41. številka.
Ljubljana, v soboto 20. febravarja 1897.
XXX. leto.
I-.haja vsak dan ivcierf izinli nedelje in praznike ter velja po posti prejtman sa ivitro-ogerike delale aa tm leto 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ■a boc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ta četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele tuli ko veo, kolikor poštnina znaša. Za oznani 1» plačnje se od Štiri »topne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ue izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Dredniitvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgn 6t. 12. Đp r a v» istvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Našim someščanom.
i.
Dne 4. marca bode volila v našem stolnem mesta nova splošna skupina volilcev, takozvana V. kurija, 59 volilnih mož ta državno-z bom ko volitev. V tej skupini imajo volilno pravico vsi dosedanji volilni opravičenci, poleg teh pa tudi vsak drugi, sest mesecev v našem mestu bivajoči avstrijski državljan, ki je izpolnil 24. leto. Število volilnih opravičencev se je vsled tega več kot podvojilo, tako da presega število novih volilcev število dosedanjih volilcev. Novih volilcev je 4474, dosedanjih pa 2045, skupaj 6519.
Že iz poročil, ki nam dohajajo z dežele, je vidno, kako važnost pripisujejo stranke volitvam v V. kuriji in kako marljivo delujeta stranki klerikalcev in socijalnih demokratov za svoje kandidate. Tudi narodna stranka je dosegla dosedaj že v mnozih okrajih jeko častne^ uspehe, čeprav nima na razpolago takih agitacijskih sredstev, s kakeršnimi razpolagajo klerikalci v cerkvi in zunaj cerkve.
Kakor vse kaže, odločevala bode v volilnem boju najbrž Ljubljana, ki voli 59 volilnih mož, in na to postojanko obrnili so tudi klerikalci največjo pozornost. Uprizorili so oelo po prižnicjih jako zvito agitacijo z zadevo, ki nima z državnozborsko volitvijo nikake zveze, v to svrho, da pobijajo kandidate narodne stranke.
Nočemo te zadeve dalje razpravljati, ker nam je le namen, opozoriti vse meščanstvo našega stolnega mesta na drugo stvar, ki je višjega pomena, nego vsi stra nkarski naklepi klerikalcev in socijalnih demokratov.
Ljubljanskemu meščanstvu še morda nikdar ni bilo treba tolike važnosti polagati na izvolitev poslanca za državni zbor, kakor ravno sedaj. Po katastrofi leta 1895. so se premenile vse naše gospodarske razmere. Le z največjim naporom je bilo mogoče, pridobiti za Ljubljano nekoliko nezadostne pomoči, ki se pa Že sedaj krči in odte-
guje pri vsaki priliki. Trgovstvo in obrtništvo je že poskusilo, kako se namerava postopati ž njim, čez par let bode zadela ista usoda hišne posestnike ljubljanske, ravno tako kakor one iz diugih po potrecu poškodovanih krajev In tako je pač treba, da se naše meščanstvo vpraša, je-li bogoslovski učenjak dr. Janez Evangelist Krek tista umestna oseba, ki naj v državnem zboru kot poslanec V. kurijo za mesto Ljubljano zastopa gospodarske koristi naših someščanov hišnih gospodarjev, trgovcev in obrtnikov?
Mož, ki nima o zadevah mestnega gospodarstva in o pogojih njegovega napredka niti pojma; ki je vsied svojih zmedenih krščansko-socijalnih-komunistično-klerikalnih nazorov, celo sovražnik v eli komestnega razvoja in ki je že naprej omenil, da vstopi le kot „žrtev" za svojo stranko v „neplodoviti" državni zbor, tak mož naj zastopa interese stolnega mesta, središča vnega slovenskega kulturnega gibanja, kot poslanec na Dunaju?! Večje nezmisli si pač klerikalci niso mogli izmisliti!
Njemu nasproti stoji kandidat narodne stranke gosp. Matija Kune. Utrjen v narodnih in gospodarskih načelih, ne po teoriji, temveč po izkušnjah; veščak v praktični socijalni politiki, obrtnik in hišni posestnik, ki je bil osebno, kakor mnogo druzih občutno prizadet pri potresni katastrofi. Proti njemu, ki bi bil kakor malokdo drogi poklican, s prepričevalno besedo zastopati koristi Ljubljane, in kateremu niti klerikalna stranka ne more ničesar očitati, agituje ta, vsemu meščanstvu sovražna stranka, s tako silo, da po svojih organih celo oznanja, da, ko bi bilo izbirati ji mej socijalnim demokratom in narodnim kandidatom, bi se raje pridružila prvemu! In tuđi, — „dragi sinko" — dr. GregoriČ kot pokorni sluga klerikalne stranke, je obrnil svojo sulico v zadnji izdaji svojega klarineta proti našemu kandidatu. Ker ga je pa program našega kandidata spravil v malo zadrego, pomagal si je mož s »poštenim načinom" kakor pristni krščanski socijalist. Izpustil je pričetek in konec odstavka, katerega citira
in je še istemu v sredi pridal odločilno besedico „le", katera zmisel celega stavka do cela pre-drugaČi.
Tako vidimo ses'avljeno koalicijo klerikalcev, krščanskih socijalistov in pa dr. Gregoričevcev unisono proti narodnemu kandidatu. Bode-li naše zavedno meščanstvo v tem slučaju držalo roke križem ? Nam je znano, da simpatizuje;0 vsi meščanski krogi, pa tudi vsi delavski stanovi, katerih še ni okužil duh internacionalizma, z narodnim kandidatom. A to ne zadostuje! Naše meščanstvo in vsa naša narodna društva poprijeti se morajo tudi agitacije in sicer z isto silo kakor to delajo nasprotniki. Bela Ljubljana, ki je v mestni skupini prava trdnjava zavednega in svobodomiselnega slovenskega meščanstva, ne sme tudi v splošni V. kuriji imeti klerikalnega lica! To preprečiti pa se zamore v našem mestu le s koalicijo vseh inteligentnih slojev, združenih z narodnim meščanstvom!
Državmzborske volitve
Vipavci — na delo! Izid prvotnih volitev v idrijskem in logaškem okraju je za narodno stranko jako ugoden. Tudi v postojinskem okra.u kaže vse, da se prebivalstvo še ni izneverilo narodni stranki, dasi agitujo dnhovščina na vse moč in z vso brezobzirnostjo izkorišča svoj duhovniški ugled. Zasluga, da so doslej volitve iztekle za narodno Btranko ugodno, gre v prvi vrsti neumorni in žilavi delavnosti pristašev narodne utr. riko. Po izida dosedanjih volitev je opravičeno upanje, da zmaga narodni kandidat, ako store pristaši narodne stranke tudi v drugih sodnih okrajih s/ojo dolžnost. Do Jim pa se je v pestojinskem in senožtškem okraju rr.zvila jako živahna agitacija, dočim ss tam naši pristaši ktepko trudijo za izvolitev narodnih volilnih mož, čuje se iz vipavokega okraja, da tam še ni nikuke agitacije, da tam najuplivnejši in najuglednejši možje, Bicer zanesljivi narodnjaki in odločni nasprotniki klerikalne stranke, nič ne store za zmago naredno stranke, v to.o, ko hodi duhovščina od hišo do hiše in obdeluje volilce   Izid vo-
LISTEK.
G I o s e.
Gospod uredniki Včeraj sem pregledoval sumarni očrtek vseh d uttvenikof naše „Matice Slovenske" in — duda sa mi je razžalcstila .. . Ce vemo, da štejejo Slovenci po zadnjem štetju nekako 1 milijon in 200.000 oseb, mcr&mo menda brez pretiranja *saj 20 000 teh prišteti k inteligenci. 20.000 Slovet cev se more brigati razen za *voj vsakdanji kruhek in za ljubo s'užbieo tudi za umetnost, vedo in leposlovje. Kako žalostno in sramotno za naše razumništvo je torej dejstvo, da bo js prikopalo naše cajvzornejše književno društvo tekom 33lttnega obstanka jedva do 2729 članov! — In drugače niti ne more biti! Prelistujoč imenik članov, pogrešil sem veliko veČino narodnih du hovnikov, učiteljev, uradnikov, zdravnikov in trgovcev. Kje eo ti gospodje? Ako stikamo za njihovimi imeni v narodnih društvih in upravništvih domaČih časnikov, ne najdemo jih nikjer. In vender tožijo prav ti s stalno puhlico, da jim nalaga narod ž s itak preveč .davka*. Resnica pa je, da se žrtvuje pri nas vedno in vedno ista male Številna četica rodoljubov, zlasti ljubljanskih, dočim js drugod največ apatičnih frazerjev. Naša manjša mesta pre morejo le suhotno  številce 26, 35, 37, 55, 62 in
71 čhnovl Iu venđer bi jih moralo imeti vsako vsaj 100! Tudi Ljubljana si s o55 člani ne dela ravno posebne Čafct', čs pomislimo, da obsega naša metrepota — brez vojakov — nekaj manj kakor 30.000 ljudij! —
Kar je pa Še posebno cbžalovanja vredno, je dejstvo, da v goriški, tržaško lavantinski in krški škofiji „Matični" člani celo odpadajo! Omenjene škofije štejo letos celih 32 društvenikov manj! — Tako je prirastlo „M«t*ci" le v ljubljanski, lavantinski in sekovski (1!) šk Rji bore številce 16 članov!
Kaj je vzrok tem za ves naš narod toli nečastnim prikaznim? — „Matični" odbor izvestno ne; saj stori vedno svojo celo dolžnost In pisatelji? Znanstveni dol podaja vsekdar temeljite in splošno za nimive spise, leposlovje pa oskrbujejo „Matici" vedno naši priznani in najboljši pisatelji. Kje je torej iskati vzrok*, da „Matica" kar nič ne napreduje, temveč ponekod celo nazrdoje? —
Očitati krivde ne moremu ni ko.*.ur. Mislim pa, da društvu nedostaje — reklame, oziroma dovolj spretnih poverjenikov in razprodajalcev. Ker se je bIovenaka duhovščina zavzela z vso potrebno vnemo in vstrajno navdušenostjo agitacije za družbo sv. Muhom, dospeli smo letos že do vsemu Bvetu imponnjočega števila 75.227 članov. Take navdušene rekh.me treba i -Matici"! — To društvo ni
n:fi liberalno niti klerikalno, torej morejo d- h.ti za njo vsi Slovenci. Vsak Slovenec smatraj za svojo narodno dolžnost, da pridobi v svojih krogih vsaj po jednega novega člana „Matici" ! Naj ne bo zavednega učitelja in rodoljubnega duhovnika, ki naj bi ne bil ui „Matice" ! Vsakdo bodi njen poverjenik in navdušen agitator! Odbor pa poskrbi, da dobi vsaj vsak vetji kraj agilnoga poverjenika! Za društvo nikakor ne zadostuje, da ima mej po-verjeniki večinoma ugledne, a stare gospode, ki — čakajo, da pridejo č'ani sami. Društvu trtba mladih, podjetnih in pogumnih agitatorjev, ki bodo vedno in povsod, v vsaki dražbi, pri vsaki priliki drezali, silili, priganjati in rotili naše zaspane rojake, da vstopijo v staro kolo članov „Matice" ! Dva goldinarja za 5 debelih zvezkov utrpi menda že vsakdo lahko, če tudi plačuje še toliko „davka" !
Le če se število članov potroji, bede mogla „Matica" izvrševati svojo celo dolžnost, le tedaj bo mcg'a podajati društvenikom vtd..o izvrstnih knjig in le tedaj nam bo „Matica" res v časti
Mislim torej, da bi se lotili intenzivne agitacije mej narodom takoj sedaj, ko se knjige za leto 1896. ravno razpošiljajo. „Matični" odbor pa naj bi se o sredstvih uspešne agitacije in p kamo še posobej posvetoval. M rđa naj se izveli v ta namen celo samo8talen cdsek! — Vsekakor pa stori vsakdo vse, da dvignem-j našo vrlo „Matico" 1 Justin.
