiva gospa, moj sin Mihael Kržinar je poštenjak,« je rekel stari zdaj mirno, a s ponosom. »Moj
sin ve, kaj ima storiti in ne bo nikdar niti meni. niti nikomur drugemu povedal, v kaki zvezi ste Vi I njegovim dvobojem. Toda jaz poznani svojega sina. jaz mu vidim na dno duše in sem uganil, da morate Vi biti v kaki zvezi z dvobojem. Povedal mi je Mihael le to. da je zasačil Lenarda pri prisluškovanju, ira zgrabil za vrat in ga razžalil. Lenart! ga je na to pozval na dvoboj. To je vse, kar veni.«
»In iz tega sklepate, da sem jaz vzrok dvoboju 1«
»Milostiva baronica — vem, • 1 Vam ni nič za mojega sina, veni, da ste dama, ki je vzvišena nad vsak najmanjši dvom, ali tega vendar ue bodete tajili, da Vas Mihael ljubi. Ker Vas ljubi, imate tudi vpliv nanj. Glejte, milostiva, moj sin je nioj* sreča in moj ponos. Moja žalost p* je, da je zaljubljen v Vas, v ženo drugega moža. Ta ljubezen ga uničuje. Porabite svoj vpliv na Mihaela v njegovo korist; iztrgajte iz njegovega srca vsako upanje, prepričajte (JSi da je njegova ljubezen do Vas blaz nost, ali me razumete?«
Renata je razumela, le predobri je razumela. Srce se ji je krčilo, a vendar je premagala svojo bolest.
»Razumem Vas,« je rekla, >>in storila bom vse, kar bo v mojih m(>-čeh, da izpolnim Vašo željo.«
»Hvala Vam, milostiva,« je de" jal Kržinar, »nikdar Vam ne botf nehal biti hvaležen.«
l. Prtitga jmtmtnm jstsar w. 190,     21 ifaiita mm
binemu zastopniku vrata. Pritrjevali smo hrupno govorniku, ki je rekel, da je omenjeni duhovnik s tem obsodil verski narodno vzgojo, delovanje Šolskih sester, katehetov itd. na druž-binih zavodih.
Pa tudi na Koroškem, kjer sedaj zdi hu jejo, da jim je bila odbita roka v skupno delovanje, se družhincinu zastopniku ni godilo dosti bolje. Neki duhovnik je vpričo domačih mlnde-ničev dal družbinemu zastopniku po navduševal nem govoru roko z obljubo. <la oživi podružnico. Komaj pa je zastopnik odšel, se je začel norčevati iz družbe ter jo dolžiti nepoštenosti. To pripovedovanje je zbudilo v nas vseh navzočih nepopisno ogorčenje.
Vrhunec podlosti pa je dosegel »Slovenec s svojim člankom: »Ciril-Metodova družba in Svobodna Misel«. Kakor je pri »Slovencu« sploh hinavščlna doma, si je tudi ta članek dal podpisati Goriški«, dasi ga je spisal član uredništva, ki je le v toliko Goriški«, da je prebil nekaj časa v goriški bogoslovnici, odkoder je pisaril dekletom svinjska pisma. In ta Goriški« po/.ua Goriško tako slabo, da kliče: »Tudi mi Goričani se z veseljem pridružujemo misli, naj bi si čimprej osnovali obrambno organizacijo, v kateri bo imel vsak pošten in značajen Slovenec pristop.« Ni mu ton j znano, da imajo kerikalni Slovenci na Goriškem že davno svoje obrambno društvo »Šolski dom«, a voditelji so pametnejši ter puste Ciril - Metodovo družbo v miru. ka-ker tudi družba pusti v miru »Šolski d«»m-. ker je za oba dela dovolj.
Na druge podlosti v» Slovencu« memla ni vrediro odgovarjati, kdor pozna strupeno srce Goriškega. Zaključujem z besedami, ki jih je zapisal v obrambo Ciril - Metodove družin1 ol> njeni desetletnici sedanji kranjski dekan A. Kolilar v koledarju: »Oče, odpusti jim. četudi vedo, kaj delajo!«
Parlamentarni pojožaj.
Novi davčni projekti.
1> u n a j. *J0. avgusta. Finančni minister se peča z novimi davčnimi projekti, predvsem bi rad še bolj zvišal osebno dohodarino v najvišjih vrstah, in sicer od i) na 6", da, celo na 7 do S odstotkov. Velike težave bodo najbrže z. zvišanjem pristojbin, ki >o v Avstriji že sedaj zelo visoke. Govori se tudi o davku na luksus. Dohodki iz davka na vžigalic' bi prinesli kvečjemu "_!«» milijonov.
M in ;st rske kon terer.ee.
l>u n a j. *_!<>. avgusta. Danes dopoldne je imel -'-jo ožji ministrski odbor, ki ima v rokah priprave za zasedanje češkega deželnega /bora: na tej >eji je sklepalo o podrobnostih gled<- konference v svrho češko-nem-škega sj »orazu in ljenja. Na konferenco, ki bo na Dunaju, bodo povabljene vse stranke češkega deželnega zbora. Kdaj **e bo konferenca vršila, še ni < 1» d očem».
Češko - nemški sporazum.
Dunaj. 20. avgusta. Vlada !><• -topila pred Čehe in Nemce s programom sporazuma, kateri naj bi v prvi vrsti omogočil zasedanje česke-deželnega zbora. Predvsem je tu vprašanje razdelitve deželnoodbor-niških mest, vlada jili misli povišati o«! s n.| \u: od dveh novih referentov hi dobili Čehi enega i ti Nemci enega. Važno je vprašanje razdelitve dež. uradniških mest po gotovem narodnostnem ključu. Stvar se bo teško dala rešiti, ker- bi  Nemci radi imeli
nest. Čehi pa ne bodo hotel: dati rok tega. kar jim gre. Dalje je rent i jezikovno vprašanje. Vlada hoče priti - predlogom o razdelitvi dežele \ okrožja. Čehi zahtevajo, da se ves kompleks češko - nemških jezikovnih vprašanj reši v češki deželni zbornici.
Proti nemškim nasilstvom.
Traga, avgusta. Deželna
eza čeških trgovskih gremijev je izdala na češko trgovstvo poziv, da naj z ozirom na dogodke na Dunaju i 11 na Nižje Avstrijskem bojkotira dunajske firme. Da bi poziv ne bil konfisciran, so ga stilizirali tako. da jima državni pravdnik v njem nobene točke, katere bi se oprijel.
Francija
Pa r i z, 20. avgusta. Briaiul ho--prejeti zopet v državno službo tl-*te poštne uradnike. ki so bili svoj ••as zaradi stavke odpuščeni: pristaši hi vsega ministrskega predsednika < Imnonceaua mu to zelo zamerijo. Tudi v republikanskih krogih se Bri andova namera ne odobrava. Ako-ravno Millerand zagotavlja, da ne Ko -prejel vseh, se vendar splošno sodi, da bodo do zopetne otvoritve zbornice vsi odpuščeni i>oštni uradniki zopet sprejeti.
Kreta
C a r i g r a d, 20. avgusta, (irski odgovor na turško spomenico je do-^« I danes. Iz odgovora je razvidno, da želi Grška Turčijo zadovoljiti. Predvsem izreka odgovor obžalovanje, da Turčija vkljub prvemu odgo-
voru vztraja na svojih pritožbah glede Krete. Grška sama obžaluje bolj ko kdo drugi ono gibanje in si
prizadeva Turčiji olajšati delo. Turčija .--a a j - že prej večkrat izjavila, da je stališče Grške glede Krete |K>-pnlnoma korektno. Tudi v bodoče bo (irska popolnoma ugodila vsem zahtevam vlastij - pokroviteljic.
C a r i g r a d, 20. avgusta. Turčija bo odgovorila v soImUo. Zagotavlja se, da je grška spomenica razpršila vse govorice o vojni.
Turčija.
C a r i g r a d, 20. avgust*. Predzadnji ministrski svet jo skleni!, priznati naslov »kralj Bolgarov« za kralja Ferdinanda.
Stavke*
B r u s e 1 j, 20. avgusta. Posestniki belgijskih rndokopov izjavljajo v listih, da prej ko slej odklanjajo osemurni delavnik, ker bi to baje pomenilo katastrofo za kapital, ki je v rudokopi h investiran. Vsled tega agitira generalni svet delav skestrnn ki1 za splošno stavko belgijskih ru da »'jev za zimo.
1* e k a. 20. av gusta. Danes zjutraj so stopili vsi uslužbenci električne železnice Mutniji - Volosko - Opatija - Lovran v stavko, ker se doslej še ni Ugodilo njih zahtevam, stavljenim že v različnih spomenicah.
Stok h o 1 m, 20. avgusta. Položaj stavko' je neizpremenjen. Tukaj in v bližini Gotenburga so bile demonstracije proti stavkokazoni, ki pa
niso imele nevarnega lica.
s t o k h o 1 m, 20. avgusta. Odbor nesocialistične švedske delavske /veze je poslal članom okrožnico, v kateri pravi, da za sedanjih spremenjeni]) razmer ne more več odobravati stavke. Poživlja torej čiane. po možnosti dne 23. t. m. zopet stopiti v delo.
Dopisi.
Iz Boh. Bistrice. Domoljub št. 29 z dne 22. julija je prinesel med gorenjskimi novicami dopis iz Srednje vasi v Bohinju, v katerem se zaletava v nekega zakotnega liberalnega advokata« na Bohinjski Bistrici in mu očita pritožbo proti občinskim volitvam, ki so se zares izvršile ne po avstrijski postavi, ampak p<> klerikalni nesramnosti, a vkljub temu jih je c. kr. deželna vlada potr-dila! Tiste vrstice v »Domoljubu« je napisal nekr koprivniški pastir, ki pase svojega merkaea večinoma v ['kancih, v Srednji vasi in na Boh. Bistrici in po planinah poleg dvono-gatih ovčie. Kar se tiče očitanja, da * ima zakotni liberalni advokat« premalo paragrafov v glavi, ne odgovarjamo nič druzega, ko da se veliko lepše vidijo polževi oslinki v podobi paragrafa na suknji koprivniškega pastirja, ki navadno rad poje svojo pesemeo: Oh, kje bom jemal, oh, kje bom jemal, da boni tebi dajal itd. Bohinj napreduje, zato se imajo Bo-hinjci v prvi vrsti zahvaliti gosp. dr. Kri spe r ju, ki se z vso vnemo in močjo briga za povzdigro tujskega prometa v vseli ozirih. po njega zaslugi smo dobili novo kopališče, ki je res bilo skrajno potrebno. Hvala mu za trud! Društvo »Sokol« počasi napreduje, brez    bratske pomoči.
Marijine device« in dev ičnjeki« so legli k večnemu pokoju, »cing-letl« jim je odzvonil; tako se bo tudi kmalo zgodilo s ('uki- , kakor hitro bo zmanjkalo rndeče gratis mokri ne (cvička) v konsumu in pri gosp. Iv. Markežu, ki je tako sladak in ornotljiv, da kmet kar po 252 K zgubi od samega veselja. V šoli na Boh. Bistrici s«' ravna prav po klerikalnem receptu, državni pravdnik ima opraviti že v drugo zaradi pretepa otrok.  Bog zna, ali   bo tega že
konec in če bo kaj kazni 1 Utonil je dne 15. t. m. na Nomenju železniški delavec, ki je bil pravoslavne vere in ta revež je bil pokopan šele 1H. t. m. ob 5. uri popoldne. Tega deiav-ea niso hoteli, ali ga jm> cerkvenih predpisih niso smeli naši duhovniki pokopati, akoravno so bili večkrat nnprnšeni. Kasneje pa, ko je M brzojavno prošnjo dospel il Trsta pravoslavni duhovnik brezplačno pokopat siromašnega delavca, se je ponudil tudi tudi naš gosp. župnik za pokop, a bilo je že pro|x>ziio. Tovariši in sorodniki utopljenega so bili že vsi obupani, da ga bodo morali pokopati nekam na gmajno sami. Zato so vzeli stvar v roke liberalni železniški uradniki in gosp. A. Pretnar, ki so skrbeli za prihod pravoslavnega duhovnika, kateri je izvršil ganljivo ta pogreb, tako, da so naši ljudje, ki so se v začetku hoteli posmehovati, na zadnje bili vsi do srca ganjeni, bolj kakor navadno pri naših pogrebih. Prisrčna zahvala vsem udeležencem |K>greba, posebno pa gosp. iiostajenačelniku z Nomenja in gosp. aspirantu Berberoviču, ki so tudi največ skrbeli, da se je revež dostojno pokopal. Ko bi utopljeni bil kak plemeniti bogataš, bilo bi pač izostalo veliko truda glede pogreba. Pre-
govor pravi: brez masti se teško vozi!
Izvrtavslai odbor
narodno - napredne stranke
opozarja is tnkrat na
SHOD
kmečkih zaupnikov
če, da bomoralfi   »Kreditna  banka < maee kmete, če je sploh ta vnema
tri b )
v nedeljo, dne 22 t. m.
ob IO. uri dopoldne
v veliki tluopani
„Jftestnega doma".
Ker t-e bo n?, shedu govorilo le o kmetijskih zadevah, upamo, da se ga bodo udeležili vsi vttbljeni
HevcbUenfm vstop ni dovoljen. 3zvrš. odbor nar.-napredne stranke.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21 avgusta.
-|- Občinski svet ljubljanski ima
v ponedeljek, dne 23. avgusta ob <». popoldne izredno sejo. Na dnevnem reda bo: Naznanila predsedstva in poročilo o dopisu županovem glede ustanovil ve in razpisa služb za osobje pri snujoči se mestni zastavljalnici ;o oddaji zidarskih.klesarskih in lesarskih del pri zgradbi nove državne obrtne šole i o nasvetu mestne ga magistrata sklede obnovitve <>••-ločnic asa mestno cestno razsvetljavo in samostalni predlog občinskega svetnika Matij.' Roethla glede pridobitve in «>hranit\e rimskega zidovja Na Mirji« v ozadju nove c. kr. dr žavne obrtne ole.
Naglost deželnega odbora. V deželnem zboru kranjskem dne 16. januarja t. I. je poslanec ('iril P i r* c predlagal resolucijo zaradi krajevnih napisov in tabel. Kakor znano, jo vlada po septembrskih dogodkih za čela preganjati one občine, ki so od-
rt ranih
dvojezične
tahh
! *redlo£
poslanca i'irca je bil v uoz. zooru sprejet. Naročilo, katero je dež. zbor dal dež. odboru, je bilo nujno, a deželni odbor je dobljeno naročilo izpolnil HI. avgusta. Rabil je torej celih sedem mesecev, prodne je storil svojo dolžnost. To dolžnosl je slabo izpolnil, pač zaradi zveze z nenišku-larji. Deželni odbor je namreč izvršil naručilo dež. /bora na ta način, da je poslal deželni vladi jako površno n temeljen dopis, v katerem vladi »v blagohotno uvaževanje« naznanja, kako stališče zavzema glede krajevnih napisov. Prav kakor bi smel dež. odbor kako drugo stališče zavzeti, kot je je določi! dež. zbor na predlog poslanca Cirila Pirea. Najlepše pri tem klavrnem dopisa pa je, da hočejo klerikalci z njim še reklamo delati zase in za svoje naroduja-štvo. dočhn so h in še s prav kislim obrazom storili samo to, v kar so jih prisilili napredni poslanci, po svojem govorniku Cirilu Pircn.
-j- Zakaj je deželni odbor zlorabil svojo oblast ter* mestni občini ljubljanski prepovedal prodati dve parceli starega vojaškega skladišča : Tako vprašaje sedaj vsa Ljubljana, kajti da je prepoved deželnega odbora popolnoma nezakonita, da je deželni odbor s to prepovedjo na škandalozen način prelomil postavo. to smo jasno dokazali in s svojimi dokazi klerikalcem kar sapo zaprli. »Rdeči prapor« je mnenja, da je deželni odbor izdal to prepoved iz same hudobije, da hoče namreč nagajati na prodni stranki s len, da dela škodo občini   in   prebivalstvu.   Hndobija je
ena poglavitnih lastnosti naših klerikalcev in gotovo igra hudobija tudi pri tej prepovedi veliko vlogo. Se večjo pa igra osebna dobit kari ja i u osebno koristolovstvo. Pomisliti je treba, da je hote! »Union« klerikalno podjetje in da ima * lakoinni škof Jeglič največ delnic tega hotela. Ce bi bila kreditna banka zidala na. svetu starega vojaškega oskrbovališča veliko palačo, hi bila v njej napravila tudi hotel. Ta hotel bi bil lepši, modernejši in na boljšem mestu, kakor je »Union«, delal bi bil torej »Unio-nu« nekoliko konkurence in te konkurence so se klerikalci znebili na ta način, da je javna oblast, kakor je dež. odbor, v korist klerikalnih žepov onemogočila stavbo »Kreditne banke. Pa še nekaj drugega je imelo na zakonolomstvo deželnega odbora svoj vpliv. Škofova svakinja je lastnica onega poslopja, kjer je sedaj nastanjena »Kreditna banka«. Škofova vsak inja bi to hišo rada seveda s velikim dobičkom obesila »Kreditni banki«. Dokler je bilo upati, da sezida »Kreditna banka« svojo palačo na Dunajski cesti, seveda ni hotela nič slišati o nakupu hiše škofove svakinje. Zdaj je dež. odbor s svojo prepovedjo priskočil na pomoč tndi škofovi svakinji in prav lahko je mogo-
ugrizniti v kislo jabolko in kupiti hišo škofove svakinje. Tako je deželni odbor ul rani škofov hotel konkurence, naredil : kodo mestni občini in obrtnikom in podprl škofovo vsaki-njo v njenem prizadevanju prodati svojo hišo z velikim dobičkom. Pa naj še kdo reče, da klerikalci ne znajo. Da dobe klerikalci vsaj majhno plačilo za to svoje početje, povemo že danes vsem slov. društvom, Specijalno »(ilabscui Matici« in »Slov. Filharmoniji«, da ne bomo priobčili nobene reklamne vrstice za priredbe v »ITnionu«, nego da bomo vsaki pri-
redbi v tem hotelu   brezobzirne na-
!: Naj si 11; vsa društva za
BfNfoioi aii.
pomnijo.
