Posamezna Številka* | krono.	|
▼ **u duj, i«a>«n ® asCelj« l« f;*ieiiikov, «V 18. tri t •* fe.utnom Uhslttdn)«?* ^n* tu rtin« nltUtno 180 K, poletno «0 K, »i*UU*t«jo 45 K, w«Ho<ao 15 £• >nw»ti po dogovoru, Pri v*ckr»U. ♦'»ijfcTi popovi.
n O POŠTISIKA. pavsaiieana
' N*ro-
•a a*ro&Ui brwi <Ur'*i7« m am
v»»il*.	—	J&0lf0»*u|{ H) Ato VIK^O.
v« pjn. op rt Ti JTAtH>Itt\ MAHiDOU, Joičluova ulic« uUv. i.
nn
Leto: II.
Maribor, četrtek 17. februarja 1921
Številka: 38.
Posamezna številka j i krono.
OJksDKIČT V 0 •« ntoajfc 1 Mr.ri-boru, Jaroiuev* ul. 4u 4, i. aafi-•famrio. T«lelo» intmnrb. It- 2*20. UPKAVa m uaHvju ▼ J%rciier» vitri žk 4t prfiltfg«. ittmo. Teie-it. 24. SHS poštuovukoTiu m* ino st«*. 11.787.
Glasovanje o sprejetju vladnega načrta v debato.
Pred notranjo vojno v Albaniji. — Tisočdinarski falsifikati. — Odlikovanje dr. Beneša.
Nemci v Sloveniji.
Maribor, 16. tebruaria.
Celoten Izid ljudskega štetja v Slo-Se ni znan, vendar pa se da iz osedanjih že znanih rezultatov sklepati, a se v celi Sloveniji ne nahaja niti 5.000 Nemcev. Takega poraza Nemd gotovo niso pričakovali in za to je sanioobsebi umevno, da so sedaj po-DWjeni ter skušajo ovreči te uradne "gotovitve z raznimi očitanji na račun Popisovalnih oblasti, češ, da so slepa-Tle> Kakor pa se je vsak lahko sam Prepričal, se ni pri popisovanju nikjer lz*valo niti najmanjše nasilje in je bilo Vsakemu državljanu in nedržavljanu Popolnoma prosto, da se vpiše za Slo-'^nca, Nemca ali za kaj drugega, kar-oli že. Radi tega ni število Nemcev v ‘°veniji niti najmanje potvorjeno in ®dgovarja res pravemu, dejanskemu stanju.
V	celi Sloveniji je torej komaj Nemcev. Kje je sedaj tu ona ^ itev o nemškem spodnjem Stajerju, nemških kompaktnih kolonijah v oveniji? Bila je navadna laž ! Nemcev,
snM33*^00 nase’ienih v na^‘ deželi ° ni> ^e teh 15.000 kar jih je, so rešeni kot poedinci med milijonom ® naroda. Naša pravica do te Me je torej s tem najsijajneše dozirana jn treba bo, da bodo tudi £ £faŠki in dunajski kričači to upo-ter enkrat za vselej opustili bla-žetn^.ret€nz*ie po naši čisti slovenski
ljudskega štetja v Sloveniji bo pred vsem uplivall na ono ino-
zemstvo, ki še vse doslej ni bilo trdno prepričano o naši sveti pravici po teh zemljah. Spoznati bo moralo, da so ga nemški agenti grdo in nesramno goljufali, ko so govorili o stotisočih Nemcev v Sloveniji, a osobito o nemških mestih Mariboru, Celju in Ptuju, ki imajo vsa skupaj komaj 8000 Nemcev napram 40.000 Slovencev.
Kakor na zunaj, tako pa mora izid ljudskega štetja v Sloveniji uplivati tudi na znotraj, na notranje razmerje med Slovend in Nemci. Nemd, ki so do danes ošabno dvigali glave ter zahtevali zase vse pravice in še več kot Slovend, se bodo morali sedaj smatrati kot brezpomembna manjšinica, ki ne more odločevati v n«šem javnem in državnem življenju. S tem, da jih je v celi Sloveniji komaj 15.000, nimajo ni-kake pravice več do raznih nižjih in srednjih šol, katere so še vse doslej zahtevali. Ako računamo po ključu izza avstrijskih Časov, nimajo pravice niti do ene ljudske šole, saj še 100.000 Slovencev na Koroškem ni imelo pred vojno in Se. danes nima niti ene čiste slovenske šole. Na Štajerskem pa celo pol milijona Slovencev ni imelo niti ene popolne slovenske srednje šole. Ce niso imeli Nemci v Avstriji rešpekta pred pol milijonom Slovencev, kako naj ga imamo sedaj mi pred 15.000 Nemcev?
Z ozirom na to in z ozirom na nasilja, ki jih uganjajo Nemd napram Slovencem na Koroškem, se je tudi vlada sedaj baje odločila, da konča enkrat za vselej s favoriziranjem te ne-zn3tne nemške manjšine. Nemška gim-
nazija v Ljubljani se baje ukine kot samostojen zavod ter se nemški razredi pridele kot paralelke kaki drugi srednji šoli na deželi. Obeta pa se tudi strožje postopanje napram hujskačem in inozemskim nemškim podjetjem. Upamo, da tokrat ne bo ostalo le pri obljubah, kakor doslej.
Tako naj nam bo rezultat ljuusKega štetja merilo za nadaljnje postopanje napTam Nemcem, kajti da bi manjšinica 15.000 Nemcev v Sloveniji uganjala kako iredentistično in protidržavno gonjo, tega ne bomo nikoli dovolili,
porski Babilon.
odlSJ,*®, se ’iudie v svoji prevzetnosti neba V ^a. z£rade stolp, ki bo segal do da jjL . aJ i'h je kaznoval Bog s tem, tako i 'e. zmešal jezike ter jim, da se in	razbil njihovo organizacijo
Tak0 na so se p0 vsem š>rnem svetu. re 2avez^ PriP°veduJe sveto pismo sta-
&abiiQ^ to’ kflr se je tedaj dogodilo v gotoVe *° imamo sedaj tudi v — do gradv, r16'.6 še vedno turškem —Cari-aziiatških -grad danes center križanja 5°st (jv um evropejskih narodov, je Juršitg j® .kontinentov. Glavno mesto *0ve3ke h es Prekrasen kalejdoskop Ve*niških Južbe: v°J'na. zasedba po za-^žroif	Cetah, pobune itd., vse to je
^or’	se v nJem sestali iz bližnjih,
n rl 12 najodaljenejših krajev ze-PleinetY avni*“ stotine narodov in
1)9 ^erf tle	^	y Carigradu na	mostu
Motril n Je vžival veličastni prizor, ko Jfov v«5P»n? nePregl«dno množico na-5 Se ne^rL*	in vsake vrste odeja,
*Q.Se nikdar	P°mika, valovi, peha
°Jenci v n n.e .vstavi, kakor ne oni ob-*i iTudi v hfb Jive.m Peklu- A danes?
velika !’!as'l,vn(! ie v«1*11 zastoj ipr	ia vse	i!!i	j ln živabnost	in se
preDirnn°	d?imom bučne	atmos-
nj«)	kričanje,, žvižga nje, pre-
Občinske volitve.
