Štev. 47 V Ljubljani, v soboto, 27. februarja 1943-XXI Leto VIII« Izključna pooblaSBenka u oglaSevanJe RaHJansbeca tn tujeg* | Urodollt«« lo oputi; tiopiurievu a. LjuDliana. | voncesstonari* eselualr* pel U pnbbUelti zmagal. V ameriških oboroževalnih obratih je prepove-danp zapustiti delo delavcem v starosti od 18. do 36.1eta z namenom, da bi si poiskal drugo delo. Nadalje je bilo objavljenih 29 poklicnih strok, ki za vojno niso važne. Med temi so gostilničarji, brivci, šoferji, čistilci čevljev itd. in se bodo morali na poziv javiti na delo v vojno važnih obratih. Napovedujejo tudi uvedbo 52 urnega delovnega časa v oboroževalni industriji. Ltsbona, 27. febr. s. Izjava, ki jo je podala poljska vlada v Londonu po svoji seji pod vodstvom Sikorskega glede jioljsko-sovjetskih od-nošajev, kaže aa se bodo v bodoče ti odnošaji še poslabšali kajti Sovjeti so do Poljske zavzeli veliko manj prijateljsko stališče kakor E a 1- t941., ko niso imeli nobenega upania, da i ustavili prodiranj«; nemške vojske. Izjava poljske vlade najprej poudarja popolno lojalnost, katero je poljska vlada gojila napram sovjetski vladi vseskoz, potem pa pravi, da poljska vlada v Londonu pod vodstvom Sikorslcega Hitlerjev glavni stan, 27. februarja. Nemiško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno uradno vojno poročilo: Nemške podmornice so nasprotnemu oskrbovalnemu brodovju uspešno zadale še več drugih hudih udarcev. Poveljniki in posadke nemških podmornic so morali v bitki, ki je trajala celih šest dni, premagati hude težave, ko so zasledovali ostanke velikega ladijskega sprevoda, omenjenega že v uradnem vojnem poročilu 24. februarja. Na Atlantskem morju, v Sredozemlju in pred Cape-townom je prišlo hkrati do hudih spopadov z drugimi, močno zaščitenimi ladijskimi sprevodi in osamljenimi ladjami. V vseh teh bojih so nemške podmornice potopile še 17 prevoznih Indij s 'skupno 107.8000 tonami ter torpedirale 5 ladij, ki so se verjetno potopile. # Berlin, 27 febr. s. O novih potopitvah, ki jih je snoči objavilo posebno nemško uradno vojno poročilo, in zlasti o napadu na ladijski sprevod zahodno od Irske, so se v pristojnih vojaških krogih izvedele tele podrobnosti: Ko se je vreme nekoliko zboljšalo, so nem“ke podmornice v značilni skupinski razvrstitvi stalno ostale v etikih z nasprotnikom, potem ko so v preteklem tednu že napadle zahodno od Irske veliki ladijski sprevod, ki ga je omenilo posebno uradno vojno poročilo 24. februarja. Ladijski sprevod je plul ob silni zaščiti vojnih ladij in letal. Nemškim podmornicam je šlo za to, da bi izkoristile ugodno vreme ter sc sprevoda lotile z močnim in naglim napadom. Ladijski sprevod je stalno spreminjal smer plovbe ter se zaman skušal ogniti napadu podmornic. Medtem pa so zaščitne ladje spuščale mnogo globinskih bomb, da bi zadele zahrbtne podmornice, ^est dni in šest noči je trajal boj. Vselej, kadar so se morale podmornice dvigniti na površje, da bi lažje usmerile torpede, • Zahodno od črte Harkov—Kursk se nemške | čete borijo v gibljivih borbah z napredujočimi sovjetskimi silami. Bojna letala in letala za bližnje polete so razkropila prednje čete sovjetskih oklepnih oddelkov in zbirališča čet na izhodiščnih postojankah ter uspešno bombardirala sovjetski dovoz na cestah in železnicah. Južno in severno od Orln so se nemške divizije zopet odlikovale v zelo trdih obrambnih bojih. Nasprotnik, ki je z novimi pehotnimi in oklepnimi silami napadal tudi včeraj, predvsem severno od Orla, je bil v hudih borbah zavrnjen. Na nekaterih mestih, kjer je vdrl, se borbe nadaljujejo. Sovjetske čete so ponovno utrpele občutne izgube ljudi in oklepnikov. Južno od Ilmenskega jezera je nasprotnik razširil svoje močne napade na širokem odseku hojišča, toda njegovi napadi s premočnimi pehotnimi in oklepnimi silami so se izjalovili s krvavimi izgubami. Nemški krajevni napadi na področju južno od Lndoškega jezera so dosegli zastavljene cilje. Sovjetski protisunki so ostali neuspešni. Nemška bojna letala so napadla v vodah okrog Severnega rta ladijski sprevod, ki je bil na poti proti vzhodu, in so po doslej prispelih poročilih potopila 6000 tonski prevozni parnik, razen tega pa z bombami poškodovala se štiri nadaljnje ladje Na severnoafriškem bojišču je bila napadalna akcija v srednjetuniškem gorovju zaključena. Močni angleški in ameriški oddelki so bili razbiti ali hudo poraženi. V teh borbah je imel nasprotnik velike krvave izgube. Do danes je bilo privedenih skoraj 4000 ujetnikov, poleg tega pa zaplenjenih ali uničenih 235 oklepnikov, 161 oklepnih o^ledniških voz ter 160 topov in samovoznih lafet. Brza bojna letala so napadala z dobrim uspehom gorske postojanke nasprotnika. Pri napadu nemških brzih boj nih letal na izpostavljeno oporišče na jugovzhodnem bojišču je bilo večje število nasprotnih letal uničenih ali poškodovanih na tleh. Angleška letala so metala preteklo noč rušilne in zažigalne bombe pretežno na stanovanjske predele nekaterih krajev v zahodni in jugozahodni Nemčiji, med drugim tudi na mestno področje Niirnberga. Prebivalstvo je imelo izgube, šest napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih. predstavlja Poljsko v tistih zemljepisnih mejah, katere je imela pred napadom nemške vojske. Potem se postavi na stališče, da je Rusija po sklenitvi rusko-poljske pogodbe dne 30. julija 1941 izjavila, da smatra »z vsemi posledicami* za nevzdržno nemško-sovjetsko razdelitev Poljske v septembru 1939 in v tem je treh« videti danes da se je Rusija docela odpovedala vseh poljskih ozemelj, katera je zasedla do julija 1941 in da se bodo ta ozemlja vrnila v okvir poljske države v mejah od 1. septembra 1939. Očitno je, da hoče poiljska vlada s temi razlaga- so jih zaščitne ladje obsipavale s hlidim ognjem. Vendar pa se je podmornicam posrečilo, da so se udarcem in besnemu sovra.žnoiniu obstreljevanju ognile. Po tem sijajnem nastopu nemSkih podmornic ie 23 ladij s sskupno 123.000 tonami končalo na dnu morja. Mnogo drugih ladij, ki so plule v sprevodu, so bile zatrdno zadete, toda potopitve ni bilo mogočo ugotoviti. V vojaških krogih poudarjajo, da tudi 'ladje z večjo hitrostjo niso varne pred podmornicami. Neka ameriška ladja je plula v bližini Azorov z brzino 16,5 milj na uro. /.apazila jo je podmornica in jo začela zasledovati. lJohitela jo je v nekaj urah ter jo potem potopila. j Ghandijevo stanje neizpremenjeno Bangkok, 27. febr. s. V Gandijevem stanju ni nastopila nobena večja izprememba. Uradna poročila so seveda zelo optimistična, vendar se niso nič zmanjšale skrbi zavoljo posledic, ki bi jih utegnila povzročiti Gandijeva smrt. Poročila iz drugih virov pa povedo, da je bolnikovo stanje težko, da se njegova šibkost še povečuje in da zdravniki izrabijo vsak trenutek Gandijeve napol nezavesti, da ga tedaj umetno nahranijo. To britanska vlada sicer zanikuje, toda od drugih strani prihajajo potrdila za to. Angleži bi na vsak način radi preprečili Gandijevo smrt, ki bi sprožila upor vsega indijskega ljudstva, pa bi bilo silno težko upornost potem zajeziti. Vse s skrbjo pričakuje 5. marca, ko se neha Gandijeva gladovna stavka. Poostrujejo pa se policijski ukrepi. Policija je prijela in odpravila v druge kraje stotine Indijcev, toda sabotaže in manifestacije se množe. Vesti 27. februarja V Španski pokrajini Sevilli bo prihodnje dni proti- komunistična kampanja, katero bo priredila narodna delegacija falangistične propagande. V bližini Azorov so osne podmornice potopile neko angleško ladjo. 