-j- Klerikalci med sabo. Že dolgo je znano, da je nespretna |>olitika dr. Šusteršiča in dr. Kreka razdelila klerikalec v dve skupini in da je edinost med klerikalci samo še navidezna ter* se vzdržuje samo s terorizmom. Zdaj je ta razdor našel že tudi gla&nejra izraza v klerikalnem »Grnzer Volksbiattu«, ki je vedno zvesto stal na strani kranjskim klerikalcem, je izšel iz klerikalnih vrst članek, ki je vzbudil občno senzacijo
in je vredno, da se tndi naši čitatelji ž nji in seznanijo. V članku je rečem >:
»Z velikim nezadovoljstvom zasledujem vahanquc politiko načelnika slovenske    ljudske    stranke in z menoj  velika  množica inteligentnih somišljenikov slov. krščanske stranke.    Že pogostouia sem  hotel prijeti pero v roke, toda zrn i raj me je zadrževala misel, da ni v interesu stranke (pač pa stvari),   da razkrinkam Šusteršičevo. v  najvišji meri osebno politiko, kajti on je še zrniraj niero-dajni vodja in načelnik državnozbor-skega Šnsteršič - kluba. V ostalem pa je bil tndi       vsaj doslej — hud pregrešek. ako se ni priznalo vsakega neuspeha za vidik uspeh. Toda izjava dr. SusterŠičcva v listu »Zeit«, ki je njegovo osebno glasilo! k akciji  prof. Glombinjskega  me sili, da se zatečem k vašemu uredništvu, znabiti    bodo    nekatere    vrstice v »Volksbiattu« o resničnem mišljenju našega dobre g; i    krščanskega ljudstva končale samomorilno zagraje-valno politiko ene same osebe, .laz mislim in verujem, da niso še vsi generali drugače   dobro organizirane stranke slepi. Ali pa so v merodajnih krogih res že mnenja, da naj se zaleti cela čreda z vodnikom vred v prepadi Obstrukeija, odpoved pri splošnem    avstrijskem katoliškem shodu, n It ranaci jonal no    delovanje narodno skoro brezposelnega vodje, ki \v nastalo čez noč — vse to pa le zaradi tega, ker se ni nasitilo    že bolehne častižel jnosi i enega posameznika! — Gotovo ni res,   kakor se je poročalo »Reichspost«,    da   množice volilcev odobravajo obstrnkcijo; sicer res ne more eden ali drugi vodja zaradi naklonjenosti dr. Šusteršiča javno obstrnkcijo obsojati, toda velika večina s strahom zasleduje manjšanje ugleda stranke pri visokih krogih in centralnih uradih zaradi justaiiientnega tiranja nesrečne politike. Pa k
Šnsteršičevi izjavi v Zeit«, ki pome-nja novi »obrat«. Za delazmožnost državnega zbora stavi tri pogoje: 1. delovanje češkega deželnega zbora; 2. zadovoljivo rešitev kmečkega vprašanja v Bosni; 3. ureditev vprašanja glede italijanske pravne fakultete. Zadovoljivo rešitev teb vprašanj bi si le želeli v patriotično-av-strijskem duhu in gotovo so bode za njo potrudila Bienerthovn vlada tudi brez Šusteršičevih nasvetov. Gotovo pa bodo stranke skrbele za to, tla bodo nesebično v interesu in koristi parlamenta, kakor tudi države in narodov, ki v tej državi stanujejo, sodelovale. Pravimo nesebično, to je predpogoj vseh predpogojev, tudi onih, katere je stavil predsednik Su-steršičevega kluba. Nočemo preiskovati, ali misli predsednik takozvane slovenske »konservativne« stranke resno z omenjenimi tremi pogoji, kajti ravno prva točka glede delovanja češkega deželnega zbora leži popolnoma izven njegovega delokroga, to tembolj, ker smo imeli priliko opaziti, da so vedeli češki poslanci s skoraj ljubosumno pazljivostjo sami čuvati agende češkega deželnega zbora in niso dali besede niti lastnim izven-češkiin rojakom. Nasprotno, mi se bojimo samo enega: Vsi ti glavni pogoji za delazmožnost parlamenta se morejo le izpolniti potom pomirjevalne akcije osrednje vlade in če so stranke zares dobre volje; poleg glavnih pogojev pa se lahko stavijo stranski pogoji, ki so tvorili motiv omenjenih glavnih pogojev in pa ob-strukeije. Upamo, da se ne bodemo napačno razumeli — ali vendar t Odkrito priznamo, da imamo pred očmi ministrski stolec, na katerega bi rad sedel dr. Šusteršič in čast tajnega svetnika bi bila plačilo za odkup bosanskih kmetov. Pri nas je ravno kmetsko ljudstvo pri razpravah o bosanskem kmečkem vprašanju z začudenjem konstatiralo, da dr. Šusteršič ne kaše one vneme, katero je ravno zadnji čas v tako obilni meri Bošnjakom posvetil, tndi
kdaj eksistirala.   Koliko bi bilo tu treba popraviti in nadomestiti — toda princip, da je vsakdo sebi najbližji, se postavlja na glavo, ker dr. Šusteršič tako želi. Mi ne moremo razumeti, kako more napadati   dr. Šusteršič, kateri se ima   zahvaliti za svojo politično karijero samo ženijal-nemu cerkvenemu knezu kardinalu Misiji,   zavoljo   odkupa bosanskih kmetov konservativnega slovanskega finančnega   ministra in ga hoče celo vreči. Ako ta ponesrečeni napad ni tudi obrnjen proti kroni? Torej krščansko   in   pa tri jot i čn o -mišljenje do      preklica. In k temu surov, pro-sta.ški ton.   iSna okolščina ga sicer oprošča alosedanja praksa v ožji domačiji! Oster ton, blatenje osebne Časti političnega nasprotnika je edino Sušteršičeva zasluga. In kako si upa S. tako nekr-ščauski Bilinskega prijemati     zarad    Lanzvjeve oderuške banke,    dočim na napade drž. nosi. Hribarja z dne 20. junija t. 1. zaradi provizij pri  »Ljudski posojilnici«, Čije ravnatelj je   dr. Šusteršič, ni dal odgovora? Zakaj drugače vsemogočni diktator, kateri trpi poleg sebe, le brepogojne kimoveo in poriva na  stran  skušenc    somišljenike, ni odgovoril  na  očitek parlamentarnih laži   (Bienerthovn  prezidijalna i/Java dne H. julija J l
CJpi, katere je   stavil Misija na svojega protezi ranca,    katerega je npeljal v najvišjih krogih, se ne izpolnjujejo . . .Sedaj se je bati, da je vrhunec (strankine moči)  vsled korupcije  v    konservativnem taboru (principi    postranska,    kričanje in prazne   besede    glavna    stvar) in vsled pridnega, smotrenega dela nasprotnikov,  katerega  odlikuje stvarno znanje, že prekoračen, to tembolj, ker >o  nekvalificirani    napadi na vero v  nasprotnem časopisju zginili in  inserira celo dr. Šusteršič svojo pisarno v ateističnem »Slovenskem Narodu«!    Kratkomalo: stranka na Kranjskem si hode morala izvoliti boljšega vodjo, kateremu  bo ležala na srcu stvar in ničesar drugega.« Po še nekaterih krepkih napadih na Šusteršiča  in zagovoru Bienertbove vlade sklepa  člankar:    Z žalostjo opažamo, da hočejo hoditi Hribar, Ploj in tovariši po lastnih potih izven diktature in  terorizma Šuster-šičeve stranke, »Slovenec« je začel zadnje dni nervozno delati za edinost med    jugoslovanskima   kluboma. — Drugače pa v teh razmerah ne more postati       samo reformniio in capi-te et inembris more pomagati.«
Podučen in značilen je ta članek na vsak način, že ker daje vpogled v razmere, ki so zavladale v klerikalni stranki, ali motil bi se, kdor bi iz teh simptomov sklepal, da se bo v klerikalni stranki kaj izpreme-nilo. Dr. Šusteršič ima na svoji strani škofa in dr. Kreka in dokelr bo imel ta dva najmočnejša faktorja v klerikalni strank; na svoji strani, bo lahko prav mirno spal.
-h Klerikalna zadružna zveza in njen svetoviioznani knjigovodski tečaj. Čast komur čast! Zadružna zve-za jo zasluži v pravem pomenu besede. Knjigovodski tečaj, ki ga je priredila pretočeni teden, razvnel je celo z ravnotežja padlo    tet ko »Ljubljančanko«, za  katero je takoj pri-capljal   »Slovenec«,  ki  je najbrže to poročilo od nje preplonkal; sicer je pa toliko časa previdno   molčal ter potrpežljivo čakal, kdaj se kdo oglasi s kako pohvala   Prepričani smo, da bi bilo v drugem slučaju •uredništvo »Slovenca« o ti veliki dobroti, ki j° je storila zadružna zveza svojim obiskovalcem    tečaja, previdno molčalo.        Ta  regimenten tečaj je trajal celili — strmite — 5 dni. Po teh petih dneh pehanja za knjigovodsko učenostjo so prisil prej knjigovodstva   docela   nezmožni kaplani, frančiškani    in    bogaboječi učitelji kot mojstri v tej stroki na dan in bodo odslej  imeli revizorji »zadružne zmede« svoja hrbtišča zdatno razbremenjena, ker jim bo pri prihodnjih revizijah konstatirati le   to,   da so klerikalne zadruge v knjigovodstvu vzor vsem drugim, in pa, kar je še posebno povdarjati, da bodo po deželi klerikalni bankirji rasli kakor gobe po dežju. — Uspeh 5dnevnega tečaja je bil ta, da so bili udeleženci tečaja zmučeni, kakor bi bili mlatili všenico, v resnici pa je bila prazna slama. Curljalo je baje od njih, ko so drli čez strn in drn za predavateljem ter z mrzlično hitrostjo ujete številke vpisovali v napačne kolone. Vzeli so dva slučaja, kakor je pripovedoval neki učitelj; poslovanje konsuma in poslovanje hranilnice,   pri  obeh so jim profesorju sestavili    bilance s končno zgubo, kar je posebno značilno za zvezo, ki najbrže zgubo smatra za ideal vsakemu klerikalnemu zavodu. — Kaj bo rekel  Mahr  k tej konkurenci, visi še v zraku, eno pa lahko rečemo že danes, da mi klerikalcem tega napredka nismo nevoščljivi in le želimo, da se tečaj vsaj Še za dva dneva skrajša, da na ta način zadružna zvzeza napravi vsaj dva tečaja na teden, ter da bodo tako prišli slomškarji hitro do postranskega zaslužka, saj deželni odbor za zviša-
nje učiteljskih piač tako ne misli ničesar storiti. Priporočamo pa zadružni zvezi, da te reveže, ki nosijo v Ljubljano svoje možgane na tezalni-
eo, primerno subveneijouira, sieer ne bo zgubo v bilancah le na papirju ampak občutna zguba tudi v žepih lovcev na nevarne številke. --Da se ta rekord, ki ga je dosegla zadružna zveza s tem tečajem ovekove-či, so se udeleženci na vrtu »luio-na« dali primerno slikati in radovedni smo, v koliko so se spremenili obrazi prihodnjih borzijanov.
-j- Blazen fanatizem. Kdor hoče vedet i, kaj je blazen ianntizeu, naj vzame v roko četrtkovega »Slovenca« in bere divje izbruhe njegovih urednikov v rubriki »Naši nasprotniki.« Kar se tu bere, presega vse meje. Govor je b* o Sokolih, na katere je škofov list zadnji čas jel spuščati vso gnojnico, kolikor je premore peklenska hudobnost podivjanih ljudi. »Slovenec« piše tu med drugim, da sta v Št. Vidu 9. t. m. zjutraj ležala v kroju na telovadišču od prejšnjega dne pijana dva Sokola, ki sta tako smrčala, da se je splašil vol mimovozečega so kmeta, da so kolstvo ne more narodno - vzgojno vplivati na mladino, da sokolski naraščaj pozno ponoči na svojih zbirališčih tako glasno preklinja, kvanta in se obnaša kot Huronci. da mora človeka za zebsti v dno duše ob po gledu na tako mladino, naj se Sokoli na svoje izlete vozijo v voze h, kakor jih imajo Istrijanei, ki jesih okoli prodajajo, da so med Sokoli najbolj divji ljudje, ki jedo tudi surovo meso (!!>. da jim morajo potem zdravniki izpirati želodec, da so Sokoli na neki večerji oh veselici snedli po osem porcijonov, da so na neki veselici plesali le s starimi liberalkami, ker ni bilo nobene deklice na ples, da napadajo s kolom »Čuke«, da je neki klerikalni fant moral v bolnišnico vsled rane, ki so mu jo prizadejali Sokoli itd. itd. Tako se piše o Sokolih v »Slovenci . In kaj je namen tega? Povedan j*' v zadnjem stavku omenjene rubrike, namreč da bi se vzbudilo sovraštvo ljudstva do Sokolov, ki naj se mu pristudijo! Za ta umazan namen so dobra vsa umazana sredstva in kakor vidimo, jih imajo pri Slovencu vedno dovolj na razpolago. Ker se vsaka čukarija t;iko kislo obnese, »ločim so sokolske prireditve, posebuo pa telovadim, vzorne, ker s«' čukarstvo ne more in ne zna |M>vspeti, sokolstvo pa z vidnimi koraki napreduje, zato je strašna jeza v klerikalnih kolovodjih in zato tako pisarjenje, sramotenje, zaničevanje in vuičdevanje. Sokolom je treba vzeti ugled in čast, ki ju uživajo pri ljudstvu, potem bo čukarstvo uspevalo! Preje Sokoli niso bili take propalice, dokler ni bilo klerikalne telovadne organizacije. Slovenec jih je pustil pri miru, ob nič se ni spotikal. Lani in letos je pa vse potrebno psovanja in grdenja, kar s«' m- imenuje čuk.. Sokolski naraščaj so primerja z morilci in roparji, elan i sami pa so divjaki, ki jedo surovo meso (škoda da ne reče . Slovenec«, da bi jim najbolj teknil" klerikalne krače!) ! Tak boj zoper slovensko sokolstvo je ostuden do skrajnosti! Nizko je moral pasti človek, da si more izmisliti take peklen ske hudobije! Tak boj so ho v jedel sam in klerikalci sami yrn bodo še bridko obžalovali. Mi obžalujemo samo, da se med Slovenci najdejo ljudje, ki >o tako podivjani.da kaj takega spišejo. Sokolom pn kličemo: Ne zmenite se niti najmanj na sramotenje in pfMlIe laži od strani klerikalnih listov! Naše delo naj pokaže ljudem, kako nizkotni ljudje so tisti, ki vas blatijo \ slepi strasti in sovraštvu le zato, ker niste klerikalci. Kle rikalno vpitje je znak. da ste na pra vi poti k vzvišenim ciljem! Sove da j«* pričakovati, da vse »Slovenče-vo< pisanje o Sokolih zagleda beli dan v drugi njegovi izdaji v Gra zer Tagblattu«, »Deutsche Waeht« in »Marburger Zeitung«. Živela ta št i riperesna detelja'.
Kakšna praksa je to? Odgovorni urednik našega lista je te dni dobil od tukajšnjega deželnega sodišča priporočilna pismo s slovenskim naslovom. Ko ga je odprl, je našel v njem nemški sklep višjega deželnega sodišča v (iradeu. Ljubljansko deželno sodišče je torej zvito pod slovenskim kuvertom osililo slovenski stranki nemški sklep, o katerem je \ edelo. da ga sicer odgovorni urednik ne sprejme pod nobenim pogojem. To je impertinentno postopanje proti kateremu protestiijemo z vso odločnostjo. Ako pošiljate slovenski stranki, kar je docela protizakonito, nemške sklepe po pošti, ne slepite jo s slovenskim naslovom na kuvertu, ker ji s tem jemljete možnost in pri-stoječo ji pravico, da nemške sklope zavrne!
+ Zanimiva porotna razprava
ho v četrtek dne 2. septembra. Naš list namreč toži radi razžaljenja časti klerikalni župan in poštar Dominik Rudolf iz Ornega vrha pri Idriji. Na obtožni klopi pa bo sedel tožitelj Dominik Rudolf, ker nastopi naš list dokaz resnice za svoje trditve. Nasto-
pila bo dolga vrsta prič, ki bodo dokazale, da tožitelj Dominik Rudolf ni takšno nedolžno jagnje, kakršnega
se dela.
r Klerikalci na Gajevi slavno-sti v Krapini niso bili zastopani. A
ker so šli na to slavuost zastopniki narodno - napredne stranke brez Lam j Krtovega in Terseglavovega dovoljenja, je »Slovenec« sedaj kar zelen od zavisti in razliva svoj šole po tistih Slovencih, ki so bili toli smeli, da so se te slavhosti udeležili. Najprvo se je spravil na župana Hribarja ter ga skušal z lažnjiviini poročili preo" javnostjo i>oiiižati. To s** mu ni posrečilo, ker so mu takoj posvetili, kakor je zaslužil, hrvatski listi na čelu jim »Obzor«. Ker je glasilu klerikalno - ncmškutarske zveze »Nemškutnrju« ali, kakor se po krivici imenuje, »Slovencu« pri Hribarju izpodletelo, se j*' v četrtek ob regnil na dr. Novaka očitajoč mu, da je na Gajevi slavuost i govoril »zaspano«. Z glasilom ncmškutarske »Kranjske šparkase« se ne bomo prerekali, navajamo tu samo, kako pišeta »Hrvatska Sloboda«, glasilo dr. Mile Starčeviča, in »Dom«, glasilo hrvatske kmetske stranke, torej lista, ki se jima gotovo ne more očitati Liberalizma. Imenovana lista, pišeta doslovni): »Najbolje so govorili Slovenci dr. Ilešič i dr. Novak. Radost ih je bila pogledati, a milina poslušati.« Torej jezik za zobmi, klerikalni peresarjil
-}- Kakšni so klerikalni svetniki trgovinske zbornice? Eden glavnih klerikalnih stebrov v trgovinski in obrtni zbornici je krojač Globevnik. Seveda se mož čuti silno visokega in mogočnega, odkar je po naključju zlezel v trgovinsko zbornico. Nihče mu ne sme ugovarjati, ako on kaj trdi ali odredu; če mu kdo vendarle ugovarja, potrka bahavo na prsi, češ, jaz sem zbornični svetnik Globevnik, tako mora biti in nič drugače.- In gorje tistemu, ki bi se potem ne uklonil njegovi volji! Takoj mu da Čutiti moč svoje pesti. Tako je storil tudi z mizarskim mojstrom g. Rakovcem. Ker ni hotel storiti to. kar mu je on velemožui Glohov-nik veleval, ga je jel obdelovati s pestmi s tako silo, da mu je izbil zob. Mogočni gospod Globevnik so pač mislili, da je osebam njihove vrste dovoljeno vse in da zanje ne veljajo nobeni zakoni. No. g. Rakove je bil drugega mnenja. Sel je k sodišču in je vložil proti Globevniku tožbo. Pri obravnavi v četrtek je bi! sodnik tako nezaslišno krivičen, da s«' kratko malo ni hotel ozirati na visoko dostojanstvo zborničnega svetnika Globevr.ika. Brez pardona ga je obsodil v INurni zapor ter odred i 1, da ima obsojenec plačati toži-telju za zob *_!U K, na stroških pa '12 kron. Mož bo torej šel jest ričet. Dober tek, velemožui g. svetnik!
Šikana vladnih slug. Snoči prišel je povodom konfiskacije »Slovenskega Naroda« vladni policijski sluga v gostilno k Za buk ovcu na Bregu ter osomo zahteval po listu, češ, da je konfisciran. List je ležal na mizi ter reče gostilničarica: Prosim, tani-le je, Kur vzemite. Sluga pa je menda hotel, da mu naj list prinese na krožniku, ter ponovno zahteval list. da-si mu je ležal pred nosom. Videč, <la gosti lničarica »nj«*provo milost- neče podenati« je šel. pn stivšj list, češ. da bode ovadil. Vprašamo tukaj državnega fnnkcijonar-ja, odkdaj in po kateri postavi ^o gostilničarji sluge policijskih slugi Take šikane si davkoplačevalci kral-komalo prepovedujemo. državno pravdništvo pa naj nakupi nekaj iztisov »Olikanega Slovenca in naj ga razdeli med sluge.
-r Kako sodijo Nemci, kadar so med sabo. Prijatelj našega lista nam piše: Danes ob L uri po noči sem bil pri odprtem oknu svojega stanovanja na Sv. Jakoba trgu moten v imaju vsled silno glasnega pogovora v nemščini. Bilo je več oseb skupaj in sodil sem, da morajo biti to tujci. Ko pridejo mimo okna nekoliko postoje in reče nekdo: »Die in Krain, re-spektive in Laibach geboren si ud umi dentsefa sein wollen, sind Sehuf-te.« Pogovarjali SO se potem še o raznih rečeh pn nisem vsega razumel.
-j- Čistega, pristnega, polnokrv-nega Nemca hoče napraviti celjska »Vahtarica« iz šoštanjskega Hansa VVosohnagga. Lčitelj Aistrich je zadel celjske nemškutarje v dno srca, ko je njihovemu prijatelju \Vosch naggu v obraz povedal, da je renegat. Najbrž je hotel s svojim očitanjem tudi celjskim posili-Nemcem povedati, da so renegati, odpadniki. Zato ga »Vahtarica« napada z izrazi, kakršnih so zmožni samo celjski |w»-uličnjaki. Toda vkljub vsemu zmerjanju ostane dejstvo, da je bil kot učenec meščanske šole v Celju vpisan VVoschnagjf za Slovenca. — Težko bo iz zamorca napraviti belo-kožca!
+ Obrekovanje Slovencev. Zadnje čase je bilo v nemških listih dvakrat čitati, da so Slovenci pod Karavankami na Koroškem napadli nemške turiste. Vse je bilo očividno
zlagano, zakaj sedaj poročajo iz Celovca nemškim listom, da je stvar že naznanjena deželni vladi, da oblasti izvedo imena — ne napadalcev — temne turistov. Celo oblastim se zdi verjetnejše, da so bili zločinci dotični nemški turisti. Mi pa, ki poznamo slovenskega kmeta na Koroškem, ki se do tal klanja, ako ga kdo le nemško nagovori, smo popolnoma uver-jeni, da so zločinstvo obrekovanja zakrivili nemški turisti, in sicer ne domači, ker ti dobro |m>znajo narodno nezavednost koroških Slovencev, teinuč Nemci iz rajha, ki berejo roparske romane o kranjskih Sloven-cih ter so hoteli s svojo bujno fantazijo te izmišljene romane še pomnožiti.