Povsod po naši državi so se že zdavnaj izvršile občinske volitve, le pri nas v Sloveniji imamo še vedno ono zasilno stanje, ki je nastalo ob preobratu, ko je bilo treba neštetim, osobito štajerskim občinam mesto prejšnjih nemških in nemčurskih županov in občinskih odbornikov imenovati gerente in sosvetnike. To stanje je za občine, posebno pa za občinsko gospodarstvo (varljivo, tega so se zavedale tudi merodajne oblasti, vendar pa so bile po itične razmere take, da je bilo kljub temu bolje z občinskimi volitvami počakati do bolj mirnih in urejenih razmer.
Ko so prišli v centralni in v po-crajinski vladi v Ljubljani na krmilo klerikalci, jim je bila prva skrb izvesti občinske volitve, to pa iz golih strankarskih koristi. Predelali so že prej sestavljeni občinski volilni red v svoje strankarske namene ter izsilili tudi sankcijo. Ko pa so zopet padli in so prišli na vlado zopet napredni elementi,
tepanje, prerivanje, to je na kratko rečeno karakteristika te glasovite tranzitne luke.
Ako se sprehajamo po slikovitih ulicah, se nam nudi pravi kinematografski prizor. Tu so indijski vojaki, tam alžirski strelci, prekrasne čete iz Hedžasa, stari Perzijanci z dolgimi bradami in Turki, oblečeni moderno v „redingot“ s svojimi običajnimi fesi. Poleg njih se sprehajajo elegantni angleški, francoski, italijanski, grški, ruski, romunski in ame-rikanski častniki. Na drugi strani raztrgani anaiolski vojaki, resni imani, nosači skrivljeni od težkih bremen, prodajalci vode, sadja, slaščic, sagov; objestni snažilci čevljev, naparfumirane evropske dame, resni angleški „Bobya“ (policaji), Armenci, slikoviti Kurdi, male turške žene, katerim so obrazi več ali manj zastrti koprenami, prosjaki, okretni mornarji vseh narodnosti, misijonarji, begunci iz Kavkaza, Zidi iz Odese; Tatari, Mongoli, Sudanci, vse to gre mimo brez prestan-ka; razteka se na vse strani, kadar pri drvi avtomobili ter se zopet zliva v celoto, kadar so mimo. Tu se vidi pravi izbor vseh narodov naše zemlje.
ln vsem se mudi. Cemu? — Morda zato, da enkrat vendarle pridejo iz tega vrtinca. Avtomobili in camioni drve bol, nego kjerkoli na svetu in to s pravo#, začudenja vredno indiferentnostjo; zadevajo se eden v drugega, obračajo, postavljajo spet na kola, pa drve zopet da<
je bilo naravno, da tudi klerikalni občinski red ni mogel obveljati tudi še dalje.
Pričel se je boj za nov volilni red za občinske volitve v Sloveniji. Razni obziri so govorili za to, da naj bi se vršile občinske volitve enostavno na podlagi volilnih seznamov za konstitu-anto. Pa tudi žensko volilno pravico bi ne bilo umestno obdržati, dokler se. ista pravica ne prizna tudi ženam po drugih delih naše države. To so vedeli tudi klerikalci prav dobro, toda njim je šlo za to, da si z ženskami pridobe ono, kar bi si z moškimi nikoli re mogli.
Obedve načeli, da se izvedejo občinske volitve v Sloveniji na podlagi imenikov volitev v konstituanto ter da se ženskam zaenkrat še ne podeli volilna pravica, sta sedaj popolnoma zmagali ter bodo na podlagi tega .načrta tudi res razpisane bodoče občinske volitve v Sloveniji, ki se bodo, kakor poročajo iz Beograda, vršile v početku aprila.
S tem, da imamo do volitev komaj dober mesec, stojimo torej jjeposredno pred novo volilno borbo, ki bo gotovo istotako ostra, kakor je bila ona pri volitvah v konstituanto.
Mi demokrati bomo šli v to novo volilno borbo z mnogo bolj lahkim srcem, kakor pa smo šli v ono za volitve v ustavodajno skupščino: In to jredvsem radi tega, ker vemo, da si klerikalizem, ki je pri državnozborskih volitvah pogorel, tudi pri občinskih ne bo pomagal na noge in so se tudi sicer razmere v zadnjih par mesecih dokaj
lje. Niti v Parizu se ne dogaja toliko trčenj na teden (do 160), kakor tu; pri tem se računa najmanj dnevno dva po-voženca, ki končata svoje življenje pod kolesi.
Na križišču ulic stoje mirno organi javoe varnosti — italijanski karabinerji. Sem je poslala službena Italija svoje največje in najlepše fante. Tudi to je del propagande, katero vrši Italija povsod v inozemstvu.
V tem slikovitem kaosu se glase vsi mogoči jeziki in dijalekti. Carigrad je poliglotsko mesto par excelence. Tu govori tudi deca po štiri jezike. Poznam nekega novinskega ieporterja, ki govori dvanajst jezikov, toda kakor sam priznava, si celo z vsemi temi dvanajstimi jeziki komaj pomaga. Edini, ki razumejo samo en jezik, so turški kočijaži, ki pa končno tudi niso edini Turki v Turčiji
Spodaj na ulicah Galate in Pere, a osobito v luki, kjer se glasi peklenski vrišč, vlada silna nesnaga, ki se ne da opisati in katero zaman snažijo turške ženske v širokih pisanih hlačah.
Poleg tega pa je Carigrad najdražje mesto na svetu. To ni le konvencionalna fraza, ampak čista resnica. Kako tožijo danes ljudje v Mariboru, da ne morejo živeti, pa pojdite v Zagreb, Beograd, Bukarešto, Carigrad, pa boste našli povsod na kvadrat večjo draginjo, od mesta do mesta.
Nočem se spuščati v podrobnosti, za
primer pa hočem navesti par primerov draginje v tem polmodemera Babilonu., Sobica v petem nadstropju v Palace-Pero, ako se jo na veliko srečo sploh dobi, stane za eno samo noč 10 turskih lir. To je malenkost, ki znaša v našem denarju 220 dinarjev ali 880 K, dočim stane zakonska soba v prvem nadstropju istega hotela okrog 18 turških lir, ali 1520 K. Najcenejši obed stane 80—90 naših dinarjev, ali 320—360 K. Majhen kos poti z izvoščkom stane 25—40 din., ali 100—160 K. Turška lira, ki je bila pred vojno enaka angleški liri, velja danes 20 naših dinarjev ali 80 K, pa je najmanjša denarna edinica, kakor v Mariboru krona.
Turška lira? — se je nasmehnil neki armenski trgovec tujcu, ki se je razburjal, da je moral za neko malenkost plačati eno liro. — Z njo si zamorete kupiti komaj skodelico kave. In ni veliko pretiraval. Uradniki, ki dobivajo 3.000 frankov plače mesečno, se mučijo in komaj da životarijo.
Za tujca je življenje ne-le drago, nego tudi silno težko. Iskati stanovanje je prava božja pot v Meko. Iščeš, tekaš po mestu, ne da bi bil siguren, da se ti ko-nečno vendarle posreči najti streho nad glavo. Turški izvošček te, Če le more, oslepari za par lir in to vse v večjo časx in slavo Akihu.
(Konec
C TAB O R*.
