Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insevati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
STRAŽA
tiEcdoisi'1 političen list za siamsko ljudstvo
.«v JJS33S
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mora govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. urei.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prostew Telefon interurban št. 113.
JU& 45. Ätev
M a/rifc>os% dne decembi*» 1094.
Imetnik XVI.
Spletke v varstvo režima.
Razne naše P. ali pa P. P. vlade, ki vladajo brez parlamentarne večine, organizirajo iz svoje sredine posebno «drža y no - obrambne « odbore, ki tvorijo nekako nadvlado ali pa posebni oddelek za najbolj protinarodne vladne posle. O teh odborih se govori in piše vedno zelo važno in tajinstveno, da bi se javnosti prikrila očitna istina, da vsi taki odbori niso državno, ampak strankarsko obrambnega značaja.
P. P. volilna vlada, ki ima za seboj znano manjšino parlamenta in se je potom znanih nizkih sredstev prebila do oblasti, ima seveda tudi tak »državno-ohramhni odbor«, ki nima prav nobene možnosti za prikrivanje svojega pravega značaja.
Ta »odbor« je nedavno zopet zboroval v Beogradu in o tem zborovanju ali seji je dobila javnost proti stari navadi le malo poročilo. Če strankarski ali režimski obrambni odbor, ki lasti državni naziv, tajno zboruje ter ne pusti v javnost niti običajnih fraz, potem je gotovo, da je predmet takega zborovanja zavratno nasilje in sleparija proti vsem, ki niso pristaši v »odboru« združenih in predstavljenih strank. \
Govorilo se je že poprej in posebno še povodom seje . držiavno-obrambnega odbora o posebni tajni pogodbi med našo državo, Rumunijo in Italijo in kmalu po seji je zunanji minister dr. Ninčič odpotoval v Italijo. V torek je prispel v Benetke, kjer je poselil člane j u g osi ov an sko - i t a 1 i j anske delegacije, ki že precej časa počiva, ker iz Beograda niso prišla navodila glede italijanskih vedno večjih zahtev. Ministra Ninčiča je spremljal naš poslanik v Rimu Antonijevič in pridružil se mu je tudi italijanski poslanik v Beogradu, general Bodrero. Minister se je udeležil plenarne seje delegacije ponoči se je pa z generalom Bodrero in poslanikom Antonij evičem odpeljal v Rim. Povodom Ninčičevega obiska delegacije v Benetkah se razglaša iz naših in italijanskih vladnih krogov, da se bo sedaj delo jugo-slovansko-italijanske delegacije lahko takoj zaključilo. Iz tega sledi, da je dal dr. Ninčič naši delegaciji taka navodila, da so tudi Italijani zadovoljni.
Ta navodila so gotov zelo popustljiva ter tvorijo uvod tajne pogodbe, ki je sedaj najbrž že sklenjena povodom sestanka Ninčič-Mussolini v Rimu, ali pa samo pripravljena, da se lahko podpiše ob priliki obiska kraljeve dvojice na italijanskem dvoru. V P. P. vladnih krogih obstoja težnja, da se posebna tajna pogodba sklene na vsak način še pred volitvami. Želja je zelo značilna, ker dokazuje jasno, da vladne stranke ne upajo dobiti pri volitvah večine kljub korupciji, ki se uganja in kljub nasiljem. Zato pripravlja vlada za vsak slučaj tajno pogodbo s fašistovsko vlado, da se zavaruje pred eventualnostmi.
Vladin ovci radi prav skrivnostno namigujejo na tajno pogodbo. To ima v prvi vrsti namen, zapredli nam in Hrvatom v zvezi z velesrbskimi grožnjami z amputacijo, češ, Slovenci in Hrvati se morajo pokoriti proti] judskemu in neparlamentarnemu režimu, ali pa bodo prepuščeni krvavemu fašizmu.
'Kaj lahko stori in kaj prav gotovo tudi dela zunanji minister dr. Ninčič na svojem potovanju? — Najprej sondira razpoloženje in podlago za morebitno amputacijo hrvatskih in slovenskih delov jugoslovanske države. Odcepitev ali amputacija je še vedno in od • nekdaj v radikalstem registru in radikali bi se je poslužili, ko bi enkrat videli, da ne morejo obvladati 'Hrvatov in Slovencev. Amputacija pa ne gre brez mednarodnih činiteljev in zato, išče sedaj dr. Ninčič po nalogu P. P. vlade v Italiji zaveznike in priprošnj ike.
Nadalje bo po vseh izgledih odposlanec in član P. P. vlade osvežil stike na svojem potovanju z nazadnjaškimi in narodni svobodi sovražnimi elementi. — Zadnji čas namreč nazadnjaki, ki so v Franciji in na Češkem v opoziciji, v Rumuniji, Bolgariji itd. pa na via di prav krvavo in črno slikajo »boljševiško nevarnost« in ker se to dela v prvi vrsti iz notranje političnih razlogov v posameznih državah, je gotovo, da P. P. vlada take »akcije« noče zamuditi. Na: vsak način bo P. P. via da po tem potovanju svojega ministra iznenadila državljane, svet in zlasti še Čehe ob prihodnji konferenci Male antante z novimi »uspehi« svoje samostojne velikosrbske zunanje politike.
Politični položaj.
Položaj ministra Pribičeviča. Včeraj so nekateri zagrebški in beograjski Usti prinesli vesti z naslovom »Odhod ali kapitulacija Pribičeviča?« Te vesti se opirajo na velikansko ogorčenje, ki spremlja Pribičevičeve prosvetne »akcije.« Dogodki na univerzah so Pribičeviču nakopali in izzvali kritike in obsodbe tudi od' krogov, ki so se šteli med zveste FP pristaše. Baje tradii dvor nevoljno gleda na Pribičevičeve akcije. Pred par dnevi je bil Priibičevič na večer nenadoma pozvan na dvor in razni optimisti mislijo,
da je tudi ob tej priliki slišal nekaj ostrih besed in mogoče celo »marši«, kakor že enkrat poprej. Govori se o spremembah v ministrstvu prosvete. Drugi, ki značaj PP vlade boljše poznajo, so pa seveda mnenja, da se to ne bo zgodilo, ker bi bila vsaka sprememba za vlado težek udarec pri volilni agitaciji. Mnogi radikali in še drugi so lahko nezadovoljni s Pribičevičem, ni pa pričakovati, da bi se ga že sedaj otresli. Pribičevič zatrjuje, da mu je »pobijanje neredov in komunističnih izgredov še utrdilo položaj in da bo z Vso svojo energijo nadaljeval delo.«
»Svobodne volitve«. Neodvisni radikal in bivši notranji minister Nastas Petrovič je izjavil: »Kot pravi radikal, ki sem vse svoje moči in vso svojo preteklost rad dal na žrtvenik svobode in prave ureditve naše države in zato tudi svoječasno veliko pretrpel, globoko ob-žaljujem, da je današnje predsedništvo radikalne stranke pozabilo na celokupno preteklost radikalne stranke, na herojsko borbo, ki jo je vršilo, in na žrtev, ki jo je bilo doprineslo za svobodo ljudstva ,in da se poslužuje še strašnejših sredstev proti razpoloženju in volji ljudstva, kakor so se jih posluževali pred vojno reakcijo-narci v predvojni Srbiji. Iz dosedanje volilne borbe se jasno vidi, da se današnji režimovci, ki so se lotili posebno tega, da falzificirajo ljudsko voljo ob priliki teh prisilnih volitev, izpozabljajo tako daleč, da ime samega vladarja nosijo pred seboj v tej opasni in nesrečni volilni borbi širom Šumadije in južne Srbije, kakor da se volilna borba ne vodi med političnimi strankami, ki so na vladi in v opoziciji, temveč, da se vodi med vladarjem in ljudstvom. To se ne sme nadaljevati. — Glede južne Srbije je še pristavil, da stranke sporazuma in poštenja lahko računajo na 30 mandatov od 42, če bodo volitve svobodne, če ne bo terorja in goljufije, to je, če se opozicijonalci ne bodo odganjali z batino in orožjem in če režimovci ne bodo kradli in poneverjali volilnih krogljic in volilnih Skrinjic.
Državni odbor. Sekcije državnega odbora so v glavnem dokončale svoje delo. To delo je bilo zelo težavno, ker so veliki župani poslali pomanjkljiv materijal. V kolikor pa je popolen, pa ni odgovarjal stvarnim potrebam prebivalstva. Vsled tega je državni odbor sklenil, da se v principu ničesar ne bo spremenilo, kar se je dosedaj pokazalo kot dobro, razven v slučajih, kjer bi bilo to v korist V sredo se je vršila plenarna seja državnega odbora. Sekcije so poročale o svojem delovanju. Določila so se volišča, v kolikor so bila na novo vzpostavljena. Sedaj dlža-vni odibor nadaljuje določevanje predsednikov.
Iz dalmatinske Hrvatske javljajo radičevske organizacije, da se je tamkaj prelevila vsa oblast v čisto vojaško in žandarsko. Po dalmatinski Hrvatski silijo celo stare ljudi, ki niso nikdar služili vojake, da morajo priseči in jih vlačijo na enomesečno orožno vežbo. Ko pridejo ti starci k vojakom in prisežejo, potem jim rečejo, da od sedaj zanaprej nimajo pravice, da bi lahko glasovali za republiko, ampak morajo glasovati za monar-hjio. Ravnokar omenjeni načrt varanja in sile je izdelal Drinkovič, katerega preklinja Dalmacija do kosti.
Vseučiliščnih profesorjev se ne sme in ne more upokojiti di političnega prepričanja. Znani Protičev Pristaš in urednik beograjskega »Radikala«, dr. Momčilo Ivanič piše na dolgo v svojem glasilu o protizakonitosti upokojitve zagrebških vseučiliščnih profesorjev in pravi med. drugim tudi tole: Po ustavi pride vsak državni uradnik, .ako je izvoljen za poslanca;, v položaj razpoloženja, izvzeti so samo univerzitetni profesorji. Izjema so od vseh državnih uradnikov edinole univerzitetni profesorji, ki se smejo poleg predavanj še čisto nemoteno in svobodno 'umešavati tudi v — politiko. Ako je taka izvanredna svoboda po ustavi zajamčena samo vseučiliščnim profesorjem, je jasno kot beli dan, da je čisto protiustavno, ako se penzijonira univerzitetne profesorje, ako so se izjavili za republikansko formo države.
n svetu.
Nova vstaja v Albaniji. Vlada Fan Noli ja je pri svojem nastopu dala svojim privržencem velike obljube, kako bo uredila državo ter zadovoljila vse sloje. Te obljube so potolažile tudi njene nasprotnike, pristaše Ahmet bega, katerega je Fan Noli pregnal. Ker pa je ostalo samo pri obljubah in vlada zlasti ni načela agrarnega vprašanja, je nastalo kmalu med prebivalstvom nezadovoljstvo, ki se kaže sedaj v novem uporu, ki je izbruhnil na več krajih države. Uprla so se plemena Mak, Miriditi in Lju-ma. Uporniki so, kakor pričajo begunci, ki so prispeli na naše ozemlje, krenili proti Tirani, iz katere je po zadnjih vesteh vlada že pobegnila. Uporniki so oboroženi precej dobro; proti njim nastopajo vladne čete, pomnožene s kačaki, ki v Albaniji prezimujejo, in privrženci Bajram Cura. Stanje je vsekakor kritično ter bodo uporniki sigurno napeli vse moči, da se jim posreči pregnati sedanjo vlado. Ni še znano, kakšne cilje zasledujejo, verjetno je pa, da bo prišel, če se vstaja posreči, na krmilo zopet Ahmet beg.