74 rešencev te ladje se je izkrcalo na Azorih v Ponti del Gada. Japonski parlament jo soglasno odobril načrt za povečanje podpor 700.000 japonskim državljanom, ki so internirani ali pa prebivajo v sovražnih državah in z njimi nečloveško ravnajo. Turška ljudska stranka je prijavila kandidaturo Izmet Inenija za predsednika republike v volilnem okrožju Ankare, za Sarradzogluja v okrožju Smirno, za Menemendzogluja pa v okrožju Carigrada. ' Po vsej Siriji in Libanonu so sc obnovile stavke delavcev v industrijah. Zahtevajo boljše plače in socialno zaščito, s katero bi se zboljšalo njihovo bedno življenje. Kljub temu da se dela škoda gospodarstvu obeh držav, vodilni krogi nočejo pristati na delavske zahteve. Stavke pa so izbruhnile zaradi ojačane komunistične propagande, ki jo različni sovjetski agenti z vsemi sredstvi izvaja io. Na zborovanju 200 voditeljev ameriške delavske zveze, na katerem je bil tildi angleški delegat Walter Citrine, je bil odbit predlog za sklenitev sporazuma z organizacijami, ki so pod komunističnim vplivom. Propadel je tudi načrt za sklenitev ameriško-a.ngle-ških delavskih sindikatov, kar je bil tudi glavni vzrok Citronovega potovanja v Ameriko. ^Delavska zveza »Cioc pa se sploh ni udeležila zborovanja. Hrastov list z meči k viteškemu križu železnega križa je Hitler podelil kapitanu pilotu Dru-schelu in kapitanu pilotu Hogedascu za zasluge, ki sta si jih kot letalca pridobila v bojih na Poljskem, v Franciji, Norveški in Rusiji. To sta 24. in 25. vojak nemške vojske, ki nosijo to visoko odlikovanje. Bolgarski kralj Boris je sprejel italijanskega ministra, ki mu je predstavil novega italijanskega letalskega atašeja podpolkovnika Pratellija, s katerimi se je vladar dolgo in prisrčno razgo-varjal. mi vnovič spraviti na dnevni red vprašanje bodočih odnošajev med Poljsko in Rusijo, da bi 6e že vnaprej pravočasno pripravila na brco, katero Stalin pripravlja za Poljake, svoje priložnostne zaveznike, katerih pomoč smatra se» daj že za nepotrebno. Prav zares so tukaj mnogi znaki, ki govore za to, da se Sovjetska zveza ne misij ozirati na dogovor iz julija 1941 in toliko manj priznati prejšnje stanje Poljske, saj je bilo nedavno objavljeno, da se razveljavlja dogovor o izpustitvi več milijonov Poljakov, nahajajočih se v Rusiji, in da sovjetsko časopisje zadnje dni vodi hudo kampanjo in na vsa usta govori o »strategičnih mejah*, ki si jih mora urediti Rusija. Stockholm. 27. febr. s. Sovjetski list »Pravda« je objavil zanimiv in značilen članek, v katerem razkriva vso brezobzirnost sovjetskega imperialističnega pohlepa. List obtožuje Poljake, da iz svojega imperialističnega nagiba streme po priključitvi celotne Ukrajine in drugih sovjetskih ozemelj' bodoči Poljski.^ List sumi poljsko vlado v Londoaiu, da ne kaže nobenega stremljenja po e». , se Poljska osvobodila nemške zasedbe, kajti do tega bj moglo priti le na temelju sovjetske zmage. Glasilo komunistične stranke pravi, da je general Sikorski nasprotnik drugega bojišča, kajti to bi bilo le v korist Sovjetov in njihovega prodora proti zahodu, to se pravi, na škodo 1 oljske, kajti poljski kraji bi potem prešli iz rok enega okupatorja v roke drugega. »Pravda< končuje s trditvijo, da se Poljaki motijo, ako mislijo, da je Velika Britanija pripravljena jamčili jim vso njihove vzhodne meje. »Noben razsoden Poljak,« pravi list, »ne pričakuje, da bi Velika Britanija lo s prstom mignila, da bi v VarSavj postavila kakega poljskega Peyroulooa.< Rusija in Poljska se prepirata o bodočih mejah Stalin bi rad pozabil vse obveznosti, katere je prevzel ob izbruhu nemško-ruske vojne Zvezni tajnik iz Perugie prinaša darove umbrijski diviziji v Sloveniji Tiskovni urad Fašistovske zveze poroča: V sredo, 24. februarja zj'utraj je dopotoval v Ljubljano zvezni tajnik iz Peruggie Giannan-toni v spremstvu podtajnika Deana, zaupnice ženskih fašijev s šestimi fašietovskimi ženami ter z načelnikom političnega tajništva pri omenjeni zvezi. Zvezni tajnik je prišel v Ljubljano, da hi prinesel darove Zveze iz Peruggie za neko hrabro divizijo, ki se je dolgo mudila v tem mestu, zdaj pa se odeva s slavo v boju proti partizanskemu komunizmu. Zveznega tajnika in peruggijske dostojanstvenike so na postaji sprejeli generali Perni, j zvezni podtajnik Capurso in zaupnica Ženskih fašijev. Odšli so v Fašistovski dom, kjer jih je 1 Tečaj za nadzornice kolonij V eni izmed dvoran šolske poliklinike na Aškerčevi cesti se je danes začel tečaj za nadzornice kolonij. Slovesnosti so se udeležili zvezni podpoveljnik in pokrajinska zaupnica GILLa ter profesorice in zdravniki, ki imajo predavanja. Skupina gojenk, izbranih med najdelav-nejšimi organizirankami GILLa, je biila polnoštevilna. Zvezni podpoveljnik je na kratko razložil namen tečaja ter iarekel voščila za koristno delo, nato pa izjavi), da ie tečaj odprt. Trajal bo tri mesece in se bo končal z zaključnimi skušnjami. Gojenkam, ki jih bodo smatrali za sposobne, da bi bile nadzornico kolonij, bo izdana posebna diploma. Udejstvovanje GILL-a — šolske kuhinje Nadzorniki GILL-a in voditelji zveznega poveljstva so brez prejšnje napovedi izvršili preglede v pokrajini, da bi ugotovili, kako poslujejo šolske kuhinje. Pokazalo se je, da se ta važna podporna služba izvaja s posebno pozornostjo voditeljev in osebja, ki je za to določeno in du povsod poteka s kar najbolj zagotovila polno normalnostjo. — Dozdaj obiskana občinska poveljstva so bila nasleduia: Kočevje, Ribnica, Logateg, Črnomelj, Grosuplje, Metlika, Novo mesto. Trebnje, Šmihel pri Novem mestu, Dev. Mariju v Polju. Adamičev trio v fašističnem Dopolavoru Tiskovni urad fašistične zveze sporoča: 23. februarja zvečer je Adamičev trio nastopil v dvorani fašističnega dopoladvora s krasnimi glasbenimi točkami, ki so številne poslušalce živo zanimale. Na željo poslušalcev je mojster Adamič sedel h klavirju ter mimo sporeda zaigral nekaj skladb, ki so žele toplo odobravanje. Darilo Tiskovni urad fašistične zveze sporoča: Polkovnik Bruno Pilla, ravnatelj prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino je ob priliki tajnikove poroke poslal uradu bojevnikov fašistično zveze darilo v znesku 100 lir. Nov podtajnik ljubljanskega talija Tiskovni urad fašistične zveze sporoča: Zvezni tajnik je na mesto skvadrista Dome-nica De Simoneja, ki je bil poklican v višjo službo, imenoval za zveznega nadzornika in podtajnika ljubljanskega fašija fašista Umberta Cungi-za, rojenega 1. 1900, vpisanega v fašistično stranko 23. marca 1921, skvadrista, udeleženca pri pohodu na Rim, odlikovanega z liktorskim trakom, prostovoljca v vojni 1. 1915—1918, ki je v sedanji vojni publicist, »Pričarani icninc, burka v treh dejanjih, bo nepreklicno zadnjič uprizorjena danes, v soboto 27. februarja, ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic od 14 dalje pri dnevni blagajni. Sopranistka Valerija Heybalova in basist Julij Betetto, oba najodličnejša naša pevca, bosta sodelovala na ponedeljkovem matičnem koncertu v veliki unionski dvorani. Njun skupni nastop na enem koncertu je tem večjega pomena, ker je rektor Betetto že več let pevski učitelj naše najboljše sopranistke. Oba pevca umetnika bosta zapela, vsak v svojem konccrtnem nastopu, po tri samospeve, deloma iz domače, deloma pa iz tujih literatur. Koncertanta bo spremljal na klavirju pianist Marijan Lipovšek. Poleg obeh navedenih umetnikov bodo sodelovali na tem koncertu še: pianist Anton Trost, violinist Karlo Rupel s 6pre,mljevanjem pianistke Zarnikove ter godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodGtvom dirigenta L. M. Škerjanca. Podrobni spored koncerta je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. Vsa me6ta pa so že razprodana. Opozarjamo na točen začetek ob pol 7 zvečer. čakal zvezni tajnik. Ko so položili cvetje na ploščo v spomin padlim fašistom, so obiskali prostore Fašistovskega doma. Popoldne so se gostje v spremstvvu generala Pernija, zveznega podtajnik« Capursa, zaupnice Ženskih fašijev ter tajnika pokrajinskega Dopolavora šli poklonit Lksc. Vis. Komisarju in poveljniku XI. armadnega zbora. Nato so na pokopališču položili cvetje k spomeniku padil ih. Te dni so zvezni tajnik in dostojanstveniki iz Peruggie obiskal čete umbrijske divizije ter nesli vojakom pozdrav perugaijskih Črnih srajc in malo domotožja po daljni Umbriji. ; Tajnikov pozdrav fašističnemu podtajniku ob slovesu od ljubljanskega fašija Tiskovni urad fašistične zveze sporoča: 24. t. m. ob 11 dopoldne je zvezni tajnik v dvorani fašističnega dopolavora vpričo ljubljanskih fašistov pozdravil skvadrista Domenica De Simoneja s pozdravom Črnih srajc v prvi bojni črti. Skvadrist I)e Simone zapušča Ljubljano, da ho prevzel novo nalogo pri ministrstvu za promet, kjer bo opravljal novo službo. Ljubeznivo besede zveznega tajnika jo preveval občutek iskrenega tovarištva, ki je ljubljanske fašiste vezal s fašističnim podtajnikom De Simonejem. De Simone je vzel s seboj v Rim spominsko darilo, ki mu ga je izročil v Imenu fašistov-borcev v prvi črti zvezni tajnik. De Simone zapušča med nami najlepši spomin tovariša, skvadrista, bojevnika. Spominjali se ga bomo vedno kot navduševal ca delovnih skupin in fašista čiste vere. Vsa njegova dejanja v tem fašiju prve linije so nosila pečat mladostne iskrenosti in tudi zaradi tega smo ga imeli radi in ga imamo še danes. »Zadostovala bo brzojavka,« je odgovoril De Simone na tajnikove besede, >pa bom spet prišel v Ljubljano in se postavil ob stran fašistov prve linije, če bi bilo to potrebno.