$ Maribor, 17.’ februarjal921>
-r—~ *
apreineoile v naš prilog. Delo v kon-stituanti je temeljito iztreznilo razne ljudi, ki so se poprej dali zavajati po praznih geslih in utopističnih frazah.
Da bodo klerikalci sedaj zopet zagnali velikanski hrup o nasilju in podobnih grozotah, je samoobsebi umevno, toda naša zavedna javnost bo šla mimo tega kričanja na dnevni red, ki bo obsegal nov poraz brezdomovinskega črnega klerikalizma.
Notranja in zunanja politika.
* Muslimanski ustavni načrt. V pondeljek so izročili muslimani ustavnemu odboru sroj ustavni načrt. Načrt bazira na Cisto političnih momentih, dočim ekonomska in socijalna vprašanja čisto zanemarja. Vsi členi pa se bistveno razlikujejo od vladnega načrta. Clen 4 njiho-ihovega načrta se glasi: Kraljevina SHS se deli na pokrajine in oblasti, okroge, al1 županije, srezove ali kotare in občine Pokrajine so: Srbija, Stara Srbija z Ma-cedonijo, Bosna in Hercegovina, Hrvatska in Slavonija z Istro in Medžimurjem, jGrna gora z Boko in Primorjem, Srem x Bačko in Slovenija s Prekmurjem. Glen 12 glasi: Lastnina je zajamčena. Omejitev zasebne lastnine se odrejuje potom zakona. Fevdalni odnošaji se vki-nejo, toda nihče ne more biti prrisiljen, da svoje premoženje odstopi za javne potrebe, niti se radi tega ne more omejiti pravica privatne lastnine, razen tam, kjer to dopt^ča zakon s povrnitvijo škode. Clen 15 določa: Priznane veroizpovedi urejajo samostojno svoje vcrsko-prosvetne posle ter upravljajo svoje zaklade in [fonde v mejah ustavnega zakona. V državnem budgetn predvideni izdatki za vere se razdele sorazmerno po številu vernik or datične veroizpovedi in to preko samoupravnih prosvetnih oblasti. Načrt predvideva enodomni sistem. V posebnem je izražena tudi pravica vlade, da v slučaju vojne suspendira nekatere ustavne člene.
* O priliki svečane aneksije Julijske Benečije obišče naše neodrešeno ozemlje tudi italijanski kralj Viktor Emanuel s kraljico Eleno in prestolonaslednikom.
*	Razkralj Karl o svojem povratku.
iNa seji vladne stranke je bivši minister Simony preči tal neko lastnoročno pismo bivšega cesarja in kralja habsburškega glede njegovega povratka na madžarski prestol. To pismo je pisal Karl madžarskemu prhnasu nadškofu Czernochu. V \ pismu navaja, da se je odpor Anglije in Francije proti njegovemu povratku znatno . omilil ter da namerava še tekom marca [poseliti Budimpešto. Dopisnik nekega bu-kareštanskega lista je intevjuval o tem italijanskega poslanika, ki mu je zagotovil, da sta Italija in Jugoslavija popolnoma složni v tem, da je treba pod vsakim pogojem preprečiti to nakano. To so potrdilo tudi izjave dr. Beneša. Koraki, ki bi se podvzeli v skrajnem slučaju, bi ne omejili pravico samoodločbe, a treba je, da pojmuje ves svet, kaj bi [pomenil povratek Habsburžanov, bodisi |aa madžarki ali avstrijski prestol. Italija j bi bila ogrožena v Trstu in na Reki, iRomunska v Transilvaniji, Gehoslovaška na Slovaškem, Jugoslavija v Vojvodini Hd. Pa tudi Poljska ne sme pozabiti, da je ona prva t nevarnosti, ker se ravno na njenem teritoriju nahajajo one para-aitske manjšine, ki si nsgbolj žele povratek Habsburžanov.
Nemški delegati za londonsko *ootereaco. ZakiHieje, <ia bosta zasto-
pala na londonski konferenci Nemčijo razen ministra Simonsa in Wirtha tudi državni kancler Fehrenbach ter poljedelski minister Stolz. Kakšne protipred-loge bo postavila Nemčija, še ni znano.
* Predaja zapadne Madžarske Avstriji. Po „Die politische Korrespondenz" dospe v sredo zvečer madžarski zunanji minister dr. Gratz z bivšim madžarskim ministrom grofom Emmerichom Csaky-jem na Dunaj, da se pogovori z avstrijsko vlado radi oddaje zapadne Madžarske Avstriji. Avstrijo bosta zastopala pri teh pogajanjih zvezni kancler dr. Mayr in sekcijski šef v zveznem ministrstvu notranjih zadev dr. Dawy.
* Brusllov o možnosti nove vojne. General Brusilov je izjavil sotrudniku »Rote Zeitung", da obstoja možnost nove vojne. Rusija je pripravljena in ima dovolj močno vojsko, da obrani meje.
* Francoska sekcija delavske Internacionale. Socijalistični disidenti, ki so se po kongresu v Toursu nanovo organizirali in ki se zaradi razločevanja od francoske sekcije komunistične internacionale imenujejo »francoska sekcija delavske internacijonale*, so imeli včeraj svojo prvo sejo. Glavni tajnik, Paul Fauvre, je naznanil, da je 54 pokrajinskih zvez že vzpostavljenih in da se jih bo organiziralo še 20. Zakladnik Grandballet je poročal, da je razdelil karte za 40.000 udeležencev, 55 poslancev in 2 senatorja sta se izjavila za francosko sekcijo delavske internacijonale. V dnevnem redu je zahtevala skupščina izpremembe večernega lista »Po-pulaire* v vsak dan izhajajoči jutranji list pod vodstvom Bluma in Longueta ter protestirala proti razpustu splošne zveze strokovnih organizacij. Naposled se je stranka bavila z dunajsko socialistično konferenco in poverila delegaciji: Renaudelu, Longuetu, Mistralu, Paulu Fauvreju in Breckenu naloge, da se udeleže posvetovanj na Dunaju.
* Boji med armenskimi in grškimi četami. Iz Moskve se poroča: Med armenskimi in grškimi četami je došlo do ostrih spopadov.
* Švedski kabinet demisijoniral. Ker je odstopil finančni minister, je podal demisijo tudi celokupen kabinet.
* Ameriški finančni minister. »Ma-tin“ javlja iz Washingtona, da je predsednik Harding imenoval za finančnega ministra svojega ministrstva pittsburskega bankirja Melena.
samo, da bi postala njegova žena; toda ona tega ni hotela. To je zamorilo v njem za vselej pravo in resnično ljubezen, namreč ono ljubezen, ki vodi do zakona in sklenil je, da ostane samec. Ostal je in ni mu bilo žal, kajti ko je sedaj umrl v petdesetem letu starosti, je zapustil vse svoje premoženje — svoji mladostni oboževanki.
V	testamentu pa je napisal: »Premoženje zapuščam gdč. N. N. v zahvalo, da me ni marala in da ni hotela postati moja soproga. Ce bi se bil oženil, bi mi bile prikrajšane vse one sladkosti, do katerih sem imel pristop kot samec, tako pa sem užil vse in to brez skrbi in brez težkega zakonskega jarma, svoboden, kakor metulj na livadi." To naj bo v tolažbo vsem onim, katerih njihove izvoljenke ne razumejo.