Dr. Hainisch zopet predsednik avstrijske republike.
V dunajski zvezni zbornici se je dne 9. t. m. po predpisu I izvršila izvolitev avstrijskega državnega predsednika. Pri-I čakovalo se je, da bodo postavili socialisti svojega kandi-i data in sicer dunajskega župana Seitza. To se pa ni zgo-* dilo. Pri volitvah je bil oddan 201 glas, 90 praznih, torej : neveljavnih, 111 veljavnih. Vseh 111 glasov je dobil dr. Mihael Hainisch, ki je s tem ponovno za 4 leta izvoljen za predsednika avstrijske republike. Po končanih volilnih formalnostih je novoizvoljeni predsednik položil prisego^ s katero je obljubil, da bo čuval dn varoval ustavo in zakone republike. Po končani izvolitvi je predsednik dr. M. Hainisch priredil sprejem za člane zveznega sveta in narodne skupščine. Sprejemu so prisostvovali tudi člani di-plomatičnega zbora. Zvezni kancelar dr. Ramek je pri tej priliki v daljšem programatičnem govoru očrtal delo novo ■izvoljenega predsednika.
Republikanska večina v Nemčiji. Od okroglo 29 in pol milijona oddanih volilnih glasov so dobili republikanci dobrih 18,000.000, monarhisti pa 11,500.000 glasov in bo stalo napram 300 poslancem republikanskega mišljenja 193 monarhistov. Izrečno demokratične stranke: centrum, socialisti in demokrati same imajo 14 milijonov glasov; več ali manj demokratične: nemška ljudska stranka, bavarska ljudska stranka in bavarska kmetska zveza pa bli zu 5 milijonov, dočim imajo reakcijonarci: nacionalisti in fašista skupaj 7 milijonov. Komunisti imajo dobra 2 in pol milijona in potem je treba porazdeliti na republikance in monarhiste še razne manjše skupine.
Pruski recept za Jugoslovane in druge. »Berliner Tagblatt« je objavil te dni pismo bivšega nemškega diplomata pl. Kemnitza, poslano nemškemu prestolonasledniku. Tfc> pismo od dne G. maja 1918 je zelo zanimivo, ker os v et lfuje »prisrčne« zavezniške odnošaje med nekdanjo Nemčijo in Avstrijo in ker kaže, kakšne nakane so imeli pruski oblastniki glede Jugoslovanov in drugih narodov. V tem pismu sumniči diplomat Kemnitz Vatikan, da hoče s pomočjo kakšne katoliške kraljevine izzvati odpor proti nemški dinastiji Hohenzollem in razbiti nemško cesarstvo. Pisec predlaga prestolonasledniku, naj bi se začelo delati : na tem, da se Avstrija pokori, Poljska pa s personalno ; unijo zveže z Nemčijo, dočim bi se Litva in vse druge j baltiške države enostavno pripojile Prusiji. Enaka usoda j bi zadela avstrijsko Šlezijo in Moravsko. Jugozapadno i Češko, Salzburg in dele Tirolske naj bi dobili Bavarci. Za Dalmacijo in Bosno pa pravi pruski diplomat doslovno: »Samostojna Madžarska naj bi se po mili volji zabavala z Jugoslovani. Zato dobi pod svojo oblast Bosno in Dalma* cijo.« Vshodno Galicijo in del Bukovine dobi Ukrajina, ostalo pa Rumunija. Albanija in južna Tirolska lahko pripade Italijanom. Iz ostalih avstrijskih dežel bi se pa sestavila nova nemška država, katero bi vladal nemški prestolo naslednik. Dunaj bi postal druga nemška prestolica. Končno še diplomat priporoča in razlaga prestolonasledniku, da bi bila vojna proti Avstriji lahka in enostavna stvar, Nemci Ibi se je navdušeno udeležili, Avstrijce bi pa zadela kot grom iz jasnega. — Razikritje tega pisma je vzbudilo veliko zanimanje in ogorčenje v Avstriji, kakor tudi med ! nemškimi republikanci in to zlasti radi tega, ker so nem» j ški nacionalisti pri nedeljskih volitvah nekdanjega diplo-! mata Kemnitza imeli za svojega kandidata ter tako manifestirali duh stare militaristične in nasilne kaiserske Nenv čije ter posebej še nadutega pruskega junkerstva.
Vladna deklaracija angleških konservativcev. Angleška konservativna vlada je podala zbornici svojo izjavo, ki ima sicer lepe besede o miru in sporazumu, a se ogiblje važnih dn gotovih vprašanj in dejstev. (Pri debati se je prvi oglasil Macdonald, ki je rekel, da mora čestitati konservativcem, ker so s 7 milijoni volilnih glasov zasedli 400 zborniških mest, delavska stranka pa s 5 milijoni le' 150, naj konservativci ne pozabijo, da je eden del. poslanec vreden dva konservativna. Macdonald pogreša v vladni deklaraciji točnost in jasnost glede ženevskega dogovora, kar se pa tiče y volilni agitaciji izrabljenega ruskega Zinovjevega pisma, še pa stvar ni končana. Lloyd George je izrazil svoje zadovoljstvo, ker se naglasa;, da zveza z Rusijo že obstoji, graja pa nejasnost glede ženevskega dogovora.	' ■ 'N$jj
Boljševiško strašilo. Francoska nacionalistična opozicija že dalje časa mnogo piše in govori o »boljševiški nevarnosti«, da bi omajala položaj sedanje francoske vlade. Boljševiško strašilo se goji iz znanih političnih razlogov tudi na Balkanu. Predsednik mednarodne borze dela Thomas je povodom svojega beograjskega obiska izjavil, da tu še posebno ni čisto brez potrebe. Da bi se našel primer za boljševiško nevarnost, se pa piše sedaj mnogo o ruski agresivnosti proti Estonski. Na stvari je pa tole: Estonska vlada je v krvi zadušila razne delavske proteste in proti pristašem komunistične stranke je izvedla politične procese z mnogimi smrtnimi obsodbami. Sedaj je poslala eston ska vlada proti ruski meji močne vojaške oddelke, češ, da se je opazilo živahno kretanje ruskih čet. Ruska delegacija bo radi tega najbrž zapustila Reval, kar pomeni prelom diplomatičnih stikov med Rusijo in Estonsko.
Procesi proti Ukrajincem na Poljskem. V Luckir se vrši proces proti 25 ukrajinskim socijalnim demo-
kratam. Okrivljeni so sodelovanja z boljševiku v svAo odcepitve vzhodne Galicije od Poljske. — V kratkem se prične drug obširen proces proti 147 članom ukrajinske revolucijonarne stranke. Vsi so obtoženi radi veleizdaje in radi revolucionarnih poskusov v vzhodni Galiciji. V toku procesa bo zaslišanih okrog 500 prič.
Morilec Haartnann na obtožni klopi. Že nad teden dni se vrši v Hannoveru v Nemčiji sodna razprava proti zverinskemu zločincu Haarmannu. Prve dni se je samo prečkala obtožnica, ki je silno obširna, nato pa se je zasliševalo morilca samega. Haartnann svoja dejanja ni tajil, samo mnogokrat se ni mogel spomniti imena in obraza oseb, katere je umoril. Ko mu je pa sluga pokazal sliko ali krvavo obleko umorjenega, takoj se je spomnil točno na datum umora in na posebne znake umorjenega. Njegov zagovor je zelo ciničen in venomer ponavlja, da ga naj končno obsodijo in usmrtijo. Za vse zverinske umore govori, da jih je učdnil nezavestno v ekstazi mučenja. Ko je videl svojo žrtev pred seboj ležati omamljeno, ga je hipoma obsedlo nekaj, da je pobesnel in znorel kot žival in v živalskem nagonu se je vrgel na spečo žrtev ter ji pregrizel vrat. To je bil vedno višek bestijalnega napada, ker se je vedno v tem trenutku onesvestil. V nezavesti je ležal po navadi poleg umorjenega več ur. Ko je prišel k sebi, si je najprej skuhal kavo, nato pa se je podal na delo: razsekal je truplo žrtve, ga zašli skupaj s kamenjem v vrečo in v noči je odnesel ostanke svojega divjaštva v reko Ledno. Krvavo obleko umorjenca je vrgel v skrito shrambo. Tako je tekom par let pomoril sigurno nad 30 mladeničev; njegove žrtve so bile večinoma stare 16 do 24 let; največ je umoril dijakov. Pri tem poslu mu je pomagal neki Grans, ki se skupno s Haarmannom zagovarja.
—	V pondeljek je začelo sodišče z zasliševanjem prič, ki bo trajalo nad teden dni, ker morajo zaslišati nad 200 prič. Zanimive so izjave nekaterih glavnih prič, med njimi posebno izjava trafikanta, pri katerem je Haarmann kupoval tobak. Trafikant je že dolgo časa sumil, da vodi Haarmann skrivnostno obrt, 'ker ga je mnogokrat videl v spremstvu neznanih mladih fantov. Ti so izginjali v Haar-mannovem stanovanju, videl pa ni nikdar, da bi se tak mladenič vrnil. Kadar je imel Haarmann tak obisk, je gorela pri njem celo noč luč. Nekoč je zasačil morilca, ko je vrgel težko vrečo v Leino. Obvestil je o svojem opazovanju policijo, toda ta se ni zmenila za njegove navedbe.
—	Zanimanje za razpravo raste v celi Nemčiji od dne do dne in s tem tudi ogorčenje proti zverinskemu morilcu. Radi tega je sodišče, kjer se vrši razprava, dobro zastraženo, da ne bi v dvorano nenadoma udrla razljučena masa in napravila z morilcem kratek obračun.
Obsodba v procesu Eskiitt. Dne 9. decembra je bila izrečena v Budimpešti obsodba v velezanimivem procesu proti osebnemu tajniku bivšega poljedelskega ministra, Eskiiitu in njegovim pomagačem. Eskiitt je obsojen na 5 let ječe, 9 milijonov kron denarne kazni in lOletno izgubo časti. Njegovi pomagači so radi podkupovanja obsojeni na večmesečno ječo in večletno izgubo časti. Obsodba je vzbudila veliko pozornost, tem bolj, ker zadeva še ni končnoveljavno likvidirana. Očitki, katere je izrekel Eskiitt proti ministrskemu predsedniku Betblenu, nekaterim ministrom in raznim političnim osebnostim, še niso ovrženi.
UoreSanje zavezniških dolgov.
Najtežja dedščina in posledica svetovne vojne je vpra sanje medzavezniških vojnih dolgov. Ti dolgovi so nastali vsled tega, ker so zavezniki vzeli za cilj vojne, uničiti Nem čijo in je vsak k temu cilju in skupnemu delu prispeval, kakor je pač mogel. V Angliji je bil tedaj finančni minister Lloyd George, ki se je takole izjavil: »Vojna zveza se ne more osnovati na načelu omejene odgovornosti, da bi vsaka država dala samo določeno vojno ali denarno moč na razpolago in ne toliko, kolikor je premore in kolikor je vojakov in denarja za skupno bojevanje in za skup ni cilj potrebno.«
Tako je govoril angleški finančni minister leta 1915, ameriški bankirji so dajali denar polnih rok, a so pri tem vpisali vsak dolar. Po Franciji in po drugih državah se je smatralo za naravno, da mora vsak zaveznik dajati, kar ima, in tako je dala Francija skoraj poldrugi milijon svojih ljudi v prepričanju, da vrši isto zavezniško dolžnost kot Anglija in Amerika, ki žrtvujeta sicer manj vojakov, a zato temveč funtov in dolarjev.