« To besede jasno očrtavajo misel in delo fašista, ki jo vse dal, ne da bi kaj za to zahteval. Bottai-Orlandini — poročena Danca sta se v cerkvi San Giusto v Pisi poročila ljubljanski zvezni tajnik Orlando Orlandini in profesorica Rossana Botlai. Ženinu za pričo sta bila nar. sv. Antonio D’Este, ki zastopa tajnika stranko Eksc. Vidusso-nija in ministra za poljedelstvo in gozdove Eksc. Pareschi, ter grand’uff. Giuliano Ascani; nevesti pa prof. Paolo Rio-Nardi ter cav. Pietro Ghelar-doni. Prof. Rossani Bottai, ki se je proslavila med nami kot odlična pianistka, ter tajniku ljubljanskega fašija čestitamo t Urad C.I.T. Tz »Službenega lista za Ljubljansko pokrajino«: št. 13 posnemamo, -det ie C. I. T. (Italijansko turistično društvo) prevzelo krajevni potovalni urad, katerega je doislej upravljala Zveza za tujski promet. To je zagotovilo velike italijanske družbe, ki kljub sodobnim te/kočnim žrtvam, du bo vseeno mogla povsod uveljaviti svoje ime in resnično pomagati svojim klientom. Za direktorja urada je imenovan cav. Guido Candrini del Patuzzi, ki jc že znan na turističnem polju zaradi svoje posebne ljubeznivosti in ki si bo znal pridobiti tudi naklonjenost ljubljanskega prebivalstva. Lorna Doone Spisal R. Blnckinoorc. je lep roman iz 17. stoletja. Bogata grofica Lorna pade kot otrok v roke razbojniške grofovske rodbine Doonov, ki gospodarijo v Exmoorski pokrajini. Junaški svobodnik John Iiidd jo reši že odraslo — med njima vzcvete lepa ljubezen. Pogum in plemenitost pa pripomoreta Johnu Riddu do viteškega naslova. Po neštetih bojih in premaganih zaprekah zvesta zaljubljenca dosežeta srečen zakon. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah! ABS Nasa kaizsevnoszt med Mii rov i Rabov Iz »Kalendšrja Szrca Jezusovega 1943«, ki obhaja letos 40 letnico »Kalendar Szrca Jczusovoga« za 1943: (štirideseti letnik), ki jo izšel tudi letos na 120 straneh, priobčuje poleg številnih zanimivih člankov dopis o slovenski književnosti med Muro in RaDO. Ravenszki razpravlja takole: Med vszemi našimi oesuki, predniki, duhovniki i vucsiteli, ki szo nasz vcsili i nam ohranili to, ka imamo, szo szi pa zaszluzsili poszebno postenje tiszti, ki szo nam v domdesem, szlad-kom maternom jeziki piszali knige. To szo nasi piszateli i .peszniki, ki szo zse pred mnogimi szto leti zaesnoli szvoje delo i ki jih je mnogo. Zdaj zselemo szpoznati szamo nisterne med njimi, ki szo v nasoj szlovenszkoj krajini med Miirov i Rabov zsiveli i delali. Njihova dela szo esteli i sze iz njih vcsili nasi dedeki, ki szo zse davno mrli, pa tildi vszi, ki esese zsivemo. Nasi peszniki i piszateli szo bili tiszti szvetli kreszi v tmiesnoj noesi, ki szo sirili med nami szvetloszt diisevnoga zsivlenja i toploto domd-esega jezika. Liibimo je, zahvalni jim bodimo-tak, tla je szpoznavamo i da liibimo vsze, ka je tiidi njim bilo szveto. Nasi oesaki szo zapiisztili pogansztvo i szprejeli krscsansztvo med leti 800 in 900. Szled-kar szo prišli Szlovenci v Vas varmegyovi v gviirszko piispekijo, v zalaszkoj pa v veszprem-szko. V 11. sztoletji szo dolinszke fare prišle pod zagrebško piispekijo. Ti Szlovenci szo dobivali v roke redke horvaeske knige. Kda sze je v 16. sztoletji po Szlovenszkom sirila evange-Iicsanszka (liiteranszka) vera, szo tiidi v našo krajino prišle nisterne knjige szlovenszkih pi-izatelov. Komaj za dobrih 150 let szo prišli taksi domaesi duhovniki i vucsiteli, ki szo znali v domaesem jeziki piszati. To, da szo piszali vecs kak dve szto let v domaesem szlovenszkom jeziki jc dokaz, da szo driigoga jezika ne znai. Prvi rokopisz v našem govori, ki sze nam je ocsuvao, jc najdeni v Martonhely-Martjancih in je bio napiszan 1643. V njem szo martjanszki cehmestri prekdali farne gorice z arende szinom Jurka Ferenceka. Prvi piszatel T e m 1 i n Ferenc, ki jc bio doma na Veghely - Krajni, je iz vogrsesine poszloveno »Gyorszki katekizmu s« 1715. leta. Ta kniga sze nam je ne oesuvala. Za deszet let je iziseo »A b e c e d a r i u m S z 1 o v c n s z k o , za drobno deco vcin szptiseseno«. Szamo eden izvod tč knige poznamo v Narodnom muzeji v Budapesti. Sto jo je napiszao, ne vemo. Driigi po imeni nam znuni evangelicsanszki piszatel je S z e v c r M i h a 1 y , doma iz Vaslak Vunecse, ki je bio vucsitel v Nemes-Csoji. Napiszao je »Red zvelicsansztva ...«, stampani v llalle na Nemskom 1747. To je katekizmus, v sterom je doszta odlomkov iz szvetoga piszma, na konci pa devetnajszt peszmi, poszlovenjenih iz nemsesine. Szever je zse tiidi v knigi poka-zao, da miszli na szvoj narod i ga je etak na-govoro na zaesetki: »Liiblenomi szlovenszkomi narodi, fteri evangelicsanszko vero vadliije<. Szever je vzeo nisterne reesi iz Dalmatinove Biblije, nisterne pa iz horvasesine. Driiga pa je najveksa kniga, szpiszana v govori nase krajine: »Novi zakon ali Testamentom Goszpodna našega Jezusa Krisztnsa zdaj oprvies z greskoga na sztaro szlovenszki jezik obrnjeni« (Halle 1771). V predgovori zagovarja piszatel potrebo, da dobimo prevod Szvetoga piszma i pripovedava, steri narodi ga zse imajo. Poszebno sze sztavi pri szlovanszkih nSrodih, sztere zove z imenom (— Ru-zovski) orszag z njim napuno; tak je i v vSzaksem toga naroda razlocsnom jeziki nike nadigno, ki szo na szvojo materno recs, v steroj szo sze porodili, sz. pisznto obrnoli. Te driige zdaj ta nahavsi zadoszta nam bode, ese sze szpomenemo iz Kranjcov i iz Dolnjih Sta-jercov, ki szo, kak stimamo, z našimi vogrszki-mi v Vas, Zala i Somocskoj stolici bodoesimi Szloveni vred osztanki Vandalusov, kateri szo |x> Krisztusovom rojsztvi na pet szto (5. sztoletji) iz ete kralevcsine v Vlaski i potom Spanjor-szki orszag, odnut pa prek morja v Afriko odplavali.