Zanimivosti.
In vendar še vesel, da nisi razumela ... Spominjam se, da sem čitaf nekoč v »Slovanu*1, pesem signirano s psevdonimom dr. Leopolda Lenarda, v kateri je tako lepo izraženo veselje nesrečnega zaljubljenca, da ga ona, ki jo je oboževal, ni razumela. Da Čudna so pota usode. Mladenič, ki v mladosti prejoče pomladne noči, ker ga njegova izvoljenka ne razume, ker mu ljubezni ne vrača, se v poznejših letih često s hvaležnostjo spominja njene trdosrčnosti. Saj je včasih veliko bolje, da ga ne razume. Ce bi ga razumela, bi to morda popolnoma spremenilo tek njegovega življenja in bi morda le prekmalu dobil na ramena zakonsko srečo, ki tako rada postane le prekmalu zakonski—jarem. Moški, ki ostane neozenjen, ne uživa zakonske sreče ali tudi zakonskega jarma ne občuti. Kaj pa je bolje, odreči se zakonski sreči radi jarma ali naložiti si zakonski jarem radi sreče, to je stvar poedinca. Gotovo pa je, da bi bila svoboda marsikomu ljubša, samo če bi jo mogel dobiti nazaj, ker v svobodi živi lahko stotero življenj, v zakonu samo eno edino; ako noče z nezvestobo ubiti še tisto edino. Tako je živel tudi v Pa-rizif možki, ki se je v mladosti strastno
Dnevna kronika, a
—	Glasilo mariborskih renegatov
in kapitalistov, ki se skrivajo za juposlov. soc. demokr. stranko, postaja v zadnjem času nenavadno predrzno. V vsaki Številki se bolj pozna, da je imel Nemec Wendel prav, ko je konstatiral, da veje v mariborski čoc. demokratski stranki .»eine frische deutschfisterreichische Luft*. Nehvaležnost je plačilo sveta. Okoli »Volksstimme* se namreč suče nekaj elementov, ki so ob prevratu trepetali, da jih sveži jugoslovenski veter ne požene iz Maribora v Nem. Avstrijo. Ali naše oblasti so imele ž njimi usmiljenje, že radi družin. In tako so ostali tu. A v zahvalo kažejo zdaj svoje ostro-strupene zobe ravno proti policiji, kateri se imajo največ zahvaliti, da so se danes prenasitili v Mariboru. Ni naša stvar braniti pred njimi našo policijo, ali v eni zadnjih štev. »Volksstimme* čitamo naravnost predrzno ogaben napad na policijo. Očitajo ji, da ali ne razumejo, ali nočejo razumeti nemški. Ker nam ni znano, kako se je v listu opisani dogodek na stražnice izvršil, se ne maramo vtikati dalje v to zadevo. Stvar in dolžnost policijske oblasti je, da proti takim napadom primerno brani svoje ljudi in da predrzneže pouči, da je uradni jezik pri nas jugoslovenski. Od na5e strani pa imamo to le pripomniti; Ge je kdo danes pred 4 leti v Mariboru zahteval v slovenskem jeziku vozni list, so ga surovo napodili in če se je skliceval na svojo državljansko pravico, so ga enostavno zaprli. Kje je bila takrat naša internacijonala ? — Znani so nam slučaji, ko je slovenski potnik vprašal mestnega policista slovenski in ker mu je ta dal odgovor tudi slovenski, so policista občutno kaznovali. Zakaj naši rdeči intemacijonalci takrat niso dvignili krik in vik proti takemu šovinizmu ? No, ker so bili takrat, kakor so še danes, sami istotaki »intemacijonalci * nemški šovinisti!
—■ VolkswehrovcI v delavnici. Ob
priliki zadnjih tatvin v delavnici in kurilnici na koroškem kolodvoru se je ugotovilo, da se na obeh mestih kljub vsem protestom nahaja še danes mnogo elementov, ki so ob kritičnem času naše ponesrečene ofenzive na Koroškem, stali v službi Nem. Avstrije kot volks-wehrovci, torej ljudje, ki so proti naši državi zagrešili toliko gorja. Med volks-wehrovce, katerih imena so ugotovljena, spada tudi Domenik Messner, ki je 1. 1919 na čuvajnico štev. 111 prinesel nemškim vojakom daljnogled, da so lažje opazovali gibanje naših vojakoy in katerega žena je pozneje veselo vzkliknila, češ, dobro je, da so ti čuši odšli, raje tu samo enkrat na dan jem, kakor da bi bila trikrat na dan sita v Jugoslaviji. Kakor se nam od zanesljive strani poroča, se od strani slovenskega delavstva in uredništva zbira ves tozadeven materijal v ta namen, da se na pristojnih mestih odločno zahteva takoj'šnjo odstranitev vseh takih elementov in sploh vseh boljševiških in nem-škonacijonalnih hujskačev. V lastnem interesu Južne železnice je, da se to pot ozira na opravičeno zahtevo jugo-slovenskega osobja, ker bi sicer morala Južna železnica sama nositi vso odgovornost za vse posledice. Jugoslovensko delavstvo nikakor ne zahteva nič ne-
zalmbil v .nsfco. lepojteMe. Želel si jejmogogega, torej. ne odstrenitvc vsehl.rendar,eokraLodPoftetj. Projua1
tudi poštenih Nemcev, ki se priznavajo za naše državljane in ne nastopajo kofi hujskači. Le na ta način se bo v delavnico in kurilnico uvedel že zdavno pogrešani red v obojestranskem interesu.)
— Viničarji. Čuditi se je bilo svoj-čas ob volitvah velikemu številu komunistov v Limbušu. Sedaj se še-le ve, kaj je bil temu glavni vzrok. Tam tvorijo razen železničarjev velik del prebivalstva viničarji, ki so menda sedaj najrevnejši med revnemi. Hodijo raztrgani, upadli in izmučeni, vsled velikega pomanjkanja s srdom v prsih, kot sužnji svojih gospo-; dar jev, bogatih in večinoma nemšku-' tarskih. Kot viničarji imajo od teh seveda borno stanovanje, nekaj živine to zemlje, s čemer jih imajo gospodarji popolnoma v krempljih. Plačujejo jih pri hrani po 2—4 K na dan za težko delo, kakor je viničarsko. Gnoj na glavi ali na hrbtu v hrib nositi vendar ni šala. Kaj se za ono vsoto dandanes dobi, ve vendar vsak. Takšna svota in še več se dandanes da natakarici kot napitnina, medtem ko se vino plačuje že v kleti liter lOkrat toliko. Zraven tega pa s* viničarji niti besedice ne upajo ziniti* ker se boje, da bi jih izgnali iz stano* nanj pod milo nebo, ker ne vedo, d*. tega gospodarji nimajo pravice storiti1 Na vsak način bode treba tem reveže® priskočiti na pomoč. Posebno bi bilo treba potipati mariborskega Tscheligij® in visokorodno grofico Alberti it Lin*' buša.