Ko se je pa zavezniško navdušenje ohladilo in ko se je na mirovnih konferencah začela likvidacija zmage, se je pa takoj videlo, da zahteva Amerika svoje dolarje nazaj in da se noče dati potolažiti z vojnimi odškodninami. Tudi vojno-odškodninsko vprašanje se ni dalo hitro rešiti, ker je bilo glede plačilne zmožnosti Nemčije različno fran cosko stališče od angleškega in ker se Amerika sploh ni hotela udejstvovati pri razmotrivanju in reševanju tega vprašanja.
K reševanju odškodninskega vprašanja je pristopila Amerika v zvezi z Anglijo šele pred londonsko konferenco, ko je bila Francija prisiljena, opustiti posebne zahteve. Ker Dawesov načrt izdatno reducira nekdanje francoske odškodninske zahteve, je tudi Anglija v svojih tirjatvah napram Franciji precej popustila. Amerika pa ne, ker je svoje stališče glede dolgov v evropskih državah že poprej ugotovila.
Glede zavezniških dolgov je razpravljal tudi kongres leta 1921, ki je določil, da gredo obresti medzavezniških dolgov v korist bivših bojevnikov. Leta 1922 je Anglija priznala Ameriki svoje dolgove ter je uredila sporazumno tudi način odplačevanja, Francija vprašanja dolgov ni u-redila. Koncem marca t. L je znašal francoski dolg Ameriki 4 milijarde dolarjev, Angliji pa okrog 625 milijonov Iker.
Zadolžena Francija je .povrh še pridno posojevala ter je izdajala Jugoslaviji, Rumunitji, Poljski in Čehoslovaški okroglo 800 milijonov liver. Za države, ki dolgujejo Fran ciji, je vprašanje medzavezniških dolgov zelo važno, ker bo od Amerike tirjana Francija morala pritiskati na svoje dolžnike. To bo (kmalu, ker se vprašanje medzavezniških dolgov ne bo dalo več dolgo odlagati.
Francija je v načelu priznala svoje dolgove Ameriki, njen zastopnik se je pa (brez vsakega uspeha vrnil pred pax leti iz Washingtona, ker je ameriška vlada odbila francosko zahtevo analogije .postopanja glede dolgov in reparacij. Reparacije so že rešili Amerikanci ne ravno ugodno za Francoze, sedaj bodo pa še dolgove, o čemur so dovolj govorili pri volilni agitaciji.
Ene protipostavno vjjokojijo, druge odlikujejo. Sedanji P. P. Ž. režim je brez vsacega vzroka in protizakonito vpokojil nekaj zagrebških vseučiliščnih profesorjev. Kakor je javnosti znano, je ta upokojitev povzročila štrajk na vseh vseučiliščih v naši državi, v i Beogradu pa zahtevala krvave žrtve. Kljub štrajku aka-! demikov so nekateri profesorji v Zagrebu predavali,
I ali vsaj skušali predavati Pribičevičevim akademikom.
! In baš radi tega, ker nekateri zagrebški profesorji niso i bili solidarni z ljubljanskimi in beograjskimi kolegi, jih je Pribičevič odlikoval. Odlikovan je bil na brzo . roko zagrebški vseučilišču i profesor Peter Skok s sv. Savom III. in radi tega, ker so ga za dobo štrajka dijaki pognali dvakrat iz dvorane. Nadalje je prejel sv. Savo
II.	profesor dr. Ferdo Sišič, slavitelj avstrijskih generalov in s kojim je bilo opasno spustiti se v kak razgovor za časa vojne. Sv. Sava II. sta dobila dva Ivana Tučana in Bubanovič, sv. Sava III. je dobil dr. Marko Kostren-I čič, bivši komunist, ker je pred kratkem govoril še proti nacijonalistom in dr. Artur Schneider, ki je napravil svoj strokovni izpit šele pred kratkem, ko je poskusil svojo srečo v tretjič. Vsa ta imenovana gospoda si je pridobila v dobi štrajka zasluge za Pribičeviča in radi tega so jo porinili v višje stepene sv. Save.
Crimen Iaesae majestatis Pašičianae. »Hrvat« javlja: Na intervencijo beograjskega rektorja Pavla Popoviča in Davidovičevih pristašev so bili radi akademskih nemirov izpuščeni iz zaporov vsi ob tej priliki aretirani visokošolci, izvzemši Mihaela Markoviča. Ko je imela enkrat beograjska .policija v svojih pesteh Markoviča, so zahtevali od njega, da mora poljubiti Pašičevo sliko. To nasilje je bilo ravno tako kakor ga prakticirajo Pribičevičevi žandarji s hrvatskimi seljaki, katere suvajo s puškinimi kopiti in nato jih pa silijo ,da morajo poljubljati kopita. No, akademik Markovič pa Pašičevega naslikanega kundaka ni spokorno poljubil, ampak je pljunil nanj. Ta zločin je bil za radikale in posebej pa za policaje crimen Iaesae maiestatis Pašičianae in to so kaznovali v Beogradu z zaporom od mesec dni. To se je dogodilo v Beogradu leta 1924 po stoletnici osvoboditve srbskega naroda iz turškega suženjstva.
V Čmigori in Makedoniji ne sme nikdo od opozicije niti omeniti volitev. Radikalski uradniki od najvišjega do. najnižjega pretijo na vse strani, govoreč: Tiho, brate, o volitvah, ako ti je mila glava na ramah; Tazgovor o voli-vah ni za živino, ampak za nas gospodo!
Katoliška univerze.
Italijanska vlada je priznala Ikatoliško univerzo Srca Jezusovega v Milanu. Univerza ima juridično in filozofsko literarno fakulteto. Poleg teh doktoratov sme podeljevati tudi doktorate iz gospodarskih, socialnih in političnih znanosti. Ob tej priliki .preglejmo njene predhodnice — katoliške univerze po drugih državah.
Prvo so ustanovili belgijski katoličani že febr. 1834 v Löwenu. Začetek je bil skromen — 13 profesorjev in 86 slušateljev. Danes je univerza popolna z vsemi fakultetami, sedmimi inštituti za razne stroke ter bogatimi knjižnicami in laboratoriji. Univerza izdaja več časopisov in publikacij. Finančno jo podpirajo vsi belgijski katoličani z zbirkami. (Dvakrat na leto v vseh cerkvah, duhovniki še posebej vsako peto leto.) Sadovi te univerze so ogromni.
V Freiburgu v Švici so ustanovili katoliško univerzo leta 1889, ki obsega danes teološko, juridično in filozofsko fakulteto, devet različnih laboratorijev in knjižnico z 300.000 zvezki. Značilno je, da se vzdržuje v malem mestu (200.000 prebivalcev), v bližini treh drugih univerz (Bern, Lausanne in Genf). Znana je tudi njena inter-nacionalnost Profesorji in slušatelji se zbirajo od vseh vetrov. Predava se v latinščini, francoščini in nemščini, pa tudi v italijanščini, španščini in poljščini. Slušateljev približno 500.
Francozi imajo .pet katoliških univerz (Paris, Lyon, Lille, Toulouse in Angers), ki so bile ustanovljene po 1.
1875, ko je vlada dovolila več prostosti za višje študije. Toda že leta 1880 je vlada prepovedala katoliškim univerzam naslov »univerza.« Radi tega se sedaj imenujejo »Institut catholique.« Gojijo znanost vseh vrst, toda pri delu in razvoju jih ovira nepriznanje izpitov od strani države, ker morajo vsi slušatelji (na vseh približno 2000) polagati izpite pred profesorji državnih univerz.
Na Irskem je obstajal načrt za katoliško univerzo že od leta 1850. Za uresničenje načrta pa je manjkalo denarja pa slušateljev. Šele leta 1908 je začela delovati pod imenom »University College«, podpirana od1 države. Ce tudi ne nosi naslova »katoliška« in imajo dostop vse konfesije, je vendar v resnici popolnoma katoliška.
V	Beyruthu v Mah 'Aziji so ustanovili jezuiti že leta 1875 svojo univerzo, ki obsega danes teološko, filozofsko in medicinsko fakulteto. Goji zlasti študij orientalnih jezikov. Knjižnica obsega približno 150.000 zvezkov.
V	Ameriki prednjači v tem oziru Kanada, kjer imajo katoličani dve lepo razviti univerzi. Prva je bila ustanovljena leta 1852 v Quebecu, druga 1878 v Montrealu. Obče Sta popolni z inštituti najrazličnejših vrst.
V	Zedinjenih državah ameriških obstoja brez števila katoliških inštitutov za višje študije, a nimajo značaja univerz. Edino »Ameriška katoliška univerza« v Washingto nu zasluži ta naslov. Ustanovljena je bila leta 1886, je popolna, bogata na knjižnicah in laboratorijih, a se ne more prav razviti. Slušateljev je imela v preteklem letu le 667. Pripravlja se ustanovitev podobne univerze v Chicagu.
Katoliška univerza v Santiago (Chile) je bila ustanovljena leta 1889 in se polagoma razvija. Slušateljev 600 do 700.
V	Buenos-Aires (Argentinija) je bila ustanovljena L 1910, a se radi konkurence in finančnih težkoč ne.more prav razviti.
Na Filipinih imajo dominikanci svojo univerzo že od
28.	aprila 1611, ki se imenuje »“kraljeva in papežka.« Obiskuje jo do 7000 slušateljev. Univerza je popolna; poseduje velike klinike in laboratorije, bogat muzej in veliko knjižnico.
V	razvoju so katoliške univerze na Poljskem, Kitajskem (Shanghai) in Japonskem (Tokio).
Tudi na Holandskem pripravljajo ustanovitev velike katoliške univerze, ki naj bi odgovarjala vsem modernim zahtevam.
Na misi jonsko-zn anst v enem tečaju v Mödlingu pa eo Nemci letos sklenili zgraditi katoliško univerzo v Pekingu na Kitajskem.
\i Slovenije.
Delegati podružnic Kmetijske družbe, pozor pred prevaro samostojnih. Vočigled občnemu zboru Kmet. družbe, ki se bo vršil prihodnji pondeljek, 15. t. m. vi Ljubljani, so se samostojni generali zopet poslužili prevare, da bi speljali na led naše delegate. Tajništvo SKS je razposlalo na delegate, ki so odločni pristaši SLS poziv, da morajo na pondeljkovem občnem zboru glasovati za kandidate SKS. Svojim lastnim pristašem pa“ so poslali male slovenske trobojnice, katere si naj pripnejo na suknje, ter vse delegate, ki nimajo znakov, iztrgajo iz vrst SLS. Vse naše delegate opozarjamo na to prevaro samostojnih, da ne bodo nasedli, ampak se vsi kot en mož zvesto pri volitvi držali kandidatne liste SLS. Kar ne morejo doseči samostojni goljufi in nepoštenjaki z glasovanjem, to bi si radi kot Lahi priborili z goljur-fijami in prevaro. Vse razne dosedanje nepoštenosti in zahrbtnosti niso koristile samostojnim, tako jim tudi to najnovejše varanje ne bo uspelo!
