Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 25. januarja 1927. Letnik IX. 10. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. ljubljanske in mariborske oblasti. 31. Uzance za trgovanje s sladkorjem jugoslovanske, češkoslovaške, avstrijske ali ogrske provenience. 32. Uzance za trgovanje s kavo. 33. Posebne uzance za trgovanje z moko in mlevskimi izdelki. 34. Uzance za trgovanje s senom in slamo. 35. Uzance za trgovanje s svečami. 36. Oorazec za pooblastilo članov oblastne skupščine. 37. Izpremembe v pravilih za zobne zdravnike in zobne tehnike. 38. Izpremembe v pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita zdravnikov za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino. 39. Popravki k pravilniku o uvozu in prometu sredstev za uničevanje rastlinskih škodljivcev in sredstev za desinfekcijo semenja zoper rastlinske bolezni. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Kazglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Uredbe osrednje vlade. 31. Na podstavi člena 1. zakona o javnih borzah in člena 11. uredbe o ustroju ministrstva za trgovino in industrijo odobrujem in potrjujem nastopne Uzance za trgovanje s sladkorjem jugoslovanske, češkoslovaške, avstrijske ali ogrske provenience. § 1- Rafinirani sladkor mora biti suh z najnižjo polarizacijo 99Vz %, isto velja za kristalni sladkor; sladkor v prahu (Staubzucker) pa mora imeti najmanj 99-30 % polarizacije. § 2. Pri sladkorju tvorniških znamk, t. j. pri sladkorju, ki se prodaja po znamkah, kakor označujejo tvornice svpjo izdelke zato, da se ti izdelki razlikujejo, mora ustrezati kakovost istega blaga in iste tvornice blagu lanskega izdelka. § 3. Pri prodaji sladkorja po razno imenovanih tvor-biških znamkah ima prodajalec pravico, dobaviti za vsak posamezni vagon eno ali drugo imenovanih znamk. § 4. Pri prodaji po eni ali več določenih znamkah ali istovrednih znamkah (par egal) ima prodajalec pravico, dobaviti za vsak poedini vagon istovredno in istovrstno drugo znamko. § 5. Sladkor, s katerim se trguje po vzorcu, mora temu popolnoma ustrezati. Ce mu ne ustreza, ima kupec pravico, prevzeti blago z manjšo vrednostjo (ali odškodnino), določeno po strokovnjakih, ali pa odreči prevzem blaga ter zahtevati odškodnino za dejanski nastalo škodo. § 6. Sladkor, s katerim se trguje po poimenovanju, Zhamki ali tipu, mora ustrezati v kakovosti, značaju k* odstotku navedenemu tipu ali pa vzorcu, zalotenemu in shranjenemu pri ljubljanski borzi. Sladkor, ki se prodaja in kupuje z imenom «kristalni sladkor» (groba sipa) ali «prašni sladkor» (sipa), no sme biti po kakovosti in značaju slabši, bego so vzorci tega tipa, založeni pri ljubljanski borzi. § 7. Če izpremeni tvornica tip svojega produkta, mo,ra založiti vzorec nove vrste (tipa) nemudoma pri ljubljanski borzi, ki mora to izpremembo nemudoma objaviti v svojem uradnem listu, odnosno v dnevni tečajnici. Sklepi za to novo vrsto so veljavni šele od dne te razglasitve. § 8. Vsaka posamezna dobava velja kot kontrakt zase. § 9- Pod označko «vagon» se razumeva za sladkor: v vrečah približno....................100 q, v zabojih približno..................90 do 100 q. § io. Kot dobavni termini veljajo: «nujna dobava»: v treh dneh po sklepu; «promptno»; v osmih dneh po sklepu; «začetkom meseca»: od 1. do vštetega 5. dne; «sredi meseca»: od 13. do vštetega 17. dne; «koncem meseca»: zadnjih pet dni v mesecu; «prva polovica meseca»: od 1. do vštetega 15. dne; «druga polovica meseca»: od 16. do vštetega zadnjega dne v mesecu; «prvi teden»; od 1. do vštetega 7. dne; «drugi teden»: od 8. do vštetega 15. dne; «tretji teden»: od 16. do vštetega 23. dne; «četrti teden»: od 24. do vštetega zadnjega dne. Prodajalec ima pravico, izvršiti