— Obrtna razstava v AiariDor*** Kako veliko zanimanje in interes me® malimi obrtniki je našla ideja priredi« obrtno razstavo, ie dokaz, da se je d°j sedaj priglasilo nad 50 obrtnikov. N*j podlagi tega se je že začelo s predpn' pravami. Vendar, da bo razstava dostojna in da se je udeleži večje števil® obrtnikov, da se ne bo moglo odbor** predbacivati kake nekorektnosti, je &s za priglasitev podaljšan ih sicer “0 konca februarja. Tako je dana prilile* vsem obrtnikom, da se zglase, ker Jjj* poznejše priglasitve se ne bode mog^ ozirati. Tovariši obrtniki, na noge ’ prospeh male obrti, ker zastava je v®' likega pomena.
— Poštno In brzojavno ravfl*' teljstvo za Vojvodino. Ministrstvo pošto in brzojav objavlja: Ministrski
je na svoji seji dne 7. t. m. sklenil« ® se poštno in brzojavno ravnateljstvo * Vojvodino v Velikem Bečkereku prc5.e. v Novi Sad, ker je to mesto kot sredic , vseh drugih oblasti v Vojvodini najbol primerno za sedež poštnega in brzoja^ nega ravnateljstva v Vojvodini. Na ,s
ministrski seji je ministrski svet nadw? sklenil, da se vsled zemljepisnega P0'0
žaja in radi prevelike obremenitve P .> štnega in brzojavnega ravnateljstva v grebu podredijo poštnemu in brzojavn#1^ ravnateljstvu za Vojvodino tudi pošta*.^
brzojavni uradi v Sremu in v onem
de10'
Baranje, ki ga trianonska mirovna P° godba priznava Jugoslaviji.	^
— Konzulat čehoslovaške rePjj bilke v Ljubljani prosi, da bi vsi» nameravajo obiskati spomladanski vzt() karski veletrg v Pragi, blagovolil* « naznaniti konzulatu najkasneje v
20.	februarja 1921, da bi se v sljr#. številne udeležbe zamogli preskrbe*1 ^ rektni železniški vozovi. Legitimacij®;, odznake, ki upravičujejo k znižanj** stojbin za vidiranje potnih listov J* iovični vožnji na čehoslovaških te‘e cah, kakor tudi vstopu na razstav0* ^ stavlja konzulat čehoslovaške rep^iii v Ljubljani, Breg št. 8/1 proti PlthO' 30 K v gotovini. Ugodnosti za ,c ^ slovaške železnice veljajo od 24 bruarja 1921.
— Požarni brambl v Pobre^jfi
podaril stavbni mojster g.	p<j
man v Melju mesto venca na & kojne posestnice gospe Rozalije 140 K. Iskrena hvala.
— Zahvala. Frančiška Rakuš topleje zahvaljuje požarni bratnb* brežju za podarjenih ji 867 K.	-A
— Kmečka ohcet. Dotičnj	« ki še ni oddal irhastih hlač, kat«*; ^JJ izposodil za Planinski ples, naj l1 vrne g. Ferdu Pinterju, Aleksa ^ cesta, ker se mora izposojena
  Prosimo!''
m
17/18WBH]ri921^
^ ,*■ ■
Drobtinice od Sv. Lenarta v Sl. igOr. Nek Bračič od sv. Baibare je uničil v pijanosti skoro vso stekleno posodo, šipe iti. gostilničarke Arnuš ter ji povzročil okrog 6000 K škode. Pijančeval Je v družbi dveh okoliških orožnikov. Ker ni bilo doma domačih orožnikov so vkrotili razbijača trški fantje, ga 7. velikim trudom zvezali ter gnali v sodnijske zapore. Vidi se nam, da so nekateri posamezniki kakor tudi društva popolnoma pozabili,- da imamo v trgu trgovino, ki se lahko zove prva slovenska trgovina. Le redite gada! V naših društvih sedijo člani in članice, katerih politična preteklost in svoječasno protinarodno vedenje nam ne sme priti iz spomina. Le ne prevelikega zaupanja. — Škandal škandalov. Povsod poraženi klerikalci nam še, *®dno gospodujejo 1 Kje leži krivda? V Mariboru ali v Ljubljani?
•	— Izgubljena broša. Radi zanesljive ^gotovitve dotičnika, kateri si je v so-poto v stolni ulici prisvojil izgubljeno OfoSo, se prosi vsakega, kdor lahko po-i natančnejše podatke, ali pa, da direktno pozna dotičnika, kateri ima opisano brošo, naj to javi takoj Informa-Snemu zavodu „Vedež“, Slovenska ul. 6 ali pa policiji soba št. 16toraditega, da 3e bode osumljenega po nepotrebnem Policijsko preganjalo. Broša je bila vde-?a?a y zlato in ©kroglasta. V izbočenem Kristalnem stekla je imela vdelan okrogel venec rdečih rož s peresi, na obeh stra-'jS.®” P? dva mala briljanta in eno perlo. Ador javi natančne podatke, kje se bro-a nahaja, dobi lepo nagrado. y Lov za ppbeglim kaznjencem, j* torek dopoldae je peljal jetniški nad-jPaznik kaznjenca Roka Peterlina iz jet-®i»nice okrožnega sodišča na policijski »oinisarjat Peterlin je po poklicu čevljar ^ j« doma v Kamniku na Gorenjskem. v jetnišnici je bil prestal svojo trimesečno ječo radi hudodelstva tatvine X? je svojo kazen v torek že prestal. j^Oniaj pa je prišel ven na prosto, se jjjj Opustil v beg, a pazr.ik za njim. Lov ;~Mrajal dolgo. Na vprašanje, čemu je i^egtiil, ko je vendar prost, je odgo-; °ri<» da je zato pobegnil, ker ga je ^n. da bi ga po odgonu poslali do-,-ni * Pa mu ne bo nič pomagalo; ker del if SCi?1 Pristojen in je bil radi hudo-' ejstva kaznovan, ga morajo odgonskim Potom spraviti v domovinsko občino.
‘Mofcvv Potre?na katastrofa v Mekslki. strofo v6 za(*e’*a Te^'ka potresna kata-V provincijah Pueblo in Vera
*fano ce/6 zemiJa str*saia skoraj nepre-
,2bruh vulkana Popokatepetla.
vzrok potresne katastrofe vMeksiki Dol- *Va]a istočasni izbruh vulkana Po-'velit	bruha	iz svojega žrela
.nor«* e množine goreče lave in pS °, vse bližini se nahajajoče okraje. jOpokatepetl - goreča gora - s pra-'se n«uie-nom »Colčan Grande Meksiko*, *obu -,a v državi Puebla na jugovzh. 42^ v,s°ke planote Anahuac, se dviga i^orin 12 n*ž*ne oz‘r* ^420 m od ig0J i Je z 3690 m sedlom zvezan z !čivai i ,acc^huatti. Ognjenik, ki je po-;*e»a Ce'a stoletja je pričel začetkom <i]lJt0letia zopet z večjimi izbruhi. V «bS® velikanskem žrelu (2600 m mnoJL °abirajo mirnega stanja velike bruha	Tudi v dobi, ko ne
'ti«!} \L * 5z nie«a vedno kadi, odtod n,e Popokatepetl t j. kadeča gora.