Navodila za ofenzivo so jim dali. »Jutro« od dne 10. t. m. javlja med mariborskimi novicami to-le: »Politično-propagandhi tečaj se je vršil pod vodstvom orjune dne 7. in 8. t ,m. v mariborski Čitalnici. Okoli 50 udeležencem z dežele so predavali o raznih aktualnih vprašanjih gg. dr. Ljudevit Pivko, dr. Irgolič, dr. Žnuderl, dr. Vauhnik, dr. Cazafura, dr. Štefančič, ravnatelj Lesničar in prof. ds. Maks Kovačič. Tečaj je zaključil družabni večer v restavraciji Narvdnega doma. — Posebno mariborska orjuna tako rada povdarja, da ni dekla dr. Žerjava, a baš ravnokar omenjeni propagandni tečaj so vodili najbolj zagrizeni policajdemokratje, ki so vsi oboževatelji dr. Žerjavovih nasilnih metod. Ta propagandni tečaj pod vodstvom orjune ni foil prav nič drugega, kakor razdelitev nasilnih navodil za bodoče volitve. Najbolj aktualna vprašanja so bila doslej za orjunaše in Žerjavovce nasilje v najrazličnejših oblikah. Naj le zopet začnejo mariborski orjunaši s praktičnim izvajanjem ravnokar omenjenih aktualnih vprašanj nasilja, se bodo presneto opekli, kakor so se že nekateri od njihove čedne družbe. Divjalo, pretepalo in razbijalo se na Slovenskem Štajerskem ne bo, pa če tudi organizira na zunaj mehki JDS kandidat dr. Pivko vse štajerske orjunaše za ofenzivo proti SLS.
Beležke.
Zloraba uradnih in strokovnih konferenc. Kakor izvemo, imajo vse šole ptujskega okraja v soboto, dne 15. t. m., šole prosti dan. Učiteljstvo gre namreč na konferenco v Ptuj, kjer bo po poročilih naših informatorjev referirai Žerjavov demokrat dr. Pivko. Gotovo imamo vsled bedasto urejenih počitnic in drugih konferenc cele mesece izgube v šolskem .pouku. Sedaj pa se je začela šola ustavljati in pouk ovirati, da zamorejo referirati Žerjavovi laži-demokratski kandidati in Prilbičevičev hlapci-sokolaši. Zopet zloraba šole od strani sedanjega sistema in njegovih privržencev., BiLježimo in pofnnimo, da primerno plačamo vsem!
Umila je v Poljčanah obče spoštovana gospa Elizabeta Bohak v starosti 83 let. Rajna je bila mati umrlega dekana slovenjebistriškega, preč. g. Franca Bohaka. Blagi rajni večni mir, potrti hčerki naše sožalje!
Tretji red sv. Frančiška. V sredo, dne 17. decembra 1024 bo mesečni shod skupščine duhovnikov ob pol peti uri zvečer. Referat velehradskega romarja.
Prestavljen je s 15. t. m. č. g. F. Urleb od Sv. Martina pri Slovenjgradcu k Sv. liju pod Turjakom.
Žepni tatovi v Ljubljani. Hrvatski žepni tatovi, ki so pri nas znani kot posebni strokovnjaki, kaj radi delajo razne »službene« izlete v Slovenijo. Žrtev takih tatov je postal v Ljubljani trgovec iz Litije Franic Marinič. Pripeljal se je z dopoldanskim vlakom, pri katerem je na kolodvoru po navadi velika gnječa. Okrog njega sta se smukala dva možka, ki sta izgledala kot konjska mešetarja. Ko je trgovec zapustil kolodvor ter šel k brivcu, je pri plaćanju opazil, da mu je izginila iz žepa listnica z več tisoč dinarji golo :ine in delnicami hrvatskih bank v vrednosti več de-settisoč dinarjev.
Točilna taksa za trgovce. Kakor izvemo od finančnega ravnateljstva v Mariboru, čaka naše trgovce, ki se pečajo tudi s prodajo alkoholnih pijač, zvišanje točilne takse, posebno na deželi. Dosedaj je imenovano ravnateljstvo razločevalo trgovce, ki prodajajo pijače v odprtih ali zaprtih steklenicah čez ulico od onih, kjer se točijo alkoholne pijače v poslovnih prostorih na stoječe goste, ker je izven Maribora v višini -takse velika razlika. Dočim se je dosedaj prvim predpisalo na polletni taksi samo 300 do 750 din., plačujejo .drugi takse v znesku do 750 do 1500 din. za pol leta. Generalna direkcija posrednih poreza pa je sedaj z -dvema odlokoma dala strikten nalog, da se mora trgovcem, ki točijo alkoholne pijače, predpisati takso od 1. januarja 1925 naprej, po 4. pripombi -k tar. post. 62, to je tudi v malih krajih, od 750 do 1500 din. za pol leta, ne ozirajo se na to-, ali točijo ti alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih steklenicah čez ulico, ali pa za potrošnjo na stoječe goste v poslovnih prostorih. Ker se posebno- na deželi mnogim trgovcem ne bo več izplačalo, alkoholne pijače še naprej pr-c-dajati, ker v c-elem letu ne zaslužijo 1500 do 3000 din., kolikor znaša sama celoletna taksa, opozarjamo vse take trgovce, naj. še tekom tega meseca odjavijo pri finančnem ravnateljstvu na-ravnost, ali pa tudi potom najbližje finančne kontrole pismeno sv-o-jo pravico -točenja alkoholnih pijač; tem trgovcem od novega leta naprej ne bo treba več plačati točilne takse. Vsak trgovec pa ima kljub tej odpovedi še pravico, prodajati alkoholne pijače v originalnih zaprtih steklenicah na trgovski način, ako steklenic ne polni sam in tudi sam ne otvarja, ker je te vrste prodaja alkoholnih pijač takse prosta.
Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje s tem dijaške ustanove po sledečih določilih:	I. Iz
splošnih določil, a) Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem slučaju taki pridni -potrebni -prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Kolencem, veletrgovcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh brez ozira na sp-pl. b) Za posamezne štipendije ni določena nikaka svota, temveč ima kuratorij p-o vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavni-čnega -premoženja določiti visokost posameznih naklonitev in osebe -štipendistov. 2. Posamezne ustanove. I. Ustanova za dijake visokih šol. Ustanova je namenjena dijakom visokih šol, kakor univerza, tehnika, visokih trgovskih šol, umetniških akademij in drugih, brez ozira na to, ali so v tu- ali v inozemstvu. II. Ustanova za dijake srednjih šol. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovske šole, meščanske šole, ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom g. Antona Kolenca pa se sme te ustanove podeljevati tudi -na takih šolah izven Celja. M. Ustanova za učence kmetijske šole v Št, Juriju ob južni žel. Brez -omejitve. 3. Kako in v katerem roku je vlagati prošnje. Prošnje za gori navedene ustanove je vlagati izključno le pismeno na naslov: »Ku-ratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju«, do 30. 12. 1924. Prošnjam je priložiti zadnje izpričevalo -po izpitih, -kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali Svaštvo s zapustnikom, ali na to, da so doma iz gornjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trd-i-tve: krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada itd1. Tudi je v prošnjah ntvesti, kako dolgo Se prosilec -študira na dotični šoli ali zavodu in kako dolgo bo študij .predvidoma še trajal, in popis njegovih osebnih razmer ter slednje posvedočiti z uradno listino (ubožno izpričevalo). Oziralo se bo samo na pismene prošnje; osebna intervencija je v vsakem slučaju -izključena. — Za kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju: Odvetnik dr. Kalan v Celju.
Dnevne novice.
Razdelitev orožja. Zagrebški »Hrvat« javlja, da je vojaštvo po Liki in Krbavi razposlalo na razne občine po 40 do 150 vojaških -pušk Ta razdelitev orožja se je izvr-
šila radi tega, da se očuva in osigura javna varnost Nadalje pravi »Hrvat«, -da obstoji ta javna varnost v tem-le: V selo Crveni Bok je dospel te dni znani Pribičevičijanec Uzelac. Ta je zbral nekaj srbskih kmetov in jim je dobesedno govoril takole: »Zapišite -se -med komite, dopili, boste puš-Ke, municijo, bombe in -denar, -koliko bo pač potrebno, Jaz bom vaš voditelj in na -dan volitve bomo mi razbijah republikanske volilne skrinji:,ce. Ce bi pa bilo potrebno, pobili bomo vse Hrvate republikance, -ki bodo šli na volišča.« Kljub temu govoru divjaka Uzelac a se vendar ni vpisal -med te Pribičevičeve komite niti eden srbski seljak. Vodstvo HRSS je dobilo že -pred dobrim mesecem obvestilo o razdelitvi orožja po Li-ki in Krbavi in ni znalo, kako in proti komu bi se naj uporabljalo to vojaško orožje. Sedaj je dal na to zagonetno vprašanje odgovor zloglasni Uzelac in je več nego dovolj pojasnjeno, kako bo zgle-dala po Liki in Krbav-i javna varnost v onih -dneh pred volitvami in na dan volitve.
Vlada in ruski begunci. Vlada pripravlja za volitve nov škandal, ki je izzval med političnimi krogi in to- še posebno pri opoziciji razne razprave. Vlada je namreč razposlala na vse občine obvestila, v katerih se zabičava občinskim predstojništvom, da lahko upišejo brez strahu vse ruske begunce v volilne imenike. Radi ravnokar omen jenega postopanja vlade je nastala v političnih krogih velika -debata o členu 9 volilnega zakona. Po tem členu in p-o mišljenju ruskega pravnika v »Politiki« je 'težko odločiti, imajo li ruski begunci pri nas volilno pravico, ali je ni majo. Drugi zopet povdarjajo, da imajo glasovalno pravico pri nas vsi Slovank -ki prebivajo do sestave volilnih imenikov v kaki občini kraljevine SHS. Takemu tolmačenju se protivi -duh ustave in zdrava logika. Po takem tolmačenju bi imeli pri nas volilno pravico tudi poljski ter češki konzul z vsemi svojimi uradniki, ker so vsi Slovani. Kakor je videti, hoče vlada izkoristiti nejasnost volilnega za-kona, ker upa, da si bo ravno s pomočjo ruskih glasov priborila večje število mandatov. Po zakonu odločujejo pri nas v zadnji instand o teh vprašanjih sodišča, ki so se pa že izrekla, da ruski begunci nimajo volilne pravice, ker ne bivajo pri nas stalno, ampak samo začasno in so člani vojne edinice, -ki še ni razpuščena. Iznenađenja glede podelitve volilne pravice ruskim beguncem pri nas pod sedanjim režimom nikakor niso izključena, ampak celo zelo verjetna!
Hanaovci med seboj. Preteklo nedeljo je doživel os-ješki korzo svojo senzacijo. V času, ko se je sprehajalo po trgu največ ljudi, se je približala mlademu Šandorju Mag-diku gruča Hanaovcev. Hipoma so ga obkolili in eden od njih je sunil z dolgim nožem Magdika v trebuh in v prsi. Napadeni se je s krikom zgrudil, napadalci so se pa hipoma zbežali in dasi jih je policija takoj zasledovala, je morilec vendar -ušel, dočim so dvojico njegovih tovarišev pri jeli. Vzrok napada je osveta, ker je Magdik, ki je bil sam nekaj časa Hanaovee, zapustil organizacijo ter izdal -policiji vse tajnosti. Dasi so v bolnici ranjenca takoj operirali, vendar je njegovo stanje brezupno.