« To, da szmo Szlovenci potomci po szvojoj divjoszti glaszovitoga naroda Vandalov, jc Kiizmics vzeo iz nisternih knig, steri piszateli szo szlabo poznali Szlovane i szo je imenovali Vandale. Znanoszt pa dnesz toga ne pripozna. — Nadale guesi Kiizmics o szlovenszkih prevajalcih Biblije: o Primoszi Trubari, Juriji Dalmatini; o hrvatszkih, pozna pa tiidi biblijo »V Luzaciji bodoesih Szlovenov (= Luzsiskih Szrbov). -Te predgovor je dnesz zanimivi za vszakoga, sto zsele znati, ka szo miszlili i kelko szveta szo poznali nasi oesaki, ka szo znali o szvojem nurodi i njegovom meszti v szveti. Pisec nato razpravlja obširno o številnih pisateljih v času luteranstva, ko so začeli pisati tudi v Prekmurju prve knjige v slovenskem jeziku. Csloveska kultura, znanoszt i kniszevnoszt vszikdar bole raszte. Na konci 19. i na zaesetki 20. sztoletja je doszcgla szvoj višek. Ne szamo v varasaj, tiidi po vesznicaj szo sole, knige, liszti i pri bole izobrazsenih narodih tiidi pro-szvetna društva razširili znanje, bogato ver-sztveno i diisevno zsivlenje. Nasa krajina je vszega toga ne esiitila. ‘ Bila je kak piiszti pre-log, na sterom jc szunce izzsgdlo zadnjo travico i zadnji cvet. Ne szo vecs izhajale domdese knige; oblaesina sze je szpiiscsala na zsitek naših du.v. Ravno v tom csaszi pa je bilo vszikdar vecs mladih preszvecsenih, izobrazsenih katolicsanszkih duhovnikov v nasoj krajini, ki szo goreese liibili szvoj narod i szo njemi zsele-I li pomagati k lepsemi zsitki, keliko njim je to bilo mogoese. Moramo praviti, ese dobro pre-miszlimo zgodovino tiszti h let, da sze je dober Bog zaisztino szmiliivao našega liidsztva i njemi jc poszlao voditele, vucsitcle, dobre pasztire. Diisa i szrce vszega mladoga, lepoga zsivlenja v tom szprotoletji nase zgodovine je bio plemeniti, viszoko izobrazseni duhovnik. Pomembne so vrstice o zgodovini -»Kalen-darja Szrca Jezusovoga«, ki obhaja letos 40-lctnico svojega obstoja. Pomen našega Kalendara more prav szpoznati szamo tiszti, ki natenci pregledne vszeh 39 letnikov i premiszli, ka szo njegovi szpiszi pomenili našemi ludsztvi. Kalendar je bio leto za letom sztalna kniga v domaesem jeziki v rokah našega csloveka, ki sze njemi je veszelio kak dete. Gucsali szo v njem z njimi nasi najbosi mozsie po domaese. Kazali szo njemi vsze lepo, dobro i hasznovito; zdigavali szo ga na visiso sztopnjo diisevnoga i telovnoga zsivlenja. Kak bogati szo nasi sztari Kalendari, kak driigi szo nam sz szvojimi kepami, ki szo kazali dogodke i zanimivoszti po szveti! Najlepsi kep našega kulturnoga razvoja v prvih dvaj-szetih letaj toga sztoletja je ravno nas Kalendar. Ka szo piszali v njem? Bio je poszebno prva leta bole verszka kniga sz cslanki iz cerkvene zgodovine i o verszkom zsitki. Szled-kar je bilo vszikdar vecs poszvetnili cslankov, med sterimi szo dragoceni tiszti iz zgodovine našega naroda i nase krajine. Tak >!z zgodovine Szlovencov« (1909, 1919); vecs jih je od »varasa« Bantornya, njegovoj cerkvi, o cehi. Vsze to je pitzao vreli urednik Klckl Jozscf mlajši (podpisz k j.), ki ie mr« 1936. Od na-rodnoga blaga našega liidsztva je preči doszta piszao iszti Klekl J. ml., ki je zbirao navade, satringe, imena itd. (1924—1929). Jako doszta narodnih peszmi i prijjoveszti je napiszao v kalendari Kiihar Stevan (1882—1915) v Mura-barati Bratoncih, ki je tiidi v driigih liszti h zapiszvao neprecenlivo bogasztvo našega dii-sevnoga zsitka. Szpomenik, ki szmo njemi ga psoztavili pred 10 leti na domaesem pokopa-liscsi, naj vszikdar biidi v nasz zahvalnoszt tomi goreesemi delavci za rešitev našega na-rorlnoga blaga. To narodno blago i ti zgodo-vinszki szpiszi szo velikoga pomena za znanoszt, ki raziszkavle naso krajino, pa tildi za našo mladino, ki naj dobro szpozuava szvoje liid-sztvo.« Ravenszki se spominja ob zaključku razprave tudi prvepi slovenskega tednika »Novi-ne« pod uredništvom Klekla J., poudarja poslanstvo tega lista in zaključuje: ^ Zadnja leta szo razgibala diisevno 'zsivlenje v nasoj krajini esese bole i zbiidila,,mnogo piszatelov, znansztvene raziszkovalce, ij,! pro-szvetne delavce. Ali ta doba nam je ešese pre-bliizi i tiidi zato ne moremo o njej vecs piszati. Tiidi o sztarejsoj nasoj kulturnoj zgodovini szmo povedali szamo na kratci telko, da ponovno pokazsemo, kelko je mogoese, na naso prijvo zgodovino: Zsivlenje diiha, delo za na-prejidenje liidsztva, za pot iz tmice v szvet-loszt. Tiidi iz toga kratkoga pregleda lehko szpoznamo, kaksi je te diih bio i kaksa je bila naša zgodovina. Naj najde to delo doszta mladih mocsi dnesz i v prisesztnoszti!« (V madžarskem pravopisu se s izgovarja kot v slov. pravopisu š, za, sz, kot s, cs kot č.) Športne vesti S. K. Mladika vabi vse svoje aktivne člane na sestanek, ki bo v nedel jo, 28. t. m., ob 10.30 v ,Pr čim ognjem, da bi ga prepričal o tem, da se vsa francoska višja in nižja duhovščina strinja z vladnimi načrti. »Medtem pa je sam« — kakor pravi neki zgodovinar — »prevejano ostal t ozadju in pehal v prvo vrsto škofe cerkvenega zbora, ki naj bi papeža preplašili.« Po takih pripravah je dne 9. maja 1811 priSel navod v Savono, da bi poskusil z osebno navzočnostjo in živo besedo papeža prepričati, naj se ravna po Napoleonovih željah. Papež jih fe prvič sprejel dne 10. maja, toda vtis, ki ga je njegova oseba in predvsem njegova odločnost napravila na škofe, je bil tak, da si niso upali govoriti o tem, kar je bil pravi^ namen njihovega prihoda, ampak so pogajanja preložili na prihodnji sprejem. Tu pa se moramo ustaviti! Dne 18. maja se je dogodilo nekaj, kar bi imeli za pravi čudež duhovne in dušeslovne vrste, če ne bi mogli najti zanj naravne razlage, katero bomo takoj nakazali. Zgodilo se je namreč, da je papež ustno (ne pismeno, niti ne s svojim podpisom!) potrdil spomenico s štirimi odstavki, ki so mu jo prinesli in ki je v bistvu obsegala vse Napoleonove želje. Tokrat se je Pij VII. prvič umaknil, odkar so ga nasilno pregnali iz Rima, kakor piše kardinal Pacca, ki pristavlja, da se, kdor je zbliza poznal papeža in ve, kako silna je bila njegova preprostost in kako malo je zaupal svojemu znanju, ne čudi, da se je prelatom nazadnje le posrečilo prepričati ga. Tak bo zaradi tega sočustvoval z njim, namesto da bi ga obsojal. Meni pa se zdi, da ta razlaga ne reši popolnoma dušeslovne uganke, ko se je papež dne 18. maja vedel tako izredno, presenetljivo in nasprotno vsemu svojemu bistvu. Mislim, da torej smem razodeti domnevo, razlago, ki je sicer ne morem stoodstotno dokazati in ka- teri ne morem dokazati verodostojnega vira, ki pa je, kolikor poznam ljudi in zadevne okoliščine, nad vse verjetna. Mislim namreč, da je papežev zdravnik, ki je postal Napoleonov zaupnik, papežu lahko primešal kako uspavalno ali mamilno sredstvo, ki je moglo zmanjšali njegovo odpornost, in da more biti to edina razlaga čudnega vedenja, kakršno je bilo naslednji dan nekaj ur papeževo. Naj navedem razloge, ki so mc napotili, da sem si ustvaril tako podmenoi 1. Ob prvem b drugem sprejemu, ki ga je papež dovolil navodu, je bil še trdno in odločno stanoviten, tako da so bili škofje v zadregi. Celo pokrajinski načelnik je dne 10. maja sporočil v Pariz, da je bil papež miren in odločen; tudi iz poročila o drugem sprejemu, ki ga je napisal isti načelnik, je videti, da je papež tudi tedaj govoril »silno odločno« ter zavrnil navodnike, celo trdno in prepričljivo je škofom izjavil, da se mu sicer kažejo kot svetovalci, a jih ima za pristransko stranko in jim zato ne zaupa popolnoma. Iz poročila o vsem razgovoru je silno jasno in očitno videti, da je bil papež popoln in neomajen gospodar svoje volje in svojega izražanja. Toda ob istem času je dne 10. maja načelnik pisals »Včeraj je papež menda pregledoval poslana mu pisma. Ta čas smo porabili za to, da smo v dvorcu postavili neko zvezo, s katero bomo ugotovili, kaj bo govoril papež, kadar se bo zaupno razgovarjal.« Ker takrat še niso poznali mikrofona, moramo misliti, da so uporabili kako trobilo ali da so koga skrili v kakem delu pohištva. Hhrati pa imamo v uradni izjavi, ki jo je spisal ta človek, dokaze, da je bil popolnoma brez poštenosti, odkritosti in plemenitosti, da je torej mogoče in imamo močan razlog za domnevo, da je bil sposoben še kake druge podobne hudobije. 2. — Dne 18. maja je na dan izredne papeževe slabosti načelnik pisal, da je šel k papežu, da bi se po vsej sili pogovoril z njim. Po mojih mislih je hotel načelnik to pot ugotoviti učinek tistega, kar je predpisal zdravnik in kar so mu mogoče tudi dali ne kot zdravilo, ampak v kaki drugi obliki, na primer v jedi. Za načelnikom pa je papež sprejel navod. Načelnik poroča, da so njegove besede silno učinkovale na papeža, ki je bil ▼ zadregi in je komaj kaj pripomnil. Sam navod je isti dan poročal: »Papeža smo dobili zamišljenega in razburjenega. Tožil je, da je njegov duh zelo truden.