- A
litve v notranjskem volilnem okraji bo najbrž odvisen od vipavskih glasov. Zategadelj apelujenao na vse vipavske rodoljnbe in jih prosimo, naj se nemudoma lotijo agitacije, naj posnemajo somišljenike v drugih okrajih ter z žilavim delo vanjem pomorejo
narodni stranki do zmage.
* * *
Volitve volilnih mož. Pri volit vi v Vačah zmagala je klerikalna stranka z vsemi 4 možmi v obeh kurijah. Istotako je za narodno stranko skoro ves zatiski sodni okraj, ki šteje v 5. kuriji 27 vo lilnih mož in v kmetskih občinah 3G volilnih mož — zgubljen in to vsled neumorne agitacije klerikalne stranke, ki strastno deluje in pritiska na kmetiško ljudstvo. V Hotiču pri Litiji zmagala je z ogromno večino narodna stranka v obeh kurijah 8 5 volilnimi možmi in so socij »!ni demokratje p9-popolnoma propali. Udeležbe katoliške stranke ni bilo. Izvoljena sta bila za 5. kurijo: M i rti n Pregelj in Josip Kres, za kmetske občine Anton Cirar iz Gralca, Franc Drnovšek iz Hotiča in Prane Do-bravec iz Gradca. R*zun občine Šmartno pri Litiji, ki je volila Bkoro s^glaBno klerikalce, (v u.j pravi narodnjaki, kolikor jih je tam, poskrili so se ob času volitve za peč) in občine Vače zmagali so do-sedaj v vseh občinbh Litijskega sodnega okraja ali socijalni demokratje ali pa narodna stranka, in so volitve za narodno stranko izpale do-sedaj povsem ugodno. — V Starem trgu pri Poljanah je narodna straaka sijajno zmagala. Za volilna moža v 5. kurijo sta bila izvoljena zanesljiva narodnjaka g Peter Majerle in g. Marko J^nke, oba iz Predgrađa.   Izmej 31 glasov jih je dobil g.
Majerle 26, g. Jonke 18.
* *
Pri včerajšnji volitvi volilnih mož na Viču so bili tako v peti kurji kakor v kmetski skupini iz*
voljeni kandidatje narodne stracke z veliko večino.
* *
V Marijinih Toplicah na Češkem je sam žu-pan stopil z mestnimi svetovalci na čelu agitaciji proti kr ■ n ko e jalni stranki Izdali so oklic, v katerem opozarjajo na škodo, ki bi jih Toplice in mesto imele, da se razglasi po svetu, da se je razširil pretisemitizem. Zato naj volilci pete kurije ne dajo protisemitom nobenega glasu. V topliškem okraju ua Češkem so pa skoro v vseh občinah v peti kuriji zm-gali z veliko večino socijalisti.
V Sfertib^rgu na Moravakom jo k volitvi za peto kurjo prišlo volit od 3453 voli'cev 1131 ia od teh jih je (J49 voLIo socialističnega kandidat). V Jiglavi so pa uemški naprednjaki zmagali s 47 volilnimi možmi.
V Lvovu se je osnoval volilni odbor, ki pri poroča, naj ne v i. L jo Jo h ki poslanci, ki se za vežejo brezpogojno natopiti v poljeki klub in ondu delati za ep omeao klnbovih pravil. Delovanje teg* odbora je očividno v prvi vr*ti naperjeno proti dotedanjemu poaiancu L:\vakowjkejaa.
Bivšemu ministru JMidtvskema pojd* to?.ko za irandat v Nov« m Sandtcu in B.ali, kjer je bi do-sedaj voljen, ker ne marajo vpč zanj. Preti M »d - y*kflmu bode kandidoval obrtnošolski ravnatelj dr. Rotter iz Lvova.
i
Prcf-sor Philippovich je dne 18. t. m. na Dunaju ne predstavil volilcom kot napredni kandi dat devetega okraja. V narodnem oziru se je postavil zelo na n^ruSko stališče, veliko boljo, kot je to izraženo v ptograrnu socijalno politična ttranke. Sedanji drž»vnoiboraki vo'ini r jd aa mu zdi jako neumest-jn in tr^ba bode delati z» u psi javo občae volilne pravice. Sicer je pa tudi za to, da ss varujejo k riati industrije. Shod sa je izrekel za kandidaturo.
Na Gorenjem Avstrijskem so celo po nvsih klerikalci pri volitvi volilnih mož za peto kurijo dosegli vtlik uspeh. Tako je voljeno v \Velsu 18 klerikalcev.
* * *
Na Južnem Tirolskem zmagali so največ klerikalci v peti kuriji pri volitvi volilnih mož. Socijalisti so dosegli le neznatne uspehe.
Deželni zbor.
(IX. seja dne 1 i), februvarja.) Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje sejo se došle peticije in poročila dež. odbora od-kažejo pristojnim odsekom.
Na to poroča posl. vitez Langer o dogovoru, ki se ima glede nastavljenja zemljemerskega osebja za agrarske operacije skleniti s c. kr. deželno komisijo in predlaga, naj se pooblasti dež. odbor, da sme v deželnozborski seji dne 11. julija 1896. sprejsti dogovor skleniti na časno neomejeno dobo.
Posl. pl. Lenkh opozarja na to, da deželna komisija za agrarske operacija ne more tako hitro in uspešno delovati, kakor bi bilo treba, ker jej nedostaje tehničnih močij, in predlaga resolucijo, s katero ss vlada pozivlje, naj nastavi tretjega višjega geometra za agrarske operacije.
Dež. predsednik baron Hein pojasnjuje delovanje deželne komisije za agrarske operacije in priporoča finančnega odseka predlog, glede resolucije posl. pl. Lenkha pa opozarja, da ni dobiti tehnikov, zlasti ns na Kranjsko, kjer se geometer, ki ni jezikovno zmožen, ne more porazumeti z ljudmi.
Posl. PovSe razlaga nagibe, kateri so vodili njegovo stranko, da je pritrdila nasvetu in mej katerimi je poglavitni ta, da je upati pospeševanja agrarskih operacij, ako se dogovor sklene, dasi ss dežela e pogodbo odreče precej važnim pravicam.
Poročevalec pl- Langer odgovarja na kratko na izvajanja predgovornikov in predlaga, naj se vzprejme predlog finančnega odseka
Zbornica vzprejme predlog finančnega odseka in resolucijo pl. Lenkha.
Posl. Kalan poroča o ustanovitvi kmetijsko-kemičnega poskuševališča za Krajsko in predlaga, naj se pooblasti dež. odbor, da sme dež. vladi sporočiti, da je dež. zastop volje, podpirati ustanovitev tega zavoda s prispevkom 150O gld. in do-našati za vzdrževanje poleg v to potrebnih pro štorov, katere hoče oskrbeti c. kr. kmetijski družbi kranjski, na leto s 1000 gld.
Posl. pl. Lenkh opozarja na delokrog novega zavoda, vsled katerega js treba, da se zavod ustanovi v Ljubljani.
Posl. pl. Langer želi, da bi bil zavod kolikor mogoče neodvisen ia da bi ne bil samo organ kmetijske družbe.
Dež. predsednik baro a Hein opozarja, da država sama neče ustanoviti zahtevanega zavoda, da je pa pripravljena, ga podpirati, če se ustanovi v zvezi s kmetijsko družbo. A tudi dežela hoče zavod le podpirati. Kdo bo torej gospodar?
Posl. Po v še povdarja, da je dež odbor postopal korektno in izrekal nad?, da drŽava dovoli, kar za ustanovitev zavoda še manka.
Dež. predsednik baroo Hein pravi, d* se je na vsak način najprej zjediniti, kdo bode gospodar novega zaved*.
Posl. M ur ni k zavrača izvajanja posl. Lin-geria, povdarjaje, da je kmetijska družba storila vse, kar je bilo mogoče za ustanovitev poskuševa lišča, a z ozirom na svoje dohodke se družba ni mogla izreči, d* je sama ustanovi. Ni istem ota lišči, kakor kmetijska družba, nt ji tudi d ž. odbor, dasi bi morda ne b Ia prevelika žrtev, če bi dežela prevzela ptnzije nastavljence?. Će hoče-no dobiti strokovnjakov, bo treba skrbeti za njih pokojnino. Kmetijski družbi je ležeče na tem, da se zavod ustanovi in imala bo vodstvo, v toliko namreč, da bodo uradniki kmetijsko družbe služili tudi novemu zavodu, a posknšališče bo popolnoma samostojno.
Posl. pl. Langer pojasnjuje svoja izvajanja v toliko, da želi, naj bi bil novi zavod kmetijski družbi koordiniran
Posl Lenarčič nasvetuje, da bi se stvar preveč ne zavlekla, naj dež. odbor zraatra stvar za nujno in naj stori nemudoma vso potrebne korake, da se zAvod še I>atos ustanovi.
1' hI Po v še opozarja, d^ so ustanovni troški pripravljeni, da bo torej zavod lahko še letes ustanoviti.
Poročevalec posl. Kalan reasumi ra glavne točke razprave in priporoma odsekov predlog.
Zbornica vzprejme predlog iluančnega odseka in resolucijo posl. Lankho.
Posl. Mod n- poroča o prošnji županstva v Selcih za podporo za uravnavo potoka Ljubše in dotične cbčinske poti in predlaga, naj se naroči dež. odboru, da poizve ali in kako je uravnati potok in naj eventuvaino dovoli podpore 200 gld. — Sprejeto.
Posl. Modic poroča o proSnji občine 1'Jhov-gradec za podporo za nasipanje casts Polhovgradec-Črni vrh in predlaga, naj sa izroči dež. odboru v primerno rešittv. — Sprejeto.
Posl. dr. Papež poroča o prošnji županstvi v Postojni za podporo za napravo vodovoda iQ predlaga, naj ss odstopi dež. odbora, da o njej po. izveduje, in naj ss zmatra s tem za rešeno m&rg. št. 36 letnega poročila dež. odbora.
Posl. Pak i ž očita dež. odbora, da protežira mesta, in prosi, da tudi napram kmetskim občinam blagohotno postopa.
Posl. Po v še zavrača Pakišev napad na dež. odbor, opozarjajo, da ima dež. odbor vezane roke. Naj dovoli dež. odbor primeren kredit in storilo sa bo, kar mogoče. Sicer bo dež. odbor že poskrbel, da bo st ivbinski urad po vrsti reševal prešnjs, ne jedne prej, druge, prej došle, pa kasneje.
Poročevalec posl. dr. Papež opozarja, da naj dež. odbor rešuje prošnje tako po vrsti, kakor so dotični vodovodov potrebni kraji, ne kakor so bile prošnje vložene in priporoča predlog upravnega odseka, kateri js bil tudi vzprejet.
Posl. dr. Papež poroča o prošnji Janeza Adamiča za podporo za čiščenje požiralnikov v Poniški in Djbrepoljski dolini in predlaga, naj se odstopi dež. odbora v rešitev.
Posl. Pak i ž priporoči, naj se pošlje deželni inžener na lice mesta in po njegovem nasvetu naj dež. odbor reši prešnjo.
Zbornica vzprejme odsekov predlog. Posl. Hribar poroča o prošnji Ivane Tomšič, da ss kapi od nje nekoliko letnikov „Vrtci" in predlaga, naj se letos, prihodnje leto in 1. 1899. kapi po 140 zveikov, vsak po 1 gld. Dotičns zvezke naj dež. odbor razdeli mej šolske knjižnice na deželi. — Sprejeto.