-4-- Iz učiteljske službe. Nad učiteljem so imenovani: učitelj Josip Petrič v Cešnjici za Stopiče, učitelj Josip Bregar v Spod. Šiški za Zgornjo Šiško, učitelj Fran Lokar v Dobi ičah za Hrušico in učitelj »losip M i belič na Selu za Št. Lovrenc. Definitivni so postali: učitelj Alojzij Koprive** v Robu, Fran Lončar v Rakitni, Ana Vauken v Bučki in Emilija Vouk na Raki. Prestavljeni so: nadučitelj Al. M a rok in učiteljica Marija Mu rok iz H in j v Dolenjo Nemško vas, Josip Tavželj iz Čem-šenikn v lindomlje, Marija pl. Klein-maver iz Horjula v Šmartno pri Kranja, Ivan Promelč iz Št. Jerneja v Veliki Trn, Amalija Tome iz Sv. Križa pri Litiji v Žalno in Marija Benedek s Planine v Kranjsko goro. Začasno sta vpokojenn nadučitelj Josip VVindisch v Lienfeldu in učiteljica Ana Fabjan v Semiču. Krajni šolski svet v Krškem je imenoval bivšo prov. učiteljico Ano Gol I i v Boštajnu za provizorično učiteljico v Smarjeti in učiteljskega kandidata Karla Povha za provizo-ričnega učitelja v Leskovem
Prelat Ivan Rozman. Kako je bil ranjki prela', ki je bil res vzor-duhovnika in >e ni nmešaval v politične borb«*, priljubljen pri vseh fa-ranih šcnl ja kob-J< i h brez razlike političnega mišljenja, kaže najbolj dejstvo, da se je spontano pojavila želja, naj se položi na krsto v imenu fara-nov venec m naj se priobči v obeh dnevnikih večji pnrte. Potrebno svoto v ta namen složili so skupno pripadniki obeh strank v nekaj trenot-kih. Kajni župnik je bil pač pravičen proti vsem ter rad podpiral razna potrebna društva, med njimi osobito gospodarsk<i napredno društvo za Št. Jakobski okraj, — za to pa je tudi užival spoštovanje vseh in vsakega.
— Družbi s\. lirila   in Metoda
je daroval mestni župnik v Trnovem g. Ivan V v li o v n i k mesto venca na krsto umrlega iz. prelata J vam Rozmana 10 K. Najiskrenejša zahvala!
Odgovorni narednik. Te dni je prinesel sodni sluga v nase ured ništvo pozivnico, v kateri se klice (i. N. N., odgovornega narednika »Slov. Na roda <■ za pričo k garnizij-skemu sodišču. Ker v pozivnici ni bilo n a v e d e n e g a prav nobenega imena in ker v našem uredništvu tudi ni nobenega fehhvebln . snio pozivnico '/. vso vljudnostjo zavrnili. Vidi se. da gospoda pri vojakih res misli, da ima pred sabo same »febhveble«.
Obrtnikove tožbe. Kaj je vzrok propadanju obrtnega stanu in kako bi se dalo temu odpomoči, o tem razmotriva neki obrtnik tako-le: Velika nesreča za obrtnika so naročili -ki, ki neredno plačujejo obroke, ali celo ničesar ne plačajo. Taki ljudje hodijo pokonci kakor bogataši, ubogi obrtnik pa stradn z družino vred. Ker je malo obrtnikov, ki bi bili de narno dobro podprti, mora velika večina jemati pri svojem založniku vse potrebščine na upanje. Obrtnik ob jjubuje, da bo poravnal svoj dolg, ko sam dobi plačilo za izgotovljeno delo. Ker pa mnogokrat niti sam ne more dobiti, plačila, kako naj potem poravna dolg pri svojem založniku.' Potem pridejo še drugi stroški: davki, stanarina, morda tudi bolezen. Obrtniku je obupati, pomoči ni od nikoder! Pride rubežen, in obrtnik je uničen. Zgubi veselje do dela, v obupu se loti žganja, propada sam in njegova družina fizično in moralično. Ali ni nobene rešitve ubogemu obrtniku * Da, je. toda samo in edino v samopomoči. Bila bi sicer dolžnost države, da skrbi in da ščiti svoje državljane, toda od te strani obrtnikom ni mnogo pričakovati. Država pač skrbi za vsak zavoj tobaka, za vsako tobačno rastlinico, da se ne presadi na tuj vrt, toda za tiste, ki plačujejo državi davek, za tiste ona presneto malo skrbi. Po mojem mnenju je naša rešitev samo v samopomoči in bi prišli do zaželjenega ejlja na sledeči način. Vsi obrtnikj enega okraja naj bi se ze-dinili v obrtno zadrugo. Zadruga bi določila rok, v katerem mora biti vsak obrtnik za svoje delo plačan. Ako bi dovolil obrtnik svojemu odjemalcu daljši rok, kakor bi se v zadrugi sklenilo, potem se ga kaznuje z denarno globo, ki pride v zadružno blagajno. Ako obrtnik od kakega naročnika na noben način ne more do-
biti plačila, potem dobi od zadruge primerno odškodnino. Na ta način bi se vsaj nekoliko prišlo v okom propadanju obrtnega stanu. — Sicer naj pa obrtnik i.ki jim je kaj ležeče na blagostanju skupnega obrtništva, svetujejo, ako morejo, kaj boljšega!
— III. preizkušnja za pomagal-ce »Zadruge mizarjev« Ljubljana, Spod. Šiška, Vič in Glince vršila se je 9. avgusta t. 1. v prostorih c. kr. obrtne šole v Ljubljani. Preizkušnje se je udeležilo«!miarskih vajencev,katero so razun enega, ki bode preizkušnjo ponavljal, vsi z dobrim uspehom prestali.S tem so si pridobili naslov »poinagalec«. Prihodnja preizku -šnja se vrši meseca novembra t. I. Vsa pojasnila daje načelnik zadruge gosp. Ferdo Pri m oži č.
— Kolinska tovarna kav inih primesi v Kolina je poslala potom po-štno-branilničnega urada tri čeke na tri ljubljanske trgovce. Ljubljana je bila označena na čekih s češkim imenom »Lublan«. Tovarna pa je dobila čeke nazaj s pripombo, da »Lublan« ne eksistira v Avstriji .
— Narodna knjigarna, združena s trgovino s papirjem, s pisalnimi in risalnimi potrebščinami se je preselila v Prešernove ulice v Perlesovo hišo in je danes otvorila svojo novo prodajalno. Priporočamo »Narodno knjigarno« vsemu narodnemu občinstvu kar najtopleje.
— Novo narodno podjetje jc Kranjska tovarna za umetni kamen in cementne izdelke - podjetje za betonske naprave.« V tej stroki so doslej imeli Neuici in Italijani pravi monopol na Slovenskem. Nova tovarna, ki bo izdelovala vse v to stroko spadajoča d.da, DO stala nasproti artiljerijske vojašnice, kjer se že zida tovarniško poslopje.
— Knjižnica »Nar. delavske organizacije v Ljubljani« se v kratkem času otvori. Delavstvo, ki rado posega po knjigah, a ne more trošiti /a nje, je pokazalo mnogo zanimanja za to velevažno svojo pridobitev. Zlasti Mladeniški naraščaj »N. D. O. kaj marljivo povprašuje po knjigah. Zato apeliramo na vse one kroge, ki imajo vse polno knjig, ki s«' ne čitaju, pač pa praše po policah,da. bi nam blagovolili nakazati nekaj knjig, posebno če so pripovedne, ali pa poučne vsebine. Kdor misli kaj darovati, naj po dopisnici sporoči uradu »N. D. O.« Dunajska cesta (J. I.
— Slovensko javnost opozarjamo ponovno na novoustanovljeno Ko-linsko tovarno za kavne primesi v Ljubljani, katere izdelki jm» svoji izvrstni kakovosti prekašajo vse podobne nemške izdelke, ki se v slovenskih zavitkih vsiljujejo slovenskim odjemalcem. Naj torej vsaka zavedna gosj>odinja dobro pazi na vsak zavitek cikorije, ki ga kupi ter odločno zahteva v vsaki trgovini samo Kolinsko cikorjo. ki je edini slovenski izdelek te vrste. Vsi podobni izdelki, ki ne nosijo tvrdke Kolinsko tovarne, so izdelki v nemških podjetjih ter ni na njih nič drugega slovansko kot zavitek. Kolinska tovarna pa je odločno narodno slovansko podjetje, katerega izdelke naj bi kupovala vsaka slovenska rodbina.
J. Blasnikova »Velika Pra-tika« za leto 1910 je že izšla. Že čez sto let prihaja ta stara znanka v vsako slovensko kmečko hišo, zato ni čuda. da se je povsod tako priljubila. Letos se je njen poučni in zabavni del še razširil in prinaša poleg važnejših novic, ki so se med letom pri-godile, obsežni popis krvavih dogodkov na Balkanu in grozni potres v Južni Italiji. V poučnem delu je opisano, kedo sme sejmariti in kakšno blago se sme na sejmih prodajati ter kuko se pozna nevarno bolezen škrlatico, da se je lahko obvaruje. Našemu kmetovalcu bo prav dobro dešel obširen popis umetnih gnojil, njih hranjenje in raba, kajti umetno gnojenje se je dandanes že povsod udomačilo, ker gleda vsak poljedelec na to, da zviša in zboljša pridelke svojega gospodarstva. V »Pratiki« so navedeni tudi prvi pripomočki pri nezgodah, kako se kri ustavi, pomoč pri Opeklinah, zastrupijenju, zmrzne-nju itd. »Velika Pratika« ima sedem lepih slik in zemljevid Bosne in Hercegovine in njenih sosednih dežel. — Stane samo 24 vinarjev in se dobi povsod ali se pa naroča pri J. Blasni-kovib naslednikih v Ljubljani.
— Iz Dravelj prinesel je naš list včeraj dopis, ki stvarno pojasni, kako nastopajo tamkajšnji klerikalni IKKlrepniki na poziv šentviškega župnika. Terorizem in oškodovanje gostilničarjev v prid nenasitni farov-ški malhi je njih panda. Zato vabimo naše somišljenike naj posetijo jutri v obilem številu prijazne Drav-lje, kjer je za postrežbo in zabavo najbolje preskrbljeno. Dobil se bode tudi bob in pa kaj od žabe!
Pasjo srečo so imeli trije čuki na znani čukovski pijanosti v Kamniku. Čuki so se menili o znanih cesarjevih besedah glede ŠusteršiČeve in Krekove politike. Govorili so čisto prostodušno ali Krekovsko in — deset korakov od njih je stal kamniški okrajni glavar, pa jih ni slišal. Res, pasjo srečo so imeli.
Požar. V pondeljek 16. t. m. ob 4. j »opoldne zapazimo v Mirni i>eči velik dim, ki se je valil nad vasjo Št. Jurje. Kmalu nato se prikaže v največjem diru jezdec, ki hiti po pomoč. Požarna hramba je bila tedaj že pripravljena in odhitela je na kraj nesreče, a našla je že 7 gospodarskih poslopji v ognju. Začela je takoj rešilno akcijo pod vodstvom g. Al. H u d e. Prva in edina skrb je bila, da se ogenj lokalizira samo na omenjeni prostor, sicer bi se bil ogenj razširil in v nevarnosti bi bila cela vas. Le z največjim naporom se je posrečilo vrlim ognjegasoem, da se ogenj ni razširil na poslopja, ki so stala prav tik ognja. Kako velika ji* požrtvovalnost mirnopeških gasilcev, se razvidi iz te#a, da so trije prišli v nevarnost; dva so brez nesreče hitro potegnili iz ognja, eden pa se je hudo opekel na roki, da je moral iskati zdravniške pomoči. Pohvaliti moramo tudi naše orožnike, ki so zares z veliko marljivostjo skrbeli za red in so ostali na pogorišču še potem, ko je ožaprna hramba že odšla, do ranega jutra. Pogorelo je trem gospodarjem vse; enemu celo vsa živina, obstoječa iz o glav govedi in 4 prašičev. Zažgali, kot po navadi, otroci. Skupna škoda je cenjena na 22.140 K; zavarovalnina pa znaša le 2900 K. Od županstva v Mirni peči smo dobili naslednjo javno prošnjo: V pondeljek 16. t. m. je v Sent J urju, občina Mirna peč, nastal požar, ki je trem gos|>odarjem uničil hiše z vsemi gospodarskimi poslopji. Enemu je celo zgorela živ ina. obstoječa iz petero govedi in štirih prašičev. Pomoč je nujno potrebna. Podpisano županstvo apelira na usmiljena srca in jiii prosi, naj se usmilijo pogorelcev z milodari, katere sprejema županstvo Mirna peč.
Županstvo M i rna peč, dne 19. avgusta 1909.
Poštni golob. Dne 14. t. m. se je zaletel  poštni  golob št. 4H)  k rudokopom na Begunjsčico. Še istega dne ga je nesel g. Tušar, rudarski nad zornik, v Znbreznico, kjer ga je izpustil, a v pondeljek IG. t   in. je do bil goloba zopet pri rudokopih. Sodi se, da je golob last vojaške uprave, ker imajo ravno sedaj vojaki v ravnini svoje vaje. Lastnik naj se zglasi pri    g. Jožef Tušarju, rudarskemu nadzorniku. Zabreznica štev.  16, po staja Žirovnica.
Dnevno nad 4 vagone testenin izdelovali bodeta dve novi tvornici, ki sta se v Trstu zgradili. A tudi naše domače podjetje »Prva kranjska tovarna testenin v [lirski Bistrici ne bode zaostalo.Naročila si je nove moderne stroje, s katerimi bo mogla svojo produkcijo pot rojit i. Kar nas pa posebno veseli, je to, da ne morejo vse te tovarne testenin v kakovosti doseči »Pekatet«, kakor imenovana tovarna svoje izdelke imenuje.
»Sokoli« v Železnikih bodo v nedeljo dne '22. avgusta imeli javno telovadbo oh 4. popoldne na trgu pred cerkvijo in potem ljudsko veselico v prostorih g. Thalerja. Besni klerika! ni voditelji prijavljajo v »Domoljubu« tudi na ta dan svoj shod. Zakaj ? Odvrniti hočejo pozornost kmetov od sokolskih prireditev s tem, da jih uprav na ta dan kličejo na svoj shod, kjer jim bodo govorili o brezverskili ' Sokolih« in jim vcepljali svoje brezmejno sovraštvo do vsega, kar j»-količkaj naprednega. Sokolska prireditev je naša. zato pa naprednjaki v nedeljo na svidenje v Železnikih.
»Sokol« v Zagorju oh Savi. Javna telovadba, spojena z ljudsko veselico, katero priredi »Sokol« v nedeljo, dne '29. avgusta 1999, nudila hode poleg telovadbe tudi krasno slovansko pesem, za kar bode skrbelo slavno pevsko društvo »Vranska Vila« z Vranskega ter slavno glasbe no društvo v Zagorju. Preskrbljeno bode tudi za vsestransko zabavo. Vabimo ponovno vsa bližnja bratska društva in prijatelje sokolstva za mnogobrojno vdeležbo.
Strupen nemškutar je trgovec Jože Volk, ali kakor se sedaj podpisuje, Josef \Vouk v Hrastniku. Ne davno tega je dobil iz Ljubljane pis mo s slovensko odreso. Mož, čigar pradedje so se čisto gotovo valjali na medvedovih kožah v Tevtoburškeni gozdu, je bil seveda gnnansko ogorčen nad drznostjo, da se mu kdo upa poslati slovensko naslovljeno pismo. Seveda je takoj poslal pismo neodprto nazaj v Ljubljano s to-le pripombo: »Korrespondenzen und Of-terte werden mir in der Weltsprache (deutsch) angenommen. Wouk m. p.« Radovedni smo, če trgovec Volk v Hrastniku sprejema tudi samo -— nemški denar 1
Strgana cesarska zastava. Iz Hrastnika se nam piše: Dne 18. t. m. je bila strgana raz hiše renegata Guerra cesarska zastava. Zadeva se je naznanila žandarmeriji. Tudi nam je mnogo na tem ležeče, da se poizve kdo je kriv. Zdi se nam, da je pred nami ljubljanskemu sličen slučaj.
Prijazen oficir. Iz Celja nam pišejo:    V sredo je bila tu na glaziji
(Dalja ▼ prilogi).
vnostna vojaška parada. Prostak »totnije ni stal tako, kakor bi bilo godu poročniku SaJvadorju. Zato jel prostaka pred občinstvom ob* „lati s temi-le ljubeznivimi priim-(Uuneiner Hund, Aasgeier, Trot-
1 zredni občni zbor akad. fer. dru-
a »Bodočnost« v Ptuju se vrši v »to, dne 21. t. m. ob 4. popokbM v štorih »Narodnega doma« v Ptu-sledeeiin dnevnim redom: 1. Slo-nsko   vseučilišče in naše društvo; 'itve predsednika in odltora. Ker prišlo k zadnjemu občnemu zboru lo   malo število tovarišev vseuči-nikov in abiturijentov, da se niti igel sestaviti odbor, apeliramo .<•! na vse dijaštvo ptujskega in itiunerskega   okraja,    da vendar isti svojo komodnost in brezbrižni napram svojemu društvu in se v soboto polnoštevilno na ob-zboru ter tako reši društvo, ki etos v zadovoljivem gmotnem ju in ki si je s svojim delova-pridohilo ugled tudi na zunaj a/pada.        Zvečer po občnem se  vrši  prijateljska zabava s
- i \  veliki dvorani »Narodnega
stavka pri električni železnici v
;l ji. V četrtek 19. t. m. so začeli • nei   žalostne električne železna vkat i.     Vzrok stavki je, da •a ni iz]M)lnila obvezno dane obrv o so železničarji lani stavim je uprava obljubila zvišane za    K na mesee. To je sicer tnalo, a železničarji so so tudi s racijo zadovoljili. Toda. uprava
- lila.    kar je bila dolžna storiti
0 je prišlo zopet do stavke. Povi so jih železničarji zdaj posta-•svetljujejo razmere pri tej že-
Stavkarji zahtevajo na pr. ravnateljstvo    postopa z usluž-človeško in se pritožujejo, da Miltira s psovkami. Dalje prosi->e znižajo uprav nečloveško globe in naj se porabljajo v uslužbencev, to je za podporno jno.   Kako se postopa, naj ilu-tiaslednji slučaj. Preglednik x(l nekemu vozniku:    »Sie sind _ranz gevvohnlieher (bumer«. \ o-mu je odgovoril.da on gotovo ni »olji. Za ta odgovor je moral pla-voznik pet kron globe. Slučajev e po 10 in 5 kron bi lahko nakar na kupe.      Kakor se sliši, ravnateljstvo    vse uslužbence -titi. Če   se to ros zgodi, bo ob-i napelo drugo strune. Občin-bo samo stavkalo in se ne bo to za življenje toli nevarno že-. vozilo,   ampak našlo bo tudi a,    da se bode generalno in-jo   avstrijskih železnic prepri-Ia ni pri opatijski železnici vse kakor Miinz prii>oveduje.. Ti-velikim in groznim nesrečam, re so se že na tej železnici dogo-krivo je edino le ravnateljstvo železnice, ker je plačevalo usluž-ee   tako   slabo in jih še plačuje, • ti uslužbenci, ki s t»> malo plačo nravnost ogromnimi globami ne jo živeti, kar trumoma zapušča-nžbo. Posledice nastavljanja ne-hanih ljudi so bile nesreče in to .   nesreče. Da bo občinstvo podli udobnost in požrešnost rav--tv;i električne železnice, naj si -jMidje izbijejo iz glave. Prvo jugoslovansko    dirko priti žaško     kolesarsko društvo v  nedeljo dne *JC>. septem-1 i*.> «>h progi: Ljubljana (start užniiii   kolodvorom)   -\ rhnika-in CJorenji Logatec-Planina-liazdrto - Senožeče - Gasi <>?-je - Si/ana - Opčina pri leilj OIm lisk). Km 100. Dir-ln.de   za »Jugoslovansko -ivo 1909«.