dobavo na katerikoli dan določenega termina; če pa je zadnji dan dobave nedelja ali praznik, mora izvršiti dobavo na predhodni dan. Pri prodajanju za sukcesivno dobavo v razdobju določenega časa je treba izvršiti dobavo v enakih delih in v enakem časovnem razmerju, t. j. v razmerju dobavne množine in dobavnega časa. § liče se niso dogovorile pri zaključku posebne teže, je dobaviti sladkor v vrečah v brutto teži: zentrifugalpilč v navadnih vrečah ... za 100 kg, melispile v vezanih vrečah...............za 84 kg, epneasse v vezanih dvojnih vrečah . .za 84 kg, sladkor v prahu (sipa) v dvojnih vrečah za 100 kg. Vreče in zaveznice je sprejeti za blago, če ne pre-seza njih teža: pri vrečah za 100 kg 114 %■> pri vrečah za 84 kg IV2 %, pri dvojni vreči za 85 kg 214 %• Za kristalni sladkor (grobo sipo) in prašni sladkor (sipo) pa se določa naslednja tara: pri navadnih vrečah za ca. 100 kg najmanj 0-80 kg, največ 1 kg; pri dvojnih vrečah za ca. 100 kg najmanj 0-80 kg, največ 1-407 kg. Če se te določene postavke tare prekoračijo, *se mora kupcu povmiti razlika po prodajni ceni. Prodajalec mora dobaviti sladkor v dobrih, za prekmorsko dobavo pa v novih vrečah, primernih za prekmorski promet. § 12- Sladkor v grudah (Stockzucker oder Zucker in Broten) se kupuje in prodaja zavit v papir in po- vezan z vrvico, in sicer mali kosi in veliki kosi, težji od 5 kg. Ovojnina, ki ne sme presezati pri malih kosih 214 % in pri velikih kosih ne 4 %, se plačuje kot blago. Če jo presežek večji, ima kupec pravico zahtevati, da se mu povrni presežena teža papirja in vrvice. Če znaša presežek pri malem kosovnem sladkorju več nego 3 % in pri večjem kosovnem sladkorju od 5 kg dalje več nego 414 lahko kupec prevzem blaga zavrne, ne glede na odškodninske pravice zaradi neizpolnjene pogodbe, ako mu prodajalec ne dobavi v dogovorjenem roku drugega blaga, ki ustreza pogodbi. § 13. Sladkor se dobavlja po fakturni teži. Ako kupec teže ne prizna in zahteva vnovično tehtanje, mora trpeti stroške tehtanja sam, če se pokaže, da se ujema fakturna teža z novim tehtanjem ali če pokaže novo tehtanje celo več nego fakturna teža. Če pa pokaže vnovično tehtanje primanjkljaj, trpi njega stroške prodajalec. Eventualen presežek novega tehtanja gre v korist kupca, ki ima, če se ugotovi manjša (nižja) teža, tudi pravico do povračila preveč plačanega blaga. § 14. Pri prodaji sladkorja s pogojem «tovomine prosto ali franko» Ljubljana plača prodajalec samo železniški prevoz; vsi drugi stroški po prihodu vagona, kakor: obvestila, skladanje itd., teko na kupčev račun. § 15. Cena sladkorju v vrečah se razumeva za 100 kg brutto teže, plačilo ob sklepu, če ni to izrečno dogovorjeno drugače. Plačilo sladkorja domače provenience se mora izvršiti najkesneje drugega dne do 16. ure po prejemu odpošiljatvenih dokumentov. Sladkor iz skladišč v območju ljubljanske borze ali iz skladišča tvornice je treba plačati po prejemu oddajnih dokumentov najkesneje do 16. ure drugega dne ali v istem roku po pregledu blaga. V vsakem primeru pa je kupec dolžan, plačati celotno kupnino, četudi reklamira kakovost, opremo ali odpremo blaga. Plačilo n* prejudicira kupčevo pravice do reklamacije kakovosti, opreme ali drugih vzrokov v roku, določenem zanje. Preden prodajalec odda blago, mora na kupčevo zahtevo vzeti iz njega vzorec. § 16. Na kupčevo zahtevo mora prodajalec dovoliti pregled blaga in oddati zahtevani vzorec. Eventualne reklamacije zaradi kakovosti ali iz kakršnihkoli vzrokov mora naznaniti kupec najkesneje drugi dan do 16. ure po prihodu blaga posredovalcu kupčije (senzalu) ali pa brzojavno prodajalcu. Prav tako je treba javiti posredovalcu kupčije (senzalu) ali prodajalcu direktno vsakršno reklamacijo