Posl. dr. M a j a r o n poroča o načrta zakona, s katerim se ustanavljajo načelna določila o uravnavi zdravi »tva za cbatoječa zdravišča na Kranjskem in predlaga, naj ss odobri sledeči zakon :
§ 1. Za zdravišča (kopališča, letovišča in druge taksne  naprave),  obstoječa  v vojvodini Kranjski, sme deželni predsednik, dogovoriva se poprej z deželnim odborem in oziraje se pri tem na nastopna načelna določila, izdati posebne zdraviške rede ali pravilnike.   Doki, r s<a ne izdado tikšni zdraviški redi, ostanejo določila že zdaj obstoječih zdraviških pravilnikov v veljavnosti.   § 2. Zdraviške stvari v zdraviščih, (kopališčih, letoviščih in dragih takšnih napravah) oskrbujejo zdraviške komisije. § 3. V zalaganja sa l&aviŠtvo potrebnih stroškov je zdraviška komisija   upravičena   pobirati   zdraviško davščino (zdraviško in glasbeno takso ali odredbino). § 4. Zdraviško davščino (zdraviško in glasbeno takso) plaču-čujejo v vsakem  zdravišču (kopališka, letovišču in v vsaki takšni napravi) po natančnejših določilih cniod obstoječega zdraviškega reda zdraviški gostje. Za zdraviške goste se štejejo v obče, brez ozira ra svoje  državljanstvo   in občinsko domačinstvo, vsi obiskovalci zdraviškega okraja, ki se cb zdraviški dobi mude v zdraviškem okraju nad gotov, v zđra-viškem rodu natančneje določen čas.   Kateri zdra-viški go'd.,8 so oproščeni od plačevanja zdraviške davščine, to je določeno v zdraviškem redu. § 5. Zdraviške davščine   (zdraviške  in glasbena   takse) 88 »mejo potirjati s političnim izvršilom. § G Ta zakon stopi takoj v veljavnost, in Mojemu ministru za notranje stvari je naročena njegova izvršitev.
Posl. baroa S c h w e g o 1 predlaga k § 1. do-stavek, po katerem naj se vprašajo tudi intereaentje, če so zadovoljni.
Dež. predsednik baron Hein izjavi, da ima vlada itak narxen, zasliševati v vseh takih slučajih interesente, da se torej nasvetu ne protivi.
Posl. dr. Papež podpira predlog dr. Sohw*gla z ozirom na avtonomijo občin.
Poročevalec dr. M a j a r o n pritrja nasvetu barona Schwegla in ga priporoča, na kar vzprejme zbornica zakon z dostavkom posl. barona Schw *gla-Posl. J e I o v š o k poroča o gradnji ceste od Spodnjega B^rnika do Vodic in predlaga: Deloma na njvo nanjena, v cestnih okrajih Kranj iu Kamnik se nahajajoča, od Spodnjega B mika do Vodic držeča cesta se uvrsti mej okrajne ceste, kamniškema okr. cestnemu odboru dovoli se v pokritje stroškov za izvršitev Še potrebnih del, podpora 1500 g*d. ii dež. zaklada, — Sprejeto.
Posl. J e 1 o v š e k poroča o uvrstitvi v cestnem okraji ljubljanska okolica 88 nahajajoče občinske ceste, ki se pri Cikavi od ljubljansko novomeške drž. ceste mej hm 16 0 in 16 2 odcepi in drži mimo Male Stare Vasi do meje selske občine Polica, s
£fcgQF~ Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemii Narodu" St 41, dnć 20. febrnvarja «H97>
njen m razpotjem pri Mali Stari Vasi, držečun čez Dolenje Duplice do stike z imenovano drž. cesto na Stebanu mej okrajna ceste in predlaga, da se uvrsti. — Sprejeto.
Posl J s I o v š e k peroča o uvrstitvi v cestnem okraji ljubljanska okolica in v ozemlji mesta Ljub Ijane nahajajoče ss občinsks ceste, ki se nasproti podružne cerkva sv. Jerneja v Spodnji §*ški od Lja beljake drž. cesta odcepi in se stika pri Bežigrada z Dunajsko drž. cesto, mej okrajne ceste in predlaga, naj se uvrsti. — Sprejeto.
Posl. P o v d e poroča o prošnji posestnikov na Sohi za uvrstitev mostu čez Soro in čezenj vodeče občinske poti mej okrajne ceste in predlaga, naj ss odstopi dež. odboru. — Sprejeto
Konec seja so poslanci župan Hribar in tovariši podali naslednjo, ni dež. predsednika barona Heina adresovano interpelacijo :
Ljubljanska licsalna knjižnica bila je do potresa umeščena v osmero prosrorh druzega nad stropja licealnega poslopja. Vsled peškedeb. katere je 1» t» 1895 napravil potres, moralo se je dvoje teb prostorov izprazniti ; knjige, ki so bile v njih pa so se prenesle v dve pritlični sobi licealnpga poslopja, katerih jedna leži ob S<jmen»šk h ulicah, druga pa ob Vcdnikovem trgu. V teh dveh čisto vlažnih sobah plesanjejo sedaj po regabb dragocene knjige, katerih vrednost izaaša vsč tisoč goldinarjev in morajo, ako še kaj časa ostanejo tam shranjene, popolnoma razpasti.
Veliko Število knjig z!ož< n h je tudi na tleh prostorne, cb Šolskem drevoredu v drugem nadstropji licealnega poslopja ležeče sobe, kjer vsled prahu trpe škodo. V obeh slučajih je manipulacija knjižničarju in skriptorju j&ko etežkočena in zdravju kvarljiva.
Prostori,  v  katerih se je  nahajala licealna knjižnica cd nekdaj, niso bili dobro izbrani. Naha jajo se namreč naravnost pod ostrešjem in imajo tu razen jednega lesene strope.   Ko bi sa bil primeril požar, bila bi torej knjižnica povsem izgubljena Se slabše jo seveda sedaj. Iz razpoklin v zidovih in na stropih, provzroc'emh vsled potresa, vsipa se nepre stano prab, ki ee vlega po knjigah in prodira tudi maj liste.   Kakošno škodo trpe knjige, ki eo shra njene v pritličnih vlažnih prostorih,  bilo je pa že prej omenjeno.
Licealni knjižnici preti po tem takem, ako so nevtegoma ne bode skrbelo za pripta\ n- j.š prostore za njo, ogromna škoda. Da je to res, jasno bode, če se pomisli, da js to ne j večja liceslna knjižuica v Avstriji, da šteje čez 60 000 zvezkov in mnogo ro kopisnih del in da so veačaki cenili nje vrednost na 2,000.000 gld.
Ako je ljubljanska licealna knjižnica prava za kladnica za vsako znanstveno raziskavanje, ima pa posebno in neprecenljivo vrednost za našo domovino.  V njej se namreč hranite celokupni knjižnici Kopitarjeva in Čopova, kateri je cesarska vlada ku pila za-njo.  V nj<-j ss nahajajo dalje prvotieki slo venskih knjig iz 16. stoletja, katere ima le še dvor 8ka knjižnica na Dunaji in pa knjižnica britanskega muzeja v Londonu,  da ne ometjam  ostalih zbirk slovenskih knjig in rokopisov.   Izmej poslednjih so »lasti dragoceni mnogi glagolski rokopisi in pa iz irni suprasalski rokopis c ril tki.
Deželni zastop je gotovo v prvi vrsti poklican, da opozori na škode, ki tej dragoceni knjižnici prste ; vprašamo torej prsblagorodnega gospoda deželnega predsednika:
1. Če so mu tu opisane razmere znane? in 2 ako so mn znane, ali hoče pri osrednji vladi takoj storiti potrebne korake, da ss aa lice-• Ino knjižnico kar naj preje mogoče preskrbe pro •tori, v katerih jej ne bode pretilo toliko kvara, ko v sedanjih?
Prihodnja seja bo v sredo.
V TJ ubijani, 20. februvarja. Sprava na Moravskom. „Vaterland" misli, na podlagi dr. Fuxovega predloga ni mogoča sprava Moravskom. S tem bi se le zagotovila v tej slo-oski  deželi  za dolgo časa nemška večina v de Inem odboru, ker veleposestniki navadno podpirajo emce.   Dunajski  konservativni list priporoča, da 8e fidejkomisni veleposestniki priznali ne le za sebni volilni razred,  temveč za posebno volilno njo in volili toliko zastoonikov v deželni odbor, kor vsaka druga kurija. Će tudi bi po tem predli Čehi,  Če jim prištevamo zastopnike fidejko-snega velepostva, imeli polovico deželnega odbora
vender se nam ta predlog ne zdi umesten. Veleposestniki bi imeli potem v deželnem odboru polovico glasov. Na tem je tudi najbrž dunajskemu konservativnemu listu. Pač bi bilo bolje, kakor priporoča sama „N. Fr. Pr.", da se korija veleposestnikov odpravi. Če sa Nemci zares temu ne mislijo upirati, bodo vsekako Čehi le prav naredili, ako ae začno za to potegovati. Veleposestniška kurija se tako ne soglaša več z demokratičnim dubom sedanjega časa. Osnovala se je bila ta kurija le zato, da se varuje prvenstvo nemštva.
Volilna reforma na Moravskom V mo-ravskem deželnem zboru se je stavilo več predlogov, glede volilne reforme. Ti predlogi so se izročili odseku. Moravski namestnik Spens-Boden se je izjavil v tem odseku, da vlada proti tem predlogom ne more zavzeti nobenega stališča, dokler se razmere in vprašanja točno ne določijo. Vlada se torej ne more na nobeno stran odločiti, temveč vse hoče prepustiti strankam. To se pač slabo ujema z njenim načelom, da hoče sama voditi. Sedaj jo pa dejanski le drugi vodijo.
Grki in Makedonija. Grški listi največ odsvetujejo vladi, da bi izkušala zanesti ustajo v Makedonijo. Čas sedaj zato ni ugoden. S tem bi znala Grška zgubiti simpatije Evrope, ker bi se pokazalo, da hoče zares rušiti mir. Po našem mnenju se pa Grki le boje, da bi sedaj, ko imajo dosti opraviti na Kreti, v Makedoniji nič ne opravili. Vstaja bi koristila samo Bolgarom in Srbom, ki bi se polastili gotovo velikega dela te dežele. Grki bi zatorej radi, da se mohamedansko vprašanje za poznejši čas odloži, ko bode Kreta že Grškej zagotovljena.