« Dodajmo še, da je bil papež po tem dnevu nekaj dni kakor v nezavesti in da se mu je zdelo, da je pijan. Ves čas papeževega jetništva nismo nikoli brali, da bi se pritoževal, ni se pritoževal, ko so mu vzeli njegovega državnega tajnika; ne, ko se je pod njim sesedla kočija; ne, ko so mu preprečili, da bi ob nedeljah maševal ali bil_ pri maši; ne, ko so^ ga ponoči vročičnega prebudili in je moral oditi naprej na potovanje; ne, ko je bil žejen in mu je neki orožniški podčastnik ponudil lNajini drvarji po planini imajo drvarčičev polne koče in bajte, da so jim kar pretesne; najini kmetje Poljanci jih imajo tudi toliko, da jih je polna vsa vaška cesta, po kateri že ne moreš več brezskrbno pognati konja, da katerega ne pogaziš. Tu pa so prazne sobane in dvorane, po katerih bi se lahko igrali vsi drvarski in poljanski otroci, se lovili in podili okrog .gradu. Ko bi imela vsaj enega, ki bi na stara leta za naju skrbel in kateri bi bil dedič najinih polj, zemlje, goščav in planin!« Bridko je zajokala. Opis Ljubljane pred sto leti Te dni je izšla izpod peresa Damijana Valina precej obsežna monografija o Ljubljani. Skoraj 100 let pa bo tega, kar je izšla v nemškem jeziku prav obsežna knjiga, ki jo je spisal Ilerik Costa. Knjigi je naslov »Reiseerin-nerungen aus Krain« in obsega 266 strani ter 4 slike v bakrorezu (pogledi na Ljubljano, Novo rnssto, Bled m Predjamski grad na Notranjskem). Knjiga je izšla leta 1S48. ter je razde- Opisuje zgoi’ ibljane in Ki 1 jena na posamezna poglavja. Opisuje" zgodovi-_ Oložaj Ljubija «ke ter jzlete na Notranjsko, Dolenjsko, Ko- no in zemljepisni pot .ranj- čevsko, Gorenjsko, na Triglav in druge planine itd. Pisatelj prav dobro opisuje vse krajevne zanimivosti ter navaja mnogo zgodovinskih drobtin. Za Ljubljano navaja med drugim: . »Ljubljana, glavno mesto vojvodine Kranjske in kraljestva Ilirije, šteje v notranjem mestu 314. v predmestjih pa 614, skupno torej 928 hiš in 18.66^ prebivalcev. (Ljubljana se je torej v zadnjih slabih 100 letih povečala za vec kot petkrat.) Pisatelj dalje navaja, da ima mesto tako imenovane patidenčne hiše, katerin lastniki plačujejo samo en krajcar davka na leto. Leta f440 so namreč Celjski grofje ome-gali Ljubljano, ki je bila tedaj na 6trani Habsburžanov in je ce6ar Friderik II. nagradil hrabrost Ljubljančanov s tem, da jih je oprostil vseh davkov razen tega krajcarja, ki so^ga morali plačevati v znamenje svojega podložni-štva. Do leta 15S0 so ljubljanski meščani v slavnostnem sprevodu nesli ta krajcar 30. septembra o polnoči na magistrat ter ga tam plačali v glavni dvorani v mestno blagajno. Pisatelj pravi dalje: »Trgi in ulice so opremljeni z napisi in želeti bi bilo. da bi se obdržali stari nazivi, kakor Kapucinska ulica, sedaj Gledališka ulica, Nov-čevska steza, sedaj Reber itd., zakaj s starimi nazivi je pogosto zvezano dosti zgodovinskih spominov. Mesto jd ponoči razsvetljeno z 90 svetilkami, predmestja pa z 212. Mesto ima razsvetljavo od 1. januarja 1793. Trgi 60 v mestu: Glavni trg (Mestni trg), ki je bolj podoben široki ulici kakor pa trgu, Žabji trg, Sv. Jakoba trg, ki je nastal, ko so podrli jezuitski kolegij: ta trg je zelo pridobil, ko je leta 1840. Arrton Virant zgradil veliko hišo. Trg bi bil še lepši, ko bi na njem zopet postavili lepi Marijin spomenik, ki so ga leta 1844. premestili. Zagotovljeno je, da se ta spomenik vrne na to mesto ter je že po* 6tavljen temelj. (Spomenik je tudi sedaj na tem trpi v obliki, ki mu jo je_ dal Plečnik.) Pisatelj dalje navaja še naslednje trge: Novi trg, Nemški trg, trg pred škofijo, Šolski trg s sosednim Sejonsikim trgom (del sedanjega Vodnikovega trga s Krekovim trgom). V predmestjih pa sta Marijin trg s frančiškansko cerkvijo in Kongresni trg, znamenit zaradi kongresa monarhov teta 1821. Nato pisatelj obširno opisuje javne spomenike v Ljubljani. Za pmenjeno Marijino znamenje pravi, da ima poleg Marijinega kipa še štiri svetnike iz sivobelega marmorja: sv. Jožefa, sv. Leopolda, sv. Ignacija in 6v. Frančiška Ksa-verijn. (Te štiri svetnike so šele pozneje nadomestili « štirimi patroni ljubljanskih župnij.) _ Spomeniki so: znamenje sv. Trojice na. križišču pred bolnišniceo (na sedanji Ajdovščini; spomenik sam je sedaj pred uršulinsko cerkvi-io). Majhen spomenik je pred Sempeterskrm mostom, ki ga je da! baje postaviti škof Toma/. Hren v spomin na leto 1622, ko so ljubljanski kovači branili procesijo sv. Resnjega Telesa pred napadi protestantov. ^ Nadaljnji spomenik je ob Gruberjevem prekopu v spomin na osušitev Ljubljanskega barja z zgradbo Gruberjevega prekopa. Najlepši javni spomenik v Ljubljani je voclnjak na Glavnem trgu, ki ga je dovršil leta lo3. kipar Frančišek Robba. Ljubljana ima pet mostov čez Ljubljanico, in sicer: sv. Jakoba, čevljarski, frančiškanski, šolski ali metsarsiki in šempetersk; most, ki ve* žejo oba dela mesta. Frančiškanski most je bil zgrajen leta 1842. iz kamna, in sicer tako so- lidno, da so zanj porabili 88.000 centov rezanega kamna. Ljubljana ima v mestu štiri, v predmestjih pa pet cerkva* ki jih pisatelj podrobno opisuje. Te cerkve so: stolnica, sv. Jakoba cerkev, sv. Florijana cerkev in Križanke. K mestnim cerkvam šteje tudi kapelo v bolnišnici. Cerkve v predmestju pa so: frančiškanska, uršulinska, sv. 1’etra, sv. Krištofa in trnovska. Za pokopališče sv. Krištofa navaja, da je bilo odprto leta 1779. in je bil prvi mrlič, ki je bil pokopan 4. maja '1779 Marija Brecelj. Obsežno opisuje Henrik Costa tudi javna poslopja v Ljubljani šole, društva, opisuje prosvetno življenje itd. Ta nekdanji vodič po Ljubljani vsebuje vsekakor mnogo zanimivosti in še dandanes najde radovednež v njem marsikatero zgodovinsko drobtino, ki je vredna, da ee obnovi spomin nanjo. Koledar Sobota, 27. svečana: Gabriel žal. M. b., spo-znavalec; Leander, škof. Nedelja, 28. svečana: 2. predpoetna nedelja; Roman, opat in ustanoviteli reda; Antonija FL, vdova in opatica. <)hvps>tiln Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. .Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Debeljak Gvido, Ljubljana, Bleivveissova cesta 62. »Ulica št. 15« veseloigra, jutri ob 5. popoldne frančiškanski dvorani. Vabimo vse, ki jim je do prijetne zabave, da pridejo v čim večjem številu. Igra je dobro pripravljena in napravljena je tudi nova moderna 6eenerija, ki bo gotovo zadovoljila še tako razvajeni okus. Vstopnice dobite v trgovini Sfiligoj in jutri od 10.—12. ter dve uri pred pričetkom pri dnevni blagajni. Podružnica vrtnarskega in sadjarskega društva v Mostah obvešča svoje elane in drugo interesente, da bo v nedeljo, dno 28. t. m. ob 17 v Mladinskem domu na Kodeljevem prvo predavanje o gojenju sadnega drevja pod naslovom: :0d sajenja do sadu«. Zadružna tečaja preložena. Zavori za zadružništvo Ljubljanske pokrajine je na željo zadrug preložil oba enodnevna tečaja, tako da bo tečaj za nekreditne zadruge v sredo 10., za kreditno zadruge pa v četrtek 11. marca. Spored ostane nespremenjen. Rok za prijavo se podaljša do 6. marca t. 1. SGARAVATTISEMENTI S. A.. PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila (td. Chledere offerta. — Zahtevajta ponudbe. V frančiškanski dvorani priredi književnik g. Ivan Albreht v marcu recitacijskj nastop z izborom svojih najnovejših del v vezani in nevezani besedi. Imena sodelujočih, dan iu vse podrobnosti objavimo pravočasno. V veseloigri »Lažnivec«, ki jo je spisal Goldoni, je toliko in tako ljubkih zapletljajev, da sc mora človek nasmejati. Glavni vzrok je pač ljubezen mladih in lepih zdravnikovih hčerk Rože in Bože. Oskrbite si vstopnice v predprodaji, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Pctrar-kova 12-1, desno. fsfiibljansfeo. gledališče Drama: Sobota, 27. februarja ob 17.30: »Ples v Trnovem«, Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 28. februarja ob 14: »Zaljubljena žena«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Opera: Sobota, 27. februarja ob 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja, 28. februarja ob 14: »Gasparone«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ob 17.30: »La Boheipe«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. ROKODELSKI ODER Nedelja ob 5 popoldne: Veseloigra »Lažnivec«. Predprodaja