1 hktni - Radiograf     » Ideal «, .Jožefova cesta št. 1, hotel pri
.    zraven glavne pošte, ima ►te, dne 21. avgusta do torka, avgusta  1909 nastopni spo-rstitev  ladje v  Hrelagni.  ( l*o i    Zapeljiva brada. (Komio-i/.didovanje slamnikov iz bam-...    (Zanimiv naravni posne-arvah.)     Cvetka Z mestnega Drama. Tmetniška projekciju slikah.)     Sportnikova smola, eno.)       Pri večerni predstavi sporeda:   Sestra   A ngel i ka. inska drama v barvah; kras-■ ■ »jekcija.)
1/kaz posredov alnice slovenskega ke^a    društva   »Merkur« y
hljani. Sprejme se: f) knjigovodij, rdoristi, 2 poslovodja, 9 pomoč-inešane stroke, 1 j)otnik za ne-dunajsko tvrdko, 5 pomočnikov
manufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 3 blagajničarke, ;5 kontoristinje, 11 prodajalk. Službe išče: 4 knjigovodje, 3 kontoristi, en poslovodja, 8 potnika, 30 pomočnikov mešane stroke, 2 ]>omočnika železniške stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, (i pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 8 kontori-stinj, 9 blagajničark in 10 prodajalk. Posredovalnica i>osluje za delodajlce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali od-odškotlnini.
S ceste. Ko je včeraj popoldne v Vegovi ulici napregel Kušarjev hlapec Ivan Jemc konje ter se vsedel na voz, sta se mu konja splašila in dirjala v \Volfovo ulico, kjer sta zadela v tam stoječ prazen voz, zlomila oje ter se na nogah tako poškodovala, da so morali poklicati ži\inozdravnikn. Mudi Jemc se je poškodoval na nogah. Tudi poscstiiikovi hčeri iz liizov ika Frančiški Mojškerčevi se je na Sv. Petra cesti splašil konj in dirjal čez Jubilejski most na Poljansko cesto, kjer so ga ustavili preti hišo št. 17, ne da bi so bil pri tem kdo kaj poškodoval.
Nesreča. Včeraj si jo zlomil v rudniku v Trbovljah Macedonec Stojko Stoman pri delu desno nogo. Do južnega kolodvora so ga prepeljali z vlakom, potem pa z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 13 Slovencev, nazaj je prišlo pa 36 Hrvatov in Slovencev.
Izgubil je    natakarski vajenec Vilibald Katz, bankovec za 20 K. -Dijak Anton \Volt* je našel denarnico z manjšo svoto denarja.
Krušne peči. Opozarjamo na današnji inserat firme Pr. Kalmus & P. P. Vidic &Koni])., ki |M>mija nove vrste praktične krušne peči.
Opozarjaiiit» na današnji inserat specialne firmo za lokomohile H. Fi-scher na Dunaju. X 1.
Bazne stvori.
* Koliko velja vojaštvo? Izdatki za vojaštvo so določeni za to leto v posameznih državah takole: Angleška 15.**2 mil. kron. Nemčija 1452,2 mil. K, Rusija 1348,4 mil. K. Zedi-njene države 1158 mil. K. Francija 1115 mil. K. Avstrija 541 mil. K, Italija 443 mil. K in Japonsko 402,0 mil. kron. V celoti imgoltne torej vojaštvo teh S držav nad >000 milijonov kron!
* Prvi drobnogled. Dolgo časa se jo mislilo, da je prvi drobnogled izumil liolniidee Gornelius Drebbel 1. 1621.; laški učenjak Govi pa je do-
kazal, da je prvi drobnogled rabil že
leta 1610. Galileo Galilei. Leta 1614. je pisal Galilei Pendeju, da vidi s pomočjo svojega drobnogleda muhe tako velike kakor ovce in je tudi opazil, da imajo ščetine in krempelj-ce. Drobnogled je torej starši, nego se je to mislilo doslej.
* Kako drage so bile pome ran če leta 1598.? V Prahaticih na Češkem so mestni očetje 1. 1598. kupili za neko slavnostno pojedino »tri pomora učna jaliolka« in so dali zanje deset grošev in dva denarja, to je, dali so zanje toliko, kolikor sta veljala takrat dva kilograma govejega mesa. Za toliko množino mesa je danes treba imeti približno 3 K; ena po-meranča je torej 1. 1598. na Češkem imela ceno ene krone.
* Originalna stava. Na celem ruskem jugu se mnogo govori o originalni stavi, katero sta sklenila okrajni načelnik Kolibaba in bogati henderski posestnik Canko. Kolibaba se je zavezal pokositi osem desjatin Cankovega ovsa (1 desjatina je skoro dva orala) ]>od ]>ogojein, da po končanem delu Canko ustanovi na svojo stroške deželno gimnazijo v Kamrati. Na i>olje, kjer Kolibaba kosi, prihaja vedno velika množica radovednih gledalcev. Pogumni kosec ima pokositi še eno desjetino, kar se bo zgodilo v par dneh. Ondotni prebivalci pripravljajo za Kolibabo že darove, med njimi srebrno koso, prav tako, s kakoršno kosi, in z držajem iz slonovine z napisom: Čast in slava prvemu koscu in prebivalcu Kamrate. Kol i bala je šele 27 let star, plemič, sin duhovna. Absolviral je pravniško fakulteto; postave je tako orjaške, da so morali napraviti zanj posebno koso, ki jo bodo po-poznoje splavili v novi gimnaziji.
:: Vsak otrok lahko dandanes na najpreprostejši način pripravi izvrstno govejo juho.   Treba mu je le
popariti   eno   »M ;i jjfjri jevo     kocko« Z
vrelo vodo. Kocka se takoj raztopi in da čisto, fino govejo juho naravnega okusa. Kun Maggijeva kocka velja samo b vin. in zadostuje za on krožnik močno govejo juhe. Ku pojejo se pa naj samo originalne Maggijeve kocke, ki nosijo na zavoju ime Maggi« in varstveno znamko »zvezdo s križcem«.
Telefonsko in brzojavno poročilu.
Prepovedane češke prireditve.
Dunaj, 21. avgusta. Oblast je prepovedala jutrišnjo prireditev češke narodne socialne stranke v »Narodnem Domu«. V Poštorni je glavarstvo prepovedalo veselico tamkajšnjemu sokol-
skomu društvu. Pritožbo proti ti prepovedi je zavrnilo tudi ministrstvo.
Iz obupa. Dunaj 21. avgusta. Ob pol 11. se je med mašo v cerkvi sv. Štefana približal altarju neki moški. Skoro nato je bilo slišati, da je padel na tla trd predmet. Na to so konstatirali, da je mož vrgel kamen v Marijino sliko na oltarju. Policija ga je aretirala ter dognala, da se piše Juri Schindelmaver. Aretovanec je rekel, da je brez posla in brez kruha. Zato je izvršil dejanje, da bi prišel v zapor, kjer saj ne bo poginil od lakote. Marijina slika je vredna 30.000 K, škode na njej je 500 K.
Pozdrav dr. Kramaru. Varša a 21. agusta. Odbor za vsprejem čeških gostov je poslal dr. Kramafu brzojavko, v kateri pravi med drugim: Z radostjo sporočamo velikemu pospeševatelju češko-poljskega zbližanja, da je vse prebivalstvo kraljestva poljskega z navdušenjem pozdravljalo češke goste. V Varšavi se je položd temelj češko-poljskega bratstva. Ves poljski narod se vam zahvaljuje za vaš trud in za vaše požrtvovalno delo. Na zdar! Brzojavko je podpisal knez Lubomirski.
Nesreča pri vojaških vajah.
Kotor 21. avgusta. Pri vojaških vajah v bi zini Risana v Krivcšiji je vsled vročine in napora nad 200 vojakov obnemoglo in so popadali na tla. Med temi je bilo 10 častnikov. Večji del ponesrečencev so prepeljali v .bolnice, druge, ki so bili večinoma rezervisti, pa so poslali domov. Več vojakov se bori v bolnici s smrtjo. Oddelek, pri katerem se je zgodila nesreča, je bil na vežbab od 4. zjutraj pa do 3. popoldne. Ves ta čas niso vojaki ničesar jedli.
Ruski car v Črni gori. Cetinje 21. avgusta. V vladnih krogih potrjejo, da pride ruska carska dvojica ob priliki poseta v Italiji tudi na Cetinje. Če bo car Nikolaj potoval na Cetinje preko Bara ali preko Ko tora, še ni določeno.
Grof Aehrenthal pri cesarju.
IŠI 21. avgusta Cesar je sprejel ob 11. dopoldne ministra grofa Aehren-thala, ki se je vladarju najprvo zahvalil na odlikovanju, nato pa mu je poročal o zunanjem položaju in o sklicanju delegacij. Popoldne je bil minister povabljen k cesarju na obed; zvečer se vrne na Dunaj.
Proti 1. maju kot delavskemu prazniku.
Berolin, 21. avgusta. »Vot\varts« priobčuje predloge, o katerih se bo obravnavalo na skupščini socialno-de mokratske stranke v Lipskem. Med temi predlogi se nahaja tudi rezolucija, ki se izreka proti praznovanju 1. maja.
Globoko žaluje šentjakobski okraj. In to po pravici. Zapustil nas je za vedno naš vzor-župnik, blag in miren človek, zlata duša, visokospoštovani gospod
prelat Ivan Rozman
župnik šentjakobski, apostolski protonotar, častni kanonik, vitez Franc-Jožefovega
reda i. t. d.
ki se je včeraj ob dveh ponoči po dolgoletnem trudu za svojo faro, utolažen po sveti veri, v starosti 78 let, preselil v boljšo večnost.
Pogreb visokospoštovanega, občepriljubljcnega našega župnika bo v nedeljo, dne 22. avgusta t. 1. ob petih popoldne iz šentjakobskega župnišea k Sv. Križu.
Ž njim se je zopet skrčila že itak redka vrsta vzor-duhovnikov, ki žive le svojemu poklicu!
Blag mu spomin! 3112 V Ljubljani, dne 21. avgusta 1909.
Farani šentjakobski.
Oeneno domačo zdravilo.
oavo in ohranitev dobrega pretevHaaja m priporoča raba mnogo desetletij dobro sna nega, pristnega „Mollove^a Seidlita-praika", ki ee dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tezkooe prebavljenja. Originalna skatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja to prašek vsak dan lekarnar A. MOIiL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DONAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na doseli le izrecno zahtevati MOLir-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, i 8-11
'^/'f Se dobi povsod I
■cobhodno potrebno zobna treme
vzdržuj« zob« olste, bel« in zdrav«.
P-ott zobodolu in gnilobi ze!)
izborne d«luj« dobro znam
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
si ntrsll oImbo in eđstrausjuj? m«prijetne »po Is stst« i atel&lonlesi s zavodom 1 f£.
Bi sorodnemu gospodu H« Levstiku,
lekarnarju v Ljubljani. Va&a izborna Melusine ustna in zobna
v >da je najboljše sredstvo zoper zobobol, od'itrajjjoje neprijetno sapo iz ust in je ae^rakoeijiv pripomoček proti gnjilobi sob, zato jo vsakemu najtopleje pripo-?G<3am. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 ^tek^enioo Melos ustne in zobce vode.
Dovolim« da tc i&vco oznanita, ker }■ ras hvale vredno.
Leopold tangi, mestni tajnik.
Metlika, M. aprila 1905.
Dol lekarna MU buttka f UibljHl; taljm snto it 1
■lat noT9ger«jaceKa Vran Joaatovaaa
sabii. maoto. 10 33
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za druibo sv. Cirila in Metoda:
Gospa Nežika Kukman, gostilničarka na Dre-nikovem vrhu 6 K, dobljene najdenlne za psa „Askerja" gosp Krakerja. — Gospcd Fr sch Ivan, trgovec in gosp. Jakob Furlan, mest. učitelj, oba v LJubljani, vsaki po 10 K mesto venca na krsto prijatelja Frana Grošlja. — Gosp. Viktor Magajna v Divači 310 K, nabral vsled veselja, ker je Žužek dobil po pravici pravdo proti Cotniku. Narodni davek 19 77 K nabran med železniškimi in poštnimi uradniki v St Pttru na Krasu. — Litijski „ta mal štdentje" 5 K, z geslom: da b' jih ta velk' posnema*'. — Gosp. Alojzij Schreyf višji poštar v pok. in veleposestnik na Jesenicah, povodom poroke svoje hčerke Fine z gosp. dr. Ljud. Brenr T kot odgovor Rosseggerju 200 K Z obrambni sklad 200 x 1000. — Skupaj 240 K 77 vin. Živeli zavedni narodnjaki, mali in veliki — Srčna hvala!
tltne oene v BudlmpeStl.
Dot 2o. avgusta 1909 Toraals*.
Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K 13 75 Rž za okt 1909 za 50 kg K 9 81 Koruza za septem. „ za 50 kg K 7*15 Koruza za maj 1910 za 50 kg K 7 46 Efekt;*. Nespremenjeno.
fltfMHiojjtoo Mračno,
'Joa nmd morjem 806 *. Srodoji mani lUk 7M'0 mm
so 3
>
20 21
C« vsaja	Stanj«	• • |»	Vetrovi	Nebo
	t mm			
|9. sv.	739 4	17 8 sr.szahod		jasno
7. zj. 2. pop.	736 9 7*3 8	12 5 Si j vzhod i »«| -		megla jasno
Srednfa rčerajinja temperatura 17 3. norm 18 4  Padavina v 24 urah 00 mm.
Častna izjava!
Podpisanemu Andreju TrSkanu, hišnemu pesestniku v Ljubljani, je bila dne 9 avgusta t. L u a železniški štaciji iemaknjena žepna denarnioa s približno 6 kronami. Pri tej priliki sem jaz opetovano in pred uradnimi osebami (Staoijskim načelnikom in orožniki) obdolžil g Josipa Zupančiča, upokoj. železničarja v Ljubljani, Marije Terezije cesta 51. 11, da mi je on denarnioo ukradel.
Ker za to dolžitev nimam nika-kega povoda, jo s tem preklioujem, kot prenagljeno obžalujem in izrekam zahvalo g. Zupančiču, da je proti tej častni izjavi in proti plačilu stroškov tožbo umaknil.
Ljubljana, dne 20. avgusta 1909.
3115        Andrej TrSkan.
Omogo6njejo
Hitro kuhonje + maggi m« t s mm.
Kajti samo z vrelo vodo polita, da vsaka kocka takoj 1 krožnik fl« litra) najfineje goveje juhe. 80 »JU Pazi naj se dobro na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezdo s križcem. Druge kocke niso MAGGIJE?E|
Poziv!
Zaanlk Ivan, patatk v LJna IJanl, u| takti lioolal avojo obljubo, si 9-1
F Skušek, žganjeknha.
Na prodal |a
hišo z gostilno
v sredini mest« Ljubljane. 3113 Poiave se v upravništvu „Slov. Naroda.41
Gostilna
„pri Criglavn"
so odda s L oktobrom v na lan.
Ponudbe na „Valjčni mlin'1 v Eran|n.
3( 94
Pozor krojači!
Singerjev šivalni stroj
se ceno proda.  a«?9 a
Ve6 se iave M Tar|aikem trg* t.
3 deklice
ali 3 dijake is boljSe hiše M Vllaie
na Stanovanje. Klavir na raspolego.
Pogoje  sa iave  pod  HM K
Bled« Sika 85 2882 5
Hlžarštvf
3103-1
ljudi išče
Duo dijoko
is dobre bise sprejme boljša rodbina i ▼ dobro oskrbo ? 00
Pismene ponudba pod t,M. 11 u j na upravništvo nSlov. Nareda tt
Sprejme se takoj v trajno dalo j
dober 3107-1
na vodno silo se zaradi smrti posestnika takoj prode   wm 6
Podrobnosti:  A. Mnaer, Bledu Iztirjenega
kleparja
nad 24 let ssarega, samostojnega delavca, sprejme tekel Proti dobri pifcCi Janez Sadnta v Žtica na Spod Štajerskem 5.04-1
Odvetniška   p sarna  dr Frana Brnčfča in dr. Mateja Protnerja v Trstu, Via Nu v* št 13 If,
Ivan Mohar
čevljar na Savi. Jesenice-Fniine.
ž-3 dekleta
učenke, sprejmejo se na stanovanje in hrano   Glas o ir in vrt na razpolago.      3C63 2 Streltika ulica it 18
Akumulatorji
200 raznih velikosti od kron
ff sa
stenograf
Vfš*ega slovensko - n«*m. stenogri nje.
S'rojepisoi imajo prednost.      3 10—1
M išo i Koncert SI FiMrion je.
aa delo v tvornioi in aunaj eomen-tna tvornica Bakar mm Hrvaikem.
Majhno posestvo
naprodaj
aa Bolenfskem bliau tvornioe Kardelj, obstoječe ia hiše. klovn, 0 n|lvf travnika in gozda  Cena 1800 kron.
Poiave   ne  v   Bakrijolak pri Draičku ali v LJubljani pH etra i nlku Bofcav 3 oi-i
Is proate roke prodam
novo hišo
s 3 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, prsi nico io vrtom. P«, izve se pri friso Oblaka, gv)*tilni£arju na Trlaftki COSti it- 22 v Ljubi J« al. 3089-1
V nedeljo na glince!
kjer bo
pri Jelačinn (prej Trann)
veselica
pod imenom
Ljudski Prater
i
so sprofmo gospodična.
Povpraša se na Duntjrki cesti it 28 v Llnklfanf. 3077-1
Proda so takoj
kolo,Torpedo'
\ Več se iave: Ključavničarska ulica 8/1 v LJubljani. 3044-1
Sprejmeta se
2 gospodični
ki obiskujete Solo,      3034 3
na hrano in stanovanje.
Poiave se pri upravn. rSlov Naroda".
Proda se iz proate roko pritlična
Iičo so
nadmlinar,
▼stop takoj. Plača po dogovoru,
Ponudbe pod „Mlinar11 na uprav, ^Slovenskega Naroda". 3».77—1
Sprejme SO pridna in dobro izurjen,
prodajnih
pri tvrdki Davorin Podlesnlk v Radečah pri Zidanem mostu. 3078
Proda se takoj selo dobro cbranj er
motorno kolo
Poizve se pri k, Čamernlku ni Dunajski ce ti. 3053 4
blizu župne cerkve v lepem kraju, s precej t bširnim vrtrm, s štirimi sobami in z gospodarskim poslopjem ! k*kcr h ev, upa in več drugih shramb i ter zdrava pitna voda. 3082 ? Pojasnila daje Ivan Eezlh\ v ; Št Vidu nad LJnbtJans &ev 49.
Elc'» Iri^c-ie Licii»*i»i3C£:
1'-^c": 1 60   naprej. Cenik zastonj.
A Ianscher
ftvornica akumulatorjev, Draidane 22 176.
Letna produkcija nad 100.000 komadov.    2£ 6 i 2
liČO 80 spreten
prodana is proste roke. Pri hiši je gostilničarska obrt in dobro vpeljana kavarna H sa je v dobrem stanju, ima vel k vrt in je tudi pripravna za vrvarski obrt, kot jo že bla prad kratkim časom. Zraven je več drugega poslopja in gotdi.
Več pove Anton Sinfe« kavnr nar v Škclji Loki. 3 6 i
Sprejme se v ipecertjsko trgovino
trsouskl pomočnik
?102
(iS101 liSt Prodajalka.
Oan   ^Sf    m\   mm\   S   S   a   aSV    am fWS*»*ln   «a   hn   ! o   na   strnkr. inn
špecerijske stroke, cz ra se le Da
boljšo mož Ponudbe na I. Perdan, LJubljana._ 01$ 1
£ep< poln stas
debe deklic: in gospe vsake starosti, ako rab.jo samo mojo najnovejšo creme za prsi ali prsno vodo, ki se rabi samo na zunaj edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3 , K 5*- in K 8* . Zraven spadajoče milo 60 h — Po povzetju pošiija ga Katne Menzel, Dunaj II., Pra-terstrasse 63 6, II. n-dstr. 0 8
Jzjava.