blaga ter 'ga obvestiti tudi, če dospe blago v vlažnem stanju ali drugače poškodovano. To ob- vestilo se mora iz-vršiti tudi, če hoče uveljaviti kupec odškodninski zahtevek pri železniški upravi. Kupec mora obvestiti posredovalca (senzala) v tem primeru najkesneje tako, da je senzalu mogoče, prisostvovati in intervenirati pri sestavi, odnosno ugotovitvi škode. Če kupec ne obvesti prodajalca, odnosno senzala, pravočasno o nastali škodi, nima nobenih pravic do odškodninskega zahtevka proti prodajalcu, tudi ne, če se izkaže, da je prodajalec sam zakrivil nastalo škodo. Ker se vrši prevoz blaga na kupčevo nevarnost, je prodajalec za vsako nastalo havarijo ali škodo odgovoren samo, če se mu dokaže, da jo je sam zakrivil. § H. Za vsakršne razlike zaradi manjvredne dobavo veljajo, razen pri prodaji po vzorcu, ta-le določila: 1. ) Če ne preseza kakovost blaga višje razlike nego 1 %■, morata sprejeti kupec in prodajalec odškodnino, ki jo določi razsodišče ljubljanske borze. 2. ) Če znaša razlika nad 1 % in je blago že natovorjeno za plovbo, velja postopanje, ki je določeno po točki 1.) tega paragrafa. 3. ) V vseh drugih primerih, kjer se ni dosegel med pogodnikoma miren sporazum, pa jo prodajalec upravičen, dobaviti v 48 urah po izrečenem razsodilu | borznega razsodišča kupcu drugo, polnovredno blago kot nadomestilo, in sicer najprej iz skladišča v področju namembnega kupca, ako skladišče obstoji, v drugem primeru pa iz tvornice. V vsakem drugem primeru pa je prodajalec dolžan, po razsodilu borznega razsodišča manjvredno količino blaga stornirati na podstavi dnevno cene, veljavno v Ljubljani, t. j. na podstavi one cene, ki velja za tisti dan, ko je prišla od kupca razveljavitvena priznanica (objava) v Ljubljano. To razliko med sklepno ceno je treba medsebojno poravnati. Naknadna dobava blaga, odnosno razveljavitev je dopustna tudi, če se izročita graja in razsodilo po preteku dobavnega termina. § 18. Pri prodaji sladkorja s pogojem pridržka je izvršiti «po pregledu blaga» pregled in nato nakup ali odklonitev blaga najkesneje v 24 urah po izvršenem sklepu, izvzemši praznike. Če kupec tega ni izvršil, je trgovski sklep polnomočen in kupec mora blago prevzeti. § 19- Prodajalec mora dovoliti za dobavo zaprtega blaga (v javnih skladiščih) kupcu od časa prodaje toliko prostih dni, kolikor jih dovoljuje v času prodaje javno skladišče. Za promptno prodano blago je dovoliti dva dni, v katera se ne šteje dan prodaje. § 20. Če se izvrši kupčija tovornine prosto Ljubljana, mora kupec prodajalcu za vsako posamezno dobavo najkesneje tri dni, preden začne potekati dobavni rok, pismeno sporočiti odpošiljalno dispozicijo. Drugače je prodajalec upravičen, izvršiti dobavo tovornine prosto Ljubljana. § 21. Prodajalec ni dolžan, iskati dispozicije pri kupcu; pač pa je upravičen, vsako dobavo v začetku dobavnega roka odpremiti v Ljubljano. Prav tako je prodajalcu na izvolji, izvršiti dobavo iz enega svojih skladišč ali iz javnega skladišča ali pa iz tvornice; v prvem in drugem primeru velja sedež skladišča, v poslednjem primeru pa sedež tvornice za izpol-nitveni kraj, ne glede na to, ali se je sklenila kupčija tovornine prosto tvornica ali tovornine prosto Ljubljana. Izpolnitev dobavnega roka jo pravočasna, če se blago v dobavnem času odda iz tvornice v prevoz ali nakaže iz skladišča. '§ 22. Če železniška uprava iz katerihkoli vzrokov onemogoči odvoz blaga iz tvornice na namembno postajo, je prodajalec upravičen, odnosno dolžan, dobaviti blago tudi po dogovorjenem dobavnem roku. V tem primeru mora prodajalec ostanek nedobavljenega blaga odpremiti takoj ob vnovični otvoritvi tovornega prometa, odnosno izvršiti odpremo po istem vrstnem redu, kakor je bilo dogovorjeno. Kupec