Makedonija K L. r piše „Nord" se v Makedoniji pojavljajo znamecja, da se jo biti klanja, kak^rAno je bilo v Armeniji in na Kreti. Mej mo hi med»nri ee propoveduje sv^to vojno zoper kri-fttijane. Velevlasti so na to opozorili Turčijo. Po našem mnenju to ne boJe d ost' pomagalo. Turčija se za evete velevlasti ne briga, to je že večkrat pokazala. Velevlasti bi morale mstopiti z vso dru gačno odločnostjo, če hočejo, da se ne bodo taki dogrdki ponavljali, kakor so se vlani v Turčiji. Sicer se bodo pa Kristjani v Makedoniji tudi sami pripravili, da se bodo branili. Srbija in Bolgarija tudi ne bodeta mirno ghdali počenjanja Turkov, naj reko velevlasti kar hodejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. februvarja. — (O potresnih podporah in njih porabi) je deželno predsedništvo danes razglasilo jako su-maričsn izkaz, kateri bi bil natančnejšega pojasnila prav potreben. Milodare.v je dež. predsedstvo prejelo 630 824 gld. 46 br., in sicer je bilo njemu naravnost poslanih 380 164 gld. 79 kr, dunajski po-močni odbor mu je izrcčil 169 160 gld. 76 kr., Itubljacski pomočni odbor pa 69 814 gld. 44 kr. Ostali del se je nabral iz obrrstij naloženih glavnic. Od te svote je dež predsedništvo izdalo za nakup brane, odej itd 7027 gld. 87 kr., v gotovini je razdelilo 87.280 gld. 86 kr , za popravo poškodovanih poslopij zuoaj Ljubljane je izdalo 84 168 gld. 51 kr., mej hišne posestnike je razdelilo v Ljubljani 281 425 gld., zunaj Liubljane 35 155 gld., mej trgovce in obrtnike 51.260 gld., za cerkve, župnišča in šole je porabilo 83 814 gld. 34 kr., ostanek pa se je p rabil za manipulacijo itd. Iz kreditov, katera je dovolila država v podporo oškodovancem po potresu, je dež. predsedstvo dalo v Ljubljani: hišnim posestnikom brezobrestnega posojila 1,757 335 gld., nevračljive podpore 100.000 gL, trgovcem in obrtnikom posojila 97.200gl, podpore 7095 gld.; dalje je dalo mestni občini ljubljanski posojila 150 000 gl., za cerkve in župnišča podpore 100 000 fcL, torej brezobrestnega posojila 2,004.535 gold., navračljinih podpor pa 207 095 g'd , skupaj 2,211 630 gl. V postojinskem okrajn je dala hišnim posestnikom posojila 10 350 gl, podpore za cerkve in župnišča 350 gld., za šola 4000 gld., skupaj 14.700 gl.; v kočevskem okraju hišnim posestnikom posoj Ia 10.380 gl., podpore za cerkve 270 gl., za šole 750 gl , skupaj 11 400 gld ; v krškem okraju hišnim posestnikom posojila 40O gld., podpora za cerkve 1270 gl , za šole 6000 gl., skupaj 7670 gl., v kranj^kam okraju hišnim posestnikom posojila 105 780 gl., podpore hišnim posestnikom 34 335 gl , obrtnikom in trgovcem 90 gl, za cerkve in župnišča 15 130 gl., za šole 1270 gl., skupaj 156.605 gld.;
v ljubljanski okolici posojila hišnim posestnikom 424 185 gl, obrtnikom in trgovcem 1200 gl., podporo hišnim posestnikom 93 850 gl., trgovcem in obrtnikom 1455 gl, za cerkve in žapnišča 127 580 gold., za šole 23 480 gld., skupaj 671.750 gld.; v litijskem okraju posojila hišnim posestnikom 14.230 gold., podpore za cerkve in župnišča 16.400 gld., skupaj 30.630 gl; v logaškem okraju posojila hišnim posestnikom 2840 gl podpore trgovcem in obrtnikom 50 gl, za cerkve in župnišča 280 gl., skupaj 3170 gl.; v radovljiškem okraju posojila hišnim posestnikom 140 gld., podpore za cerkve in župnišča 250 gld., skupaj 390 gld.; v novomeškem ekraju podpore za cerkve in župnišča 170 gld.; v kamniškem okraju posojila hišnim posestnikom 619 360 gld., trgovcem in obrtnikom 1600 gld., pedpore hišnim posestnikom 71.815 gld.. trgovcem in obrtnikom 1310 gld, za cerkve in župnišča 138.300 gld., za šole 4500 gld., skupaj 836 885 gld. Torej so dobili vsi hišni posestniki skupaj 2 945.000 gld. drž. posojila in 300 000 gld. drž. podpore, trgovci in obrtniki 100.000 gld. posojila in 10.000 gld. podpore, za cerkve in žapnišča se je dalo podpore 400 000 gld., za šole 40.000 gld., skupaj je država za brezobrestna posojila izdala 3,195 000 gld., za nevračljive podpore 750 000 gld., vsega denarja je torej imela državnega 3 945 000 g'd., milodarov 630.824 gld 46 kr., skupaj 4 575 824 gld. 46 kr.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na jutrišnjo ; redstavo Nestrcveve burke „L n m p a c i j Vagabund". Začetek jutrišoje predstave js ob 7. uri. Prihodnji teden nastopi kot gost bivši tenor st naše opere g. Beneš in sicer v torek v „T r u b a d u r j u". Naše občinstvo je ohranilo g. Beneša v dobrem spominu in bo inten-danci gotovo hvaležno, da ga je povabila na gostovanje. X . Inji čas je bil g. Baneš angaževan v Oseku, kjer je, kar je razvidno iz kritik, bil jako priljubljen Posebno velike uspehe je dosegel v operah „Cavalleria rusticana", „Marta", „Trubadur", in v mnogo drugih, zlasti velike pa v „Prodani nevesti". Vse kritike hvalijo njegov lepi glas, pravilno intonacijo, dobro šolo in lepo igro. Kazen v „Trubadur ju" nastopi gos p. Beneš tudi v ulogi Parisa v „Lepi Heleni", katera pride že prihodnji teden na oder.
— (Slovensko gledališče) „Čarostrelec" je sinoči privabil raz&ercma jako mnogo občinstva v gledališče, žal, da predstava ni bila ravno izgledna. Nova sta bila g. Binder v ulogi Maksa in gosp. Fedyczkowski v ulogi Gašparja. Partija Maksa js za glas g. Binderja kaj primerna in to je znatno pripomoglo, da je g. Binder z nekaterimi arijami dosegel prav lep uspeh. Tu in tam se je seveda zapazila precejšnja nesigurnost. Pohvalno bodi tudi omenjeno, da je g Binder pel in govoril pravilno slovenščino Gospod Fedyczkowski je bil v muzikalnom oziru jako dober, čudimo se pa, da ta rutinirani in nadarjeni umetnik ni v igri pogodil demoničnega značaja Gašparjeve ga. Toplo priznanje gre gdč. S e v Č i k o v i kakor tudi gospe I n e m a n-n o v i in gosp. N o 11 i j n. Ta predstava nas je prepričala, da je treba tudi Že večkrat predstavljane opere takerekoč povsem iz nova Študirati, predno se po daljšem času zopet spravijo na oder. de cekaj! Ker dežela za vzdrževanje gledališča, za nakup najpotrebnejših rečij skoro nič ne stori, sta podjetnika primorana, iz Bvojih itak skromnih dohodkov mnogo žrtvovati za napravo takih potrebščin, dasi pobira dežela zakupnino za lože. Vsega seveda ne moreta in ker je dežela nastavila nič preveč sposobnega gledališkega mojstra, ss primeri, da se kaka opera tako inscenira kakor sinoči „Čarostrelec". „Volčje brezno" je bilo tako klaverno, kakor še nikdar, v drugem dejanju, ko Agata poje pred oknom, je mesto lune sijala svetilka, katera je bila tako nerodno obešena, da jo je občinstvo iz parterja videlo. Jednakih pomankljivostij je bilo še več. Prosimo dež. odbor, naj poskrbi vsaj najpotrebnejše reči; žalimo pa tudi, da bi gledališko osobje vestno izpolnjevalo prevzete dolžnosti.
— (Velika „Sokolska" maskarada ) Z* to zadnjo predpnstoo veselico delajo ss vsestransko velike priprave iu vse kaže, da tudi letos ostane „Sokolska" maskarada na vrhuncu vseh veselic. — Z dekoracijo dvorane prične se takoj prihodnji teden. Vabila, katera so jako fina in okusno tiskana, so se že pričela razpošiljati, s prodajo vstopnic se pa letos že prihodnji tatrtek prične, tako da hode vsakemu omogočeno, se pravočasno preskrbeti z vstopnico, da ne bode, kakor pri zadnji maškara di, na pustni torek pri blagajni taka gnječa, da je kontrola skoraj nemogoča.  Vstopnice se bodo pro-
mm
dajale — kakor vsako leto — tudi letos v prodaj alatci gcsp. Scssa, Mestni trg. — Maskarada „Sokola" je pc sebno priljubljena pri skokonogem komedijant-skem ljudstvu. Dasi čas zanje ni ugoden, so de vsako leto t?a pustni torek iz pcsebne naklonjenoeti pr hiteli ti lahkožive'1 na „Sikolovo" maskarado, krajšat že itak kratek čas Pustov h pogrebeov. Letos eta se prijavili kar dve drožbi. Jedna iz petne Afrike, druga iz poskočno Japonske. Drožbi nastopita združeni v posebnem po najnovejšem sistemu zgrajenem cirkuzu. Preskrbljeni sta z izbranim repertoirjem in obilnim personalom. Opo zerili sta tdbor osobito na dve v prostosti ditesi rani gorili in umotalnega slona s pravimi slonokoščenimi zobmi. Da jima ne manjka smrtncskokih klovnov, veakovrstnih, velikih in malih akrobatov itd., je umeti samo ob sebi. D užbi imata lastno gciJbo. Kakcr kažejo odboru .Sokolovemu" poslane fotografije, ki predstavljajo najodličnejBe umetnike, izvajajoče najprevzetnejše svoie vaje, pedasta družbi obilo tvarine čudenju pričakovanega mnogobrojnoga občinstva.
— (Veliki ljubljanski semenj ) Piše se nam: 7J\ jutrišnjo „S av e»o maskarado" bodo vsi spodnji prostori „Narcdnega doma", tudi k«varna, za gOHtilno prirrjen1, t*r je tako tudi za slučaj največje udebžbe skrbljeno za zadostne prostora. Odbor opeto\ano prnri vse one. katerim bi vabdn ne biio dostavljeno, da to oproste, (razposlal j b je čtž 1200) ker bode vstop tud« brez izkaza vabila dovoljen. Prospekti so kaj krasno izdelani, s pogledom s Cesarja Jožeta trga na Vodnikov ttg, ter dalie proti Glasnemu trgu in smelo rečemo, da „Slavfc" se ni irrel maskarade s tako velikimi p i-pravami, kakor letos. Vsi ulični napisi so po najnovejši metodi izdelani. Pred Vodaikovim spomenikom evirala bodo godba za one sejmarje, kateri ne bodo hoteli plesati. C-sarj« Ji žefa trg bode slavnostno okrašen za plesišče Izmej mnogo origi • m-. n:h r;i .--k je zopet omenjati novoustanovljeni „kooc^rtni zbor" iz Kurje vasi, kateri bede imel soj prvi nastop pri .Figabirtu". „Zanikerna tro jica" v družbi z „vaSkim cap'nom" pa bode z do-s^daj neznano spretnostjo nadlegovala sejmarje. Seveda bode vsled takih „ptičev" skrbljeno tudi za javno varnost.
— (Ljubljanski „Sokol") udeleži ee .Slav-čeve niaskarade" po večji deputaciji v društveni obl.-k.-. Člani Sokola se s tem naprosijo, da se odzovejo temu pozivu. Zrirališče ob 7. uri v restav-reciji .Narodnega doma".
— (Peti redni občni zbor „Slovenskoga planinskega društva") vršil sw bude, k-»kor že objavljeno, v pc nedeljek dne 22. t. m. ob 8 uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma". Opozarjamo terej člbne, da se v navedenih prostorih točno ter v obilnem štpvilu zbero.
— (Gospojino pomoćno društvo radedega križa za Kranjsko v Ljubljani) imelo bode svoj redni cbčni zbor 27. februvarja dopoludne ob 11. uri v stanovanji predsednice Turjaški trg št. 5, III. nadstropje. Dnevni red: 1. Poročilo za leto 1896. 2. Računski zaljuček za leto 1896. 3. Dopolnilna volitev jednega odbornika za glavno društvo (§ 20. pravil).