Oziralo se bo le ca strokovno naobratene r* fl->ktaLto z večletno prakso in dobr mi priporočili. Pogo* juje sa znanje obeh dtž^lnih jezikov v govoru in pisavi S užba je stalna, plaća po d »gpvoiu
P-mudbe z izpričevali na raslov:
Liubljana, poštni predi1 it 121
Iz posebne prijaznosti sodelu e oddelek
,SI. del. pevskega d uši* a.,SI wc"
Ples. Na Jra i lične j še zabave slasti sa mladino, kakor: vrtiljak, dirka v vrečah na dobitke (brezplačno), streljanje na lonce z zavezanimi očmi (brezplačno). Zrakoplovi, umetni ogenj itd itd 30C9—3
Vstopnica 20 vin.  O roci do 14 leta \ stopnice prosti.
Začeti k ob 4. uri popoldan.
Ktr je čisti dobiček namenjen de!, knj žnicš in čitalnici, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Odbor del strok, organizacij.
Resna ženitna = ponudba!
Krepak mož, vdovec z dvema hčerama, okoli 5() let star, posest lik dokaj lepe kmetje, izboren lo-vt c, ki ima tudi nekaj gotovega denarja, na'ože-nega v hranilnici, se želi oženiti s 4 do 46 let staro pridno in modro ženo, tudi vdova ni izključena. Ponudbe s f< tegrafijo v Žapute št. 1, poŠta it. Vid nad LJubljano.
Učenca
za trgovino meianega blaga takoj sprejme 205;
Frid. Skušek v Metliki
Sestri, izurjeni v gostilni,   lini Jkn
haiici, tičeta
gostilno na raci«
kje v prometnem živahnem kraju t
mestu, okolici  ali na deželi, najrajši v bližini kolodvora ali farne oerkve Ponudbe pod   sestri" na uprav nSlov. Naroda". 298^ }
Proda SO pod ugodnimi pogoji in zi nizko ceno
enonedstropnii hiši
ns Salu pri LJubljani, Poljski cesta it. 20,
Poizve se v pisarni dr Frsni Počka( odvetnika v LJubljani, Stari trg it. 30.
Keil-ov I
3091-1
L ubijana:  Lesko vic &
Meden. Pcstofna: Anton O trie h Skofia Loka: Matej Žig. n
z lepo pisavo in event. veš5a steno) grtrlje, se sprejme v notarski pisarno. 3 7.
Ponudbe s spričevali in fotografijo na upravništvo  „Slov. Nroda"1!
najboljftl plesk za **a«p>lai*^- tla.
Keil-ova bela glazura za om valne mize 9 Keil-ova voščena pasta za parkete .   . 90 Keil-ov lak za pozlačenje okvirov .   . 40 Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah Kei-cva pasta za čevlje......30
dobiva se vedno pri
Radovlj'ca: O.to Homan Idrija: Val Lapajne. Kamnik: Ed. Hi jek. Rudolf ovo: I Picek.
Črnomelj: Anton Zurc. Zagorje: R !i E M helčič Kranj: Frarc Dolenz. Kočevje: Franc Lov.
I
Hiša
enonadstropoa,
nasproti Dolenji ske mitnice
ugodnimi
ceno proda.
Jaz podpisana Erančuška For
tuna obžahijem, da sem grspo Ano Jeglič,   g stiloičarko   v Ljubljani, Komenskega ulica št. 36, z razširje-vanjem teregniČne govorice občutno žalila Prosim jo zato odpuščanja ter se ji  zahvalim,   da je  od-topila od nada!je\acja   kszenfck ga postopanja proti meri 3P3 V Ljubli ar, i, 18. avgusta 1909. Frančiška Portuna, bab ca v Ljubljani, R žja uhe* St 9
Glavnik za barvanje las.
Z navadnim česanjem izbremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ah pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahko leta in leta mm^mWmwW ' Na tisoče v  rabi!    Komad 5 K. Razpošilja
J. Schftller na Dunaju III,
Krlegiergasse 6 30      2248 2
Naprodaj le več prav lepih večllk in maltk
posestev
v prav lepih legeh slOV. loroikO. Obenem so tudi naprodaj prav do bro idoče večje in manjše
gostilne
v prav lepih in prometnih krajih. Cene so v splošnem jako nizke, ter jako ugodni plačilni pogoji.
Naslov pove npravniitvo „81ov.
Naroda.11 31«-«
Iv O K O IVI OBILB.
Specialna tvornica za lekonobile, delavnica za atrofe
H. FISCHER, Dunaj X, Gudrunstrasse št 140
pt nuja naveier.e strojp od 4—125 HP, r<b'jene pa v brezhibnem stenju, popolnoma zrni žae za obrat ter firma za vse sestavine lokomobJ, jih ki  proda ona. najobsežneje jamči CDO leto.   —   Vsak objekt se zastonj
montirn in spravi v obrat. Ugodni plačilni pogoji, prve vrste reference. 3C88 — i
=======     Loke mobile na posodo. =====
Osak kmetovalec S'«i!="
z WepnTiml patent MM pečmi
V t?j pe}\ se ob prihranitvi drva in prostora za 50 d 80% peč?, izboren kruh k*kor tudi vsako drag) peci?o. L hko se tudi sali sadj* in socivje, i-a tudi meso se da prekrasno spefii. Tj patentne kroine peči se izdelu-j jo v velikostii za 4 hlebe po K 100 do 40 hlebov iu sa pripravno dajo postaviti v kuhinji, na hodniku, kolar oloi itd.
Vsaka peč se da za 6 tednov na poizkušalo.
Kataloge pofilje brezplačna poleg vsakega žaljenega pojasnila (Dopisuioa sadostuje) Pr. Kalmns & F. P. VidlC h Koaep. v LJnbllacL 3097-1
Hiša je zelo pripravna za gostilni ali trgovino.
Veo pove lastnik na Doienjsl cesti it 19. 3 .-j
Posestvo naproda
V najlepSem trgu Savinske dol j line se proda radi družinskih razme posestvo z gostilno, ki ima i r«j
prostorne sobe. Gospodarsko posiopj je je  najnovejSe urejeno in veliki Poljft ni veliko, pa je za*o lepih pr lik, da se lahko nakupi po zelo nizki: cenah. 30S1 Naslov v uprav. „Slov. Narcda"|
ZGniina ponudba
Jtflad, samostojen trgovec i lepsm kraju na Gorenjskem, $ Želi seznaniti v s^rho jenitvel eridnim in zoftenim ds^letom^ Starosti 20 do 25 lett ki W veselje do trgovine in nekaj P# motenja.
Le resne ponudbe, če mogoči
i s S^ko, ki vrne in ja tajnod Strogo jamči, do 20. s^ptembi pod Sreča" tOOO" poštno fejM
, Jjled 3C81-I
LjabljftHskft kreditfia lisaka v Scfasijsalr
■ __mt. n.ana.«oa. Stritariava alte« fttev. t. Remrvmi        «1 u aoo.ooO-
Podružnica v Spljetu.
Itrttarjova attoa Hov. t.
Podrutnica v Celovcu.
Podružnica v Trstu. u-&
Priporofti promese zeneUsklh srečk II. Izdale k Žrebanju dne 6. septembra 1909. Cena K 5 50. ==
II  Oj    xnpnje in prodaja srečke in vrediostne papirje vseh vrst
Sprejema vloge na knjižice in na tekofi racan ter jih obrestnje o) Ine vloge po tistih
4
2 |0
po dnevnem Imrzn.
_
_
mm
57
D77B
3. Priloga ..Slovenskemu Naroda" st. 190, dne 21. a?gnsta 1909.
Atnerlikn poročilo.
Zanimanje m razstavo v Srati!* Alaska-Vukou je jako Veliko. Dogo-dilo se ji*. <ln jo j«' obiskalo «'u dan nad *J4.(HK> obiskovalcev. V prvih -11 dneh je iloeejrlo število gostov /a* 1,015.272, kar veliko uadkril.jo.r i>l»isk zatdnje JamestoNviisk«' razstav««.
RoosevveU Je odklonil kandida-ruro za župana im>\v vorškejra. Ostane namreč tiez zimo, ko se vrne iz Afrike, v Londonu, drugo leto pa namera v a   obiskati    vsa    večja evropska
mesta.
Sonat zjeditijenifa držav je ilovt?-lil na predlog drž. tajnika 100.000 dolarjev za povzdigo trgovine s Kitajsko in južno Ameriko.
Koliko dobi K v ropa od ameriških izseljencev. V Zjed i njenih državah živi približno 15 milijonov evropskih izseljencev. Ti pošljejo na Ic-svojiin sorodnikom in rojakom ekolo ene ajiiilijarde mark. Naj ver ameriškega denarja dobe Italijani, katerih je v Ameriki nad <1v;j mili-ioiia. Avstrijci pošljejo letno *J<>0 nii-j< nov. Angleži in Rusi 100 milijonih   in \einri (m) milijonov mark.
Družba   za    iskanje potopljenih zakladov.   V IVtroil    >e je osnovala i»gata (hdniška družba, ki namer:i\a -kat i  in dvigali    potopljene ladje. Tej nalniri primarno so opremili par-tk IKmglas. s pomočjo katerega na-i:«ra\ajo    najprvo    dvigniti  parnik [V\val>i<\ ki se je potoj)il, otovorjen s ;mi tonami bakra ter precejšno limono    zlat;« in srel»rn    \" Huronskein /♦•ru i. 1 s*;r..
Kmetovalec.    Ker   si ji» v Ame-že iM'broj Slovencev opomoglo :k<>.   <!n so -i kupili lastno gnio > 11 je. i ii se .jih veliko preživlja U«-i'o kmetijali. katere imajo v uaje-,. -»»■ je spontano pojavila potreltn, organizirajo    in    zedinijo tudi \«-nski  kmetovalei v novem svetu, .i namen iistauovljajo Km.e ulee . /n katoregji se. je priglasilo l'fecrj    naročnikov.    List imel '.•:_:<>   pnurrv.-ili     kmeta strokovno, ;ijti   v«* lik     ra>:I«»*Vk  j«'  meti   k met o anjcin   «•! 111»-ri-k \ n i     in starokra?i;«--kim.  Obenem   p:i   bode   t?n!i deloval •»lovan>kem    iresln      Svoji k svo-■:,    in preskrb« 1 ameriškim kmeto-■ Tii! slovenskih oiljemaleev in na--   ii'lno lunini  Sloveneo. da ku]>uj'*.]o lomamli   k >.: ■ •■! o\a le i h. Preskrbo-na hode nas.'laikom imli zemlji-i pi»s!*«M!o\'«*ii |»ri nakupu, kar je »■liki' važiosti. kajti marsikoga pri  podobnih  knpeijali ogoliti-n zadnji ih-nar. katerega je pri-!     sabo ko! trlavnieo za ureditev doi-ega no\«*tri življenja.
Železnice v   Ameriki.    Kako na-:.|-edujejo železnjee \   Ameriki, odkar j«- i i <' I o 111 <* i z i »o I j šal a obrt in knpei--pričiije,    ki je železuiska drn/.ba •i-i i\nia  Itailroad    naročila na-I ral simmi jeklenih lovortiili voz, za \ orjeno kupnino v    ._. milijonov
I mori \  \ew  Vorku. \* zadnjih
• eseeih je  Morilo  v \e\V
]s um. ,»•< ;\ . pri katerih ni -ledili iioIm nega zločiriea. Sum:-d;i  j«- hilo i/\'ršeii i ii v zadnjem -»•   vidik«« tajnih   iiiikpI'mv.  <» ka--j»l<»h   n i maj« i nob«*nega sledu.
namreč že vee oseb. ki n«i bi\ah- v mestu, in «> katerih i; i i i >orodn i k i    niti    zna ne t. > izginili.
lahkomiselnemu izselje-fVedznduji teden je naselna na Kil is Islandu    pri Xew /avri-il.i    Hf> moških    in    41 iz-cljenccv,    ker    niso imeli ii sn»(!st«»v  i m i novem naselni-••?•-« i I»i — 11.    Vrniti se morajo v
\ lak    zavozil  >   reko. Trideset Kiiihih ! j«* zdrknil vlak s ti-
• peljal tik reke Misouri in za-\ diId. f mel j«* s voz, izmed je o - -trojem    vred popol-
•m>.|   . odo   I bitih je o oseb in mi ranjenih. N;ulna  letina.    Državni oddelek jeilclst\o je razglasil na pod'a-!dj»«nih    poročil o stanju letoš--adja. da bo sadna letina jako dna.    Breskev se bo pridelalo polovico, jabolk  pa približno lanskega   pridelka. Razlika mpiekom bo letos po proračn-i^jila    nad    1  milijon dolarjev auskemii ndu.    Vzrok je silna ■ -t  sadja, ki znaša  pri jabolkih do {MV , .
Smrt   mesečne deklice. 231etna i^tlinger v New Yorku   j<* bila na  in  večkrat   hodila  v spanju Tako j«- tudi    minoli leden ponoči iz postelje, se dvignila okno na balkon, odkoder je pa-»etrtega    nadstropja    na cesto, •I1 ' je obležala mrt \ a.
SIon. pevsku društvo »Sh»van<* ustanovili    pred kratkem v Now 11   -in   (Ohio). Društvu predseduje Kabjan in ima že čez 28 članov-\» \ cev.
I mrl je v Mun Kun ;J4letni rojak Antou Bogataj i/ Oaeliee pri škotji
Po svetu.
r Vl^okont rn rast   čloArki*. \ eč
učenjakov, ki ^«» se pečali s prirodo-pisom človeka, študirali in primerjali njega \ isok«»st , rast, obseg čez prsa, moč rok in nog med posameznimi narodi so izdali spomenico.' iz katere posnemamo sledeee črtiee: Vi-soka telesna mera vtdja \<d»ee kot ugoden znak dotičnega rotlu. dokazuje njegovo veliko delavno sposobnost in zdrav neprisiljen telesni razvoj. Boleznini pa kljubujejo veliki in orjaški ljudje veliko težje, kakor majhni i•. šibki, vendar pa odločuje njihova prvotna naravna moč toliko, da opažamo vklub temu pri onih na rodili, ki imajo najvišjo telesno mero najmanjšo umrljivost. Dokazano je tudi. «hi kaže teh * na mera odraščeuih, spadajočih k istemu ali sorodnemu narodu stalno in tipično številko vsaj za gotovo dobo. Zlasii visoko te lesno mero imajo nekateri poldivji narodi. Patagonci so bili že starim narodom znani kot velikani. Imeli so povprečno vis. 178 eni.Voboe se *»])o-zarja. da sleileče številke visokosti ne iznenadijo radi eventuelne nizkosli, ker .n' to |>ovprečna mera in se razlikuje pri posameznih prav lahko tudi od :!n o() cm. Prebivalci Polinezijskih otokov merijo 17<*> ein. Ana' riska vojaška komisija je našla pri raznih indijanskih plemenih višino 174 cm, med tem ko so merili belo-kožei v istih krajih le 17(1 17*J cm. Kafri in Zamorci oh Gvineji merijo 17- eni. \ Kvropi so najvišji Xor\e-žanl 17(1 eni, tem slede Skotci, Švedi in Angleži 1«»!^ 171 eni. Dan.o M ._. eni. Holandci HJ71 - «-m. Nemci nimajo enotnega tipa. Severni merijo 167 169 eni, južni pa samo H»'J cm. (> avstrijskih narodih ne razločuje statistika vsakega rodu posebej. \a Ogrskem ločij«. Madžare kol manjši rod 162 cm in slovanska in nemška plemena 1*54' .* cm. Y Avstriji pa Nemce in slovanska plemena skupno po Kio cm, kar pa sev «-da m popolno, ker hi raziskovanje p« narodnostih gotovo pokazalo drugačne resultnle. Poljaki imajo D»l!1 .. in Litavci mi Finskem celo 17( ► Kraneo-zi imajo 'J tipa kol Nemci in sieei severni 165, južni 160. me«l katerimi \ sredini pa stoje Španci. Italijani pa imajo še celo <eč tipov, katerih po vprečna visokost je 16'J cm. Značilna j<- statistika Zidov. Španski žhljo in njih potomci so fizično močneji in dosegajo skoro Špance, ostali evropski židje pa slabotni in dosežejo 161. Značilno pa je dejstvo, da tej povprečni v Kini nikakor ne odgovarja primerna moč, rast in obseg telesa, kakor je to slučaj pri vseh • »-talili narodih. Najmanjše pleme v Aziji pa so .Japonci ob obalih Severnega morja, ki dosežejo komaj \ obče je razširjeno mnenje, da človek pod vplivom modernega življenja ni pri vsestranskem na r»redkn bodisi glede prehrane. dela vobče in pri moderniziranju vseh okolnosti, ki hi mogle \ tem oziru na rast človeka kaj vplivati, hira. peša m se manjša. Ta trditev pa statistično kot taka še ni dokazana. Da se z modernizmom vrivajo med ljudstvo tudi napake in zlorabe, katere uničujejo ozir. slabšajo ljudi je dejstvo, ali za to odgovor -a ni celokupen napredek kot tak. marveč dotičniki sami, in pa njih voditelji in vlada, ki dopuščajo da se zlorablja in pogubno razširja v posameznostih. Ženske so vobče \ Kvropi za 6 7c/< manjše od moških, da>i so deklice v prvih letih večje od lanlov . Med ,S j,, )n ,om jih fantje navadno dobite, a ze v enajstim jih deklice zopet začasno prerastej , kar je pripisovali vobče močnejšemu in hitrejšemu razvoju ženske do zrelosti, tako da so deklice približno do 16 leta močneje in večje od dečkov iste starosti. Po 16 letu pa pride preobrat in takrat se razvijajo mladeniči sila naglo in tudi vstraj-neje nego deklice. Nasprotno pa padajo ženske po 4(1 letu tudi polovico hitreje kakor moški.
Najredkejši poštni urad sveta.
Amerika ima poštni urad, kateri se nahaja v dveh deželah, in služi dve ma različnima narodoma. Poslopje namreč leži meti Veriiiniitnm v Zjc-dinjenih državah in Kanadsko provincijo Quebec. Poslopje je pred atleti sezidana hiša v mestu Berbe Plain, ki je na eni ulični strani republikansko, na drugi kanadsko. Ta urad j«* govorce pomnik dobre medsebojne vzajemnosti obojih narodov. Upravitelja ^ta mu oče in njegov cd rok. Oče je poštmojster za kanadski Quehechči /a Vermont. Kol pred hišo znači mejo Ta mejnik je nekoč neki meščan premestil, da si je zanio-gel napraviti vozno pot k svojemu v Kanadi ležečemu posestvu, in obe de želi je stalo dokaj truda, pravo označbo meje zopet v |M*4a*ji stan spra vit i.
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda I
ia postelje In pob
priporota p« aalaii|lh ••■ah
34
aaroiila     toiao iin-iijejo.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpsžno blago, — Cone solidno.
Toona postroibau
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
9« aajaižjib cenah.
= iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiii iiiinhiiiin...
Pataatovlleno lata 1*45»
Edini zavod
te
¥ Ljubljani
za kemično čiščenje obleke i | ter zastorjev, bar vari j a  in |§ likanje sukna = na. f>o.r*.----
OS. REICH
Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Šeienburgove ulice štev. 3.
Postfižba točna. Solidna cona.
=iiiiiiiiiiii Hiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
mammotttmtm
Važno! mm Oažno!
gospodinje, trgovci is živinorejce.
Najboljša In najcenejša postrežba
za d ogvs, kemikalije« zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Kneippu ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dllne in pesipalne moke za otroke, dišave, mila in uploh^ vse toaletne predmete, f t o k rta Urne m pas raste in |»oirrasaleaseaSj klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desln-fekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega nama in konjaka. Zaloga svežih mineralnih  vod In solij za kopel.
Oblasto, koncu, oddaja stropov.
ii
!! i i
posebno   priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, sollter, ecojan, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila ae izvršujejo točno in solidno.
Jtnton J[«k
Ljubljana, Židovske ulice št. i.
L«■>saje psa sistjvlajl oosil rasna »liacs (rose), cvetje, korenine, acme-■a, akorje itd. Itd.