si lahko izbere sam, po kateri progi naj se blago odpremi; vendar trpi vso višjo tovornino, ki bi nastala, če se blago no odpremi po najnižji tarifi. § 23. Frav tako je postopati, če dokazno nedostaja vagonov in sc dobavni termin kakor zgoraj podaljša. To velja tudi v vseh primerih višje sile (vis major) kakor tudi, če jo prodajalec naznanil odpremo, pa mu železniška postaja ne dostavi dovolj vagonov. V tem primeru mora postopati prodajalec z natovarjanjem tako, da odpremlja svojim pogodnikom blago v enakem razmerju in v enakih množinah, kolikor se tičejo dobave celih vagonov. Eventualen ostanek vagonov uporabi prodajalec po svojem preudarku. § 24. Če prodajalec iz razlogov §§ 22. in 23. dobave iz tvornice no more izvršiti, toda ima po potoku dobavnega roka na zalogi v javnem skladišču ali kateremkoli skladišču izven tvornice pogojeno količino, s katero še ni razpolagal, je zavezan, dati kupcu na njegovo željo to blago na razpolago v višini in na račun zaostale dobave, ki iz tvornice še ni bila iztovorjena. § 25. Če uporabi prodajalec pravico, dobaviti blago iz kateregakoli skladišča, sme dobaviti le dobro pogodbeno blago tekoče letine. V mesecih septembru, oktobru in novembru pa je dovoljena dobava iz zaloge prejšnje letine samo, če je zdrava in pogodbeno dobra. Stroške dobave iz zaloge, ki bi bili višji nego ob direktni dobavi iz tvornice, mora prodajalec kupcu povrniti, toda samo, če bi bilo blago dokazano 14 dni pred kupčevim nalogom za dobavo reekspedirano. Kupec pa nima nobene pravico do poravnave prekomerno naraslih stroškov za ono blago, ki je bilo nakazano po §§ 22., 23. in 24. iz zalog ali skladišč izven tvornice. § 26. V času, v katerem prodajalec iz razlogov §§ 22. in 23. svojih dobav iz, tvornice ne more izvrševati, prodajalcu ni dovoljeno, izvrševati novih sklepov za promptno dobavo, nobenih pa za inozemstvo. Kupcu ne pristoji nikakršen odškodninski zahtevek proti prodajalcu zaradi nedostajanja vagonov, po železniški upravni odredbi ali ob višji sili (vis major). § 27. Prodaja sladkorja na ljubljanskem trgu za dobavo fob Sušak, Split ali druge jugoslovanske luke ali fob Trieste, fob Fiume — kar velja tudi za prodajo «tovornine prosto» imenovani kraji —< se vrši normalno tako, da se točno navede kraj dobave. V tem primeru se dovoli kupcu podaljšek za pregled in eventualne reklamacije za 24 ur. § 28. Ob višji sili (vis major), ki zadene sladkorno tvornico ali njen premogovni okraj, je prodajalec: a) upravičen, dobaviti kot nadomestilo onih obrokov, ki jih ne more dobaviti, kupcu enako blago najboljše kakovosti in kupec ga je dolžan prevzeti, ali b) obvezan, razveljaviti obroke, ki jih ne more dobaviti, proti vzajemnemu obračunu razliko v ceni. V primeru a) je prodajalec, če dobavi kupcu sladkor slabše znamke in kakovosti, zavezan, odobriti razliko v ceni med sklenjenim in dobavljenim blagom. Razliko v ceni določi tajništvo ljubljanske borze. V primeru b) se mora razlika v ceni, ki nastane z vzporedbo sklepnopogodbene cene na dan, ko je prodajalec obvestil kupca o višji sili, in tečaja ljubljanske borze, medsebojno poravnati. To razliko določi tudi v tem primeru borzno tajništvo. Prodajalčevo naznanilo, da je dobava nemogoča, se mora izvršiti tako, da ima kupec najkesneje dopoldne ob 11. uri naznanilo v rokah. To je predvsem potrebno za določitev razlike ob priliki borznega sestanka. Kesneje došlo naznanilo je obravnavati šele dan pozneje, in sicer po tečajnici istega dne. Za višjo silo je smatrati posebno: požar, poplavo, štrajk. § 29. Senzalnina znaša Va % za vsako stranko. * Pridržujem si pravico, te uzance izpremeniti, kadar bi smatral to za potrebno. V Beogradu, dno 28. avgusta 1926. Minister za trgovino in industrijo: dr. Krajač s. r. 32 Na podstavi člena 1. zakona o javnih borzah in člena 11. uredbe o ustroju ministrstva za trgovino in industrijo odobrujem in potrjujem nastopne Uzance za trgovanje s kavo. § 1. Kava se kupuje in prodaja za 100 kg netto brez odbitka. § 2. Kava, ki je na potu, se sme prodajati kot plavajoča (eingeschifft) ali kot tekoča (rollend), če je dokazno na dan sklepa natovorjena na ladji ali v vagonu. Dokazati je to, če nastane spor, v prvem primeru s paroplovno polico, če javi to odpošiljatelj ali njegov agent pismeno ali brzojavno, je treba navesti ime ladje kakor tudi dan in kraj, kdaj in odkod je parnik odšel. V drugem primeru služi za dokaz duplikatni tovorni list; če pa se izvrši prijava pismeno, je treba navesti številko natovorjenega vagona kakor tudi kraj in dan oddaje. Če ne dospe blago, prodano kot plavajoče z navedbo imena ladjo na podstavi odpošiljateljevega obvestila ali obvestila njegovega agenta, z javljeno ladjo v celotni, ampak le v delni količini, se mora prevzeti, ako prispe s to ladjo ali z naslednjimi ladjami. Prejemniku ostanejo za ta primer zavarovane vse regresne pravico proti odgovarjajoči tretji osebi. § 3. Pri prodaji kave z dogovorom «plavajoča» ali «na vtovarjanju» mora navesti prodajalec kupcu v sklepu ali s posebnim pismom ime ladje. Čo pa prodajalec proda kavo za poznejšo dobavo ali poznejši termin, mora navesti v sklepu ali s posebnim pismom, kdaj in na katero ladjo bo natovoril blago. V prvem primeru jo prodajalec zavezan, javiti kupcu na željo ime ladje, datum police in označbo blaga. Če prodajalec kupcu še ne more sporočiti teh stvari, mu jih mora naznaniti takoj, ko zve zanje. Blago, ki jo prodano kot plavajočo ali na vtovarjanju na podstavi popisa in označb z navedbo dotičnoga nakladalca, se smatra za prevzeto in pregledano; prodajalec pa mora odstopiti kupcu vse pogodbene pravice, ki jih ima proti nakladalcu. Blago, prodano s splošno označbo kakovosti brez navedbe dotičnega nakladalca, mora ustrezati po kakovosti najmanj srednjemu tipu tega blaga isto letine in iste kakovosti. § 4. Če gre za prodajo «kupnina, prevoz in zavarovalnina» (cif), se smatra, da je blago zavarovano za prekmorske vožnje (od suhe do suhe zemlje) zoper posebne poškodbe (havarije). Manjše poškodbe do 3 i% trpi kupec brez odškodnine. Zavarovalna odškodnina se določa za cele serije blaga, najmanj 25 vreč z originalnimi znamkami in številkami. Če pa je blago mešano, so določa zavarovalna škoda pri iztovorjenem blagu v serijah po 50 vreč. Izvzeti so primeri vojne. Blago ne sme biti zavarovano pod prodajno ceno. § 5. Pri kupčijah, sklenjenih na podstavi vzorcev, ki jih odpošlje nakladalec blaga po pošti, ali sklenjenih po vzorcih iz ladje, pristoji prodajalcu, čo so izpolni pogodba nepovoljno, tolika odškodnina, kolikršno določi borzno razsodišče. Prodano blago mora ustrezati vzorcu. Čo jo blago manjvredne kakovosti, ga mora kupec vendarle prevzeti. Za ta primer mu gre pravica do primerne, adekvatne odškodnine. § 6. Klavzula v sklepnem pismu «ekskluzivno havarije» (izključno poškodbe) gre na korist kupca, ki poškodovani del dobavljenega blaga lahko zavrne. § 7. Blago, prodano «promptno» na podstavi vzorca, mora ustrezati vzorcu. Kupec jo upravičen, blago pregledati ob svojih stroških. Ta pregled pa se mora izvršiti v 24 urah po sklepu kupčije, če je blago v mestu ali v javnem skladišču, če je ta dan praznik, se mora izvršiti pregled naslednji dan. Eventualni ugovori se morejo priglasiti v zgoraj omenjenem roku; sicer se smatra blago za pregledano in prevzeto. § 8. Za blago, prodano s pripombo «po pregledu blaga» (salvo visita), ima kupec pravico, blago v 24 urah po sklepu kupčije pregledati in ga zavrniti; sicer se