V	pror«?bsodba nemškega pisatelja. i!fo (W proti monakovskemu pisate-je oKj-311 Kaiserju in njegovi ženi se org kv la v sredo zvečer obsodba. Ge-rienia vS!r le bil °bsojen radi poneve-°d kaJ. eh sluCajih na eno leto ječe, skovali6 se ie odštelo 4 mesece prei-biia ohcf-3 zaP°ra- Margareta Kaiser je Itirj ni^c Jena tatvine v enem slučaju na od kazni Ce"’-tu(*‘ od nje se je odštel aeca Preiskovalen zapor enega me-
STAB a
,**.^bSSko udruženjp otprem-o. o !!lcJJ.at0/ saziva za S7. febru-i?t*tuiraWll u $ s®*« popodne kon-JnskuP5tmu u Zagreku sa sli-'^O^lnito. |vn. m.	s 1. Pozdrav
^, X. «vje3taj ^ekrg^ra; 3. fil-
tanje i prih vat pravila 'saveza; 5. izbor prvog odbora itd.; 6. stanovište saveza prema privrednom savetu o reviziji carina i reorganizaciji saobračaja; 7. even-tualija. Pristup imadu vlastnici protoko-lisanih radnja speditera i carinskih ot-premnika, direktori ili prokuriste ovakovih akcijskih društava. Za unaprijed najavljene pobrinut če se za stanove. Prijave na udruženje saveza firma S. W. Hofman, Zagreb, Preradovičev trg.	213	3-1
Stran Z
Kultura in umetnost.
+ Javna predavanja v Mariboru.
Društvo jug. akademikov v Mariboru začne v pondeljek 21. februarja vnovič z javnimi predavanji. Ze v začetku šolskega leta je imelo omenjeno društvo predavanje, ki pa je radi nepremostljivih ovir moralo žal ostati tudi zadnje v prošlem polletju. Upamo, da nam bo sedaj zopet dana možnost nadaljevati naša predavanja, ki bodo poučna, a obenem tudi zanimiva. V pondeljek,
21.	februarja ob 20. uri bo predaval gospod dr. Ferdo Milller o temi »Rdeči smeh* (Kulturna črtica). Vstopnina je prosta, eventuelni prispevki, ki so namenjeni društveni knjižnici, se hvaležno sprejemajo. Mala dvorana Narodnega doma bo prijetno temperirana. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
4- K VIII. simfoničnemu koncertu mariborske vojne muzike. Prvi simfonični koncert naše vojaške godbe v tej seziji nas povede k narodni glasbi treh narodov: Čehov, Fincev in Nemcev. Fibich (»Noč na Karlsteinu*) je člen slavnega trozvezdja češke narodne glasbe, k kateremu štejemo poleg njega še Smetano in Dvoraka, Novak (.Slovaška suita*) pa je najimenitnejši predstavnik mladočeških skladateljev. Finec Sibelius (.Finlandia*) je soustanovitelj finske narodne glasbe. Svetovno slavo si je pridobil s svojimi čudovito-lepimi zbori, iz njih odmeva finska narodna pesem, ki se razodeva tudi v veličastni simfoniji „Finlandia*. Reprezentant nemške glasbe pa je glasbeni genij in reformator R. Wagner, ki jo je v najvišji meri poveličal baš v svoji komični operi »Mojsterski pevci norimbeški*. Naša vojaška godba je navedena glasbena dela skrbno naštudirala in pritegnila k sodelovanju najboljše godbenike v našem mestu, tako da je siguren resničen umetniški užitek. Enako lepi obetajo hiti naslednji koncerti, ki bodo seznanili mariborsko občinstvo z R. Straussom, Beethovnom (IX. simfonija), Goldmarkom, Dvorakom, Debussom, Elgarjem in z drugimi mojstri. Ker pa koncerti niso odvisni le od moralnega, temveč v veliki meri od materialnega uspeha, pričakujemo trdno, da se bodo udeležili že prvega koncerta vsi, ki ljubijo lepo glasbo. Predprodaja vstopnic in programov: Zlata Brišnik, Slovenska ulica in Jos Hčfer, Šolska ul,
-f- Žel. pevsko društvo „Drava“ priredi dne 5. marca zvečer v dvorani pri GOtzu pri pogrnjenih mizah »Volaričev koncert*, združen s petjem in godbo. Na to uprizoritev, ki bo ena najlepših kulturnih prireditev v Mariboru, opozarjamo slavno občinstvo že sedaj. Vstopnina bo jako nizka, tako da si bode lahko prav vsak privoščil ta redki umetniški užitek. Podrobnosti bodemo objavili pravočasno.
-}- Subvencija za gledališče v Novem Sadu. Narodno gledališče v N. Sadu je zaprosilo vlado za izredno podporo v znesku 80.000 kron.
-f- Zrnje. Izšla je pravkar 15. številka z nastopno vsebino: Jan Baukart: V mraku. (Iz cikla »Pravljica o ljubavi*.)
— Jan Baukart: Intermezzo. (Iz cikla Pravljica o ljubavi*.) — Milan Skrbinšek. (Ob desetletnici, s sliko.) — H. Druzovič: Posvetna glasba v muzikalnem srednjem veku. — R.: Leonid Andrejev. (K uprizoritvi drame »Misel* na našem odru.) — p.: Nekoliko o nordijskih jezikih. — Jesenski manever. — Mladost. — Misel. — Gledališka knjižnica.
— »Zrnje* se je podražilo za 1 K ter stane odsej dalj številka 4 K. Naroča se pri upravi gledališča v Mariboru.
Sport%
Ne pozabi naročnine!
■
^ : Podravska podružnica S.P.D. v Rušah, Javnost zamenjava Podravsko podružnico S.P.D. z novo Mariborsko podružnico, ki se je ustanovila L 1919, medtem ko obstoja prva, že 20 let ter se je morala za svoj obstanek pod av strijskim režimom boriti z velikimi tež-kočami. „Slov. Narod" je pred par dnevi naravnost pisal, da je priredila »Pohorska podružnica" v Mariboru sijajen planinski ples, ki je v vsakem oziru najbolje uspel. Podpisana podružnica pa je pred dobrim mesecem stokala v mariborskih listih, da se ji slabo godi, da si je nakopala z novo stavbo pri Ruški koči velik dolg itd. ter prosila podpore. Marsikdo, ki ima v tej „materijelni“ dobi še kaj smisla za planinstvo, si je mislil: s planinskim plesom se je „Podravska“, ozir. »Pohorska podružnica S.P.D. že opomogla. Opozarjamo torej, da obstojata Podravska in Mariborska podružnica S.P.D., ki delujeta vsaka zase popolno-md samostojno. Planinci, ki ste bolj naklonjeni Mariborski podružnici, pristopite k njej, tisti, katerim je bližje srca stara Podravska (Pohorska) podružnica, naslovite udnino ali podpore v Ruše. Da pa ne bo zamere in nesporazumijenja, še pripomnimo, da iz srca privoščimo sestrski Mariborski podružnici, da so ji rojenice že ob njenem rojstvu postlale zibelko tako mehko. —- Podravska podružnica S.P.D. v Rušah.
: Velike smuške tekme za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije v Bohinju se vrše v nedeljo 20. t. m. in sicer na daljavo in v skoku. Pravico udeležbe imajo vsi člani športnih klubov in se sprejemajo prijave najkasneje do 16. t. m. pri »Športni zvezi*, Ljubljana, Narodni dom, poznejše pa direktno v Bohinju proti dvojni prijavnini. Snežne razmere v Bohinju so postale naravnost idealne. Prijavljenih je že sedaj mnogo tekmovalcev iz cele Jugoslavije, tako, da obetajo biti tekme izredno zanimive. Za vožnjo v Bohinj in nazaj imajo vsi udeleženci z legitimacijo, katero dobe pri »Športni zvezi*, pravico do polovične vožnje iz Ljubljane do Bohinja.