Ljudevit Borovnik
Borovljah (Forlarh) »skem.
aauaaiavz-
se priporoča v izdelovanje vsakovratnin
anaek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-alelBJe stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-vainici in od mene preizkušene — liuetro-tb2 vani oeniki aatetai. . c-*
V AmerlKo in Kauado
pripravna, cenena In zanesi iva vožnja
Cunard Line.
Odhod lz domačega pristanišča Trsta:
Ultonia, 2i. avgusta 1909. Pannonia 7. septembra 1909. Carpathia, 21. septembra 19C9.
Iz Liverpoola: 1515—19 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne   7. in  28.   avgusta,     8. septembra,
in  6. oktobra 1909. Mauretania  dne     '4     avgusta   4.   in 25. sept. in 23. oktobra 1909. Pojasnila in vozne karte pri i%ndi*. OcftlaH^lii
v Ljubljani, Slomškove ulice štev. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Najbc'je za zobe
Drasotin Puc
: tapetniški in preprogarski: —  mojster =
v tvrdki Puc & Komp
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      nizkih cenah. 24
Ljubljana
Marije Terezije cesto u.
Svoji k svojim!     J(aro9na tvrdka!
Milko Krapeš
nrar in trgovec
Ijobljana, JurSčev trg štev. 3.
—   Ustanovljeno leta 1852. —
Cenj. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo 1954—ji
atentatih tal iepnlh nr,
ajMBOVf prstanov lat variilo.
Osobito sedaj ob priliki birme, namenil sem se prodajati dobro Mano po Izredno nizki ceni.
popravili tobo ii cuo!
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto.
■
sprefne v stalno službo Lovrenc
Bizjak, čevljarski mojster pri prs i
¥ Postojni. 3005-2
Cognnc Hemcinoi
Pristni vinski desiilal
v uradno Dlomoiranin steklenicah.
Camis & Stock
Barkovlje. m
£dina parna žgalnica ^
konjaka pod Državno kontrolo.   3819 44
Superfosfati
rudninski in živalski, najbolj preizkušena, najzanesljivejša ^ in najcenejša fosforokisla gnojila za vse 127 21
vrste zemlje.
Vsebinam Mroaro zajamreitn.
JamČeno najhitrejši učinek, najvišji donosi.
Dalje amonijakove, kalifove in   solitarjeve snperfosfate
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, kmetijske   zadruge  in društva.
pisarna praga, prikopy 17.
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični adramiki, ikoro v rtnb ■ mpakih draarah a odličnim a.pehom uporablja proi
Fsake vrste izpuščajem
::s4i: proti kroničnim ilaajem in parat, tspuicajem, dalje . r'.i: rdečici na noin, osebhnam, potenja nog, laikinaim oa glavi in ▼ bradi. Bmrfferfevo kot m no* o mUo Ima v : <V: odstotkov f^ame^a kotram* in m raalikn;« bi ■ «W«no ou v«eh ilrui^h koutranorih mil, ki ce nahajajo v fcrgovlnl.
?ri pottutA  aaaaaaaaS rabita jako oapeinc
Bergerjevo kotranovo žveplano milo,
Kot f>Ui*j* hotranovo mUo aa odpraTljanj. rt«
nesnaga a polti,
. t: m   fpuAcajem   na   polti in  glavi pri oir..kakoa kot nenadkriljivo koametično  milo aa uvnizanfc-* im hopcmje aa vmt*MttanJo rabo alnai
Bergerjevo glicerlnovo-kotranovo milo,
t katarem »• f.b odat. glloarina in ki je partamoriac. &ot cdlične »redat.o  aa   glavo  m rabi dalj. a brrrctniaa
aaaahoaa
Bergerjevo boraksovc milo
>a  sioer proti  ogrccm, «»*t*>rt*iiju, >p«|raiu uio« soljem in drn^ini neprillkatm koše.
Oena kemad^ vi&ke vrita s aa vodilom o uporabi 70 v
Aantevajta po lekarnah in aadevnih tr-goainah iaključno lifrn--rj^ca kotranora Bila in paaite na poleg atojaoo Tara tren o
anamko    in   na polegatojeoi drmin podpia G. Hoii Jt Oo» na r«aki etiketi. Odlikovan Metno diplomo na Dunaju 1B8S la i Blato avetiiilo na sveto v ni rasa avl % ParliD laoo.
Vaa draga medlo, in bigien. mila anamke  lierajer aa naateta v navodilu, ki aa pridane veakemn nulu.
s »prodaj v vaata lekarnah in aadevnih trgovinah.
Na debelo: O. Hell 4 Comp.j Dunaj, i.,   Blberatraaae e
V lij ubijatal   ae   dobiva v lekarnah: 9111«o l>enNiff-l4, 91. IVIatrdetaelilaV-yar,  J. Hlaavr,   d. Pleeoll. U. pl. lrnkof/y in v vseh drugih lekarnah na Kraniakeui. 1246—17
Carl EroBsieiisrja
proti vremenu odporne patentirano
apnene
asadne barv«
v 50 različnih barvah kilogram od
24 h naprC. Že desetletja najbolje preizkušeno in prekašajo ▼SO ponaredke. — Edino primerno prevlečenje za te pro| pod-
barvane tasade.
€majlne Jasačne barve, ^
nmivati In krijejo že z enim prevleče-njem, brez predbarvanja, emajlnotrde, pa samo zmešane z vodo pripravne za takojšnjo rabo. Antiseptične — nestrupene — porozne. Idealno nabarvilo za znotranje prostore, lesene stavbe n. pr. kolmce, paviljone, ograje itd. Dobiva ae v vseh barvah, stroškov za ma 5 h. — Knjiga z vzorci in prosp. gratis in franko.
Ctrl Knistehur naonolB IIL
Hauptstrasse 120. Zaloga: Tvornica za oljnate barve, lake in firneže  lrttttWl v M«»Uaa»l,
Miklošičeva cesta it 6.
i
857129
49
Poskusimo enkrat
kranjske Iklobase!
Fine, izvrstne po 34 v male „     18 v
pošiljam proti povzetju 2991 2
Andrej Zorman, mesar
Zg. Bcriflk, posta Cerklje pri Kranju.
Stampilije [
vseh vrst za urade, §
društva, trgovce itd. i
Anton Čeme f
graver in  lideiovatelj O
kavćukovih stampilii J
Ljubljano, Sv. Petroc. 6. t
Ceniki franko. £
» 9* ?#• »
pirotovinu za milo, sirovi margarin, kristalno sodo in stearinske svete
I I0HAC FOCK o KrflnlU
t»B*t|»oi-o«!sai 255 32
milo v pri) družbi sv. Cirila in jKetoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov
nadalje vse druge vrste mila, kristala* aodo, stearinske svate znamki „Elektra" in „Solnoeu,
toaletno Smile ter vae druge pralne snovi.
Čast in ponos vsake gospodinje zahteva, da rabi odslej le Ciril Metod, milo a gorenjo znamko.
i
Otioman
papir za cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo same,
reklame zanje ni treba.
II  39 J— 5
OiPOtt
C*
OTTOMAN
2.03-3
se je vendar izumila kamenu, slična.
varnostna masa, ki preprečuje drčattje jermena pri strojih
(ne zamenjati z različnimi adhezijskimi snovmi), ki se more rabiti pri »s-h strsfalh pod]et|lh, avtOlBObilib in ni' tomita feolsslh, 19 do •»•/, prihranil«« nm sili, ranljiva pri telesnih in lesenih kolesih Triletno ]amst?o. Edino izclelo raelM pravico za Štajerske, Koroško, Kranjsko, Is';ro la D ..iaiAC-i > ima
ŠTEFAN HITZL ¥ Ljubljani.
Klavirje prvovrstnih tvornic
izposoja najceneje in g prodaja proti ceniku z i izrednim popustom ter ~ na delna odplačila edino .'. le narodna tvrdka /.
Alfonz - -
- - jjreznik
Gradišče štev. 11 [blizu -: nunske cerkve). :-:
Kot strokovnjak in učitelj glasb. Jtfatice opozarjam na trpež-nost in blagoglasnost svojih instrumentov ter priporočam zlasti
}{. JCeitzmannove
pianine, ki so ne-:-: prekosljivi.
:- Jamstvo 10 let! -:
Nedosežno
.1. liolnooel^a ame- ■ 1 rRka Iznajdba T
Hlgllensko gumasto blago sa motke. Porabno aa lota. K 4*00.
Cez 2 miljona kotov prodanih v kratkem časn
atgtiensko gumasto blago za tonska.
(Varstvo  žensk.)  Priporočili najprvi zdrav c:ški BtrokoTnJaki, porabno aa leta. K 2*60, Kdor pošlje denar naprej (tndi pismen« znamke)   mo   pošlje   diskretno  in poštnin« prosto,  sicer  50 vin.   več,   edina prodaja
.1.H. ADER, tvornice ia gu- J. I — masto blago. — ■
Đ o n a 1 IX 2, ffnaadorferatr. 3—0.
POZOR!
POZOR!
POZOR!
Najstarejša prevozna tvrdka v £jubljani \
Jurim Jankoviča naslednik 1640 i« |
MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ulica št. 31
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga,  kakor  tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novo i
nabavi]enim modernim vozom.
Cene zmorne!
ta
Postrežba najmočnejša!
Rozpošlliom Kolesa
za štir; tedne na poskušnjo m vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri.
Ilustrovani cenovniki poštnine proste.
Franc Dušek
tvornica koles, Opečno št. 80, ob dri.
ieleiniclćesko. 422 6
Triumph-šf srfiina ognjišča
■a gospođin}-siva, fjkono-mije i. t cJr. v vsakorani ia-- - avc 2e st RC najbolje prranaca Fr> T'»5ft tod* fco . aa]boti& ia n» irpai^oiii iaOaa>a   Na/vjCj* prihranita! goriva.   Spsoijsllista: Stadilna ognjlič« sa hotala, gost)!«™, rsstavraotj«, kavrrn« (Jr. Ceniki in proračuni na razpolago t?i  kata:&g tracko proti dopo^ani namiri. 2506 11
Imm zi sledilna ognjišč* „Trluipi"
Ćretnik
"017—2
ovatelj vitnettiili *xxli*jsO
v Št. durju ob južni železnici (Štajersko).
iatm zeg
V ti stroki prvo podjetje na slovenskem Štajerskem.
Razpošiljam na malo in veliko vsakovrstne potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah.
Krasne reference!
Lep stavbni
na katerem je že ves material za zidavo, v bližini največje industrije na Gorenjskem 80 prav OOd ugodnimi pogoji prod«. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda^. 2995-2
Uničevalec stenic
23:5-10
T ing-J ing
i
obi var usmrti takoj  vse stenice
z zalego vred. Nestrupeno, blago-dišeče, razkužujoče, Dobiva se v steklenicah po 60 h. zraven spadajoča brizgalnica 20 h v 1 ., in 1 , litrski, steklenicah  primerno ceneje in samo
v glavni zalogi
ANTON KANC
drocrrlj h    >    ■. t u bt Junt.
Sruga sredstva odločno zavračajte.
Generalna zalega
Dunaj.   XI 111.,   <-ei>l/^rtN-e i*l<*v. V*«
i
SVETOVHOSi-AVNl
481-1-0
FERNET
tvrdke FRATELLI BRAffHA v Mili. J
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JK NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENCIOA NA SVETU l
^•utrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v LJubljani pri: J. Bur linliu; Anton Staculu: 8i»«ft«c««-ni Jat. z*»i»7«ikA_
Betonsko j>odJ^tj^ 2731
Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja
ZAJEC 6c HORN
Cjubtjana, Dunajska cssta štev. 73,
fllijalka na PEŠATI, poŠta Dol pri Ljubljani.
Priporočamo bogato aalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, stopnice, (najelegantnejši vzoroi, brušene in polirane), m O laične* kakor tudi hidraulično stisnjene metali! qua-plosće za tlakove cerkva, vež, kuhinj, hodnikov, trotoarjev v raanih barvah in vzorčili; podboiu, krite, nagrobne spomenika, okvir]e, postamente, balnstrade, ornamente, lacade Itd. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošča is umetnega marmer]a (Carralyth-patent) za prevleko sten ¥ ve s ti buli h, stebrov, najboljše nadomestilo naravnega marmorja vseh vrst aa umivalnike, nočne omarice, kredence itd. Gospode interesente, zlasti mizarske in stavbinske mojstre vabimo najvljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago.
=    Cenik« ta vzore« pošiljamo rade vol)« nn zahtevo, —
ponudimo vsako poljubno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste) torej popolnoma varno proti nevihti).
zidarsko strojno opeko* Portland - cement, peči« štedilnike, samotne plošče
■ za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. :
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana.
805 27
Franc Visjan
Cjubljana, Kolodvorske ulice it. 25
priporoča svojo bogato zaloga 16 34 m«ih !■ trn raMlraik
o m o
t;« kr, pri v. tomrna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
>amO  ▼ vedno
I   priporoča   svoj   pripoznano izvrsten
J* edD»kon»r roi. vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-|j   pise   glede   tlakovoe   in   odporne   trdote   diilrr   nndlirlljujoel   dobroti kaker
tudi svoje priznano izvrstno »■ pno.
Pripcrcčiicv in sprldetrala. 2944-3
raznih uradov  in  najslovitejsih tvrd k bo na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, 1., i?laximiliaii»trasse 9.
Štor
■ciklh, laisklk in otrsisU zi lavn-tennls li prlst»Si
Elegantna
In      2178 12
iako gitrbna IzvrSltev pc* vseh cenah.
"o
O
JL«»   važno    bb       t,*'f| i> -.«*«''* Knpujte le pri domačih slovenskih tvrdkah!
Cenjenim trgovcem v mestu in na deželi naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovin*« uvedel vtliko dobro sortirano zalego na debelo, m sicer vse * rste papirnatih izdelto*, uradniške in šolske potrebščine, poseono
pa sem se laiožii i
galanterijskim in norimberškim blagom
ter Brobnino.
Mmti itim malnlh in trsaisklli knjlj.
Priporočam tud' posebno veliko zalego reklamam koledarjev za
leto 1910, opozarjam v>akfga trgo<ca. da prečno si j;rj naroči, naj si ogleda mojo krasno kolekc jo, ki jo pošljem franko na ( gled
Ker mi je vsled ugodnih sklepov večjih množin blaga z največjimi tvornicami  mogoče vsanemu postreči z nizko ceno, se priporočam za
cenjena naročila
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11.
I<6b -i*     T ■«» k» 3» *7»      A Bi      "»» «— Bl» M . n I
Kaj-ečji eksport in izdelovanje vseh vrst razglednic.
o tki
_ P
p S
_ a»
•j P
* o e
6i
Ki
o 9 d
3(unst
Ljubljana ldovslceullce
zaloga obuval
lastnega Izdolka za dame, goapode In otroka Je vedno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorcev poslati. 34
1
fx. p. Zajec
.H, optik, urar ln trgovec s «->t       zlatnino in erebrnino.
Popravila   ae izvršujejo
točno in ceno.
1
ayg
Ostanovllsao lata lasi.
Tovarna oljnatih barv, laka
in firneža
Brata
Ljubljana ^
črkoslikarja, lakiranja, stavbna in pohištvena pleskarja, prodaja tale«:       * Delavnica:
Miklošičeve ulice št. 6. *   Igriške ulice štev. 6.
nasproti hotela „Union". #
P«tanoTl|«ĐO leta 18427
Slovenska tvrdka
H Združenih čevljarjev v Ljubljani
VVoltove ulice štev. 14
i^-jj priporoča slavnemu občinstvu svojo lastno konfekcijo vseh VPSt
obuval od enostavnih do najmodernejših sedanjosti, j^g Ker ima društvo že več let lastno zalogo surovin pripo-
ji roča tudi i i delovanje raznih naroČil točno po meri in okusu, kakor jih zthtevata moderna ortopedija in anatomija.       1525 19
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Veletrgovina z železom
JOSIP 8T0PH
11 ■ ■■   il ■ l   In arilliiF
v Ljubljani. Slomih o vn ulico itev. 6
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
= kakor tudrkrasno opremljeno----=
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : =====   opravo =====
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse drn.ge v sedlarsko obrt spadajoče |»«tr^f>-
selne kakor  tudi žc obraftljeiienv wozo%f in konjske oprave«
i
Merkur"
1358
Peter Majdfč v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
jatova modna trgovina za gospode in dame
Br. Hlovba
Atelje za ortopedične aparate ia bannate.
Prešernove ulice it. 5.
fjubljana
4 ®fll
JI i ^
4= U
$ i
r c&<
ISJ
peter Šterk
fjubljana
Stari trg: štev. IS
se priporoča slav. občinstvu kot zelo solidna aa nakup raznega modnega bUga
Velika zaloga moškega, ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz, spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat, šerp, pajčolanov, žepnih robčkov.
Otročje oblekce, svilo za blnzo In nakita, svllni trakovi, bartunl, vezenino, posamentrlje, borte, čipko, čipkasti ovratniki in vso potrebščino za šivilje.
Velika zaloga najnovejših 1595 - i4
oških klobukov, čepic in slamniko
Velik požar
*e samore iabko io naglo pogasiti iam:; t
Sniekalovimi brizgalnicami
s 40 delavske sile pomanisanini ravnotoioni sove teatave. ki od desne in leve strani vlečejo Id mečejo  vodo V vsakem
ooloiajn delajoče kretanje brizgalnic nepotrebno
Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča'gasilna društva, Krško, Kostanjevica, Bohlnska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Beal:, Hruaica, Zgornja 6iška, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sort, ^>etob Trzin, Zabnica, Rovte,  Velika Loka, Kamna  gorica,  Stožica,   Valta vat,
št. Pater na Dolenjskem.
R. A. Smekal
i/%
iti:
1595 - 14 tm
Izdeiovatelj  kirnrffičttik medicin« skik iafttnunentov in vaob potrebščin za bolnike*
i
i Anton Krejči |
Ljubljana, VValfove ulice št. 5
•kladiiče vseh gasilni* predmetov, brizfalnie, O svi, kiric, sekaJk ia gospodarsirib atre|ev ter ssiliri
Odplačevanje o«t obroke
»S4-17
priporoča svojo bogato
nalnasKlerneliik, najfinelšik
kožuhovin,
Prevzema tudi vas v to vrsto spadajoča popravila proti naj« nižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kole ifvlnMno in jih
najbolje plačuje.
Jlago ceno in solidno.
Napejfe iri npnpi vožnja ? Ameriko je 8 pni „Severoneniega Liojfe"
New M
oeaareklml brsoparalkl 99KAISER WILHKLM M.-, „KRONPRiN* VVILHELM", „KAISER WILHELM d. OROSSE".
Prokomopskai oo±nja trm§m o o h o ■       si si I«
EatariSan, zanesljiv podi k bi veljavne vozna listka aa panika asga imrohrodnase društva kakor tudi natke za wm prog«
oic dobita w ST igaaiaaiSgBaaaiS ealln* ia pe<
IVABĐU TAVGAlUa, KoIOSTUrslS Siies SL35 3
tsjprotl obeenami gostilni „pri Staran TUlerji". M
Odkod in Zdnbljnne je Tomk torek, četrtek in aobete. ^ ▼no pejMniln, ki oo Ukaje potoTojajn, tedne in brezpln-OnOp — Poatreibn podtonn, reelnn ln aolidnn.
3 OsapS
breapio-
in. S
OaJHos-
sod na asi O 3270-51 eaae
Langen & Wolf, Dona) X., Laienbnrgerstrasse 53.
Svetovno^lavni zaradi preproste in solidne sestave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D« S« Fakin kot zastopnica aa Kranjsko Mnblfana, Poljanska ceata st 87. telet. T3.
Originalni motorji ,0tto'
v areal 8718 44
z napravo za sisilil pita
aa karieaje ■ rjavim premogom, latinskim ali plinovim koksom, kanma-nitom ali ogljem.
Ooapodarako najbolj primarna obratna moč novega časni
OrifttaHil Mtsrjl Jltti" nn avetilni plin, bencin, beneol, petrolin, karbonol.
NM ki slats
telaiajo v Ps> ite h platno tai mm lata &M
Postne hranilnice stev. 49 086.