smatra kupčija za sklenjeno in odobreno. § 9. Teža se določa vedno tako, da se tehta po najmanj pet vreč skupaj. Kava v sodih ali zabojih se tehta koli za kolijem posamezno. § 10. Pri prodaji iz skladišča velja za brutto težo bra-ziljske kave povprečna teža po najmanj 58-50 kg; ta teža no sme prekoračiti teže največ 61 kg za vrečo. Kava iz drugih določenih krajev se tehta na podstavi tamošnjih trgovinskih ali pristaniških določil, odnosno uzanc, če se ni izrečno dogovorilo drugače. § lire se je določila takojšnja dobava, je dobaviti blago v petih dneh. izvzemsi nedelje in praznike, od <3iu- sklenjenega posla z izjemo višjo sile (vis major). § 12. Prevzem blaga iz javnih skladišč se mora izvršiti takoj, ko obvesti prodajalec kupca-, da je blago izloženo in na njegovo razpolago. Prevzem blaga pri kupčijah, kjer jo sklenjeno: «dobava na pomolu» ali: «prevzem blaga na pomolu», se mora izvršiti isti dan, ko se prodano blago raztovori. V obeh primerih trpi vse stroške, nastale zato, ker se je prevzem zakesnil, kupec sam. Pri trgovanju s kavo v vrečah ni prodajalec dolžan, skrbeti za eventualno popravo vreč, zabojev ali sodov za morebitni nadaljnji transport blaga, če je blago prodano za dobavo «na pomolu» ali za dobavo v «obmorskem javnem skladišču (hangarju)». § 13. Priznava se naslednja tara, in sicer: za braziljsko kavo, navadne vreče po y> kg in za braziljsko kavo, dvojne vreče po 1 kg. Za vse druge vrste kave pa se odbija realna, t. j. taktična teža ovojnine. Za podstavo izračunu tare služi za vsakih 100 vreč po 16 vreč, od katerih določi kupec 8 in prodajadec 8 vreč za tehtanje. Fara se mora določiti vpričo obeli pogodnikov, kupca in prodajalca, in sicer v prodajalčevem skladišču in ob kupčevih stroških. Pri kavi, dobavljeni v sodih ali zabojih, so prizna tara v znesku, ki je zaznamenovana na vsakem posameznem koliju. Ku-Pec ima pravico, zahtevati v 48 urah po prejemu blaga, izvzemši nedelje in praznike, ob svojih stroških, naj se iznova določi prava teža kave, in sicer pd prodajalca vpričo njega. Če sta kupec in prodajalec krajevno ločena, izvrše vnovično določitev težo bprzni pooblaščenci, kjer pa ni borze, za to določeni javni organi. Stroške za ta pregled trpi kupec. § 14. Stroške za računsko kolke in eventualne stroške uienic trpi kupec. § 15. Senzalnina znaša 1 % za vsako stranko. * Pridržujem si pravico, te uzance izpremeniti, ka-' !'r bi smatral to za potrebno. V Beogradu, dne 28. avgusta 1926. Minister za trgovino in industrijo: dr. Krajač s. r. 33. Na podstavi člena 1. zakona o javnih borzah in ßlena 11. uredbe o ustroju ministrstva za trgovino lu industrijo odobrujem in potrjujem nastopno Posebne uzance za trgovanje z moko in mlevskimi izdelki. § 1- Moka in mlevski izdelki se prodajajo brutto za ttetto po vrstah, vštevši vreče. Cena se izraža za 100 kg. § 2. v ^ moko po ljubljanskih uzancah se razumeva . 1)0 ona moka, ki ustreza tipnim vzorcem, veljav-ob času dobave na ljubljanski borzi, lipe moke določa občasno glede na vladajočo izmere komisija, ki jo postavi v to svrho borzni svet. § 3. Pšenična moka od st. 0 do št. 6 se dobavlja v vrečah po 80 ali 85 kg brutto, št. 7, klajna moka po o ah 50 kg brutto, otrobi pa po 50 kg brutto. Če ni ogovorjeno drugače, se mora dobaviti v jutnih vre-ah dobre kakovosti, ki so v dobrem stanju in pripravne za dotično dobavo. § 4. Za ostale vrste moke, mlovskih izdelkov in odpadkov ni nobenega predpisa glede velikosti vreč; vendar pa morajo biti vreče ene partije vedno enako težke in vedno enakomerno zaznamenovane. § 5. Moke ne smejo imeti grenkega okusa. Pšenični moki št. 7 in višjim se ne more prigovarjati zaradi grenkobe. Klajna moka ustreza št. 8. * . Pridržujem si pravico, te uzance