Zapiranje Radičevcev v Vojvodini. Pred kratkem je bilo v Vojvodini na pritisk iz Beograda aretiranih 20 pristašev HRSS. Nekatere od teh žrtev so vtaknili pod ključ samo radi tega, ker so pobirali po predpisih volilnega zakona podpise za HRSS kandidatne liste. Druge so zopet porinili med štiri stene, ker so po ustavnem pravu govorili o volitvah 8. februarja. Te aretacije so jasen dokaz, s kakimi sredstvi hoče današnja kamaril-na vlada preprečiti in omejiti svobodni izraz narodne volje.
Mezdno gibanje grafičnih delavcev. Ker je kolektivna pogodba med tipografi in njihovimi delodajalci bila odpovedana in ker rok odpov. poteka, so se vršila med obema skupinama v Osjeku pogajanja. Ker ni prišlo do sporazuma, so- pogajanja začasno -prekinjena, nadaljevala se bodo pa prihodnji teden. Do sporazuma bo težko prišlo in najbrž stojimo pred štrajkom vsega grafičnega delavstva v celi državi.
Prevare agenture »Fixum« v Zagrebu. Po prevratu je v naših večjih mestih kar deževalo novih »bank« in raznih agentur, potom katerih so skušali špekulanti na lahek in hiter način obogateti. Tako agenturo je ustanovil tudi Nikola Bačič v Zagrebu. Z veliko- reklamo se mu je posrečilo ugled svoje agenture dvigniti. Posebno je naglašal v svoji reklami, da -preskrbi nalaganje denarja na dobre obresti, nadalje preskrbi stanovanje itd. — Našlo se je mnogo lahkovernežev, Bačič je -dobljeni denar »dobro« naložil v svojem žepu. Sedaj so prišli njegovim sleparijam na sled ter ugotovili, da je osleparil razne osebe za skupno svoto 300 tisoč dinarjev.
Nova zagonetna afera v Beogradu. Beograjska javnost se še ni pomirila vsled tajinstvene krvave afere, v katero je bil zapleten ubiti ameriški vicekonzul Dayton, pa jo že zopet vznemirja nov zagoneten zločin. V stanovanju vdove Miroslave Žakič so našli truplo uradnika v ministrstvu trgovine Olbradovi-ča. Policiji je vdova zatrjevala, da je njen stari prijatelj umrl nagle smrti, ker ga je najbrž zadela kapi Mnogi znaki pa govorijo, da je bil Obradovič, ki je imel 45 let ter bil dosedaj popolnoma zdrav, zastrupljen.
Trčenje naših parnikov. Jugoslovanska parnika »Beograd« in »Marija« sta vsled goste megle trčila skupaj v tržaškem zalivu. Oba parobroda sta težko poškodovana.
Železniške nesreče so zopet na -dnevnem redu. Minuli p-ondeljek sta trčila skupaj v Rimskih toplicah dva tovorna vlaka. Materijalna škoda je zelo velika, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. -Par dni preje se je dogodila težka železniška nesreča v Makedoniji, na novozgrajeni -progi Štip—Veles. Potniški vlak je skočil s tračnic; lokomotiva se je zarila globoko v nasip ob progi, vagon za lokomotivo je bil popolnoma zdrobljen, ostali vagoni pa vsi več ali manj poškodovani. Žalibo-g je zahtevala nesreča številne človeške žrtve. Lahkoranjenih je 20 oseb, težko pa 8,
med -temi 2 smrtno. — Tudi v Banatu se je ta teden dogodila nesreča, ki bi bila lahko enako usodna, kakor ona v Makedoniji. Brzi vlak Pančevo—Velika Kikinda je trčil na -progi v najhitrejši vožnji ob tovorno lokomotivo. Udarec je bil silno hud; ranjenih je bilo več potnikov. — Ce se bodo nesreče tako pričele kopičiti, bo kmalu naš promet na isti stopnji, kot je bil po preobratu.
Poijjavek naših vagonov. Kljub številnim želez-niškim delavnicam, v katerih se popravljajo vagoni, se množi število pokvarjenih vagonov vedno holj. Dokler so privatne tvorn.ee imele z državo pogodbo, so vagone, katere niso mogle popraviti državne delavnice, odprem-ljali njim. Po preteku pogodbe popravljajo vagone samo državne delavnice. Radi lega ostane vsak mesec nad 100 vagonov nepopravljenih. Število pokvarjenih vagonov se je pomnožilo sedaj na 3500, pa še vedno od meseca do meseca narašča. To se pozna tudi pri prometu, zlasti, kadar je živahna izvozna sezona.
Razbojniki s črno- krinko krinko pareri scyliščem. Ti razbojniki so izvršili v okolici Beograda 12 zločinov, razbojniške v, roparskih umorov itd. Cela banda šteje osem razbojnikov -in poglavar jim je Obrad Blagojevič. Pred dvema letoma so začeli ti hajduki pravcati teror izvajati po celi beograjski okolici in najbolj -krog Avale. Pred sodiščem so sedaj cele množice prič, a pri dokazovanju zločinov so se pokazale znatne težkoče, ker nobeden -od napadenih ne more s -prisego potrditi, da ga je res napadel ta in ta razbojnik, ki sedi na zatožni klopi. Razbojniki so sicer nekaj zločinov priznali v preiskovalnem zaporu, a sedaj pred sodiščem se izgovarjajo, da so jih z batinami prisilili do priznanja. Ravnokar omenjena beograjska razprava pr-oti tem banditom zelo spominja na Čarugov proces v Osjekti in je zanimanje zanj v Beogradu zelo veliko.
Nesreča na morju. Italijanske ladje nimajo sreče na naši obali. Pred kratkem se je prevrnila italijanska ladja ob naši obali in komaj se je posrečilo, da so oteli smrti posadko. Pred par dnevi je odplula iz Italije proti Gružu italijanska jadrnica »Mandolle«, da bi prepeljala drva v Italijo. Vihar jo je zagrabil in ker je bil ladijski kapetan nesposoben, je zadela ladja ob otok Daksa, razbila in s težavo se je rešila posadka
Josip Novak: Slovenska vadnica za nemške osnovne šole, 3. zvezek. Odobril prosvetni oddelek za Slovenijo. Založila kr. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Cena broš. 30 din., vez. 32 -din. — Pričujoča knjiga je plod izkušenega slovenskega šolnika. Zaključuje delo, ki naj izpolni vrzel, ki je nastala ob prevratu, ko ni bilo -učbenikov za tiste osnovne šole, ki so ohranile še nemški učni jezik. Ta Knjiga pa ni suhoparna slovnica, temveč je sinteza vsega slovenskega jezikovnega pouka, odgovarjajoča sedaj predpisani stopnji.
Slsvesna zaprisega prvega slo* venskega župana v Mariboru.
Minula sreda bo zabeležena sigurno v analih slovenskega Maribora kot zgodovinski dan. V posvetovalnici mestnega magistrata se je odigral važen dogodek — zaprisega prvega slovenskega župana, ki je bil izvoljen v Mariboru na podlagi narodnega, slovenskega programa.
Zaprisego so že popoldan naznanjale narodne zastave, razobešene na magistratu. Še pred določeno uro je napolnilo občinstvo galerijo posvetovalnice. Okrog 6. ure so zasedli svoje -prostore novoizvoljeni občinski svetniki. Narodni blok je zasedel sredino in desno stran, Nemci in en -komunist s-o se pa spravili na levico; prostori socialistov so ostali prazni, ker njihovi zastopniki v znak protesta niso prisostvovali županovi za-prisegi. Ko so bili zbrani vsi zastopniki, so vstopil-i v dvorano veliki župan dr. Pirkmajer, novi župan dr. Leskovar in bivši župan Grčar.
Veliki župan je v kratkem nagovoru čestital v imenu vlade občinskim zastopnikom ,da so omogočili z enotnim nastopom, da je Maribor dobil slovenskega župana. Po-vdarjal je važnost in pomen avtonomnega mesta Maribora, ki je kot najsevernejša točka ob enem ena najvažneje šib postojank naše države. Prečita! je nato kraljevi ukaz, s katerim se dr. Leskovar potrjuje kot mariborski župan. Med čitanjem ukaza je komunistični zastopnik demonstrativno zapustil dvorano.
Nato je veliki župan slovesno zaprisegel dr. Leskovarja. Po prisegi mu je čestital v imenu vlade, ob enem pa se je zahvalil bivšemu županu g. Grčarju.
Po govoru dr. Pirkmajerja je povzel besedo novi župan dr. Leskovar ter izvajal:
Velecenjeni g. veliki župan!
Ravnokar sem zaprisegel. Bodite uverjeni, da mi bode prisega vedno sveta, in da jo bodem pri vsem svojem delovanju kot župan avtonomnega mesta Maribor upošteval ne samo -po besedilu, ampak tudi po duhu. Saj odgovarja prisega tako popolnoma mojemu notranjemu duševnemu razpoloženju, saj velja prisega naši novi državi, kraljevini SHS in njenemu predstavitelju in zastopniku, našemu kralju N. V. Aleksandru I. K. Kajti danes zavzema prvič mesto mariborskega župana Slovenec, ki je bil na to mesto izvoljen po splošni in enaki volilni pravici- od mariborskih volilcev kot nositelj narodne ideje. S tem je Maribor pred celim svetom jako energično dokumentiral, da je slovensko mesto in da je in hoče ostati slovensko in kot tako neustrašen branik državne misli na najsevernejši točki naše ljubljene Jugoslavije. Ta činjenica mi bodi zvezda voditeljica pri vsem svojem delovanju.
Gospodje odborniki!
Smatram z-a svojo prvo dolžnost, da Vas prosim, da daste z menoj duška veselju in zakličete: Živela Jugoslavija, živel N. V. naš kralj Aleksander U
Gospodje občinski odborniki!
Mariborsko prebivalstvo nam je izročilo in zaupalo upravo mesta Maribor za dobo treh let. Uprava tega mesita je avtonomna, t. jj., mestni svet in občinski svet vrši na mestnem območju tudi vse one agende državne uprave, ki jo sicer izvršuje politična oblast I. stopnje.
Avtonomija je bila, ki je omogočala razvoj mesta v splošnem, osobito tudi mesta Maribor. Od prebivalstva izvoljeni zastopniki ostanejo v stikih s prebivalstvom, čutijo njegove potrebe in te potrebe upoštevajo pri izvrševanju uprave. Na ta način se mestna uprava izogiblje ozkosrčnemu birokratizmu, ki je neizogibna posledica vsake uprave, ki jo izvršuje uradniški aparat, ki je izgubil stik e ljudstvom. Zato nam mora biti avtonomija mesta sveta. Sedaj, ko je Maribor pri volitvah s tako odločnostjo pokazal, da hoče biti branik naše državne ideje, ni več razloga, da ne bi imel zopet ves Obseg agend, ki spadajo k avtonomiji mesta in nobenega razloga, da se ne bi vrnil mestu tudi obrtni referat, ki mu je bil leta 1921 iz dnevnopolitičnih ozirov odvzet Ena prvotnih glavnih nalog bode torej, da se nam zopet vrne odločba v obrtnih zadevah, da bode naša avtonomija zopet popolna.
Svesti si velikega pomena avtonomije za nadaljjni razvoj mesta, bodemo avtonomijo mesta gojili in ščitili kot dragocen zaklad, iki ga moramo shraniti tudi našim potomcem.
Le tedaj, ako imamo avtonomijo v celem rojenem obsegu, se bode dalo rešiti tudi socialno vprašanje, v kolikor je to mogoče v okviru ene občine, enega mesta.