Telelon Atov. 135. /17*=
Glavna posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
j ni**: j
na Kongresnem trsu št. 15, Souvanova hlia v Mani
sprejema in izplačnle hranilne vlogo
eMje po i\ % od dne vložitve do dne vzdip
brez odbitka rentnega davka. 2-34 Uradne uro od 8.—12. dopoludne ln od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
prva borovska orožnotvorniška družba
Peter VVernig
dr. z o m. z. v Borovljah na Koroškem.
C. kr. dvorni dobavitelj lznajdt'elj m izdeloval« c »Triumph Kifled vrtanja« in »\Yerni-govej^a univerzalnega vrtanja« z najgOstejšim, neprekoskljivim vrtanjem, kakršnega še m biio, velikanskega strelnega učinka m predornosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah.
2:44—11
P. n. lovcem priporoča svoje
izdelke prve vrste in pa kakor pero lahke tricevko, kratke lovske puško, dvocevke za sibre In kroglo, risane dvocevke (Bockgt vvehr)   Mannlicher Scbonauerjeve krstke puške in pa
—   ^^er««r»n*§a;«»<^-*» itii-lcevne -
f
%f mit   Priporočam svoje puške za krogle, kaliber 9'3 mm, preizkušene na
W OVOST različne strele Kot največjo novost za dvocevke za šibre in Krogle ^Vlveli priporcčam patrone z nikljastim p aščem 9 3 mm s svinčeno ostjo in 9 3 mm patrone z legirmmi streli in papirnim vodom. — Cenovni«; zastonj in franko.
Slovenci, pozor!
pri nakuptroanlu oenceol
f r. M\\l
fjubljana, jfiestni trg 11
priporoča" najvećjc°*zalcgo krasnih
I
344-34
Z
Zunanja naročila ao livršu-|e|o bitro in točno.
Cene brez KonUuren 2!
A. Žobkor u Ljubljani
Dunajska cesta štev. 42.
Železolivorno. tovorna za jtroje in hljučauničorsha delo.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajoČih predmetov : raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Fr anoi s - turbine aa vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer križe, kotle, peči, klopi, stebre, trombe za [vodo itd., dalje najraznovrstnejše [železne konstrukcije kakor strešne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd.
Načrti in proračuni na razpolago.
prittcrnih
4693-11
Ant. Presker
24
krojač,
Ljubljana, Ju. Petru c 1E
priporoča
avojo veliko zalogo gotovlb oblak ia gospodo ln dečke, Jopic ln plasčev za gospe, neproosočlllvih bavelokov itd. Itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih   iu  najnižjih  cenah izvršujejo.
xx xx>>x5<y xxv>. xxxx> xxxx>-.<xx> >o*rk
XXX XXX XXX XXX
6. ĆADE2
Mestni trg s(. 14
atlaf Oraančtvt aanutakturnt trgovtaa
ariparoda
in slamnike
?fce. moiko peni* raie, ovratnike itd.
Biago tmam sot?cno.cene zmerns
x>x
XXX XXX
:xxx
sladoled
lectens kava
r, se dobi m
o slaiflfarnl
cr
f', o
I LjubTiana^Meatni trg i
o a«»s#1
Izvrstnega vipavskega vina
lastnega pridelka, is reblsnega grozdja po novem sistemu, zanesljivo čisto napravljenega, lamana Oddati. — Gospodje, ki bodite sami kupovat vino v Vipavo, oglasite se radi pokušnje v moji hiši v Vipavi it 44, tik graščine, drogi pa zahtevajte pismeno vzoroe. — Manj kot 1 sod (15 hehtolitrov) se ne oddaja. — Cene po dogovora. 2141_12
Franc Dolenc posestnik, UubUono. stari trt ggjj. L Najkrajša  in  najcenejša pot V AMERIKO
s modernimi velikimi brzoparniki it Ljnbljane 6ez Anrverpen vlfew Torb
je proga
deča *oe%d*
Na naših parnikik Vlnland, Kroonlane Vadarland, Zaalantf, Lapland in Saaaland
ki oakrbnejo vaak teden ob sobotah redno vožr.j t m«« A.ntwerpnom in Novim Torkom je snainoal, h borna hrana, vljudna postrežba in spalnic« pa povem urejene v kaj ite aa 2, 4 in 6 ose.;, a* iwikeg» potnika eminentnoga pomena, ter traj-vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljana vaak torek uOpOidnS. 17—34
Naši parniki vozijo tudi na mase« po v«-krat čez Kanadu   v Severno Ameriko in je U vožnja indatne aenejša kakor na Novi Verk.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice ^ 26
ti nitaeea kolodvora na levo pred icaao gostilno „pH Stares*Ti«ler|n".
Vorlrra*  cntaiiP v ogn\u pocinkane zicaate pie-
VCLJklCll o UAn U vž tenice posebno pripravne za ograditev parkcv za divjačino, vinogradov, drevesnio itd. za varstvo proti zajcem, za pasje obore, v varnost proti toči, za fszanarije, ptičnike in kletke, najboljše žičevje za iprali&Ča lavvn tennlse, do treh metrov širokoetl v zalogi, za Rabitzeve stene.Monirjeve graobe itd. itd. itd Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi petljami in iz različno debele Žice, ki ee št le po spletenju pocirka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo žico za ograje v Ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno
Hutter & Schrantz d. d.
tvornico za sitarsko - na Dunaju, Mariahill tu biebučevin. blago in v Pragi-Bubna.
Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko.
Dobiva ao po vseh večjih trgovinah za ielemino.
•japeelalite^a :   pUninl   m t*c k* I   /« ^urt 1% poflnltanf zflfzn« plorciine*.    1551 15
FR. ŠEVĆIK
v LJubljani
Židovske ulic* št. 1
j> sjt.aVac sjs a* p lipo rosa ivojo veliko zalogo raznovrstnih
IS- 34
pušk in samokresov
Ustnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, snlsklh in deških atiopo s^elaknaonlh polk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lsJakO trOOOVke in poJkO Book * Krap-povimi oevmi sa brezdimni smodnik.
Priporočam tudi
:. veliko zalogo oseh lovskih potrehttin
•vila ln sisuvoiko aa iasiio|o|o toisio ta nanos
Oenovniki na aahtevanje sastonj in poštnino prosto.
KL
0Z
Gramofoni!
Ceneje kakor povsod 6* m god, ploftćo potrebščine,   popravila predelave starejših v  novejše in vseh drugih glasbil izvršuje solidno in pečeni
Igrati Fratiz
H trije Terezije cesta it 26 (stara v šeoska ssltnica ) 30:9-2
Proda se
rsled nagle smrti lastnika mehanična
mizarska delavnica
aa vodno sifo v  zelo prometnem
kraju na Gorenjskem
Pojasnila daje pisarna Blszi|a »imenska v L|ubl]ani, Sodnf|ske
allce St. 4. 2982—6
Iiavlasega
Lancaster od .   .K 26 Flobert      „  .  . „ 8-50 PlStole        M   •  . n 2-Samokresi .,   .   - n   5*—
• prej. Poprave ceno. llustrovan cenovnilc
franko    F Dušek, Opoćno 76
državni železnici, Češko. 1501—9
Oklic.
Daje   >e   v   splošno   vednost,   da  se na-ata poročiti:
irgjvec Henrik Jari Oton Scbnel-
ier,  stanujoč  v  Beli  peči  na Gorenjskem, a, sin v Luduigsbur^u umrlega profe-Hennka Schneiderja,  na:adnje stanu-.  v Schuabisch-Hallu in  njegove so \ne rojene Kotzel, stanujoče v Mutt-
Luiiza  Avgusta  Huther, brez po-stanujoča v GrossSalze, hči tvorničarja •a Hutheria, stanujočega v Gross Salze ;ovc  umrle soproge  Henrijete rojene nazadnje   stanujoče  v Monakovem. 'bjav.ti se ima ta oklic v občini Gross-in v listu »Slovenski Narod«, ki izhaja jani, Avstrija M >rebitni. na zakonske zadržke opiraj->ći govori  naj   se prijavijo v dveh tednih odpisanem. o\93 Gross-Saize, '7. avgusta lu0^»
radnik   kralj    poročnega urada v (iross-Salze.
V zastopstvu: Ruckriem,
2-4 krone na dan stalnega zaslužka.
Iščemo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki bi na našem stroju delale ma  za  naše   podjetje. Pred-ianja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost n; zapreka    Z majhnimi nabavnimi    stroški   gotova eksistenca   Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo od vsakem  položaju    Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 650 fb Domača  industrija trikotaže, Zagreb, Ilica 98 13. iša   zastopnica v Ljubljani je spa Ivanka Murmaver, Sv. Petra nasip št. 67.
Zaloga koles
puch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
3zposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
e    solidno in ceno. 2954
Karel Čamemik
iabljana, Dunajska cesta št. 9.
G. Skrbić
Zagreb, Ilica št. 40
priporoča svojo veliko in razširjeno tvornico v        ■ mm
zaluzij
r Iz defClc železnih to lesenih rolojev za okno ln prodainlnlce
po najnovejšem sestavu Vsa vrsta lesenih, tkanih In platnenih 20
q I p f !Z različnega platna), «a\tl-1 c 1 um. •!»•»».nt«, ripmm itd
^ova patentirana pere *©vo skladi*** vsake
S003 3
spre {sne takoj Jakob a»mi#l|, vodovodni Initslster In U|aoavaiear ¥ Mostni niosin (Polonjako )
BHvnica
bres kc-nkurenoe, dobro i doda, ki obstoji že več let, v lepem prometnem trgu, kjer se nahaja o. kr okrajno glavarstvo i a vojaštvo, so tskof prodi radi dmž na ki h razmer i98i 3 Naslov v uprav. „Siov. Naroda".
Pristen dober
rinjevec
se dobi pri 452—19
L. SEBEH1KU jj Spol ŽIŽKI.
šobi
prav močni za vino pripravljeni, en del od žganja, v obsegu
od 1 56-70 od 1 180-250
H  „100-120 „   „ 250-450
H „120-180        m  i. 500-700
r,- dalje   sodi   z   vratcl   od   800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in 5000 1 se dobe po prav nizki ceni pri tvrdki
. Rosner in drug
v   BL< *a a* 1 3 4« a* 1 85
poleg Koslerlovo pivovarne.
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih raok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 42
Zastopstva in /a oge: V Ljubljani, Podgradn, Trnovem, Kočevja, Tratn, Gorici, Celovca, Beljaku, Bolcanu, Inomostn, Tri-dentu, Zadrn, Splletn, Ercegnovem, Kotom, Sarajevu ln Pulju. Brzojavi: Vallćnl mlin, Krmni.
Tacitol
najboljša zobna tinktura sveta
zobnega zdravnika
f. Schveigerja.
Dobrota za človeštvo. Nič več zobnih bolečin   Vse drugo pove popi.*, pri-dejan vsaki steklenici.
Steklenica stane k 1 60
Zunanjim naročnikom najman štirih steklenic se pošilja voda poštnine prosto.
Dobiva se v lekarnah:
Bohinc, PiccoU, Mayr, Trnk6czy,
v drogeriji Kane in po vseh večjih trgovinah. 1751—i7
tfaboljši kosmetikši predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
milo po 80 k« s creaaa po s
i
za gojitev zob in ust:
da LZZS,:
d«
aa ohranitev in rast lat:
da   t Ki
1387 21 _ _
m*
Ti izdelal »Ada-*, ki ao oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
n. a mu aa*
v Ljubljani.
Kapajte laapno to doaaoo lsdolko!
cvetlični med
kg po 2 kroni.  Raapoiilja od 3 kg. naprej  po  poštnem  povaetjn   ~' Baaer, Mlaallts, Moravsko.
Dognano je
in vsak bolnik že ve, da dandanes elektriciteta v zdravilstvu zavzema prvo mesto, žal, da še premnogi bolniki ne vedo, da ekaistira   že eloktriaki
životni aparat, s katerim se pripiavno lahko vsak doma elen> triatra in katerega učinek je sijajno preizkušen pri veliko boleznih, n. pr. ner-voznost, revni a ti tem kolesni v glavi m kri tu,   želodčne  i a ćrevesne neprilike, slaboatl srca, ohromelosti in oslabelosti vaeh vrst.
Premnogo zahvalnih pisem, originali v naši ord naciji potrjuje to sijajno. O tem radi damo vsakemu bolniku brezplačnega pojasnila, pošlje naj samo zdoijni kupon na našo ordinacijo, nakar mu takoj gratis in franko pošljemo svojo ilustrirano bi strani obsežno 3C85
brezplačno knjigo
razpravo o moderni e ek t rotore pi|l.
Eleldro - terapevtiška ordinacija
Dunaj, I., 8cbwsngasse l.Menanin, Adl las.
u
i
si
22. VIII. 1909. Knpon za brezplačno knllgo.
Na
Elektro-terasevtlško ordinacijo na   Ounaju, I Schwangasse 1, Mezzanm Abt. 1 s 2
Prosim pošljite mi knjigo.
Razprava o moderni olek-tro-terapiji"
gratis in franko  pod zaprto ku-
verto.
Ime: Naslov:
pristni kranjski
lanenooljnati firnež
Oljnate barve
▼ posodicah po 1/2» 1 kg kakor tudi v večjih posodah«
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
laki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pote.
Steklarski klej
(kit) priznano ln stroko preizkušeno na|kol|ii.
prve vrste
Karbolinej JKlavec (gips)
za podobarje ia za stavbe
Čopiči   219—«4
aomatega izdelka za zidarje ia za vsako obrt
priporoča
v IjibljavL
3071 2
Zontttvajtt
aa mešano delo, novo in staro, z bito
in iivano npro|sno tako]
Ivan Zamljen
Kongresni troj it 13 v Ljubljeni.
•* snnnnnnnBnsnnsnnnnnnnnnnnnnnnnni «-*
V najboljšem obrata stoječi
mlin
in
3046 3
pekarija
v industrijskem kraju Koroške se
pod ugodnimi plačilnimi pogoji iz proste roke proda.
Vprašanja pod ..Mlin in peka*
rl|a 1 na upravništvo „Slov Naroda-.
^•BssnassmsassBSsassBnnm
zor!
pavel Stocco
Rovinj Jstra.
•Jstanovljeno   I. 1826
priporoča svoja
VINA
listnega pridelka 2,27-6
zagostilae in restavracije
ter
lina namizna uina
po zelo nizkih cenah
nas tla*ol>ii     Sam deb«lo!
Postrežba hitra. — Vzorce na zahtevo takoj.
Ugokii*^ ostankov
ntetrov cefira, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1  do 8 m trov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
v Podebradeh BjBj*~   JptfT   SnSJ"   Naročite takoj
Prlpoporlio      852 iS
Vaše blagorodje!
Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem J V.
Frydek, »4 januarja 1P08
Oikrbiiu ia knjigovodjo
za industrijsko podjetje združeno z majhno kmetijo, iiče zanesljiva, domača tvrdka. Dotičnik mera biti vešč popolnoma slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik z odličnimi izpričevali. Ako je njegova žena dobra kuharica, lahko prevzame gospodinjstvo. — Plača po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 kron. Služba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi.
Lastnoročno pisane ponudbe, o-premljene s prepisi izpričeval, je vložiti pod „Stolna sluiba" na uprav. -Slov   Narodau. 2785—8
"Si*y*V*> Z5E -firZlr '^inS mmvSSSSi
Svoji k svojimi
Velika zaloga
jnvelov, zlatnine, srebrnine različnih nr in očal *
Blago prve vrste.
Solldio postreaL Cene najnižje. Lastna delavnica
ma povratila ia
fina. Čara«
jnvelir. trpovec z irasi ter zapriseženi so)si^sld cenilec«
Uiaillani Volfove nDce 3.
I Pozor! Brivci! Pozor!
Dobro  samotam 3072 2
brivniea
se pri takojšnjem plačilu takof proda.
Mesečno se zasluži 2!0 I Do« tičnik, ki jo namerava kupiti, lahko sam nekaj časa pri meni dela, da se prepriča, da se v resnici toliko zasluži.
Več pove uprava. nSov Narodaa.
Pozor!
Na prodaj |o 2 in pol loha velika
IJ111L %š IH j6 jj*%s r
srn ^mmm na za zgradbo
restavraelie ali hOtolas ker ta kraj zelo napreduje. 30 o-2
Več se izve v gostilni pri Gašperju v Mostah
Orodno dovoljeno, že 15 let obstoječo
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 3081
prlporoe« In  nfiiiieHfa  1« bolj«o
službe iskajoče vs^ke vrste
kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško
osobje za Llnblfano ln znna|. Izbira različnih alnib zlasti za ienake. ——    Potnins tuka) ——
Vetstna In koellltoi-  možno hitra postrežba /avot»\ SJetiu.
Zunanjim dopisom j> priložiti znamko za odgovor.
Prosi se zs natančni naslov.
Zastonj! Vzorci in ceniki!
Tucat 50:100 era vel. damastne bri-
salke sec. vzorec, Čisto platno .K 8 — Tucat  48:10 cm vel   cvilhaste bri-
saike, čisto platno......»    4 40
Tucat 54: 120 cm vel. dvojnodaroa-
stne   brisače,   sec. vzorec, čisto
platno...........» 14'—
Kos tkanine, 82 cm sir , 23 m dolg,
pripraven  za  životno in posteljno
perilo...........» ll 50
Jedilna  garnitura  za 6 oseb, č>sto
platno, '40 cm vel., ser^ite 60:60 > 5 50 Tucat  brisalnih  cunj,  čisto platno.
60: 70 cm.........»    5 50
18 cm široko laneno platno, pristna
platnina 1 m........» —'80
6 rjuh, platno, 150:200 cm ...» 13 20 t) rjuh, platno. 150:225 cm ...» 15 — 40 m brezhibnih ostankov kanafasa,
oksforda, cefirja, potisk, cef . . » 15 — Razpošiljanje po povzetju. — Neugajajoče seveda vzamem nazaj.       3084 — 1
ĐERTH0LD HOCHBEBO, tkila'ca,
Kostelec Ćervecyf Krkonoši (Češko).
Iijtoijši ;i:&lsi stroj sedanjosti
je priznano
2721-9
mm OD O M«
■S
iS.
o S
mB
S w
stroj Oliver
s takoj vidno pisavo, pripravo za crtanje in rastriranjc, tambulatorjem in najboljšo uredbo za slovenski jezik.
Kataloge razpošilja na željo zastonj in poštnine prosto.
Generalno zastopstvo za jug monarhije
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20,
kjer se stroji Oliver lahko vsak čas pogledajo in poskušajo.
Zaradi nvedke
,Oliverc
brzoplsolnego stroja i vidno pIimo
(oklopni model)
so bili tile stroji izločeni in se oddalo prav ceno: 3056—5
1 stroj Und«rwood
(dobro obranjen)
2 stroja Smith-Bros
(dobro obranjena) Ogledajo  se lahko pri njonm
rataosn naatopatvni Olivor sa 11 i—orMii
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
2169—12 Ustanovljena I. 1888.
Založnik zveze
avstrijskih državnih
ccs. kralj.    ^5^-^» uradnikov.
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št 9 priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si občinstvu svojo velijo i zalego najtrpežnejših in sicer od najmodeinejš h prešanih in poljubno barvanih do najpreprostejših pvstraiila a*«* 4* 4 različnih | vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd , kakor tudi j štedilnike in krušne peči lastnega in domaČega izdelka po najnižjih | cen?h ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Družbe       f~~^   Izvrstno sredstvo fr.
sv. Cirilo in Netotla(Cproti vsakemu
'.7:8
za 3 !ro.
**tes& Kašlju in notarju.
PRSNI BONBONI
Zavttdfc 20 vinarjev. Dob* se p*vsod
Glasna zolota: PAUEL 3AAR, Varaždin, HrvaŠke.
B91
I
m
I
1
1
AVGUST REPICI
i tnfifir LJubljana, B*rfes#a*S ulica 16.
izdeluje,   popravlja   in prodaja
m
vsakovrstne
o d
Naznanilo.
Vdano podanem naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel današnjim daem
si m
LJiiitHaiict, stctsrf im 11.
priporoča
cilindre, čepice Itd,
po nnjnliji ceni. >w .j" PiwMaMa^sawwaawnKa
restavracijo pri evu
na Marije Terezije cesti št. 16.