vstopnic bo na dan predstave ob 5 popoldne in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. Prvi znanilci bližajoče se pomladi Ljubljana, 27. februarja. Pomladansko topli dnevi februarja- so privabili v naše krajo in priklicali k nam prve znanilce pomladi. Ptički so nam letos zelo zgodaj začeli prepevati svoje pesmico — hvalnice Stvarniku. Tgko se zjutraj okoli 7 že oglaša na dolenjski strani kos, poje že ščinkovec in senice prav tako d robe svojo pesem. Pri nas so se tudi že zgodaj pojavile nekatere ptice-selilke. Že 14. t. m. so se v Mestnem logu in drugod pojavile brinovke, naslednji dan so opazili tudi jato divjih golobov in 16. t. m. je priletela prva skupina škorcev. Vranam so napovedali sedaj na pomlad, ko se parijo, hud boj. V Mestnem logu je nek posestnik že zastrupil nad 50 vran, ki so nam res prave škodljivke in so znane tudi kot roparice, ki drugim pticanr pevkam pobirajo jajca in more celo mlade zajce. Na vrtu ob Dolenjski cesti smo včeraj opazili prvega metulja-belina. Ta se je res zelo prezgodaj zbudil in frfotal je ves zmeden, ko ni mogel dobili pravo oporo v še nekoliko dremajoči pri* rodi. Včasih so motulje-beline pri nas močno po-končavali in lovili. Ljudje so vedeli, da je treba metulje popolnoma uničiti, da se tako obvarujejo polja pred njegovimi požrešnimi gosenicami. Tako čitamo v starih »Novicah« iz leta 1872 v članku »Cernu nam pa bodo?« zanimive podatke, koliko metuljev so v nekaterih krajih šolski otroci pokončali. Novico navajajo, da so v krajih okoli Medvod šolski otroci proti mali nagradi, ki jim jo je poklonila Kmetijska družba, polovili do 130.000 metuljev-belinov, na Ježici so jih nabrali do 30.000, v Smledniku nad 177.000, torej skupaj nad 337.000 metuljev. V starih časih so šolski otroci prejemali tudi primerne nagrade za po-končavanje majskih hroščev. Ob potokih in drugod so se zadnje dneve silno razbohotile vrbove mačice. Opažajo, da prihajajo iz čebelnjakov že tudi prve čebelice. Te iščejo hrano sedaj posebno na vrbovih mačicah, zato je sedaj vrba vzeta v zaščito. Nekateri okrajni ko* misarijati so,že objavili zadevne odredbe, s katerimi prepovedujejo trganje, rezanje in prodajanje vrbovih mačic. Edgar VVallace: 30 w ^ Zabav s krmno in globoko sence je imela pod očmi. I »Naprej!« je dejal Ray. ■ »Ela, za božjo voljo, kaj pa delaš I »Ali boste blagovolili sprejeti go-1 Potem je nalil poln kozarec vode in jo na dušek izpil, kajti imel je hudega mačka. Zdaj pa ga je začel preganjati tudi moralni maček. Sedel je na rob postelje, dol glavo mod dlani ter začel premišljevati o dogodkih prejšnjega večera. Vsega se ni mogel dodobra spomniti, imel pa je občutek, da se je zgodilo nekaj prav posebno strašnega. Počasi se je pa začel vsega spominjati, vsi dogodki so mu stopili jasno pred oči in s težkim srcem je moral priznati, da so bili nespodobni. , I Skočil je pokoncu, začel koračiti pt sobi gori in doli, hoteč najti opravičila za svoje počenjanje. Mladeniška neči-murnost seveda sprejme rada vsakovrstna, tudi nemogoča opravičila za svoja zladela m tako je tudi Ray-u prišlo prav vsako opravičilo, ki mu je padlo na pamet. Tako se je opravičil vsaj pred samim seboj. Potem se je okopal; kopel ga je precej streznila. Med oblačenjem je moral že priznati, da je velik de! krivice, ki jo je včeraj naredil svojemu očetu, povzročil on sam. Na vsak način «.jf bil na jasnem, da ni najti opravičila zato, da je udaril svojega očeta, ki mu hoče vendar le dobro. Imel je namero, da mu takoj piše in se mu opraviči. S tem bi ga gotovo potolažil. Odločil se je, da mu ne bo pisal prili zujoče, temveč vredno moža in nehli-njeno. Saj se končno v vsakih, tudi najboljših rodbinah dogajajo rodbinski nesjiorazumi in prepiri. In nekega dno se bo vrnil k svojemu očetu kot bogataš. — Ray se je počutil neprijetno. Saj se mu je zdaj dobro godilo. Imel je bogato in drago stanovanje* vsak teden je dobil po pošti šumeče bankovce na svoj naslov. Tudi avtomobil ima. Toda kako dolgo bo vse to še trajalo? Ray ni bil nikakršen zanesenjak; sicer ni bil tako prebrisan in pameten, kot je mislil sam o sebi. Neumen pa tudi ni bil. Premišljeval je, zakaj bi mu japonska ali katera druga vlada plačevala nagrade za informacije, ki jih je mogoče dobiti v vsakem adresariu in londonskem vodiču, ki g« lahko kupiš v vsaki knjigarni za nekaj šilingov Toda tudi to misel je opustil. Bil ie pač take narave, da je vsaiko stvar, ki bi ga motila oziroma spravljala v slabo voljo, odstranil že v trenutku, ko se je pojavila. Odprl je vrata v jedilnico in obstal med podboji ko prikovan. Na odprtem oknu je namreč sedela Ela, njegova sestra, naslonjena s komolcem na polico. Bila je zelo bleda ti tukaj?« jo je vprašaj. »Kako si prišla spodično Bassanovo in gospoda Brady-semkaj?« a?« ga je šepetaje vprašal sluga ter »Vratar mi je odorl e svojim kiju- pri tem pomembno pogledal Elo. čenn, ko sem mu rekla, da_ sem tv^.ja »Seveda me bo sprejel,« je zaklical sestra,« je dejala brezbrižno. »I risla Jenski glas zunaj sobe. »Cernu take »em že zarana ter mislim, da bi bilo formalnosti? — Ah! — Zdaj razumem dobro, da bi šel z menoj v Ilorsham ter ( — — —t Lo]a Bassanova je merila se pogovoril z očetom.« . j jrj0 oj pct (j0 g(ave izjx>d napol odpr- »Ne. Zdaj ne. rac pa čez nekaj dni,« tjb trepalnic, je rekel hitro. V resnici pa se je bal j »T0 je moja sestra Ela,« jo je pred iti k očetu in z n jim spregovoriti po šteno besedo. »Ali bi to bila tako velika žrtev, če bi vse to, kar imaš, zapustil?« Z roko je nečakano zamahnil. »To vse bi mi ne bilo težko, če misliš na stavil urno Ray, »In to sta gospodična Bassanova in gospod Brady.< Ela se je ozrla po nežnem dekletu, ki je stalo med vrati ter je morala ugotoviti, da tudi njej ta oseba zelo ugaja. Lolina lepa polt, njena drža, stanovanje. Ampak ti in oče želita, da - mkn ju način oblačenja stajo zapustim mojo novo sluzlio, ki sem jo navdušila. komaj nastopil.« ( ugaja stanovanje vašega »Menim da b. to ne bila nobena f . vprašala, ko se je usedla škoda!« Ela je j« jekla s tak.m gla- njej ^ J. • «*prrkrižala lepe, v svi-som. kakršnega doaBdat ]Ray pri njej še , J J ‘avi ob‘lei:.eue nožice. m bil vajen. Lla je bila vedno njegova . - # . . n , draga sestra, ki mu je marsikaj rada1 »Tukaj je zelo lepo in Ilorsham se spregledala, mu pomagala v zadregah ™ bo v prvem casu zdel zelo dol roler mu ni zamerjala njegove mlade- časen, seveda, če se bo vrnil k nam do-niške zablode in napake. Bila je ne- mov,« je rekla Lla. kakšno ravnovesje med njim in oče- j »Kaj, vi se vračate v Ilorsham?« tom. Lola je ostro pogledala pri teh bese- »Vrni se k očetu. Ray, pridi takoj!« dah_ Ray-a ter mn zala nepremično Nervozno je odkimal. v oči. _ ... »Ne, ne morem! Pisal mu bom. Pri- »Niti na kraj pameti mi ne pride znam, da sem ravnal napak in mu bom kaj takega!« je dejal Ray odločno, to tudi v pismu omenil, toda kaj več »Prav sem povedal Eli, da je moja za-storiti ne "norem.« Nekdo je potrkal poslitev tukaj preveč važna, da bi jo na vrata. I mogel zapustiti.« Lola je zadovoljno prikimala. Elo pa ie pri pogledu nanj, spreletel mraz po hrbtu, rred kratkim je bila še vsa navdušena zanjo, zdaj pa se ji je naenkrat zazdelo, da vidi v njenem licu le gnusobo in grozo. »Vedeti morate namreč, gospodična Bassanova, da je Gordon moji sestri pripovedoval najstrašnejšo pripovedke o nas vseh,« je Ray hitel razlagati lepi Loti. »Gordon je monoman« (monoman je oseba, ki boleha za fiksniunj idejami. Op. prev.) — »Saj je poslal Elka celo k vašemu gospodu očetu, da ga zasliši. On je mnenja, da je ves svet poln samih zločinov in da ie pač oii edini na vsem svetu, ki jih no odstranil in spravil za varne zapahe « »Tap,-----------fap,---------, tap, ta,p, tap, — — — tap,« je trkalo na vrata. Počasi, premišljeno, nezmotljivo. To trkanje je na Bradvja vplivalo sila čudno. Njegovo zasežno telo je nenadoma zlezlo kar nekam samo vase in njegov rjavi obraz jc postal naenkrat ves bled. »Tap, — tap---------------------tap, — tap, tap, tap-----------------tap.