— (Tatvine) Rudolfu Schmiedmsverju na sv. Petra cesti štev. 33 ukrade)  je v noči od 17. na 18. t. m. neznan tat iz dvorišča več perila, z«zna movanega s črkama RS  — Natakarici Juhjani Grebnar ukradel  ie neki   mizarski pomočnik Jurij Korošec, s katerim js skupno prenočevala v gf stilni, srebrno uro s srebrno verižico, zlat prstan z modrim kamnom in okolo 6 gld. denarja. — Ivanu K*ncu. posestniku v Podsmulni vzel je nekdo  z voza na Maličevem dvorišču novo rujavo knžasto ruto. — Frančiški Dečman v Krakovskih ulicah štev. 7 po tegnila je včeraj na trgu neka neznana ženska de narnico 8 5 gl. iz žepa. — Jeri Pretnar, hišni po sestnici v Kolodvorskih ulicah št. 12 bilo je tekom tega tedna ukradeno 60 gld. denarja.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani i Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 7. do 13 februvarja kaže, da je bilo novorojencev 17 (= 25*24 °/B0)> mrtvorojenca 2, umrlih 36 (=53 46 °/00), mej njimi sta umrla za dušljivim kašljem 2, za vratico 1, za jettko 10, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 21. Mej njimi je bilo tujcev 9 (=s25°/o)i >z zavodov 18 (=50°/0). Za infekci-joznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za dušljivim kašljem 5, za vratico 1 oseba.
— (Goriški deželni zbor.) .Soča" piše: Dne 3. t. m. so zapustili slovenski poslanci deželni zbor. Od tedaj se merodajni krc gi niso potrudili, da bi ustregli prepravičnim zahtevam slovenskega naroda, ker vsi so nam nasprotni, ker Slovencem ničesa ne privtščijo! Lahom vse, Slovencem „figoI" to js njihovo geslo! Naposled so hoteli vsaj deželni proračun podaljšati za dva meseca Ali slovenski poslanci ne morejo igrati uloge pelitiških otročajev, ki ne vedo, kaj hočejo in kakošna je njihova dolžnost; zato so postavili tudi za dovolitev začasnega pro rsčuna neznatne pogoje, namreč, naj vlada izpolni dvoje svojih obljub. Toda čujte I Deželni glavar ni sporočil na merodajno mesto niti teh neznatnih po-
gojev, pač pa se js potrudil zrn novo aaušnico slo venskemu narodu in njegovim sastopnikom. 10. t m. je pri-el namreč v Gorico vitez Rnaldini, ki je šel naravnost k nadškofa; 14. t. m. js sel k nadškofa n n pril ubijeni deželni glavar in oba sta nadškofa pridobila, da se udeleži Be.e deželnega zbora in do vol začasni proračun. Seja js napovedana aa danes pop- lud ne ob 3'/a- Nadškof pride in — kriza bo zdaj s tem rešena. Kaj se pa mora goditi v srcu slehernega Slovenca, o tem nih'e ne vpraša! Toda gospida naj si le zapomnijo, da igrajo jako nevarno igro, kajti narod slovenski ne pozabi nikoli več, kako se je zadnje dni proti njemu splet-karilo A da se zlorablja najvišji cerkveni dosto janstvenik v deželi za taka spletkarstva proti dve tretjinski večini, to je seodpustno, to si tudi dobro zapomnimo. Ali ne bo žalostno videti, kako nadškof sam podira slehern jedino pravi korak slovsDskih poslancev? Posledice takim činom ne morejo izostati ; fch odgovorna za nje bosta jedino le vitez R naldmi in gref Frt»nc Coronini.
— (Obsojen kapitan ) Poročali smo svoj čas, da je „Lu y>Jtjv* kap.tc_n V tagiich izročil turftkim boi'em 19 Druzov, kateri so se bili pridružili Kie-škim uetašem in potem z 1.1 y l<<"i n pomikom hoteli pobegniti na Kundijo. TržaSco pomorsko obiastvo je proti t - um brez* e »t ne in u kapitana začelo pre iskuvo in g« obhodilo na i/gubo kapitauskpga pa tenta. Sfv.\r s tem ša ni kon ana, kajti Vitag ich ti d, da je postopal po nfcazu avstrijskega konzula Caat llija
— (,Ksenija" v Zagrebu.) Premijera Par-move o;h-t .riaenija" na hrvatskem narodnem gledališču b de dne 27. t. m.
— (Oglasi se kdor kaj ve !) Jakob Baflelj, perojen 3 julij** 1839. 1. v St-ri Osnci hiš. št 57, se je porodil dne 23. maja 1864 1 z Marijo Mur iz Srednjega brda hiš. št. 14, f«re Trate. J dno 1- i o po poroki, dne 13 junija 1865. 1., je zapustil ženo i u š*d po svetu, a cd tedaj ni nihče več čul o njem či kdo ve, živi li mož še in kje, ali če je umrl, naj to blagovoli sporočiti zapuščeni ženi ! Dotična pisma je adrewvati na upravmštvo „bl j veusk«-g» Naroda".
— (Opozarjamo) n» daaašoji inse^at ogersko-hrvatske parobrod^e družba na Reki, koja otvarja z dnem 28 t. m. nedeljske vožnje v Opatijo, Lošinj i. t. d, ki so za izletnike vsskako zeL zanimive.
— (Razpisane službe) M-.to postnega od-pravitelja pri p,št ne m uradu v Brusnicah, v novomeškem okr. glavarstvu. L»tna plača 150 gld uradni pavšal 40 gld. n letni pavšal 260 gld. za sel«, ki bodi vsak dan je.deokrat iz Brusnic v No-vomest . Prošnje v tr«h tednih poštnemu in brzojavnemu uradu v Trstu — Več pisarjev se sprejme pri c. kr. arhivu kataatralnih map v Ljubljani.
* (Frekvenca avstrijskih vseučilišč.) Na
vseh cislitvantkih vseučiliščih je bilo v zimskem semestru vpisanih 161!>6 dijakov in sicer: na dunajskem 6104, na graškem 1667, na praškem češkem 2787, na praškem nemškem 1391, na ino-mostskern iu04, na Ivovskem 1556, na krakovskem 1296, na črnovškem 41)1. Mej temi je bilo: 1189 bogoslovcev, 8078 pravnikov, 4728 medicincev in 2201 filozof.
* (Najstarejši dijak na svetu) Medicinsko fnkultel varšavskega vseučilišča obiskuje sndaj neki 75'etni starček Rok Boivzik. Stud ral ježe 1. 1846., a ker se je udeležil revolucije maloruskih kmetov, je bi deportiran v Sibirijo. Sele pred kratkica je bil pomiloščen. Vrnil se je v Varšavo in dosegel, da se mu je dovolilo nadaljevati nauke, katere jo bil pred polatoletjem pretrgal.
* (Potres) V Bblcanu na Tirolskem se je včeraj opoludne primeril precej močan, štiri sekunde trajajoč potres. Ljudje so straboma bežali iz hiš. Potres se je čutil po celi okolici notri do Merana.
* (Cerkev na prodaj.) Katoliška cerkev v Detroitu v ameriški državi M cbigan je prišla „na boben". Cerkvena občin« je precej zadolžena in ne more plačati stavbenika. Cenjena je cerkev na 230.000 dolarjev in če do 4. marca detroitski ka-tolčani dolga ne poravnajo, ee proda cerkev tistemu, kdor zanjo največ ponudi, pa bodi kdorkoli,
* (Otrok — morilec ) Pred londonskim preiskovalnim sodnikom je stala te dni zala deklica, Jane Scule, stara 13 let. Sodnik jo je vprašal, če prizna, da je kriva zvršenega in poskušenega umora, in otrok je ravnodušno odgovoril: Da, gospod. Jane Scul je bila ljubezniva deklica a silno ljubosumna. Živela je pri svoji teti, a ker je ta svojega sinka negovala in ljubila ter pri tem zanemarjala svojo netjakinjo, šla je ta v lekarno, dobila tam na ime svoje tete nekoliko kloroforma in ž njim zastrupila bratrančka. Pri preiskavi je dekletova t.-ta povedala, da je Jane Scull tudi njo in njenega moža poskusila zastrupiti. Pomešala je nekaj strupa v juho, a na srečo je ni nihče zavžil. Jane Scull je svoji teti in svojem stricu na te obtožbe hladnokrvno odgovorila: Zakaj ste me pa zanemarjali. Hotela sem Vas zastrupiti, ker ste imeli druge rajši nego mene. — Sodnik je dal mlado morilko koj zapreti.
Darila a
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so zadnji t*deo poslal* : Iz C-jija 15 gld., nabranih v gostilni .Narodnega doma" v Calji dne 4 f-bru-varja mej zavednimi, zs slogo vnetimi Slovenci Spodnje Štaiarake. — Iz Gorjan 1 gld. 50 kr., k* tere je p daril g. A it. V* enot iz C -IJ4. — G. Jos. RAko?šček iz Kobarida 4 gold. iz nabiraln ka pri Mtsern in 24 gtd. podružoićne udnn->. — Podružnica v M dgoriab na Koroškem 17 gld 30 kr. — R^jhenbuiški H*rambaša 10 gl , nabranih povodom Vodnikove Rlav>oeti v r-^jh« nburški „N- rodni čitalnici". — O moška žonnka oodrežnica 62 gl, 69 kr. udnine in 23 gld, 62 kr. kot dohodek pri veselici in šibicah — Veselo ju, da se pred slovenskim cvetom tako odlikujejo domoljubne Or<možank.e — Hvala vsem darovalcem!
Dlagajništvo družbesv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Uredništvu   naeega   lista je postal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Vojteh Kramar  v Trbovl|ah 6 kron    nabral na gostiji Franca Pusta v  Trbovljah. — Živeli rodoljubni darovalci in darovidise in njih nard^daik* !
Brzojavko.
Višnjagora 20. ftbruvarja. Vkljub silnemu naporu nasprotnikov je zmagala narodna stranka pri volitvi za peto kurijo.
Tržič 20. februvarja. Pri današnji vo-litvi volilnih mož za splošno kurijo, so sijajno zmagali kandidatje, kateri bodo glasovali za Kunca.
Durmi 20. februvarja. Vsled krize v Orijentu je cesar opustil misel, odpotovati v ponedeljek na kap Martin.
Atene 20. februvarja. Pri trdnjavi Vukolics je bila prva večja bitka mej grško vojsko in Turki. Grki so naskočili trdnjavo in jo zavzeli. Grških vojakovjebiloubitih 1 2, Turkov je bilo ubitih nad 10 0, ujetih 2 5 0.
Atene 20. februvarja. Vlada je sklicala vse reserviste iz  1.  1890. in 18 92   pod za stavo. Princ Nikolaj je odšel z 10 topovi na tesalsko mejo.
Bruselj 20. februvarja. Turški sultan je generala Bnalmouta pozval, naj prevzame vodstvo stavbe carigrajskih utrdb.
Narodno-gospodarske stvari.
— Obligatorno zavarovarje in zavarovalni monopol V L<ubijani in v drugih k«ajih podp.sujejo mani gospodarji pet cijo zoper nameravano obligatorno zavarovanje in zoper monopal. Povod temu je zakonski načrt, kateri je vlada v minolem zasedanju predfožilu poslanski zbornici in kateri določa obbgatiruo zavarovanje vseh premic nin in sicer izključno pri državni zavarovalnici. Podoben zakon že imamo, zakon o zavarovanju zoper nezgode. Ta zakon še ni dosti koristil in za* varovanci zoper nezgodi so vse prej n«-go zadovoljni s svojimi zavarovalnicami. Zikonuki načrt, kateri je vlada predlož la, sega doiti dulje, za tem načrtom js prav za prav skrit nov davek. Državni zavod, kateri ima monopoi, posloval bode sila počasno, kar se vidi pri zavarovalnicah zoper n'zgode, in zastopal bode zgolj fiskalične interese. Premi;e bode določal, kakor mu bode kazalo, a ker bo izključena vsaka konkurenca, ki v vseh gospodarskih strokah npliva na ceno, ni dvoma, da bodo dosti znatnejše, nego bi bile, ako bi razne zavarovalnice mej seboj konkurirale. Monopol bi bil na korist samo tistim deželam, kjer je prebivalstvo indolentno, kjer se nihče ne meni za varnost stavb, za gasilna društva in kjer je večina poslopij še nezavarovana. Ako bode državni zavod hotel vse škode n. pr v Galiciji plačati, moral bode pobirati izredno visoke premije in v državnem zboru ss je tudi naravno povedalo, da bode primank'jaje pokriti z dokladami na premije in pot m državnih subvencij, t raj it državne blagajnice. Za tak zavod nimamo uzroka ee ogrevati, narobe, v načem interesu je, da ee da ee protivimo njega ustanovitvi.