Najnovejša poročila. ■
Glasovanje o vladnem načrtu.
TIP Beograd, 16. febr. Danes bo zaključena generalna debata v ustavnem odboru ter pride na glasovanje, ali naj se vzame za podlago špecijalne debate vladni ustavni načrt ali ne. Kakor stoje stvari, bo gotovo prodrl vladni predlog ter se bo Še ta teden pničelo s pretre-sovanjem poedinih članov načrta. ^
Pred notranjo vojno v Albaniji.
LDU Beograd, 15. febr. Iz Krfa javljajo preko Aten, da imajo albanske čete v Argirokastru povelje, naj se pripravljajo na pohod proti Tirani. Baje se vlada boji napada nacionalistov, ki so nezadovoljni z notranjo in zunanjo politiko.
Falzlfikatl 1000 dinarskih novčanic?
LDU Bograd, 15. feb. Kr. generalni kozulat v Pragi objavlja: Ker so se v Praški banki pojavili falzifikati, noče nobena banka več menjati naših 1000 dinarskih bankovcev. Vsled tega se pa-zivljejo vsi jugoslovenski državljani, ki potujejo na Čehoslovaško, naj ne nosijo s seboj bankovcev po 1000 dinaijev, ker jih na Češkem ne bi mogli izmenjati.
Odlikovanje dr. Beneša.
LDU Pariz, 15. feb. Ministrski predsednik Briand jo sprejel danes popoldne čehoslovaškega ministrskega predsednika dr. Beneša ter imel z njim daljši razgovor. Pri tej priliki jo iaročil dr. Bunešu tudi veliki križ častne legije.
Seja ministrskega sveta.
LDU Beograd, 15. februarja. Včeraj bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 15. do 18.30. ure. Na tej seji se je razpravljalo o tekočih poslih v dižavi. "	'	s
Pašic pri regen4u.
LDU Beograd, 15. febru;.ija. Predsednik vlade, Nikola ;Pašič, je bil danes popoldne ob 16. uri sprejet v avdijenci pri regentu. Ministrski predsednik je regentu poročal o politične« položaju.
Poslaništvo na Reki.
LDU Beograd, 15. februarja. Vladal /e sklenila ustanoviti poslaništvo v Reki.
Anarhija na Irskem.
v
LDU Cork, 15. februarja. (Renter)!
V	zapadnem delu grofije Cork je močen oddelek sinfajnovcev napadel viak, v katerem se je nahajalo razen potnikov tudi 40 vojakov. Vojaki so skušali odbili napad* s puškami. V boju je bilo 6 vojakov ranjenih in dva sinfajnovca usmr-fiena. Ranjenih je bilo tudi 6 potnikov^ med temi neka ženska tako teSko, daje* podlegla rani.	>
Branting sestavi novi švedski kabinet.
DKU Stockholm, t15. febraarja) (Reuter). Kralj je poveril Brantinga s sel stavo novega kabineta. ,	(	'	V
W\'Jr
Italijanska zbornica.
DKU Rim, 15. februarja. (Stefani.}
V	današnji seji zbornice je zahteval) ministrski predsednik Giolitti, da se odkloni dnevni red socijalistov in da se* prične specijalno debato o zakonskem; predloge radi krušnih cen. Ministrski! predsednik je stavil zaupno vprašanje, nakar se je odklonil socijalistični dnevni red s 207 proti 66 glasom.
Rusija In Romunija.
DKU Moskva, 15. februarja. (Wd£). Romunski zunanji minister je poslar Cičerinu sporočilo, v katerem je izražena prošnja do prijateljskih stikov in nevmešavanja v notranje zadeve. Romunska vlada predlaga radi tega, da se določi vprašanja, ki naj bi se rešila poi pogajanjih. Po neki drugi vesti bo igrala v tem sporu Anglija vlogo posredovalca.
'trm <
Tešlnska razmejitev.
DKU Mora vsic-Ost rova, 15H februarja. (Cehosl. dop. urad.) V današnji seji tešinske razmejitvene komi-komisije se je določila definitivna meja v nekem odseku, ki odgovarja črti, določeni svoječasno na poslaniški konferenci v Parizu. Komisija ni ugodila poljskim prošnjam radi teritorijalae spremembe.	V
Naši dijaki v Pariza.
LDU Beograd, 15. feb. (Presbiro.) Udruženje pariških dijakov je pod čast« nim pokroviteljstvom prosvetnega mini« strstva priredilo svečan sprejem delegaciji jugoslovenskih visokošolcev, ki sol prišli v Pariz. Med drugimi je podpredsednik pariške občine čestital jngoslo-venskim dijakom za njih plodonosno delo za mir po herojskem boju. Neki jugoslovenski dijak se mu je prisrčno zahvalil za pozdrav.	j
Postopanje z bolgarskimi častniki ini vojaki.	j
LDU Beograd,15. februarja. (Prešli biro). Bolgarska brzojavna agencija jej objavila v angleških listih vest, da se s bolgarskimi častniki in vojaki zaradi zločinov, ki so jih storili med vojno, postopa v Srbiji zelo strogo in da so zaprtij v poslopjih, ki niso higijenična. Pri tej priliki je poleg drugega trdila bolgarska agencija tudi, da podpolkovnika l.jubo-j mira Stojančeva vladazato noče repartriratij ker se je kot vodja komitašev svojčas! boril proti bivšemu turškemu režimu.] Izjaviti moramo, da so bolgarski vojaka in častniki, ki se nahajajo v preiskavi' v istih prostorih, kakor naši državljani^ ki so v preiskavi. Podpolkovnik Stojan-Čev bo repatriiran v Bolgarijo, kakor hi-! tro bo dokazano, da ie obtožen do kriV vici.
'Stran 4.
Maribor, 17. februarja 1921;
Gospodarstvo, trgovina.
Borza 15. februarja.
Zagreb: Berlin 256—257, Italija 236—237, London 560—565, New-York 143 50—146, Pariz 1070—1076, Praga 189—190,Švica 2325-2375,Dunaj 21*71% —21.90. Valute. Dolarji 142—14250, avs. krone 23—24, carski rublji 60—68, francoski franki 990—0, napolend, 475—478, nem§ke marke 243—245, romunski leji 195—198, italiianske Ure 522—525, čehoslovaške krone 175—180.
Dunai: dinarji 1846—1866, dolarji €63—667, franc, franki 4869-4900, Svlc. Iranki 10.962.50-11.012.50, lire2440-2460. češke krone 874‘50—880-50, madZ. krone 126.50—128.50, nemSke marke 1155— 1164, poljske marke 84.90—86^0, funti 2605—2625.