Toči bom le pristna, domala dolenjska, štajerska is istrijanska vina, kakor tudi izborno marčno pivo. Postregel bom tudi z »z rst-iimi jedili in sprejemam goste tudi nt mes?6*ii sbonma po
primerni c^n^  Toči se tudi Colaričev cviček iz Gadove pe£».
3 31       Za obilen obisk se priporoča      IV a II K restavrater
X»QSJlOICaOOOll^^
ima pohištva J J. NAGLAS
wasm
I
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohlšt*
350 34
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, iimnati modroci, otroški vozički itd.
■\»Jn*ije rr»r,
6
1 oblastv. koncesijo-1 niraiijj potoratoa
nišama
za
246 - 32
_i AmeriRc
£|ubiJa-"-i, 3(atQd*ar$*e ulice štev. %1
t
i
NazKac;8;u slav t p m:: občinstvu, da i zde-luj« m v svoji rovi. največji in po najmo-d^n ei^m si-temu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in deščic (parket)
Ai • razlčne vrste od priprost ga do \T0IP najf nejšf ga izdelka, naslonjače, m0 a V & V> • gugalnike, pisalne totel;e, obe-salalke, mize v vsaki velikosti, vr.ne stole, stole za glasovir itd.
Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah)
Na zahtevo pošljem moj ilustrovani cemK zastonj in frsnko 3C99 1
kan Bahovec,
tovarnsr rja Duplici p. Eatsnik.
PSJaa#« «r« fs*.**?
i soluffie iii ižjin
domssiigit -at-elka priporoča
losip mnm
& -T§ *sa*. w-a-. iS f » ■*»
j?red skotit« 1«?, Stari trg 4,
v
-•« v»
C. Kr avstrijske   ^   državne železnic
Izvleček iz voznega
Odhod lz Liubljane (jni. tel.)
•rj.
%%%%%%
I  7-03 zjutraj.  Osebn:   vlak v   smeri: Tržič, I     Jesenice,   Trb z,   Beljak, juz  žel.. Gorico, drž. žei., Trst,  c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. I 7"25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje. I   »-23 dopcidne. Osebni vlak v Smeri: Jesenice, Beljak, (čes Po^rožico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin i \l'AO dopoldne. Osebni vlak v smer:: Tržič, Jesenice,  Trbii,  Beljak, juž. žel , Gorico, dri. žel., Trst. c. kr. dri  žel., Beljak, (čez Fodrožico), Celovec, j »32 popoldne   Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, j 3'2S popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice,  Trb:ž,   Beljak,  juž   žel., Gorico, drž. žel , Trst, c  kr  drž. žel.,  Beljak, (čez Pt.drožico/, Celovec. i 3-23 zvečer.   Osebni  vlak v  smeri Tržič, Jesenice,  Trbiž,   Beljak,   (Čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin 7'AO zvečer. Osebni viak v smeri: Grosuplje,
Rudolfovo, Slraža-Tophce, Kočevje. O ponoči. Osebni viak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, iuž. žel., (čez Podrožico) Pratjo, Draidane, Berlin. B'42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel , Trst, c. kr. dri. žel , (od 50. meja le ob nedelji h in v-raz-nikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od l. julija na prCgi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
Odhod iz Llnbllane (državne ieleznice):
7'!?8 rjut'-aj: Osebni vlak v Kamnik. 2'OS popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7«!0 ivečer: Osebni vlak v Kamn.k.
I0*50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih
Prihod v Ljubljano (tužne železztce,
7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Dr/ Prage, Beljaka, juž. žel , Trbža. J rs Gorice, Trsta, Tržiča
8"52 zjutraj: Osebni viak iz Koče.j^ Toplic, Rudolfovega, Grosupija.
11*23   dopoldne:    Osebni   vlak iz Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, ju: čez  Podrožico in  Trbiž,  Goric?, <i.: Jesenic, Tržiča
2'58 popo'dne:   Osebni   vlak K Stražc-Toplic, Rudoltovega, Grosupija
popoldne: Osebni vlak iz Beljak, žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez ! žico), Gorice, drž. žel , Trsia c. kr žel., Jesenic, Tržiča.
6'40 ivečer: Osebni viak iz Berlina, dan, Prage, Celovca,  Beljaka,  (čez F žico), Jesenic. |
8'42 z%ečer:   Osebni   vlak iz  Beljaka i že':., Trbiža, Celovca,  Beljaka  ,čez Fcdj žico),  Trsta,  c. kr. drž. žel., Gorce, žel., Jesenic, Tržiča
9*>07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevia. m: Toplic, Kudolfovega, Giosuplja.
fl*08 ponoči : Osebni vlak iz Trbiža, Celo Beljaka (čez Podrožico),  Trsta,  c. kr žel., Gorice, drž. žel , Jesenic.
Prihod v Ljubljano (državne železnic
6*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnik lO-OO dopoldne:   Osebni   vlak iz Kam: 6MO ivečer: Osebni vlak iz Kamnika
9*55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnik
(Le ob nedeljah in pra:nikih:
Časi prihoda in odhoda so navedeni v sr evropejskem času
€. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsti
starodavna GLASNIKOVA
7T
o -i
m
'Si
ro
O. -t
o
N 7? r-
t! M 1
2 3 3
< t/H
'    Z- m-, i
m 3
c/j -i
^3 n>
N S
<
1
a e
B n
S,
s
m • 3
a 1
=• 2 3
r 5 18
O m <
3 83
/>c? trosil /-'-- i ustij*it ft nttj.w €>&r?\.:?t • j
2ft
'm
4
i 5«
r e
J 3
o
(Vna 24 vinarjev.
7
? r b O F o
t S o
T3 O
Naša Pratika prinaša tudi letos mnogo zanimivih podob. Držite se Vaše stare prijateljice Velite Pratike, ktere ste
najbolj navajeni.
s Ka Kaiscr
PDiKor v Ljubljani
Šelenbnrgove ulice št. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pufh, samokresov1,
lovskih potrebščin, vseh
del koles (biciklov) kakor tudi
nmehlni ogeij
po najnižjih oensh.
Popravila puftk, ssmokresov, biciklov točno in solidno.
1%
Podpisana se tem potom in si. obČitstvu, ki me je v
zahvaljujem vsem cenj. gostom
restavraciji pri „Zlati ribi41
poslalo in podpiralo ter uljudno naznanjam, da sem prevzela
dobro znaoo restavracijo
na Sv. Petra cesti štev. 47
Puntigamsko pi
(prej »Hafnerjeva pivarna")
K?r se bom po vseb svojih močeh trudila, da pridobim tej ob£e priljubljeni restavraciji nasaj stari renorre, postregla bom vsaki Čas a okusno, gorko in mrzlo kuhinjo, točila sveže marčno pivo in najboljša dolenjska, štajerska in kraška vina, ni€d njimi n»jisbornejši Colaričev eviček iz Gadove peči, rizliDg in kraški teran. Zmerne oene in točna postrežba. — Vsak petek sveže ribe in raki po najnižjih cenah
s*r Sprejemam abonente na hrano.
Ker razpolagam s lepim senčnatim vrtom, ki je med najlepšimi v Ljubljani, kakor tudi prenovljenimi in prijaznimi gostilniškimi prostori, upam, da bom cenjene goste in slavno občinstvo v vsakem osiru popolnoma ssdovolils.
Za mnogobrojni obisk se kar najnljudneje priporočam
Marija' Rozman,
restavraterka.
3079-8
37
Samo pristne, Črevo razkužujoče, antiseptične
prašičje kapljice „Sussanol
z varstveno znamko obelisk so uspešne in varujejo izgube.
Dobivajo se pri edinem izdelovalcu 1930-15
P. Birnbacher. lekarna „pri obelisku11 Lastnik; Vik or Hauscr ? Ciloicu.
1 steklenica i K, 10 steklenic 8 K. Gosp.        P. Birnnacheriu, lekarna „prl obelisku" v Celovcu.
Bodite tako prijazni in pošljite mi 25 steklenic kapljic proti prašičjim boleznim iplice so izvrstne; še nisem imel nesreče pri prašičerej«, odkar mam te kapljice.
S spoštovanjem Ivan Leskoschek, gostilničar
W i rt s tein, Spodnje Štajersko, dne 2 julija I90t.
h I
i
I
• %3
Postaja Zabok In postajališče Zcsorlanske železnice Kopalliče Studita.
Sezija od i. maja do 30. oktobra
v    ci :>3  C toplote in iužne kooeli so pripravne posebno za zdravljenje proti na ima, ischias, dai;e ženskih  bolesni,  kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni. ?zni,  prebo'elosti.    Najboljša poraba vrelskega  mahovja, enakt ga onemu v Fran ■h. Kopališki zdravnik.   Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park. najlepša okolica Najcenejša b-ezkenkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje. BHK J9L MB S CI> Jm.        TT M W M TT &£> rtV AL* K 1*— nanrej.  Pojasnila in ,'osrckte daje &■ 0* vru 1'     t* tMirntH (t»|iatUra 11   ee *>   IS r . m* 1*< 'JZunc B*.    Brzojavna postaja Stubica.    Postaja z*
»5 0—36
tnterurbani telefon
7^ornlca strojev* žekz^ in kovino-!i^a?na. kotlarna
£) obijana.
c019 4
Timhfftn Cannrlf flriAltll takoimenovani brzi, normalni in počasni su-UlliK rrUliUj"iiill:lliU kači  z s j     učinka  z amerikansko regulacijo.
vseh s stemov, preigalci (L berhtzer) in ogrevala (Vorwarmer) itd )
a obdelovanje lesa in za naprave tag najnatančneje
izvedbe.
za prevažanje
Kotloma, Parni koti! vsakovrstni stroj! Transmisije
tudi največjih konstrukcij
železnica na zlcno mza s
4 KijDčaTHiGarstffl
Ig. Faschinga vdova Milanski nasip Štev. 8.
Reichova hiša. Jzorstao ta solidno doto:
Cene zmerne. Popravila se : točno izvršujejo, : :
4 09
2'. *93 - 3
UŽb
Pri podpisanem Dadsornšit™ je spopolniti več  prorizoriSnib mest
____?
h-
m?
■ i
4 j
liZ
(cif*       irfi ^)
etnimi plačami zwe:i 30
p > 1040 S   namreč s pla*? 800 K in  dejalnostno do vsakratne letne plače) ter s pravico do 3 triletni C in _tU.illiC po 139 K; thko  da po zadovoljivo  dovisen-h 9 službenih letih prejemki 1430 E, po dovršenih "29 službenih letih oa 1950 K. Poleg obivsjo Daicescenci na samostojnih mestih tudi prosid StSDOvanfS in etnih 84 &  Posebno sposobnim in marljivim uslužoencem dajejo se osebse doslade po 200 do 500 K na leto.
Prosilci,   ki so po eg   ljudske  šole  dovršili   tudi n žje razrede kake ,ie a i kakVio primerno dtroUo7no šolo imajo predao-jt in se takoj .- -itižo •  f:hii'j uvrste      drugo stopnjo prejeajkev, (letnih 1170 K, j tLi 1260 K i.
Prošnje za v^pr^jem.  ki  naj  se  pišejo lastnoročno od prosilcev, j i .& dezalni ocib&r v Ljtbljani, vložiti pa pri nadzornistvu de i h nakUd v Ljubljen*
do 15. septembra 1909.
krstni list; 2.) zdravniško spri
>jo s
nosti: in 4.) zadaje Šolsko spričevalo
Presojam je priložiti:  1) rojstni in krs , da jeJprc8ilecP povsem zdrav in krep*£ sa vnanjo službo ; 3) spnoe
; anstva o nrav
JSadsorstištvo d^žalnšh naklad
v Ljubltaoi, dne 12 avgus .a 1909. __
Naznanilo in priporočilo.
P dpisana vljudno naznanjam, da sem se avgusta v cbčeznano
• 111 e- z dnem Č031-3
stavracij
Zlati ribi
se tem potom zahvaljujem vsem cenjenim gostom in sploh slav občinstvu, ki so me podpirali v dosedanji
restavraciji pri „Levu"
se vljudno priporočam v zanaprej v svoji novi restavraciji in zagotavljam vsem cenjenim gostom, da se bodem vedno in vsakem času potrudila postreči z "ohro   gorko in mr/.'o I w »«•. s •*%■••£•■»•   niMrfntm gai»«»■»• V
dih in steklenicah, radilje bodc-m točila pristna vina, kakor prlfctfftl do« -JMki   * + l£*u  %£. «l>J(*rp>lil   risllnar   ter razna
Abonontl so sprejmejo na hrano.
Vsak dan sveži raki.
Za obilen obisk se najvljudneje priporoča
Beti Pilko (Kos).
Največja zaloga navadnih da najfinejših
otroških vozičkov
In navsdne do najfinejša
p
k
amaanmj*
dlaio
Ciril In Metodov to]
v zavitkih po 10, 20, 30, 50 in 70 vin. 2891-3
ki se prodaja v prid dmibo SV. Cirila In MofOda. Dobiva ss povsod. Dobiva se povsod.
Glavna zaloga pri Prvi slov. zalogi čajs In roma na dobolo
> k
I
skrivnosti Harema
ni tako zanimiva kakor naših tkanin in pavolnin vzorci cefirja, damasta, kanefasa, platnin, oksforda itd.___
JW. ?akič
v Llnbljsni.
■•znanim naročnikom se pošilja s povzotjom
r
I
23:so 10
in naročite 6 rjuh. beljenih, la, brez šiva, 150 200 cm vel, K 13 50.
- Tkalnica Bratje Krejcar, DobruSka 9181, Ceiko. -
Vzorci vsega blaga gratis in franko
tornja
CT1 ^ ffi ^ W
S ž
i
Jos. Hojina
fg       krojač prve vrste Šelcnburgove ulice št. 5
f     nasproti glavne pošte
f konkurira z ut-jvecjimi tvrd-§ kami glede finega kroja
^      in elegantne izvršitve
I Tvcmliko zaloga noji. cngl. % in fFGfic. specijalitet blaga. r
IS S
I j Zavod za unijormiraniž. |
pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
i i ■ • i i
iz črnega, zeler ega granita, labrddorja in bslegs karsr-skega, krašKsgn in vec drugih marmorjev; prevzamem in v pcpolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in st&vbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike
po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okv re. K- r delujem brez potnika ali agenta, prodajam ragroone sponrer>iko po jako nizkih cenan
Z velespoštovacjem 1478—15
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica št. 26.
v ;V A—' J-J*
I - i> v
m
Svoji k svojim!
Ciril-Metoflove
Te tltne droie, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in siav.  občinstvu.  Prodaja jih
v korist Ciril-jtfetodovi družbi
po nizkih ceoah gamo
jtfaksZaloker
v Ljubljani
v lastni hlsl
Kladezne ulice št. 17 in Rečne nlice it. 5. mmr v korbt -mm
Ciril-Metodovi dražbi!
Ib
mM
Izvoiite pisati po vzorce!
V. J. HauličeK m brat a Podčhradech
SlaKc-aJiaj . Ć;«£&M*c»»)
Izvozna hiša modnega in manufakturnega blaga.
I i (loniiiuiio  w IzTi-Mlnlh kuko* as tih :
Modne bltftooe - sukna
Jesen 1909—1910 Zima
Barh&te. Flanele. Opreme za neseste.
Vior*l Iranko,
1   zavoj   40   m pralnih ostankov okusno odbranih IS K tVanko po povzetju. Od teh se vzorci ne pošiljajo.
776 27
rm ■
V»|l»ol)^t nnkuii!
m
mm
OtUl^atOTr-^r-. s»
Prva tr. tvornica tlaviriev
Ljubljana
attttievc aflec S      BJlio GradUts
Rudolf A. Warbin??k
m
St
m
PnporoSa avoje prve vrale, za »aa aodnebja solidno narejene plaatfaa, Uavtlia in JisiasMlIa tudi asjsj
za o°tov denar, na delna odpla&lla ali napoaado.
Poprave In uglasevanis se Izvršujejo točno ta račnaljo najceneje.    170S i
pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko
za prava
860- 52
Puchoua bolesa
Puch-,Special4 K 150 ^
flCarierif-kol&  K 115 £
Najbolj, pnevmatike Relihofferleve J
Na j no vel 41 šivalni strofi od L
66 K naprej. ■
Za prekupovaloe ista oena, kakor L
v tovarni. "
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
nrar in trgovec v Ljubljani.
4
Največja narodna
KONFEKCIJA
za 9amt, deklice, dečke in novorojenčke
. Kristofič-Bučar
v l^jubljaiii, Ntari trjr st. 28
priporoča 3927-44
v ttiki
sviti, vetrni ta drasjam sjtodaeai blaga
najnovejša modna krila, Sastssis, dstas plašna, s4rs»ls sajsjsssf, krsta* -    —vse vratno perilo in druga eblacila. Najfinejše
P*aaosvSf j
otročje
Zunanja naročila »• Izvriujajo takoj In točno. Cana radi mala railja braz konkuranoa.
43
1231
Pairnllranu % SO. drx«Tali.
Lstoinja- huda aiina je pokaaala, da
tipti—ad vsako drugo opeko
Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo
Varstvena znamka.* *
v mm mm$ i. f ^t**** -        Jvati Jslačin na Gtincah pri £jubtjani.
Ravnotam se dobi tudi navadna eaaaasitsia Opaka krti zareza ▼ najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Iran Jelačin v Liubliani isSs- 35
N. Krištofu - Butar
SSams"t Oav^BSj
prodaja radi preosnovitve trgovine vse konfekcijsko blago, posebno bluze, krila ter otroci* oblekee po zelo znitanl
COni. 2934—7
Cena 4'
■Ravnokar izšle nove 5vo-l • stranske slovenske plošče •
krone in po 2 K SO vin. % ^Uka salom
gramofonov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato :-: zahtevajte takoj brezplačno :-:
cenike gramofonov
3fr. p. Zajec
a urar in optik a   2832 7
Ejubijana, Start trg 26.
Največja zaloga
JI. dHunc
Ljubljana, Dvorski trg Štev. 3.
podružnico: JKcjc mejte, CJlouni trg.
1 i 57 47
Anton Leutgeb,
3'3    rokavicar in bandatist 34
Pod tranćo 1. £jublJ3H2« Pod trnnčo *■
Lastna Izdelovalnlca vaakovratntb g h. ca, nsnfattk In volasklb toka vic.
) zdelo vate I j kilnih pasov.
Vsa kirur-gična dela. Zunanja naročila točno.
Naprave za dviganje vode
za visokoležeča mesta, kmetiška      lišća, vile, graščine,  vlastelin stva, gradove, tvormce, parke in vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevši kopališča, hišne napeljave, klozete, fontene, samodelne napajalnike za živino ognjegasne naprave
itd gradi naj--  večja Slovanih ska firma monarhije
Anion Kunz
c. in kr dvorni dobavitelj Hrani«**4. Marsu 697       Prospekti gratis in franko 28
m P*
S
3 §
d
i
g     352 34
e
s
s
1
m X
s
m
N
«
0
«
a
8
ti «
v e
			IX	i	
		J. KORENČAN			
		£jnbljana, Stari trg št. 5.			
X	1^1				
	Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo. UlillillllBiSI			: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške :: :: obleke itd. :: ::	
		I	iX		3558 39
m
4518 37
Podjetje betonskih stavb
Bratje Jernoolli & Pontello
Slomškove ulice 19 Ijubljaita Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška" dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov,
korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. Cena najnižja. Jamstvo.
—<-—-——— Zastopnik svodov patent „Thrni". -
sauni
Fotografski umetni mai
Berthold
v g.
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. =
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
--------- - -........
Vsdno in tt vsaki množini je dobiti:
Š SSP^ zarezano strešno opeko prve in druge vrste,
I
a
i
m,    I ta na m t- v n na   m«   aa | as   ta-a»«>*«»«»«»*   » »s «» m «   »   m *
iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani
ki
(p m m
in opeko za zid, dolje staunni kamen za zidanje iz domačega Kamenoloma o Podpeti
..................TJJii
ntlierlin
pomaga čudovito kot nedo-seint Muni6e»alec mrčesa".
<*- pristen samo v steklenicah.
Naprodaj, kjer so obešeni prekati.
idMamU •> ^«-T.r»l »redalk ■ ••ta P a• to« I • ai
l^itilM ta tlak. »NAroda* ttakara*a.