izpremeniti, kadar bi smatral to za potrebno. V Beogradu, dne 16. decembra 1926. Minister za trgovino in industrijo: dr. Krajač s. r. 34. Na podstavi člena 1. zakona o javnih borzah in člena 11. uredbe o ustroju ministrstva za trgovino in industrijo odobrujem in potrjujem nastopne Uzance za trgovanje s senom in slamo. Splošna določila. § K Seno in slama ste v prometu v stisnjenem kakor tudi v nestisnjenem stanju, brez vsake tare. Za stiskanje, odnosno za vezanje sena in slame se sme rabiti žica v teži 50 kg za 100 q pri senu in 60 kg za 100 q pri slami, če dh kupec potrebno žico, je upravičen, odtegniti težo za žico, in sicer 50 kg pri senu in 60 kg pri slami za 100 q. § 2. Ce se niste dogovorili stranki drugače, je po sebi umevna dobava po železnici. § 3. Za prodajo, odnosno za prevzem blaga je odločilno železniško uradno tehtanje; če pa se proda blago franko postaja, smo zaračuniti kupec tudi uradno težo, ugotovljeno na tej postaji. Če se ne more ugotoviti teža na uradni železniški tehtnici, smo stehtati ena kakor druga stranka blago tudi na javni mestni tehtnici, katere teža jo odločilna za obračun, ako dokaže, da se jo stehtala vsa množina v redu, odnosno, da je bila vsa množina tudi naložena. Stroške za razkladanje trpi kupec. § 4. Teža ponjave se računi 80 kg, če pa ste dve ponjavi, 120 kg za vagon, ako se ne more ugotoviti druga teža. Če ni razvidno iz tovornega lista, ali je teža ponjave odšteta, jo odločilna za račun brutto teža. § 5. Za vagonsko pošiljko se razumeva pri stisnjenem senu 100 q, pri slami pa 65 q. Če se je dogovorila dobava nestisnjenega sena, mora dobaviti prodajalec najmanj 45 q. Ista teža se mora doseči pri natovarjanju otepov. § 6. Ge se je prodalo blago na vagone, se razumeva pri senu najmanj 90 do 110 q, pri stisnjeni slami 60 do 90 q in pri slami v škopah 45 do 60 q. To velja, če gre za prodajo 1 do 2 vagonov. Pri večjih zaključkih ima prodajalec pravico, dobaviti, in kupec dolžnost, sprejeti 5 % več ali manj od prodane količine. Kar je več ali manj, so zaračuni po dnevni tržni ceni. § 7. Za tovorno težo za vagon se smatra 100 q pri senu, 65 q pri stisnjeni slami in 45 q pri škopah. Če se je dogovorila dobava v zaprtih vagonih, se smatra za tovorno težo 45 q pri stisnjenem senu in 30 q pri stisnjeni slami. Kdor bi so tega no držal, mora dopustiti, da mu odtegne odjemalec razliko tovornino od nakladalne do namembne postaje. Če je blago namenjeno za inozemstvo in so na dotični inozemski železnici norme, po katerih se ne smejo natovarjati tako težki tovori, je odpošiljate!] oproščen zračne tovornine. Ponjave in vrvi. § 8. Če ni dogovorjeno drugače, mora prodajalec dostaviti potrebno ponjave in vrvi za pokrivanje in vezanje vagonov. Ponjave in vrvi se morajo vrniti v 24 urah, ko se je blago prevzelo; sicer se zaračuni navadna najemnina. Ponjave in vrvi se morajo vrniti dobavitelju franko. Prodajalec je dolžan, označiti ponjave in vrvi na tovornem listu. Če to pozabi, ni prejemnik odgovoren za poškodbo, odnosno za manjke pri ponjavah in pri vrveh, provzročene po železnici. Ponjavo, obdržano nad mesec dni, je smatrati za kupljeno; v tem primeru ima prodajalec pravico, zahtevati ne samo vrednost ponjave, ampak tudi najemnino za mesec dni. Če so se stranke pogodile, da mora kupec dostaviti ponjavo, trpi prodajalec vse stroške za dostavitev ponjave in prodajalec mora tri dni po prejemu ponjave natovoriti blago. Za vsak dan zamude mora plačati prodajalec običajno najemnino. § 9- Prodajalec jamči do prve namembne postaje za predpisano in pogojeno blago kakor tudi za nakladanje, izvršeno s skrbnostjo rednega trgovca. Stiskanje. § 10. Stiskanje se vrši z ročno stiskalnico na vitlo ali s perpetualno stiskalnico. Slama v škopah