Najobčutnejfše socialno zlo je še vedno stanovanjska beda. Nobeno socialno vprašanje ni povzročilo po vojni toliko gorja, toliko solz, toliko ogorčenja, toliko kazenskih preganjanj kakor ravno to vprašanje. Zato nam je dokaz, da nekaj itu ne more biti v redu. Prepričan sem, da se tudi to vprašanje da urediti, toda nikakor ne po enem kopitu, ampak individuelno, po posameznih krajih in občinah. Tudi to vprašanje spada v občinsko avtonomijo, ker se tiče najvitalnejših interesov občanov, ki so za nje ravno takega pomena, kakor je vsakdanji kruh, in ravno radi tega bi bilo mnogo bolje, da bi se pustilo prizadetim, t. j. hišnim gospodarjem in najemnikom, več svobode tudi pri rešitvi tega vprašanja. Gotovo so nezdrave razmere, ako hišni lastnik upotrebi vsa sredstva, da bi imel v svoji hiši čim manj stanovanj, kaže pa na nezdrave razmere tudi slučaji, ki se dogajajo, da ima najemnik v sobah s parketom svoje kunce, ali da je lastnik v podnajemu pri svojem najemniku in mu plačuje več podnajemnine, kakor znaša najemnina za celo hišo. In kar je pri tem še žaloist-nejše, da ni upati, da bi se napravilo več stanovanjskih hiš, ubita je vsaka stavbena podjetnost, in s tem se stanovanjska kriza le podaljšuje. Torej tudi na tem polju nas čaka mnogo dela. Občina bode skušala po svojem odpo-moči stanovanjski bedi z ustvaritvijo večjega števila stanovanj, toda prepričana ije, da se tudi s tem beda ne da stalno zboljšati.
Vsekako je sedanji upliv občine mnogo premajhen; občina je sedaj dolžna vzdrževati aparat, ki jo stane letno nad 100.000 din., a zato lahko nakaže kot stanovanjska oblast I. stopnje letno morda 20 stanovanj, toda le kot I. inštanca, kajti končno odloča o tem itak stanovanjsko sodišče v Ljubljani. Zato bode občina morala posvetiti vso skrb rešitvi tega vprašanja.
Javno zdravstvo.
Velevažne naloge čakajo občino tudi pri reševanju vprašanj ki se tičejo javnega zdravstva. Rdečica sramu me oblije vsakikrat, ko grem mimo javnih stranišč in pomislim, kak vtis mora nesnaga, ki se tam vidi, napraviti na tujca. K temu pa pride velika nevarnost za celo prebivalstvo mesta in okolice ob izbruhu kake epidemične bolezni. Tudi ulice dni javni prostori sploh se nikakor ne odlikujejo po čistoči. Maribor pod nobenim pogojem ne sme nuditi lice propadajočega, umazanega mesta, lice mesta Maribor mora kazati tudi na zunaj znake mladosti, znake gospodarskega razvoja in znake napredka moderne higijene. Tudi se mora nuditi revnim slojem brezplačna zdravniška pomoč.
Šolstvo.
Podlaga vsega napredka, kulturnega in gospodarskega, so dobre šole. S srednjimi šolami je občina dobro preskrbljena in želeti je le, da bi se te šole tudi v bodoče vzdržale na oni višini, na kateri so danes. Tudi ljudskih šol ima občina za enkrat dovolj in treba bo skrbeti, da se tudi najrevnejšim otrokom omogoči obisk šol, da dobijo potrebna učila in knjige in eventualno tudi opoldne hrano; pač pa se kaže zelo nujna potreba po onih šolah, ki so pred vsem za to, da dopolnijo ljudskošolsko izobrazbo in 'ki pripravljajo pot v praktično življenje. Tukaj mislim meščanske šole in obrtho-nadaljevalne šole. Mesto ima dve dekliški meščanski šoli, a samo eno deško meščansko šolo. To razmerje se še poslabša, ker vzdržujejo tudi šolske sestre jako dobro obiskovano dekliško meščansko šolo. Razmerje je torej 3;1, zato je pa ta ena deška meščanska šola prenapolnjena, in ne more več ustrezati potrebi. Z vso resnostjo se bodemo morali lotiti vprašanja ustanovitve H. deške meščanske šole. Nič manj važna je tudi skrb za obrtno-nadaljevalno šolo in trigovsko-nadaljevalno šolo.
Trgovsko nadaljevalno šolo ima na svoji skrbi trgovski gremij, veliko večje pa je breme, ki ga nosi občina z obrtno-nadaljevalnimi šolami. Te šole so med vojno popolnoma prenehale, a so se na novo zopet otvorile leta 1920. Danes obiskuje te šole več tisoč vajencev, ki dobivajo tu svoj pouk. Te šole so za Maribor velevažnega pomena, kajti v njih dobivajo vajenci, ki so prišli od vseh vetrov v Maribor, da se izuče obrtništva, nadaljjni šolski pouk, 'ki pa se tesno naslanja na strokovno skupino, ka-
teri vajenec pripada. Te šole so za Maribor tem važnejše, ker imamo v Mariboru še mnogo mojstrov-obrtnikov brez šole, brez strokovne, oziroma brez teoretične predizob-razbe. Največ zaslug za krasen razvoj teh velevažnih šol gre g. šolskemu nadzorniku Finku, ki mu bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala.
Tem šolam torej bode morala občina posvetiti svojo največjo skrb.
Sicer bodo s tem združene tudi znatne materieine žrtve, toda tudi teh se ne smemo ustrašiti, saj je pač izobrazba, splošna in strokovna, največji zaklad, ki. ga moremo izročiti svojim potomcem, saj tudi s tem najbolje koristimo svojemu mestu, kakor tudi celi državi.
Gospodarstvo.
Občina pa tudi ne bode smela zanemarjati svojih gospodarskih naprav. Imam v mislih električno podjetje, 'klavnico, vodovod, pogrebni zavod. Vsa ta podjetja so tudi velikega socialnega pomena in zato je izključeno, da bi se postavila na kapitalistično stališče, samo na stališče najboljše rentabilitete. Vendar bode pa naša skrb, da se v ta podjetja vložene glavnice obrestujejo in amortizirajo, kajti sicer bi pomenjalo odtujitev prevzetega temeljnega občinskega premoženja.
Pri teh napravah zaposluje občina mnogo delavcev, duševnih in telesnih. Skrb mestne občine bo, da ustvari | svojim nameščencem v okviru svojih moči take eksistenc- j ne pogoje, da bo za vzgled tudi drugim podjetjem in da | bo potem od njiih lahko zahtevala v izvrševanju svojih | dolžnosti ono vestnost, ono točnost in ono zvestobo, ki I je predpogoj za vsak gospodarski napredek. Ako- bodemo i dosledno izvajali svoj program, potem bodemo tudi v ve- | liki meri rešili jako težavno socialno vprašanje: brezpo- | selnost.	_	I
Ne morem Vam tukaj našteti vseh socialnih nalog, | izjavljam samo, da bo vsaka socialna potreba našla v nas I odprta srca.	f
Tu bi omenil še nekaj. Od strani socialdemokratične ; stranke se nam očita, da ima občina meščansko zastopst- j vo in da za delavstvo ne bomo imeli pravega smisla. •— j Dovolite, da takoj iz vsega početka kažem na neutemelje- 1 n ost tega očitka. Poglejte si zastopnike narodnega bloka. Od prvega do zadnjega so to delavci, eni duševni, drugi telesni, ki si v potu svojega obraza služijo svoj vsakdanji kruh — kapitalistov med njimi ne najdete. Zato je tudi očitek, da ne bi imeli smisla za delavske sloje, povsem neutemeljen. Kar nas loči od zastopnikov socialdemokratske stranke, je samo način, kako rešiti socialna vprašanja. Socialni demokratje mislijo rešiti to vprašanje z razvnetjem človeških strasti, svoj program zidajo predvsem na nevoščljivost in človeško zavist in zato proglašajo kot svoj evangelij razredni boj delavstva proti meščanstvu. Tja jim mi ne moremo slediti, kajti razvnemati človeške strasti za medsebojni boj je zlo, veliko zlo, in zlo še ni nikdar rodilo kaj dobrega. Vsako zlo rodi novo zlo. Zato mi 'socialnim demokratom ne moremo slediti na njihovi poti, zato gremo drugo pot medsebojne sprave, ki jej služi za podlago ljubezen do bližnjega, ljubezen 'do sotrpina, ne razredni boj, ne medsebojno sovraštvo, ampak medsebojni sporazum, medsebojna bratovska ljubezen, to je naša pot, ki srno si jo izbrali pri reševanju socialnih ■vprašanj, in te se foodemo tudi držali po geslu našega pesnika:
Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje!
Povdarjal sem poprej, da mi bo dejstvo, da sem izvoljen za župana kot nosilec narodne ideje, zvezda vodnica pri vsem mojem delovanju. To delovanje pa ne bo nikdar prekoračilo meje pravice in pravičnosti napram vsem someščanom, ne glede na narodnost. Zastavil bom vse svoje moči, da se varuje osebna svoboda in zasebna lastnina vsakogar pod vsakim pogojem proti vsakomur. Ne v medsebojnem boju, temveč v skupnem vzajemnem delu, ne v uničevanju gospodarskih vrednot, ampak v stvarjanju teh enot vidim razcvit in napredek Maribora. Gospodje odborniki! Naši bratje Srbi so si vzeli za geslo: Samo sloga Srbina spesava. Poprimimo se pri mestni upravi tudi mi tega gesla in blagrovali nas bodo naši volilo, blagrovali naši potomci, naše delo bode blagoslovil Bog in mi sami se bomo veselili uspehov, ki jih bo rodila naša sloga.
Po svojem govoru je pristopil g. župan k drugi točki dnevnega reda ter zaprisegel novega podžupana g. dr. Lipolda.
Po zaprisegi podžupana je dr. Leskovar podal občinskim svetnikom navodila in program za bodoče delo. Ker se je v treh mesecih, odkar ni deloval občinski svet, nakopičilo ogromno število nerešenih vlog, bo moral novi občinski svet s podvojenimi silami delati, da napravi v najkrajšem času red. Proračun bo nemogoče spraviti pod streho pred 1. januarjem. Občinske seje se bodo vršite za naprej vsak torek od 5. do 9. ure zvečer. Seje se bodo kolikor mogoče skrajšate, tem več se bo pa delalo v odsekih. Mestni svet bo imel sejo vsak petek. — S tem je bil dnevni red izčrpan An župan je sejo zaključil.
Maribor je torej končno dobil svojega slovenskega župana. O njegovi osebnosti razpravljati, bi bilo odveč, saj je znan ne samo v Mariboru, ampak v celi Sloveniji kot kremenito-značajen mož. V svojem govoru, v katerem je razvil program bodočega dela za Maribor, ni obetal nika-kih zlatih gradov. Toda to, 'kar je obljubil, bo gotovo izvršil in z njegovim delom se bo Maribor povzdignil na višino, ki mu gre kot drugemu največjemu mestu Slovenije.
KOLIKO BODO STALI NAŠI ČASOPISI L. 1925?
Naši časopisi ohranijo za prihodnje teto popolnoma stare cene. D asi ravno so se pomočniške plače tekom leta 1924 zvišale, se vendar cene našim listom po novem letu ne bodo nič zvišate.
»Slovenski Gospodar« bo stal v letu 1925 v Jugoslaviji: celoletno 32 dinarjev, polletno 16 dinarjev, četrtletno 8 dinarjev.