Poslano.
Povedalo se mi je, da se po Ljubljani agituja za deželnosodaega svetnika Vencajza maj ostalim tudi s trditvijo, da se strinjam s to kandidaturo.
Glede na to zdi se mi potrebno izjaviti, da bodeoa sedaj, ko se je izrekel sbod zaupnih taol — pokoravajoč se disciplini — oddal svoj gl-lJ kandidatu Josi pu Kušarju in da obsoja^ vsakeršno ru še nj e d i sc i pli ne.
V Ljubljani, dne 20. februvarja 1897.
župan.
Mnogo stranaka poraba. Gotovo ni domačega edravila katero se d4 tako mnogostranako porabiti, nego Moli ovo francosko žganje in mil", ki je takisto bolesti ntršui« ce. ako namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo npliva na mišic* in živce krepilno in j* zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po pofitnem novzetji poftilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in tr dvorni založnik, DUNAJ. Tuchlanben t, V zalogab po deželi zahtevati i* BlUM MOLL-ov preparat, zaznamovan % \«rnostno znamko in p-dpisom. 6(97—2)
I^oiiiirlji vo "^Om
liz razkrajajoče in izvrstnega okusa so
antikataralične paslile lekarja PiccoHi-ja v LJubljani i
(Dunajska cesta) katere učinkujejo  proti  bripavosti in olajšujejo kašelj. — j Cena škatljici 25 kr., 10 škatljic 2 gld. 6 (44—7) |
JProti zoI»»ImiIii in Kiij3l4»l»i xob Izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 bteklcnici I rabilnim navodom 50 kr. j edina ssttlojfei lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I,
zraven mesarskega mostu (91—'»)
Mladi ljudje naj se vedno spominjajo, da samo Santa 1 Midy pomaga in da je nepotrebno, tuje snovi primi šavati, ki dražijo oblati in mehur. Zahteva naj se imo Midy na vsakem okroglem tobolcu.
Mlekarstvo. Slednji kmet, jo že skusil, da po zimi, ko se živina krmi v hlevu, imajo krave manj in slabše mleko Ne monmo, da D6 hi opozorili gospodarjev na Kwizdov živinski redilm prašek, ki se že 40 let rabi z najboljšim nspebom; prašek Frana Jos. Kvvzde, c. in kr. avstrijskega in kraljevega romunskima zalagatclja živinskih zdravil v Korncubnrgu pri Dunaju, m eko poboljša in pomnoži, ako se daje kravam.
70.000 Kron je glavni dobitek velike Ino« mostske f> Okra j carske loterije, ki se z le 20°/« manj izplača v gotovem denarji. Opozarjamo čestite čitatelje na to, da bode žrebanje nepreklicno dn6 20. februvarja.
Dejstvo je, da dana^nj^ dame vsakdanji rabi Pomire - fBgItuil Ine in Si« \ on -KgrlfilltiltC zahvalijo ono mićno barvo ko/..- io ono notno hristokr.ttično polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čista, nikdar iir«pava ali razpokana kož;t, obraz in roke vedno proate evetenja iti roarog, vse te pr^dnoBti ««  dosežejo,  g«  r« uporabita za
svojo toaleto Poudre »JES^lanitne in Sa-ioii - l^liinlin«'. TV higijen eni toaletni predmeti nimajo v m- b nikakorenih netaliStiih snovi in so zajamčeno neškod jivi. Za varnost pred brezvred-nostnimi ponaredbami naj se vedno nazi na z«konito zavarovano varstveno znamko: „Glava S čelado".
Glavna zaloga za Avstro - Ogersko: Lekarna pri sv. Duhu, K. Toinuja naslednik
A. %» inu«-r. Zagreb, Ilica št. 12. (3125-13*     Zaloga za Ljubljano:
Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek
Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mostu.
Stavba.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.77«.
Zadetek točno ob 7. uri zvečer. "W
V nedeljo, dn4 91. februvarja 1SJ>7.
Hudobni duh Lumpacij Vagabund
ali zanikerna trojica.
Čarobna burka s petjem v treh dejanjih. Spisal J. Nestrov. Poslovenil J. Alešovec. Godba MnJIerjeva. Kapelnik g. Hilarij
Denišek. Režiser g. Rudolf Inemann Blagajnica Be odpre ob 1 ,7. uri.   Začetek točno ob 7. uri. Konec oh 10. uri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v torek, dne 23. februvarja 1897.
Iz uradnega lista.
iBvrftllue nll eknekntlvne družbe t Antona "Vonka posestvo v Suhorji; Joiefa Sedmaka posestvo v Nadanjem selu; Jerneja Želodca posestvo v Narinu (vsa tri prvikrat) in Frančiške Zafred posestvo v Stari Sušici (drugikrat), vso štiri dne 23. februvarja v Postojini.
Ivana V a 1 e n č i č a posestvo v Kilovčah, cenjeno 43.890 gld., dne 2G. februvarja in 1. marca v Ilir. Bistrici,
Meteorologično poročilo.
a i
* S
mu T3
mZ °
m ^ _c 9
'S * S *p s M
.mm  JJt g
M "3 «"
i d *fl S —* m
c o "S BW S B>
>5 j > J>
"3   S T3
110  Pri otročjih boleznih IV
potrebujejo  se   često   kisline preganjajoča sredstva in zato ei opozarjajo zdr.tvniki zaradi milega upiranja, svojega na
riaJ&lstU« lal
katero radi zapisujejo pri iclodčevi kislini, škrofeljnih, pri krvici. otekanji žlez i. t d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. Dvornega svi-tniki I.oscbner-ja monORTafl j a o (ii eisliubl Slatini.)
Gospodična ali vdova
ki jn veeča gospodinjstva,   t|ol»i tal<o| nMižIio.
— Kje? pove iz prijaznosti npravništvo »Slovenskega Naroda" (291—1)
(292—1)
kateri obiskujejo gostilničarje in zasebnike v provinciji, mop6 vzeti SODOJ zbirko lahko odvedljivih predmetov za poznato hifio. Visoka provizija se Jamči. Ponudbe pod: „Agent 100'       Hauptpost      restante, Oraz.
Prodajalnica
s kuhinjo
o<l«la m l. lubjem v isnfena rih Vnlva« zorjevem Ir^rii (prej Kri^.evniški trg) nI. .">.
Več se izve pri F. Supančič-u. (8S0—8)
Febrnvar	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
19. 20, n	9, zvečer 7. zjutraj 2. popol.	747 8 747 6 74IJ-2	1-3 — 30 8 0	si. jzah. sr. svzh. si. jug	jasno megla jasno	00
Srednja   včerajšnja  temperatura   l'fi°, za  14° nad nor tnalom.
ZD-a.33.a.jsl5:a, "borza,
dne 20 februvarja 1897.
bk;:;u.: državni dolg v notah.....1C0 gld 15 kr.
6kupni držuvni dolg v srebrn   ....   100   , 50 ,
avstrijska zlata renta.......123   „ — ft
Avstrijska krouaka renta 4°/,.....100   , — ^
Ogerska zlata renta 4°/0.......                            121   0 80 ,
Ogerska kronska renta 4°/......98   B 55 w
Avotro-ogerake bančno delnice    ....   933   „ — .
Kreditne demice.........                                       356   „ 25 s
London vista........... 120   B —
NomJki drž. bankovci za 100 mark    .   ,    68   a 77»*
»0 mark............                                                 11   „ 75 ,
»0 frankov...........                                                 9, 64 ,
Italijanski bankovci........46   „ 05 „
C kr. cekini........... 6   . 69
Veliki krah!
>'ew-Jnrk in Loililon nista prizanašda niti evropski celini ter j« bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vko svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilo delavnih moči j. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog, Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti tema, dn ee ml povras gld. 6*80j in sicer:
«» komadov najfmejšili namiznih nii/ev s pristno
angleško klinjo; 6 komadov amer. ]ialent srelirnili vilic iz jednega komada;
6 komadov amer. |»ateiit-.srehrnli jedilnih žlic; 12 komadov amer. jiateut-srelirnili kavnih žlic; 1 komad amer. jmtent - Krelirna zajemal niča za juho;
1 komad amer. jmlent - upi-hrna zajeniahiica za mleko;
2 komada amer. patent-Nrolirnih kupic za jajca; ti komadov angleških Viklnria-iašic za jioilklado; 2 komada efektnih  nioni/.  ili svečnikov; 1 komad cedilu.k za euj; 1 komad najfinejša Hipalllica za lladkor.
44 komadov vkupc samo tclA. o-oo.
Vseh   teh   44 predmetov je  poprej stalo gld. 40-— ter je je muči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. G'GIl.  Američansko patent - srebro y& t     je ven in > en bela kovina,   ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantni S. V najboljši dokaz, da f- da le-ta inserat ne temelji na
iiilc£LlcšrLi slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne ' bi bilo blago pov^eč, povrnit' brez zadržka znesek
L   x     in naj nikedor ne zamudi   ugodne  prilike, da si i     ;    omisli to krasno garnituro,  ki je  posebno pri-■       kludna kor
darila za svatbe in razne priložnosti
in kot darilo za svatbe in dni«?? prilike, kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se |eilln» le v
A. lfilE<!§CSV»i:itQ.a
glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra naDunaji, II., Reiubrandtstr. 19 v. — Telefon it 7114.
Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znesek naprej vpoSlje.
Čistilni prašek za njo IO kr.
Pristnu le z zraven natisnjeno varstveno znamko
(zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih p<sem:
Piliš, duš       avgusta 18i*b' (peštanski komitat Vaše blagorodje!   Z garnituro sem jako zadovoljen, Prosim, pošljite tri take garniture mojej svakinji, grofinji Nyary roj. pl. Somogvi v Szunto.     Baron Julij Nyary.
Acii Wesel i pri S<dni, na Moravskom Z doposlano pošiljitvijo  sem bila popolnoma zadovoljna in prosim doposlati mi se jedno tako. (111—4) Frančiška Wolmann.
Pridni posli
zlasti hiiliHrbe, lii*lti)«», «leklefa i« f*e, dobe takoj dobra, trajna mesta   velika izbor na razpolago   v Ljubljani in driuod. — Več pove (996J
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in ihitl
Ljubljana Gk FLUX Breg št. 6
Ogrersko-lirvatsko delniško pomorsko (tio)   parobroduo društvo v Reki. (8)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna Crta (elegantni, z nuj večji m komfortom oprem ljeni, električno razsvetljeni parniki)
A X Redne /S vožnje:
V noči od sobote
■dr
r   na   nedeljo hitri parnik v Zader Spljet Gruča (Ragusa -Castel-nuovo-Kotor. V pondeljek ob 10. uri zveč. hitri parniki Zadar-Spljet-Metkovič. V sredo ob pol 11. uri dop. hitri parniki ^^>Xr Zader Kotor. V četrtek ob pol 10 uri J^^/'zveč. poStni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Vpetek ob 1. uri pop. poštni parniki  v  Lošinj,   Selve, Zader, Sebenico, Irau, Castelvecchio in  Spljet.   Vsako nedeljo ob 7. uri zjutr. izlet Eeka-Opatija-Lošinj in nazaj.
V.