•	C u r i h: Berlin 10.471),, New-Vork 609, London 2372, Pari* 44.30, Milan 22.25, Praga 8, Budimpešta 1.15, Zagreb 4.50, Varšava 0.80, Dunaj 1.50, avstrijske krone 1.05.
| Izvozna politika Jugoslaviji. V drugem januarskem 2vezku »Srbskega književnega glasnika« je Citati članek M. Stanareviča o izvozni trgovini Jugoslavije. Clankar omenja, da je znašal Izvoz v prvih 10 mesecih lanskega leta samo 27 odstotkov vrednosti uvoza ter ostro kritizira trgovsko po-Htiko, nje izrastke In nestalne kurze. Z ozirom na predstoječi zaključek trgovske pogodbe z Italijo smatra za gotovo, da bode zahtevala ista znižanje izvoznih carin. Ne snamo misliti, zaključuje člankar, da so vse države, /ki uvažajo naše produkte, »lačne« In da bi morali kupiti pri nas. Čas je minil, ki so nas kupci na kolenih prosili ter pristali na vse naše pogoje. Prekomorski promet bode dnevno intenzivnejši in cenejši in kupci dos* pejo do surovin in živil v zadostni množini in ne posebno dragimi cenami hitrejše, nego da bi se izpostavljali
nrl nas vsem mogečim sitnostim. Želimo napredek naše izvozne trgovine, o katere je odvisna cela naša gospodarska moč, posebno pa poljedeljska produkcija, tedaj moramo obrniti vso našo pozornost ustvarjanju zadovoljnih pogodb s sprejemljivimi pogoji.
| Slovenci in Avstrijsko vojno posojilo. V Sloveniji je bilo podpisanega avstrijskega vojnega posoiila za 529 milijonov kron, tora j za 129 milijonov več, nego se je računalo doslej.
j Vfigoni z& našo državo. Repa-racijska komisija na Dunaju je določila naši državi 15.000 vagonov, zaple njenih pred 15. novembrom 1918.
| Blagovna borza na Dunaju pretekli teden. Cene v avstriskih kronah. Kemikalije: Chornatrij a 180, Permanganat mark 36, petrolej transit od Dunaja 42, amerikanski vazelin, antichlor, chromkall 230—250] ultra-marin 35, zelen 55, min'j 55, železni vitrijol 4.80, krlstalizovana Glauberjeva sol 12.50, salmljakova sol 76, salalkaH 61, klorovo apno 29, japonski vosek 170, parafin 50—52, alaun v komadih 35, bakreni vitrijol 72.
| Cena zlata v Avstriji. Do nedavno se je plačevalo v Avstriji za kg zlata 420.000 avstr. kron. Sedaj je pa kurz zlata tamkaj tako padel, da se plačuje za isto količino le 350.000 K.
| Cena hmelju na ČehoslovaS-kem. Žatec: Po hmelju ni kakega posebnega povpraševanja' Cena 2000 čsl. kron a 50 kg. V Nemčiji se zahteva za isto količino 1100 — 1300 mark
| Prisilno posojilo na Poljskem.
Poljski finančni minister je odločil, da uporabi naredbe o prisilnem posojilu. Odnosni zskor^ki načrt je ministrstvo že pripravilo ter ga predložilo na odobrenje. ________________________________
Glavni urednik: R a d i v o j Rehar.
Odgovorni urednik: Fran Vogla r._______
Mlad
bančni uradnik
ali uradnica, slovenščine in nemščine vešč, se sprejme za Maribor. Z italjanščino ima prednost. Ponudbe na upravo pod »Bančnik«. 215 2—1
Kaviar,
kisle kumarce, paprika,
Sonina, fileti cd sardel
v olju, dose h 1 kg
najfinelši datelii
v kartonih 1 V, In 1 kg
morski raki
1.1. d. za dobiti samo v prvovrstni delikatesni trgovini
Feiiks Pučko
Aleksandrova cesta 31.
V bufetn poleg iste trgovine se dobi zajamčeno pristno staro Bordeaux- In Rensko vino kakor stari Tokajec. 219
Mala oznanila.
PaStena gospodična, katera govori slovensko in nemško, vešča stenografije in strojepisja, se sprejme takoj pri eksportnemu društvu Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ul. Št. 18.	220	2—1
Slugo (laboranta) išče lekarna >Pri sv. Arehu«. 214 3-1
Eno lato stara deklica se
odda za svojo. Vprašati: Meliska cesta 12, dvorlSče, pri hišnici.	207	2—2
Jedilna soba na prodaj po nizki ceni. Vprašali: Vrtna ulica 12, priti., levo. 217
I PohiStuo Biedermeyerjeve dobe, steklene omare, razno pohištvo, krasna kristalna svetilka, porcelanaste vaze i	in palme. Slovenska	ulica
j	št. 9, 1. ndstr.	212	2—1
2enitbena ponudba. Trije mladi železničarji želijo v svrho ženitve znanja s tremi gospodičnami v starosti od 18—25 let. Mlade vdove niso izključene. Le resne ponudbe eventuelno s slikami pod šifro »Pomlad«, »Poletje« in »Jesen« na upravo »Tabora«. Tajnost zajamčena.	218
drožabeiica
ali
poslovodkinja
s kavcijo, s trgovsko izobrazbo in prakso, bi pristopila v kako 2e vpeljano trgovino s špecerijskim blagom. Ponudbe na Anončni in informačni zavod »VEDEZ«, Maribor, Slovenska ulica 6.	128
Mia s 6 stanovanji, 6 sob
in 6 kuhinj, »rtom, drvarnice, 10 minut od mesta, pri* pravna za vsako obrt, se proda. Naslov v upravnišfvu »Tabora«.	,
Išče se meblirana soba
s prostim vhodom za enega ali dva gospoda. Ponudbe na upravo lista.	t
Sn velite Štedilnik za vzidati se proda. Vprašati v upravi lista.	t
Pisalni stroj »Adler11, nai-novejšega sistema, zelo priročen, je takoj za oddati. Naslov v upravi.	.
laDik« motorno kolo (Mo-tor-Reve), 2 cilindra, dobr® ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna. «
Vdovec
i državni uslužbenec, želi radi ! poznejše ženitve znanje r. go-j spodično ali vdovo brez otrok, j Ponudbe pod »Vdovec«, Selnica ob Dravi, poštnoležgče, j	206	3—2
'©♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
:xxxxxxxxx:
Delo nemško
iedilno sol g
v vrečah, kakor tudi industrijsko sol, slad- f ^
kor, buEno olje itd. oddaja po najnižji ceni ^
in Tvrdka Anton Tonejc in drug n
jr*	Maribor.	199 5—3 Tl
A	—■— Zahtevajte cene!
(T1RRIB0R5KF) T15KRRNF) D.D.
I Centrala: lurčičeua ul. 4. Podružnica: Strossmaierjeua ul. 5. i
•	:
<<•>•<
.JK.VAMSi.
Centrala: Telefon št. 24.
■	a*
mm m mmmmmm
Izuršuje usa u tiskarsko, litografsko in kamnotiskarsko stroko spadajoča čela, kakor: knjige, brošure, cenike, računske zaključke, letake, lepake, uabila, račune, razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, osmrtnice, posetke. račune ter use tiskouine za občinske in druge urade, naročila se točno izurše ter se zaračunajo najceneje.
Podružnica: Tetefon št. 3/UI.
• aaa aaa •»■•M«a«alaaMa»H«nisanana«M»
Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi
j»	J
•m •	•	aaMVailrt	»•*>•«>	*
in najnouejšimi stroji in črkami.
Izdala: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.