Zunaj naše države pa stane »Slovenski Gospodar« še enkrat toliko, kot doma.
»Straža« bo stala teta 1925 v Jugoslaviji: Celoletno 80 dinarjev,
Polletno 40 dinarjev,
Četrtletno 20 dinarjev,
Mesečno 7 dinarjev.
Izven naše države stane »Straža« še enkrat toliko, kakor
doma.
Iz Maribora.
I. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 16. decmebra t. 1. ob 17. uri v mestni posvetovalnici s sledečim sporedom: 1. Sestava odsekov. 2. Proračunski provizorij. 3. Spremembe poslovnega reda.
Stanovanjski problemi. Novinar g. Franjo Pirc je otvorii ciklus veleaktualnih predavanj ia stanovanjskem problemu. Začetek predavanj je bil že prošte nedeljo, drugo predavanje je pa v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v Mestnem kinu o »stanovanjskem zakonu«.
Klub Grohar otvori svojo prvo grafično razstavo v nedeljo, dne 14. decembra 1924 ob 11. uri v kazinski dvorani ter vabi tem potem uljudno cenjeno občinstvo da se udeleži otvoritve.
O sociologiji je danes ob pol 8. uri zvečer predavanje
v Stolnem prosvetnem društvu. Predaval bo č. g. dr. Som rek. Ker je za današnje razmere predavanje važno in primerno, zato vam ne bo žal, če se ga udeležite v obilnem številu!
Skioptične plošče za predavanje o naših lepdh zimskih Alpah ima OÄSPD za nedogleden čas na razpolago. Ocjsek je rad pripravljen, prirediti skioptična predavanja » v raznih krajjih. V prvi vrsti je potrebna električna razsvet-j' ljava. Ref tentanti naj se obrnejo na Odsek amaterfotogra-fov SPD v Mariboru, Krekova ulica 5, kjer dobijo natančnejša pojasnila. Prvo ski optično predavanje se vrši dne 19. decembra po glavnem zboru odseka v Narodnem domu. Vsakdo dobrodošel. Vstopnine ni!
Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru naznanja vsem članom in prijateljem društva, da je začelo zopet z rednimi mesečnimi predavanji, ki se bodo vršila vsako drugo nedeljo v mesecu. Pivo predavanje se vrši v nedeljo, dne Ì4. decembra 1924
ob pol 4. uri popoldne (po večernicah) v društveni sobi. 1 Vaiava č. g. msgr. dr. Medved. Ker-bo predavanje zelo zanimivo, vabimo vse člane in prijatelje društva, da se ga številno udeleže. Odbor.
Samomor v leitersberškem prediolru. Preteklo sredo so našli v železniškem tunelu v Leiterslbergu od vlaka povoženega moškega. Mrtvecu je bila razbita glava, pa tudi na telesu je eadobil več težjih poškodb. Poizvedbe so dognale, da je mrtvec natakar kolodv. restavracije ter pristojen v Brežicah. V tunelu se je vrgel pod vlak v samomorilni nakani. Vizroki, ki so ga gnali v strašno simrt, niso znani
Zločin v Studencih pri Mariboru. Danes zjutraj sta prišla v čevljarsko delavnico Vinka Mikla na Ruški cesti oba pomočnika na delo. Mojstra Mikla ni bilo nikjer, pač pa je ležala v kuhinji v mlaki krvi in na smrt zabodena njegova žena. Vsi znaki kažejo, da je zaklal ženo njen mož Miki sam in po storjenem zločinu pobegnil neznano kam. Vinko Mild je po Studencih in sploh po celem Mariboru znan kot surovina, pijanec in pretepač. Sedel je že večkrat v zaporu radi tatvine in pretepov. Kljub temu pa, da je bil znan kot nepridiprav, mu je oblast dovolila, da je imel v celem 4 čevljarske delavnice in sicer: dve na Ruski cesti v Studencih, eno v Mariboru in eno v Limbušu. Kot čevljar je precej zaslužil, lep zaslužek pa poganjal v krogu svojih pomočnikov in tovarišev po grlu. Studenča-ni, M poznajo pijanca in surovino Mikla, se prav nič ne čudijo, da je ravno on čisto po balkansko zaklal svojo že~ no, ki je imela poleg njega že pekel na tem, svetu. Ta balkanski zločin je vzbudil med Studencam vihar ogorčenja in to upravičeno.
Kartice novih zvonov in lepo izdelane slike od cele svečanosti pred frančiškansko cerkvijo M. Milosti v Mariboru se dobe pri dobroznanem fotografu g. Franjo Dolenc, Meljska cesta 18, Maribor.
Primarij dr. Mirko Černič, specijalist za kirurgijo v Mariboru se je preselil in ordinira od 14. do 16. ure na Trgu svobode št. 6-1, (nasproti Grajske kleti). Telefon 358.
Zahvala. Kakor so poročali časopisi, je uspela mladinska prireditev Podmladka društva Rdečega križa na državni praznik dne 1. decembra prav povoljno. Povoljen je tudi njen gmotni uspeh. Cisti dobiček znaša 5350 din. Najveoji dobrotnik pri tej prireditvi je bila pač tvrdka Th. Gote, ki je dala brezplačno na razpolago veliko dvorano, zakurjeno in razsvetljeno ter zakurila tudi stranske prostore, v katerih so otroci čakali na nastop. Podmladek ji izreka na tem mestu za to veliko prijaznost iskreno zahvalo. Istotako srčna hvala Cirilovi tiskarni, ki je brezplačno natisnila plakate, Mariborski tiskarni za brezplačne Sporede, g. Höferju in g. Zlati Brišnik za prijazno predprodajo vstopnic, vsem časopisom za večkratno publikacijo o prireditvi, sploh vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu. Zopet imamo svotico, ki jo lahko podarimo Podpornemu društvu revnih učencev za božičnico. Torej tudi v imenu revnih otrok še enkrat vsem dobrotnikom prav srčna hvala, — H. Bračičeva, tajnica BRK.
Nagrado 1000 K in tudi več dam vsakomur, ki mi •zamore dati pojasnila do 'dne 17. t. m. o krivcu, ki mi je vrgel kamen na glavo in me težko. poškodoval dne 20. julija t 1. na Pohorju pri vinotoču dr. Serneca (Habakuk). — Ignac Šuc, Maribor, Tattenbaohova ulica 6 I.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča sledeče knjige iz lastne zaloge: Jugoslovanski Pijemont s poštnino vred 8 D, Slovenska ženska 11 D, Moj stric in moj župnik 5 D, Gladiatorji I. del 9 D, II. del 11 D, Zgodba o nevidnem človeku 8 D, Dušica I. del 17 D, V Libijski puščavi 12.50 D, Vzor človek 10.80, Pridige 31.40.
LISTEK.
Slovenske norice.
Opis. — M. Ljubša.
(Dalje.)
Hlubek pa razvrstuje še leta 1860. Svečinske gorice (očividno Kindeiinannov Plavč). Slovenske gorice, Radgonske, Ljutomerske in Mariborske gorice (očividno naša »južna panoga«). Tangi (A. Das Pettauer Feld u. seine Umrahmung XLI. Jahresbericht des k. Franz-Josef-Gymnasiums Pettau, Schuljahr 1909-10, Pettau 1910.) omeji Slovenske gorice sicer samoobsebi jako ostro pa nepriporočljivo, ako areal vseh katastralnih •občin davčnih okrajev Maribor, Sv. Lenart, Ptuj in •Ormož, kolikor težijo v Slovenske gorice (!) 823 knr' vračuni. Da pa se pri celem hribovju med Muro in Dravo gre za enotno pokrajino, je svoje dni Mally povdar-jal, po katerem so neki meje med Slovenskimi in ljutomerskimi goricami neka višina med Veliko Nedeljo in 'Ormožem, ki poteka proti severu. (Str. 100, 101, St. Urban bei Marburg und die Windischen Büchel. Steierm. .Zeitschr. N. F. III. Grätz 1836). že pri Puffu naletimo
Svetla glava	Dr», Oetkeivje v pecivni prašek dobi se povsod ali pa v tovarni Jos. Reich v Mariboru.
	
na trojno pojmovanje Slov. gor.: v širšem, ožjem in najožjem pomenu. (Gl. prej.)
Str. 224. še deli potem severno panogo ob Leseni v Cmureške in radgonske gorice; drvanjska dolina pa deli glavno panogo v dva dela. Ali pa ločimo severno panogo od glavne ob Velki.
Ako vse te nazore primrejamo, opazimo sledeče:
O zapadni in severni meji Slovenskih goric se sodi večinoma, da je ta Sakova, Sulma in Mura, k večjemu ne prištevajo Brd (Eichberg) zijaven. Južna, oziroma, južno-zapadna meja pa je Pesnica od svojega izvira do iztoka v Dravo pred Ormožem in potem Drava. Vendar j pa nekateri pisatelji od Fuffa naprej prištevajo tudi ! izrastek Kozjaka od Vinarske grabe naprej (Krebs) ali i vsaj od Maribora oziroma južnoželezniške proge na- j prej tudi k Slovenskim goricam, če ne kar celi Kozjak, ! ko drugi prištevajo tudi to gričevje še kratkomalo h < Kozjaku. Glede zadnjega naziranja pa je tudi mnenje ; drugih strokovnjakov, kakor smo zvedeli, nesoglasno.
Za razdelitev in omejitev posameznih skupin ali okrožij so merodajne gotove razmere bodisi zgodovinskega, gorskega, rečjega, političnega, cerkvenega, narod- i nega ali druzega razvoja. Če vse te razmere tukaj krat- ■; ko prerešetamo, se nam pokaže, da se zamoremo pri I omejitvi Slovenskih goric samo na zemeljsko površje j ozirati, vsi drugi vidiki so brez podlage.	j
Zgodovinsko Slovenske .gorice niso nikdar j tvorile ene skupine, ampak, dokler se ni združila cela ! Štajerska v eno državopravno skupino, so bile Slovenske j gorice razdeljene pri Rimljanih med Noirik in Pano- ; nijo, pozneje med Karontonijo in Panonijo.
V cerkvenem oziru nam za rimsko-krščansko . dobo ni znano, kje ste se stikali ptujska in gotovo tudi obstoječa škofija v Solvi, danes pri Lipnici; mogoče so i se njih meje strinjale s političnimi mejami. V poznej- ' šem času je seveda spadal naš kraj v solnograško škofijo, a za časa Metodijeve panonske nadškofije so vzhodnje Slovenske gorice od črte Sv. Ana—Sv. Martin pri Vur-bergu bile v oblasti sv. Metoda. Pri ustanovitvi krščanskih pražupnij pa je Pesnica mejila med mariborsko (oz. kamniško), ptujsko na eni strani in med jareninsko in radgonsko župnijo do izliva Drvanje; pozneje se je meja med radgonsko, ptujsko in pozneje veliko-nedeljsko župnijo povzdignila na glavni greben naših ■ Goric. Drava je bila sicer južna meja škofije in tako tudi mariborske, ptujske in vclikonedeijske pražupnije, a prva se je spenjala tudi visoko na Kozjak. Sicer pa še ni izključeno, da je tudi jareninska župnija pred svojim obstankom pripadala mariborski — kamniški nad-župniji. Lipniška pa se je razprostirala še daleč tudi čez Slovenske gorice.
Politično gre meja me Srednjim in Malim Š tajenjem od izvira Pesnice doli do Radgone večinoma po glavnem grebenu Slovenskih goric in razun ljutomerskega okrajnega glavarstva se razprostirajo vsa druga tudi čez Muro in Dravo. Tukaj tedaj ni podlage za omejitev Slovenskih goric.