Vozni redi se nahajajo *V Waldheim-ovem ,,KonduktorJu" fltov. 593-604.
Velika prodajalnica
|t»l«»tr lol»»<*ii4' (oviirno, pripravna za v.-uiko trgovino ali obrt n<» od«:n. Natauonpjft se izve v hiši št 14 na Tržaški cesti 985—1)
Lepo stanovanje
obstoječ« iz 3 sob, sbrambe, kuhinje in ilrugib pri-tiklin, »*«' <><I«1h v iijtjt'ias sa 1 i lat oj »li n 1. nuiJriBi It'lov. — VpfaM na) so v 4mon|mmI-Nliih talili  si. II) pri hišniku (295—1)
200 stotov mrve
in raznovrstno mlinsko opravo
proda po jako nizki ceni       (299—n J. ^*1>*I 1 oli  v XV; i mil i Kil.
za Gradec se vzprejmejo pod ugodnimi pogoji.
O^laniti s« jpi pri g. J lil S J li 11 i n^or-Jii
v I. j :r«»ž vs... v. Dunajska cesta At 11. (5i97)
4
M
arguc
sf;ivlMkni   iii |ioliistveni mizar v Skofji Loki
izdeluje vse, kar se tiče stavblnskega iu pohištvenega mizarstva  kakor okna, vrata, omare,
postelje itd. potem lednlke iKskasten), mizarske klopi po najnižjih, cenah  trajno in iz dobrega suhega lesa ter se pripo oča e1. p n občinstvu za v to stroko spadajoča drla     |'J93—l)
r
i.i
Uljudno nazuanjani, da bodeni po svojem umrlem možu Antonu Draščoku tb00—l)
trgovino z lesom
i u
gostilno
nespremenjeno na.ćla.lje'va.la.. Zahvaljujoč vse dosedanje odjemalce priporo'am se za n.ol.ih n  obisk i u obilne uaročbe, katere bode in točno, vestno in ceno izvrševala ter beležim z odličnim (^poštovanjem
IVTarija Drašček
gostilna in trgovina z lesom "V   X^JIll>IJ31 ni, Xro<lmiLt
1 zlate, 18 srebrnihsvetinj, ^dčantniti iu pnznalnih dinlom
Kvvizdov
korneuburški
i redil
Veterinarno-dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce.
Vporablja se že 4!t let v veČini hlevov pri manjkanju jedne sla-Hti, slabem probavljanju, za zboljšanje mleka in pnmnožcnje mlečnosti pri kravah.
Cena: 1L škatlja 70 kr. škatljo 35 kr.
Pristno samo z gorenjo varstveno znamko in se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah.
□-lavna zetlogra.       II (207—1>
Franc Iv. Kwizda
c. in kr. avutr.-oger. in kralj, rumun. dvorni dobavitelj.
Okrožni lekarnar, Koraeuburg pri Dunaju.
^^/D
dni izdelki
za slabotne in bolnike
posebno pri boleznih na prsih,  pljocih  in v goltancn, za kašelj,  bripavoat.  influenco, malokrvnost,  bledičnost, bol v želodca, hemoroide, kakor tudi za nervoznoat in splošno telesno slabost kot dijetetičoo sredstvo že 50 let izborno izknseno in od zdravnikov priporočeno. (3314—14)
Zaloge v Ljubljani: pri gg. lekarjih J. Mavru, Marcietschtagerju, P. Lassnlku; naravnost pa pri I. Hoff-u, dvor. dobavitelju, Dunaj, L, Graben, Braunerstrasse 8.
^^jj^^P^^^S^^^^^R^^^^Pi^^SplBB   I*«,«»w|»«»l4ti >■! renllnll*!   hre/pla«'<iio lil Iruulio,
(Anslage) s  portnlom  in Mtrelio  |>ro«l» Ne
po jako nizki ceni \ rt l.o» r» v Ljubljani, Stari trg št  11 (959— 2)
iic #°—
Vsavk
kdor ljubi  okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj pri h rum ti.
Odda se stanovanje
m fttlrfml kebanii v hiši ni. 1 v Krofa-Nliili nihali. — K tj več se izvć ondu v gostilni .pri Luni". (288—1)
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—11;
priporoča
Karal Recknagel.
©
t
*
Ljudevit Borovnik m
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vhmIco i rstnl li puAek
za loče in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluj« stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravili« in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr pr98kuševalnici in od meue preBkufiene. — Ilnatrovanl oeniki zastonj.
Učenca
krepkega in z dobrimi Šolskimi spričevali, vzprejmem v popolno prettkrhljevanje in takoj v svojo trgovino z mesa* nira blagom. — Ponudbe pod naslovom: ,tIJieneo(S potite reataiUe št. ltupert. Dolenjsko. (2H1—2>
Za kašljujoče
dokazuje nad 1000 spričeval
izbornost (3147—17)
Kaiserjevih prsnih bonbonov
gotovo in hitro učiujakucib pri kiiftljti, lirl-pavonti, kalani mi MMl Izenfis. Največja 8peci|al,teta Avstrije, NemčiJH in Švicarske. Zavojček 10 in 20 kr.
Zaloga v  LJubljani:   Viljema Mayer-Ja, lekarna -   Marijin  trg; ln  Mr. Ph. M Mardet-sohlaeg-er-Ja, lekarna, Prešernov trg:
Pristno Brnsko sukno
za spomin«! in polt-ljc.
Hupon ;tlOm dolg, za popolno iiiosi.n
obleko (Hiikiija. lila«'«'   in lelovulk) Htnne nanio
a i- i, f s 1
Ki. *.»O Iz dobre nl. B.— is boljae lil. 7.7» Iz Ho** «1- »- Uflue|še| Ki. I0.50 iz uujUu.j Jeden kupon za črno salonsko obleko k!«I. IO* —, kakor sukno za površnike, ttiristski lodeu, najfinejše grebenine in vse drugo vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najboljše znana zaloga tovarne za Bukno 1272—2>
Vzorol brezplačno ln poitnlne prosto. Jamči a« za posiljatev po vzorcu.
Ugodnosti, naročati blago uaravnost pri gornji firmi v kraju tovarne, so precejšnje: Velika Isber, vedno novo blago, določene najnižje cene, najpozornejfia izvršitev tudi manjših naročil itd. itd.
JKuverte ** flrmo^
priporoča po nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
i
mm
i
«
i
i
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov
se priporoma slav. občinstvu za izdelovanje olvilnlh oblek po najnovejši }'■>;,m in naj povoljnoj li h cenah. Anglefiko, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Nepremočljive ha velo ke
izdeluje po najnižji, brezkonaurenčnt oenl. — Gospodom uradnikom
se priporoča za izdelavitnje vsako vrstnik uniform ter preskrbuje vse zraven Bpadajoče predmete, kakor sablje, mede, klobuke za parado itd. (2191—47
Konkurenca nemogoča!
o o
a
C. kr. pfiv, s 112 svetinjami in častnimi diplomami odlikovana
tovarna §
ogrnjegasnih oprav, vsakovrstnih brizgalnic, Q čelad, pasov, konopnih in gumijevih, cevij, kmetijskih strojev i. t. d.
Čech pri Prostejevu Praga-Smihov, Zagreb
(Moravsko) (podruinici) priporoča svoje solidno Izdelane predmete ognjegasnim društvom, občinam
in zasebnikom po zdatno znižanih conah franko vsaka fitacija. JTNtiroiioMjporti - t>r>lvstr»*lnioo z bakrenim   kotlom,   zrttčnjakom, z
dvema curkoma po 15 Kld. franko Zagreb. Brez kakih stroškov ali zvifianja ceu zahtevajte cenike in zastopnike k pogovoru. %sf 4jSsV~ Fla-dlla. -u.g-oc2.ria.. (s?
S spoštovanjem (244—2) $L2
Pod ružnica R. A. Smekal v Zagrebu. §
iOO0OOOO0OOOCXXX)OO0OOOO0OO0
j
4 «
«
obozdravnik A. Paichel
Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje
ustavlja na najnovejši in najboljši način (16—11)
umetne zobe in zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanju in vse sobne operacije. OilMtranju|o zobne bolečine jz uMmrtenjem živca.
♦ ♦
Velika S0*hrajcarska i Danes zvečer ob
loterija 0 3nomosia.\% uri žrebanje!
(76-22)
klavni dobitek
.75.000 v gotovem mmWw\\
z 20" '„ odbitka.
Srcclte po SO kr. priporoča J. C. Maver, banka v Ljubljani.
0 g§:
P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preme
% S? ključavničarsko delavnico 13 «
^l katero sem dosedaj imel v Igriških ulicah it. 8 ^
stil svojo fS
i
Jakob IMlartiaaoič
— j0S|p RE|CH >
A |J1____*. ___4____ I______ m* P
1 likanje sukna, barvarija u j in kemična spiralnica > \ 4 Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4 L <
A se priporoča za vsa v to stroko spada- w
2 (24) joča dela. * t Postrežba točna. —   Cono  nizko, r
V ■ » » t f »jp qp fj> »J1 »j" w w
L j u M juna. Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval <25)
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno na izboro. Vsakersna naročila  izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
Velika zaloga
suknenih ostankov
po znižam ceni pri
Hugo Ihlu
Ljubljana, Pred škofijo št. 2. n
j.pztr Alojzij Erjavec j.'zor'5
(18)       čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3
priporoča se prečnst. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naročšvanje rnzno-vrstnih ol»n viti, katera izvršuje <<■ n. pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejšo do najpriprostejSe oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec.
Žalo valne klobuke za dame
priporoča v bogati Izberi po najnovejših modelih
modni klcbučni salon J. S. BENEDIKT
V 1 j j 111> 1 j mi i.
(Telegrami: Benedikt, LJubljana. (26)
4
a
4
a
4 4
4 4
sjsjsjsj^>rsj-sjsjsjsrsrsf
■ IMioderci
j] |9| izvrstne facone, D H V H najboljši izdelek
D (19 n ii ))M'iM-|r pri
j ALOJZIJU PERSCHE
j|   Pred škofijo 22, poteg buIii hii
Pijte domači liker
j iz planinskih zelišč
FRAN KAISER
Puškar in prodajalec biciklov.
(27) Najboljie nrejena
^ i?3Kr delavnica za popravljanje blolklov ln iivalnlh strojev f
V Ljubljani Šelenburgoveulice6.
}    Drafeia Bborl
^ Ljubljana, FraučiSkamke ulice
* Pleskarska mnjstra c. kr. državne in ^ c. kr. priv. južne železnice. P 31ikarja napisov, 1» stavblnska in pohistrena pleskarja.
* Tovarna za oljnate barve, lak « f- in pokost. (34) \ r1 Zaloga »rlKliinlnev;« karbollueja. *}
3)   Maš-oba za konjBka kopita in usnje, p
.iniajvečja izber najnovejšega
[svilnatega blaga
rrnu in bur»a<ilo, za cele obleke in bluce9 priporoča
i |M>   llltjlll* I Ul    <■«'■) It ll (.t.''.:
Alojzij Persche
I Pred Škofijo 22, poleg mestne hI
liše. I
CSpI I
Tovarna jiL™!
„Triglav"
I lil želode«1 jfr«-|c <j»<ii ■
I    ln dobro voljo »sbnja.    | ^>
I J. Klauer v Lubljani.
— III i I   m' I H IMlMIfM^ib I  I  111    i — I ■ ■
1-va.n.lra, Toni
St)    V ^'OflBBliltai it« :i
priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in vozov, svojo
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno priporoma gg hišnim posestnikom
vezi za stavbe
ter jamči za dobro tlelo in točno potrežlio. J HM)fOWO«KM *-.\C   *w.WO< idGtKMivOOKMiJ
Sobni slikar
Poljanska cesta 72
Josto
Sobrnslikar
Moste 33
p
izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, kolikor motroč
nižjih conah.