« Roka, ki jo je Brady dejal k ustam, se je tresla. Ela je ogledovala zdaj njega zdaj Lolo. V svoje največje presenečenje je opazila, da je tudi Lola pod rdečilom na licu prebledela. Bra-dy se je opotekel proti vratom. Dihal je glasno, skoraj sopel. To sopenje se je v sobni tišini še bolj slišalo, Svarilo Sven Hedina švedskemu narodu Maj se konča sedanja vojna kakor koli, Anglija bo v vsakem primeru izgubila Stockholm, 27. februarja, s. Znani švedski raziskovalec Sven Hedin ie poslal stockholmskemu časopisu »Volkets Dagbladet* pi6mo, v katerem opo- zarja narod na nevarnost, ki preti danes Evropi" in tako tudi Švedski od 6trani Rusije. »Če bi Sovjetska zveza — piše Sven Hedin — zmagala v boju z osjo, bi se komunisti na Švedskem, ki jih plačujejo Sovjeti, v hipu znašli v ugodnem položaju spričo morebitne zasedbe in opustošenja Srednje Evrope po boijševikih. Baltiške dežele m Finska bi povsem izginile in močne boljševiške čete bi se razmestile ob dansko-švedski meji in močno ogražale Švedsko. Sven Hedin piše, da bi bilo naravnost bedasto in brezmejna 6lepota, če bi kdo hotel trditi, da bosta Anglija in Amerika v pravem trenutku ustavili zmagoviti boljševiški pohod proti zahodu. 2e več ko poldrugo leto — nadaljuje Sven Hedin — Anglija in Amerika govorita o tej orjaški sili barbarov, ki imajo namen uničiti Evropo. T.udi če bi žrtvovali milijarde, 6e jima nikdar ne bi posrečilo ustaviti smrtnega pohoda boljševizma čez Evropo. Naj 6e sedanja vojna konča kakor koli, Anglija bo v vsakem primeru le izgubila: Če zmaga os, bo to pomenilo konec angleške moči v Evropi. Če pa dobe to vojno sovražniki osi, bodo Združene ameriške države podedovale britanski imperij. Svoja izvajanja končuje Sven Hedin s pripombo, da ]e angleška nesreča v tem, da je u6oda Anglije v rokah ljudi, ki so še vedno 6užnji pojmovanja prejšnje svetovne vojne, ljudi, ki še niso doumeli novega časa in njegovih novih vprašanj. HENRIK SIENKIEVVICZ ROMAN V SLIKAH Resne in zabavne iz sedanjega življenja v Angliji Z ameriškim vojakom je ireba ravnati zelo vljudno Tudi v Angliji je danes življenje precej odvisno od svetovnih dogodkov. Vpliv vojne 6e pozna vsepovsod, v javnosti in zasebnem življenju. To se z drugimi besedami pravi, da ljudje na splošno precej bridko občutijo sedanjo vojno in vse, kar je z njo v pceredni in neposredni zvezi. In to bridko re,sno6t, ki jo je prinesla vojna, imaš v Angliji priliko spoznati povsod, na drugi strani pa 60 tudi še zabavne stvari, posebno še, če človek življenje v Angliji hoče opazovati tudi od druge, neobičajne strani. Tako na primer vsebujejo mnogo zabavnega razni letaki, zlasti pa tista tiskana opozorila, ki so jih zadnje čase razširili po uradih in predvsem še v gostinskih obratih in ki med drugim dajejo stroga navodila zaposlenemu osebju, kako je treba ravnati z ameriškimi vojaki. Bridko resni morajo biti razlogi za takšno vljudnost Zares vljudni morajo biti fotografi, če hočejo imeti kaj prida posla in s slikami ovekovečiti poznejšim rodovom, kakšne obraze lahko človek v Angliji srečuje v žalostnem letu 1943. Zlasti pa rnorajo biti v Angliji vljudni in po6trežljivi, kadar imajo opravka z ameriškimi vojaki, na vsak način pa vljudnejši, kakor pa je bila doslej njihova navada v občevanju s tujci. Ne 6tnejo postopati tako, da bi Amerikanci dobili morda vti6, kako zanikrni, malomarni in nepo6trežljivi 60 Angleži. Človek, ki tako od daleč opazuje to sedanje življenje v Angliji in ravnanje z Amerikanci, dobi nehote vti6, piše neki madžarski časnikar, kakor da je od omenjenih lastnosti res dostikrat odvisna usoda angleškega ljudstva. Razlogi za takšno vljudnost, ki jo Angleži izkazujejo ameriškim vojakom, morajo biti res bridko resni. Angleži naj se ne čudijo — beremo v omenjenih opozorilih, namenjenih javnosti — če Amerikanci višje cenijo 6voj base-ball kakor pa angleško igro kricket. Slednja namreč med njimi ni razšir- jena in se jim zdi dostikrat celo neumna. Končno pa tudi ni treba pričakovati, da bi Amerikanci kazali kakšno posebno razumevanje za angleške na- rodne igre, ali Angleži za amerikanske. Na teniškem igrišču in pri hockeyu 6e že bolje razumejo med seboj, zakaj tudi pri Amerikancih sta ti dve panogi športnega Udejstvovanja precej razširjeni. „™>Kako je kaj, baby?« Če se Amerikane.c sreča v kakšnem nočnem zabavišču, recimo v baru pri svojem coctailu s kakšno mično Angležinjo, jo navadno nagovori kar 6 »kako je kaj, baby?« Te 6voje navade kot vojak Združenih držav tudi tostran »velike vode« na noben način ne more opustiti. Marsikakšna angleška natakarica si morda pri tem misli — upravičeno ali neupravičeno — da je ameriški vojak nesramen, če jo imenuje »baby«. In če se ji kaj takšnega pripeti še drugič, tretjič ali pa še večkrat, je kar 6koro prepričana, da 60 V6i Amerikanci nesramni ljudje. Toda kaj takšnega ne sme misliti na noben način. Tisti, ki pišejo propagandne in reklamne letake, hočejo vsekakor takšne občutke pregnati, in dopovedujejo angleškim dekletom, da vendar ni treba pripisovati takšnemu ogovarjanju kakšnega posebnega fvomena, zakaj Amerikancem je zašlo takore-koč že v meso in kri. To so pač Amerikanci. pravijo, kaj hočete. Ce kak ameriški vojak nagovori angleško dekle kar z besedami: »No, kako je kaj baby«, je to pač približno isto, kakor če bi kakšna angleška »damica« začela svoj pogovor takole: »Je tole vreme dane6 lepo, joj.* Amerikanci ne uganjajo le svojega narodnega športa in ni60 nekaj jxi6ebnega samo e 6vojim načinom ogovarjanja, pač pa 60 tudi njihova jedila prirejena po ameriškem okusu in jih tudi po svoje imenujejo. Strežnice in strežniki po angleških go- stinskih obratih pa se tolažijo s tem, da 6e bodo Amerikanci počasi le sprijaznili tudi z angleško kuhinjo. Zbiralcu voznih listkov je časopis posvetil kar uvodnik Zadnjič se je zgodilo nekaj, kar prav za prav nima nobenega opravka s svetovno zgodovino in s politiko, zbudilo pa je kljub temu v javnosti veliko pozornost. Zgodilo 6e je namreč, da je v Angliji umrl mr. Quatermain, o katerem je šel glas, da je bil strasten zbiralec voznih listkov. Na dan, ko je mož umrl, je njegova zanimiva in res svojevrstna zbirka obsegala že 10.000 najraznovrstnej-ših voznih listkov. Neki angleški li6t je temu možu ob njegovi 6mrti posvetil celo uvodnik in v njem med drugim fiovedal, da ima mr. Quatermain v svoji zbirki tudi vozni listek za vožnjo z ladjo »Ti-tanic«, s katero 6e je bilo potopilo toliko ljudi. Nekdo je v svojem pi6mu izrazil svoje veliko začudenje, kako je vendar ta mož prišel do tolikšnega števila voznih listkov V tem pismu med drugim piše, da ima on 6am le dva vozna listka, pa že zaradi njiju ga je dolgo časa grizla vest, zakaj jih po končanih vožnjah ni oddal. Dragocena krona za ugandskega kneza V naslednjem naj podamo še zgodbo o afriškem knezu, ki ga bodo baje kronali. Ta novica sicer še ni jx>trjena, vsekakor pa je gotovo, da so londonski zlatarji na račun angleške vlade izgotovili zlato krono, ter jo okrasili 6 safirji in drugimi dragimi kamni. Ta krona je namenjena za »Kaba-ka of Bi.ganda«, t. j. za nekega domačega kneza iz angleškega protektorata Uganda. / nio ga bodo baje kronali na njegova 6tara leta Brez dvoma je tudi to politika, ki pa je vsekakor dlje od svetovnih dogodkov kakor pa naslednja novica, ki ji tudi ne manjka politične začimbe. Tank s pozlačenimi verigami — božično darilo Iraški kralj Feizal je dane6 star komaj sedem let. Angleški general, ki poveljuje četam na Srednjem vzhodu, general Aleksander, pa mu je, za božič kljub temu podaril tank, kakršen je za omenjeno starost iraškega kralja primeren. Tank — to izredno božično darilo — je visok približno en meter, ima brezhibno narejeno kolesje, tako da se kralj Feizal z njim lahko popelje, v zgornje nad-ilače. Spredaj ima čisto 6tropje svoje kraljevske pal vlolw pravilno izdelan vrteči 6e 6tolp, verige pa pravijo, da so pozlačene. Seveda zahvala za to darilo ni izostala. Izjava kitajskega generala o Japonski Lisbona, 20. febr. s. General Huing Šin Hui, načelnik kitajskega vojaškega odposlanstva v Londonu, je včeraj na tiskovni konferenci izjavil: Jajionska povečuje svojo silo in ne bo prekrižanih rok čakala usode. Japonska je zelo bogata na efektivih in rezervah. Zamisel, da bi napadli Japonsko na vrhuncu njenih sil, je zelo privlačna, toda spomniti se moramo, da ima Japonska v rokah veliko strateško važnih krajev. Razen tega je treba vzporediti tudi načrte vseh zavezniških narodov. Kitajski general je potem zahteval nova letala za Kitajsko in zatrdil, da Kitajska trenutno svojega letalstva prav za prav 'niina. Nato so ga vprašali časnikarji, ali ga je zadovoljil obisk v I ra 1 & \\ 257. Cesarica se je bala, da ne bi Neron zaradi tega začel dvomiti sploh o vseh Hilono-vih trditvah. Sovražila je Vipi-cija, ker jo je odbil zaradi Li-gije, a še bolj je sovražila to Vedela je, da more v vsem Rimu samo Ligi ja tekmovati z njo v lepoti. Sklenila je, da jo bo pogubila. Planila je k cesarju, se ga oklenila in ga začela rotiti: »Gospod, maščuj najinega otroka!