Kakor politična, gre tudi jezikovna meja skozi Slovenske gorice; tukaj mejijo Nemci in Slovenci. A celo glavni dve slovenski narečji se zopet dotikata ravno na sredi Slovenskih goric.
Zemljetvorne ali geologične razmere pa se tudi precej razlikujejo na obeh straneh Pesnice, čeravno ne veliko, ker na obeh straneh so tercijerne tvorbe ; diluvialnega časa. A tudi v Slovenskih goricah samih ; se najdejo razlike.
Če pa vpoštevaino površje z ozirom na oro- in hydrograf i j o, na zunanji sestav gorovja in rečja, tedaj pa vidimo 1. da je gričevje med Sulmo, Muro in Pesnico res neka celotna skupina, omejena na vseh straneh po vodovju; 2. pa zapazimo, da se Mariborske in Ptujske gorice kažejo le kot razrastek ali nadaljevanje Kozjaka, za kar jih tudi nekateri zemljepisci pravilno smatrajo, i
Seveda se lahko oporeka, da se nekateri kraji Koz- j jakovega razrastka imenujejo kot »v Slovenskih goricah«. Tako Sv. Rupert, akoravno leži južno od Pesnice. Enako se najde tudi Sv. Barbara v Slovenskih goricah, pa brez pravne podlage; še-le v novejšem času se nazivlje Sv. Bolfemk tudi službeno »v Slov. goricah«.
Če pa v starejših časih zasledimo en ali drugi kraj spodnjega Kozjaka kot »in den Büchein«, tako nima tako naziranje nobenega pomena, ker so se v nemščini posebno pri nas na Štajerskem griči vobče imenovali Püchel = grič, ali breg.
Zraven pa še omenimo, da spadajo k Slovenskim goricami — kakor smo že videli — tudi deli, ki se na-
vadno ne nazivajo s tem imenom. Tako v Radgonsldh goricah nikdo ne vé, da pripada k Slovenskim goricam; že Puff pravi, da se Ljutomerske gorice navadno več ne prištevajo k Slovenskim goricam, akoravno jih on sam v najširšem pomenu k njim pritegne. V nemških Brdih tudi ne poznajo za še naziranja »in Windisch Büchein«, akoravno celo zemljevidi že za nje kažejo to ime.
Iz nazivanja samega še tedaj ne najdemo razloga odreči se našemu naziranju.
Po tem izvajanju pridemo do zaključka, da se Slovenske gorice sledeče omejijo:
(Dalje prihodnjič.)
3C Najboljša in najcenejša darila;
za Boži in Novo leto
se dobijo sama v galanterijski trgovini
Josip Ml narìó, Maritar, filavi! trg št 17.
Pri nakupu od Din. 100— dalj» 5 odstot. popusta
fesmgam in ševi jot za moške in ženske obleke, flanele, barhende, hlačevino, pletene ženske jopče, izgotovljene m žke in ženske obleke, površnike, otročje obleke, dež-ne plašče in vseh vrst manufakturno blago kupite po
ceni pri
MARIBOR. Vetrinjska ulica 15. MARIBOR.
ZVONARNA IN LIVARNA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVI
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah,
VRVI ZA ZVONOVE
nudi vr-varna : :
Ivan N. Adamič,
Vetrinjska : uilca 20
XXXXXXXXXXXXXXXttXXttX
Tovarna vijakov
Splošne stavbene d užue
*Xar*iborf Aleksandrova 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice ta pločeviao iz železa, bakra, medenine in aluminija.
«*K*XKKK*XKKXK*KXXKV
Pri dopolnjeva
Iie,e zabele
Cene dopolnjenih steklenic:
Štev. 0
Din. 5 — 10-— 17’— 36
naj se ^azi na to, da se zabela dopolni iz Maggi-jeve velike originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodijatl samo Wacnfi-Jeva zabela in ničesar drugega.
MARIBOR Koroška c,
Naj lepša in najcenejša
sa božična darila ss
so slike iz foto grafičnega atelje-ja MAKART samo Gosposka ulica 27, nasproti hotela „Pri zamorcu. Prosim za pravočasna božična naročila.
petičnih In «àicenejših
božični!] iti novoletnih daril
kakor : maniküre, ročne torbice, potne opreme, kovčeni, dežniki, palice, galanterija, srebrnina, jedilno orodje, ----parfumerija, družabne igre----------
Velikä izbira okraskov za božično drevo!
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
.m*nuA
Učenca za slikarstvo in pleskarstvo sprejme z vso oskrbo na 4 leta, od poštenih staršev Franc Ambrožič, sobo-, črkoslikar in pleskar, Maribor, Grajska ulica 2.
Zelo lepa »Grazer-Harmonika« na tri vrste se po ceni proda. J. Vreček, Nova vas, Maribor.	754
Cenjenim obiskovalcem kavarne »Evropa« javljamo, da priredi popularni ruski balalajka orkester »Jar« v dneh 12., 13. in 14. t. m. zaporedoma poslovilne večere z izbranim sporedom. Za obilni obisk se priporoča kavarna »Evropa«.	755
Bela otroška postelj se po ceni proda. Krekova ulica 18, pritličje.
laior, jasen, gaber, bukva, hruška hrast v hlodih
debelost najmanj 3O cm, dolgost najmanj 3 m.
Kostanjev les
za tanin, običajno adjustiran.
Bukova kurivna drva,
suka, kupuje stalno proti točnemu plačilu vagonske količine
FRANC KUPNIK, PODPLAT.
P^imarif
dr. Mirko Cernlö,
Specijalist za kirurgija v Mariboru)
sc je preselil in ordinira od 14. do 16. are.
Trg Svobode 6, I» i*ads?iv Telefon 358.
(Nasproti Grajske kleti.)
mmrnmmmwmmrnmmmimmmmmmimip Siasne "božične jaslice
za cerkve v dveh velikostih 151 in 136 cm dolge, popolnoma opremljene, s 25 kipi ima v zalogi tvrdka delavnica za cerkveno umetnost
ALOJZ ZOEATTI ‘
MARIBOR Strossmajerjeva ulica 3 MARIBOR
Velik razpis daril.
Rok za pošiijatve do 28. decembra 1924.
Hočemo, da spozna vsakdo milo za madeže Urax, ki odstrani radikalno vse madeže iz oblek ter ne škoduje najfinejšim tkaninam zato razpisujemo nastopno
nalogo za nagrado:
Česa nam je treba za odstranitev vseh madežev? Odgovor: Urax milo proti madežem ter čiste v . . .
(S pikami naznačen odgovor naj se dopolni z odgovarjajočimi črkami.)
Za pravilno rešitev razpisujemo tale darila:
1.	darilo nova kompletno spalno sobo v prima lesu (ali gotovini).
2.	darilo nov pisalni stroj Adler (ali na željo v gotovini).
3.	darilo nov šivalni stroj »Central Bobbin« (ali na željo v gotovini).
4.	darilo novo damsko kolo Pucli M 7 (ali na željo v gotovini).
5.	darilo novo moško kolo Puch M 4 (ali na željo v go to vini).
6.	darilo nov šivalni stroj Singer Langsch. (ali na željo v gotovini).
7.	darilo nova zlata moška ura.
8.	darilo nova zlata damska ura.
9.	darilo nov fotografični aparat 9 krat 12.
10.	darilo nov daljnogled.
11.	darilo nova srebrna moška ura.
12.	darilo nova srebrna damska ura.
13.	dio 40. darila prima žepne in zapestne ure.
41. do 500. darila različna dobra tolažilna darila.
Pogoji:
. 1. Reševanja uganke se lahko udeleži, kdor naroči in takoj plača kos mila Urax s poštnino vred za 10 dinarjev in ki stalno biva v kraljevini SHS.
2.	Vsled nepotrebnih manipulacij je priložiti 10 dinarjev pri naročitvi ter odgovor na vprašanje, kakor tudi natančen pisani naslov pošiljatelja.
3.	Darila se bodo razdelila pod nadzorstvom javnega notarja in se bodo dobitelji takoj obvestili ter objavili v tem časopisu.
4.	Gornja darila so preračunana na najmanj 15.000 ▼pošiljateljev, ter se procentualno z vpošiljatvami zvišajo ali znižajo.
5.	Vsak udeležnik se podvrže notarjevi določbi ter je pravna pot nedopustljiva.
6.	Nastavljenci tvrdke se ne smejo udeležiti tekmovanja. Vsa darila in naročeno milo se pošilja carine in poštnine prosto.
Mednarodna treov'ka d užba , UDRIH“
G RAZ Postfatti 205.
Opomba: Kdor naroči skupaj 20 komadov mila, dobi povrh gratis in franko eno fino nikel Anker-Remontoir uno.
za zglavnike, puh za pernice žimo, afrik in cvilh za žimnice, platno za prtiče in vse drugo posteljno perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne in kavne garniture, namizne prte, prodaja v velikansk' izbiri in čudovito nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 334, Ilustrovani cenik zastonj! Trgovci eegros cene.	481 16
Tovarna za izdelovanje likerjev, dezerlnih vin in sirupov
Perliatec «$* Yaliab
MARIBOR
MARIBOR
Meljska cesta 3.
priporoča predvsem svojo veliko zalogo najizbornejsega Vermouth-vina, od najslovitejših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim bolestim ter zlasti rekonvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobijo in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, rum, konjak in slivovka, vse najboljše kvalitete.
Zahtevajte cenike!	676 II—I
s
ALAHA
ppv 9VPI Ona
movo biago povsem «pela
se dobi povsod.
Prva hrvatska tvornica salame, preka enega mesa in musti
N. Girilo t ii-B sin. d. d. Petrinja.
Generalno z^siopstvo za Slovenijo :
R. BUNC in drug
Ljubljana—Celja—Maribor.
0®MACA ŽARKICA
TOVARNA
VOLTA **
MARI UPR
ta trboveljski premog, kosovec in kockasti la ostranski koks. kosovec, la bukova drva, cepana in žagana po najnižjih dnevnih cenah pri
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z 0. z.
Maribor, G egorčičeva uica štev. I,
Kdor v „Straži“ oglašuje,
nspeha gotovo se radnje
Premog iz svojega premogokopt pri Veliki Nedelji predaja Slo venska piemogokopna družb* z o. z. v Ljubljani, Wolfova u' št. 1- I.
Predivo kupuje po najvišjih ce nah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20.	613
t _____'
! Poljubno množino 4 r
j za kurjavo, v hišo postavlje nih, na željo razrezanih, ka
: kor tudi rezanega in stavbenega lesa dobavlja najcene-
j	je tvrdka
j STRASCHILL in FELBER
: Pristaniška ulica 8, oziroma Pristan 13. Telefon št. 51.
748
krojaške, suknjena in platna M odpadke, staro železje kovano in vlito, glaževinu kakor odpadka vsaka vrste kupujem 90 nojviijik aanafc
A. Arbeiter«
liriko, Dravska elica IS
Kamenjan tudi staro ielazja, katero ja za vporabo, a k»
VRškbmJ odpadki In vlitima,
?» -»'m* s»» n*iboli?i
Cenik brezplačno!
Donar naložit«
9»t»jfefi§il$	«ah?
SftQ(He$tater$k) ljudski posfliltolrl
t tonDor«, Sinili» usten St, 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
87. -107.
oziroma po dogovora.

Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij »Straže«.