(~8) Za ukusno ln trpežno delo se Jamči.
'J3ST Naročila pismenim potom: Moste it. 33. ~W
IB^iVMsTMIlttiliiihlllllfTTli * TT?tr7r~* BEB 3 I
J. J. NAGLAS
Ljubljana (2) Turjaški trg štev. 7.
•v/3*
HENRIK KENĐA
1
Ceneni lepi klobuki za dame.
Vedno zadnje novosti. INiprni i j it
bo urno in prav po ceni. Al o il ci i Esnisll fr.mU in MltMJ.
(22)
LJUBLJANA.
(8)
Ljubljana, Dunajska cesta St.
Tovarniška zalega
m šivalnih strojev Ijjl in velocipedov.
Ceniki zastonj in franko.
Anton I^re^lsi^r*
$*$| Sv. Petra cesla št, 16 Ljubljana Sy. Petra c&sta št. 16
iSv priporoča svojo veliko zalogo
vi  gotovih oblek za gospode in dečke, jopic i n plašče v  za gospe, nepre-m o člj i vili h a velo ko v itd.
Iga. Fasching-a vdove ključavničarstvo (y7)
Poljanski nasip št. 8 (Eeichon hišs)
pripon ča svojo bogato zalogo
štodilriili ognjišč
n j i r i pnisi <• |m j h. kakor tudi uajil-ii« |Nili, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečuicami ali kahlami. I*<iprit>ljnti)a lu po
«>«'ul.   Vuanja naročila se hitro  izvrše. ■
TeT r.
Ol>lolco )>«> snovi se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (ii11)
g h a n i k
Ivan Škerl ? Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani
ix<lc*liijt^ iii popravljis
U Aivttlne wti*<>|« in ^'«»l<»<ri-\; pede ter se priporoča P, n. občinstvu r za izvrševanje v njegovo stroko spadsjo-I! čih del in popravkov po nsjnifjih cenah. h Vuanja naročila se toeBO izvršujejo. & ^        ^' ^1-j$2O------tUe»i -i.JHK
Frid. Hoffmann
(23)        -«> urar -*w
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekln in nikla,kakor tudi
stenskih ur,
budilk in ialonskihur
vse  le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih conah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno v zalogi. Poprave se izvršujejo najtofineje.
|> liJLl"   V   i^i j lli> 1 j Siti i
Židovske ulic9 št. 3
priporoča svojo bogato zalogo
orožja xn lov ln osrlmo varnost,   wtrrljiva  in polrrlt-Nelii za lovce. (bi)
Popravki se Izvršujejo v moji delavnici.
1 1 Pekarija v		
Ji!		
Slaščičarna
i
||lvLjnliljaDi,iia Starem trp št. 21
postreza točno z  najraznovrstnejiiml itirlkrat na dan svežimi, uknsnlml, zdravimi ln slastnimi
Pran DGtt&t?
ZjjiaToljSLn-a, Stari trg* štev. X. Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne nIuiiio-reziilce in lulutilniee, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. C oni ki zastonj in poštnino prosto.
v slaščičarski
(39)
pekovski obrt
spadajo&lml izdelki.
Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepe g
ceneč (Vanille Zwiebaok) ter
pustne krofe.
3 )00)<™)r»H>MO«X>QW^
14 KUCHYM£
MaKK|.leT» »bel« s» luhe je jedina svoje vrste, da se hipoma vsaka slaba mesna   A    Istotako se priporočaj-. Jl«s;s>.«tvl boalllonovi zavojčki po 15 in 10 vin. za hitra juha naredi dobra in krepka, — zadošča malo kapljic. t pripravo izvrstne, gotove mesne juhe.
Dobiva se v vseh dioperijah, Špecerijskih in delikattsnih prodaj.dnicah. {167),
Prodajalka in pisarica
se išče za loterijo št. 28 v Radovljici.
290—1)
Osobe "brez službe
si lahko prislužijo  Tin llatl Ofl 9 — *»
Ponudbe pod Aifro „0 A 1 naj se blagovolijo poslati upravo štvu „Slovenska Naroda*. (208—3)
Matko Malovič
stavbeni ln pohištveni mizar
0 Hradeckega vas št. 1 (dolenjska mitnica) v Ljubljani
jj se priporoča in nazr anja slav. občinstvu, da ie tu na
UOVO ndprl  m* 0,0
(263-2)
delavnico 3r2
in vzprejema naročila za vsa k m'zar.itvn pripadajoča dela ter izdeluje vso vestno in po ceni.
G B D 0 0
o
B 0
1
Usojam si naznaniti slavnemn p. n. občinstvu, da sem otvorila znano, svoječasno jako renomirano
gostilno na Einonski cesti št. 5 •■pri Frgulinu".
Točim pristni ovlčok naj bolj le vrst*), prav dobro istrijansko belo vino in Relnlnghausovo pivo. Mrzlih in gorkih Jedil je na razpolaganja p. n. gostom raznovrstno. Opozarjam posebno, da so pripravljene vsak petek sJ*bV~ ščuke ~VJa& najboljše kvalitete.
Pripnročujoč se slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, zagotavljam najtučnejfio postreibo ter ostajam z odličnim spoštovanjem
(275—2)
Ana Lonček.
Sidro
LINIMENT. CAPSICI COMPOS.
iz Riohterjeve lekarne v Pragi.
Priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in i gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno na kratko kot
Richterjev Liniment s „sidrom11
in  sprejme naj   «e  iz opreznosti  le take f/ steklenice  kot pristne,   ki  imajo znano varstveno znamko „Sidro". (3301 —17) L\>C
Ilichterjeva lekarna pri zlatom levu v Pragi
• fleQ«oo*eo«»fft«vOtOt«i>««t«tM«MtM
Komi, učenec ali učenka
vzprpjrnfjo se v vei'jo trgovino z mešan m blagom. — Kj*? pove opravniitvo „S!ov. Naroda". (289-1)
Izdelovanje perila
za gospode, gospe in otroke. Na drobno i
Na debelo 1
i
M C
a
« u
o. o
o 5 "t? 1
B o
h 0
0
M
N 1
M fi
0 to
rt
Ji
- d
rt
i •
s o
Srsje« mt\ (o»po<l*
h»l iifon,  glarika praa, braa ■■vratnika, l.r*. tnaaiat,
iT TTtt, I komad po «1.1  i  in do 1-TO fanrnad.   „     „   ti it, _.\;
Srajc« um d«čl*e
t 4 Taliheatlh, kakor .gora] 1 komad po gid. 1-— do 140 f komad . . »-75 , T it, Spodnje hlnče (sat«) u fv»p<ide 6 kakoTo.tjj t kom. po gld. —'80 do 1 40 6 kom. „ „ 4 60 , 7 ko 18 m ralnlkot ■M. IS p od
IS
P*
od ftUI.8 i; do 6' —
I ovratnikov ;
1 80 do gld. iso. f
patrov mnn.vt /
gld. l-fo do 4-80. J IS komodov / pradirajAnlkor M
j 3
9
g. *
T o m <
< S
o
o •a
3 h
_ S
~ O
7t 0
-o O
3 o
t- t
Za brezhiben kroj in najsolidnejso postrežbo jamči tvrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
zalagat.-lj perila več c. kr. častniških nniformovaliSč in uni-forniovanja v naSi c. in kr. vojni mornarici.
praško domače mazilo
(1700) Iz lekarne b (26)
IS. i^i-fi^iioi*- jn, JF*r«jufi
je staro, najprej v Pragi nibljeno domače zdra<. ilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bol. čine manjša t»r hladi. — V pusicah po 35 ln 25 kr. Po poeti 6 kr. veo Razpošilja se vaak dan.
Vsi deli embalaže imajo /.raven stoječo zakonito deponovano varittvei.o znamko.
Glavna zaloga:
B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi,
Mala stran, ogel Sporner-jeve ulice 203.
rr«emeljito i>oii«č»ii je
risanje krojev in izdelovanje obleke
(po sistema 8 o h a o k) (273 -\y
v Ljubljani, na Bregu št. 14, III. nadstr.
Govori s« labko vsak dan od 9.—12. nre dopolndno
nedarskl moJNtPr
v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem
se priporoča s'av. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vMMkovrtttae sode Is hrastovega lu mrli-
'u'nii lesa po najnižjih cenah. Tudi |>ro«laJaru in kupujem staro vlssk« posotle.
postranski zaslužek
150—200 gld. mesečno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati • prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na ,,Hauptstadtlsohe Weohsolstaben-OeseUsohaft Adler Sc Comp., Budapest". (33»3-lti)
i>.iiii..>tii.Min i. is?«.
Največje skladišče
raznega semena
n. pr : iivih*I*«', Hia|erNke, liikiirutst, tur hU«' in IrnvulAUe <lelelf«, raznih vrst: pen ■legi* Nt'iiit'tiJi, splošno znano kot najboljša krma za živino; tnmieca niiimiih za suhe mokre, pešćrne m glinovite travnike ; velika iibera Nemeiia sw Mitltalta. I« u miir«*, peterAil f, seleuo^ Mlatili i |rruli, ližt>l in v.-e druge vrste Nemrna in  3f.el«Mi|acI  — Prostč  mnogobrojnega poseta
(277—1)
I Vozni listki t Se?. Ameriko
j s (« pn
jf^Holaiidsko-iiiieriškicrti
? f (Nizozemsko-Anipriški parobrodni tlruibi)
I Kolowratrlng 0 IV Woyringerga88e 7
•DUNAJ.
4        Vsuk dan odprava % Dunaja.
r%mwmg\fmm~tmmmr\
Za ženine in neveste
posebno priporočam svojo veliko in bogato zalogo vsakovrstnih
poročnih prstanov, zlatnine in srebrnine
po najnižjih cenah.
Uljudno vabim na ogled in se pri-poročam za ob len obisk
Fran Čuden
(202-6)       urar v Ljubljani.
i
"M M
n
i
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^ ^ ^ ^V^t^?
rjsoJHm si p. n. občinstvu in velečastitim odjemalcem naznanjati, da sem se dne 8. februvarja preselil ■ svojo
trgovino s tentaino, kloMi in kapi
iz sv jih prejšnjih prostorov  na Kongresnem trgu v Kirbischevi hiši v svoje novo opravljene ('JGI—2j
prodLajjalnićne prostore
v Wolfovih ulicah (starih Gledaliških ulicah)
in prosim, da se mi fie nadalje ohrani naklonienost, katera so mi jo skazovala tekom 2.'l let.
Z vcltspoStovanjem
U&T Ravnotam je tudi modistovsko podjetje. liSO
Popolne strojne uprave
za (lOfi—6)
parne opekarnice
dobavljajo kot glavno specijaliteto
Friderik Wannieck &, Comp. k   tovarna za stroje v Brnu (Moravsko).
ssa Nad 800 tovarn instaliranih. =
F*, n.
Podpisani si usojam nlavnemu p. n. občinstvu   uljudno naznanjati, da sem z današnjem dnem otvoril
v Ljubljani na Jurčičevem trgu štev. 3
(preje prodajalnica gosp. Ed. Mahra)
svojo novo in elegantno urejeno (223—3)
Ker sem si pridobil v Ljubljani, kakor tudi na Dunaju potrebne Bpretnosti in doslej užival slavnpga občinstva zaupanje in zadovolj-nost, upam, da me bode slavno p. n. občinstvo v mojem novem podjetju podpiralo s svojim obiskom.
Potrudil se bodem slavnemu p. n. občinstvu najbolje postreči ter se n;.jtop!eje priporoča z 0au&n]m spoštovanjem
Engelbert Franchetti.
V LJubljani, dne G. febrnvarja 1897.
Izdajatelj in odgovorni ur« duik : Josip No U i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".