« Pridružil se ji je še Hilon, ki je govoril: »Hitite, če ne se bo Vinici j skril. 'Pokazal bom hišo, kjer je Ligija skrita zdaj po požaru. Vse bom izdal, samo hitite!« |n Neron je zapovedal, naj Tigeiin pošlje pretorijance po Ligijo in njene prijatelje kristjane. Wasliinglonu General je odgovoril: Dokler konČ na zmaga ni dosežena, ne more! biti nič zadovoljivega. Kar se tiče položaja v Indiji, je general dejal: Za nas jo obžalovanja vreden. Pristavil pa je: Upam pa, da bo britanska vlada že našla zadovoljivo rešitev sedanjih težav. Zahteve ameriških žensk Stockholm, 26. febr. s. Vojna je utrla pot do višjih mest tudi ameriškim ženskam, kakor se sklepa iz poročila, ki ga je švedskemu listu »Alle-handa« poslal njegov dopisnik iz Združenih držav. Miss Kellems, ki iina vodilno mesto v ameriški industriji, jo v svojem govoru na zborovanju ameriške ženske zveze v Baltomoru izjavila, da se bo zveza takoj zavzela za spremembo ameriške ustave v tem smislu, da dobe ženske prav iste pravice kakor moški. »Ako nas mislijo, tako je izjavila, moški po končani vojni spet potisniti nazaj v ku- 258. Petronij so je od cesarja dal naglo zanesti domov, da bi povedal Viniciju, kaj mu grozi. Sužnji so hitro hodili z nosilnico med podrtinami, pogorišči in ožganimi zidovi, med katerimi je ostala nedotaknjena samo Petronijeva hiša, ki so jo na treh straneh obdajali vrtovi, Vinicij ga je čakal pred hišo. Ne da bi stopil iz nosilnice. mu je Petronij na kratko povedal vse. Naročil mu je, naj vzame nekaj svojih krščanskih sužnjev in naj Lig i jo reši, .če ne gre drugače, tudi s silo. Vinicij ga je poslušal z na« mršenlmi obrvmi, potem je planil, da stori, kakor mu je naročal prijatelj. lilnje in v sobe z otroki, potem se bo naš spor spet ponovil. Ako smo me ženske sposobne danes prav tako dobro opraviti delo kakor moški, potem imamo pravico, da to delo ohranimo tudi jutri, ko bo vojna že končana.« P TONE GLAVAN:^ Zemlja je mamam IZVIRNIKOM »Torej si mi res odpustil?« Boštjanu je bilo še bolj nerodno. »Oče, ne govorimo več o tem Za nami jo in vse je pozabljeno. Začeli bomo znova... Kako, pa kar meni prepustite!« »To je besedaI« ,io udaril Tehar ob mizo. >I’ri moji veri, še jaz sem ponosen na Boštjana. Pa bi vi ne bili, oče?!« »O, saj sem!« se je Jerneje smejal. Tehar je pogledal na uro. »Sapramiš, na deseto že teče. Pojdimo!« Zvrnil je še kozarec vina in se poslovil. Tudi oče in sin sta se spravila leč. Boštjan je spal mimo kot ubito... Čez dva dni ali kaj, ko se je Boštjan nekoliko odpočil, je rekel očelu: »V Zatični imam še kovčege. Ali lahko zaprežem in se peljem ponje?« »Kajpak, kajpak,« mu je dovolil oče. »Če bo Miha kaj godrnjal, mu boin žo j>ovedal, kar mu gre. Kar zaprezi!« Boštjan je napregel, namestil sedež in pognal izpred hleva pred hišo. , »Oče!« je zaklical. Stari je prišantal ob palici do praga. »Greste z menoj? Saj bova hitro nazaj. Morda že do južinc ali pa malo kasneje. Dobro vam Ivo delo malo vožnje.« »Nak, nak,< je on odkimaval. »Moje kosti niso več za na voz. Preveč bi me stresalo in ves bolan bi bil potlej. Kar sam opravi. Bo najbolje tako!« »Kakor veste,« je dejal, sedel na voz in pognal. I Konja sta potegnila in Boštjan se je samemu sebi zdel kot gospodar, ki mu jo oče pravkar izročil grunt v svojo last. Na vozu se je držal kakor petelin na gnoju. Gledal je okoli sebe, pozdravljal kmete, ki so 6i ga ogledovali kakor deveto čudo. V mislih je čul njihov šepet: »Poglejte ga, Amerikanca! Kako se vam drži!« A v tem ni videl nič hudega, temveč neko prikrito spoštovanje. »Kako je?« so ga ogovarjali nekateri. »Dobro,« jim je odgovarjaj. »Dolgo se nismo videli, Boštjan,« je jvozdravil Rjavček. »Se bomo pa zdaj zmerom.« »So tvoji konji?« je v hudomušnosti oporekel Lukalovec. »Nak, Mihovi.« Voz je drdral j>o kamniti poti. Za njim se je ozrl vsak, ki se je mogel. Kmečka navada je, da se človeka tudi ogovori. In tega jo Boštjan v Ameriki zelo pogrešal. Tam so si vsi ljudje tuji, niti pozdravijo se ne, samo hite in se za nikogar ne zmenijo. Ob luži na koncu vasi je prala Ulčarica plenice. »Lej ga no, Boštjana!« je zaklicala. Ustavil je konja. »Kaj plenice pereš?« »I, kakor vidiš.« »Ziblješ?« »O, že dvakrat.« »Kje imaš jni moža? Ne poznam ga.< »Kako to? I, Orlakov je z Rcpelj. Janez, saj ga j>oznaš.c »Orlakov Janez?« »I, kajpak.« »Dobro kmetujeta?« »Lezeva. Fronki so preveliki.« »Pritoži se!« Švrknil je mimo konj, ki sta takoj potegnila Ulčarica jo vpila za njim: »Kaj v vas pridi, boš naša pnnkrta videl.« »Bom, bom,« je obljubljal že na ovinku. Odprl je zavoro, da sta konja zletela po klancu. V dalji je mežikal Lisec z zidanicami, mu prikimavale hoste in ga jiozdrav-ljale njive, porasle s pšenico. Med njimi se je vlekla siva cesta. Kmalu je privozil do Kalužic. Tani je Jernejčev svet. Moj Bog, kako je zapuščen in divje zraščen! Bil je prepričan, da tu že gotovo dve leti ni nihče oral. Zemlja je kar kričala po plugu in brani, po človeku, ki bi jo ljubil in z ljubeznijo negoval in delal. Ej, Boštjan bo pravi! Najraje bi skočil z veza in se kar z golimi prsti zaril v zemljo, jo vso zoral in posejal z ajdo... Smilila se mu je zemlja... Letos bo 6lab pridelek. 0, druga leta jo bilo toliko, da bi jih lahko deset živelo na gruntu, letos pa bo komaj, komaj za tri. Bog ve, koliko je takd zapuščene in vnemar dejane zemlje? Na travniku, ki sc drži Kalužic, je gnila trava. Toliko trave je šlo v nič! Živina pa bo pozimi lačna in treba bo kujjovati. Ne, Miha pa res ni znal gos|xxlarili. Vse, kar je prav! Saj si ga človek lahko privošči, včasih tudi čez mero, a ne zmerom, vsak dan, kot je delal Miha, da je potlej zemlja trpela, se je domislil, ko jo privozil. na cesto. Lahno je udaril j»o konjih, ki sta spočita zletela po ravni, lepi cesti proti trgu. Blizu Florjana je došel kaplana, ki je maševal pri podružnici. »Dober dan, gospodi« je pozdravil in nerodno snel klobuk. »Bog daj!« mu je odzdravil in iskal po mislih, od kod ga pozna. Boštjan je ustavil. »Jerejčev Boštjan,« je pomagal kaplanu iz zadrege. »A, Boštjan! O, Bog daj, Boštjan! Iz Amerike, kaj? Si že dolgo doma?« »Nak, predvčerajšnjim sem prišel.« »Prav, prav! Kam pa zdaj?« »V Zatično jx> prtljago.« »No, le dobro opravi in srečno vozi.« »Bom. Zbogom.« Konja sta brez jiovelja jvotegnila. »Pa kaj v vas pridi, da se bova kaj pomenila,« jo kaplan naiočal za njim. »Med tednom ali v nedeljo po nauku.« Za Ljudsko tiskarno r Ljubljani: Juie Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Sodja. ~ Urednik: Mirko lavornik. — Rokopisov ne vračamo. — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12 — Men-čna naročnina 11 lir, ca inozemstvo 20 Ur. « Uredništvo; Kopitarjeva nilca 6, III. nadstropja, Uprava: Kopitarjeva ulica G, Ljubljana, M lelejon Stav, 40 01 do 40 02. — Podružnica; Novo meda.