se ne sme lomiti, ampak mora obdržati vso dolžino. Če je naložil dobavitelj pri enem vagonu več nego 2 % nestisnjenega blaga, mora trpeti vso škodo, ki je nastala zaradi tega, kakor: stiskanje, odvoz, ležnino in manjšo vrednost, vskladiščenje itd. Kakovost. § 11- Dobavljati se sme samo zdravo, suho, neples-nivo blago. Izza dno 15. septembra se dobavlja seno nove letine. Seno no smo biti poplavljeno in mora imeti zeleno barvo. Po kakovosti je seno: 1.) sladko, 2. ) polsladko, 3. ) konjsko (kislo). Sladko seno (ad 1.) mora biti brez vsake kisle trave. Polsladko seno (ad 2.) sme imeti do 50 % kislih trav, razen šare, rogoza in preslico. Za kislo seno (ad 3.) se smatrajo vse trave razen rogoza. Stisnjena slama mora biti samo čista, brez plev. Pri slami v snopih smo biti samo malo drugih trav. če je prodana slama v snopih, se sme dobaviti ržena, žitna ali ovsena slama. Če se je pogodila provenienca, se sme dobaviti samo seno dotičnega kraja ter so ne sme mešati s senom drugih krajev. . Slama v snopih ne sme biti mešana s slamo, omlačono s strojem, a v nobeni vrsti ne smo biti plev. Če se proda slama, omlačena s strojem, se sme dobaviti samo ržena, žitna in ovsena slama. Grajanje. § 12. Kupec sme seno ali slamo takoj po prihodu vskladiščiti in tam pregledati in grajati; sme pa tudi grajati blago takoj na kolodvoru. Kupec je zavezan, prodajalca zaradi grajo takoj brzojavno obvestiti, in dobavitelj mora nemudoma, najkesneje pa do preteka drugega delavnika, ko je prejel grajo, disponi-rati z blagom. Če do tega roka od dobavitelja ne dospe dispozicija, ima kupec pravico, s skrbnostjo rednega trgovca shraniti blago v javnem ali privatnem skladišču. To blago se mora posebe shraniti in zavarovati. Te obveznosti ni pri naknadni dobavi, če dobavlja dobavitelj blago v teko slabi kakovosti, da bi bil kupec primoran, blago popolnoma zavrniti. Če se odvažata seno in slama v delnih količinah, je dovoljeno, tudi delne količine grajati, ako je vagon vskladiščen največ v treh partijah. § 13. Če prodajalec v osmih dneh, ko je bila graja priznana na kupčev poziv, ne odpravi blaga, vskladi-ščenega v privatnem skladišču, je kupec upravičen; a) blago pustiti dalje v privatnem skladišču, ako se mu povrne običajna skladiščnina; b) odrediti prevoz blaga v drugo skladišče na prodajalčev račun in njega nevarnost, pač pa vedno s skrbnostjo rednega trgovca; ali c) prodati blago najbolje na prodajalčev račun in njega nevarnost, po zapriseženem mešetarju ali drugače, ko jo prej obvestil prodajalca. Jemanje vzorcev. § 14. Jemanje vzorcev se vrši tako, da se vzame šest celih bal od vsakega vagona in od nadaljnjih šestih bal samo po dve legi, t. j. 12 leg v najmanjši teži 3 kg za eno lego. Vzorci se morajo posebo zaviti, točno označiti in poslati borznemu tajništvu. Kolikor ni zgoraj predpisano drugače, veljajo za jemanje vzorcev odredbe borznega pravilnika. Naknadna dobava. § 15. Če je dobavljeno in grajano blago zaradi slabe kakovosti nesprejemljivo, je kupec upravičen, zahtevati naknadno dobavo v osmih dneh od dne, ko se je graja priznala. Če ima dobavitelj daljši dobavni rok, mora izvršiti naknadno dobavo v dobavnem roku. Promptno nakladanje ali promptna dobava. § 16. Za promptno dobavo, odnosno promptno nakladanje, se smatra rok do osmih dni po sklepu. Dostava prevoznih sredstev. § 17. Pri senu in slami mora naročiti prodajalec pravočasno prevozna sredstva; za dopošiljanje blaga trpi tudi sam vse stroške (kavcija za vagon, tovorni list itd.). Tiha prolongacija. § 18. Če jo eden izmed kontrahentov prekršil pogodbo in ni oškodovani kontrahent tega konstatiral tekom dveh delavnikov, se dobavni rok avtomatično prolongira za nadaljnja dva tedna od dne rešitve. Če se je zaradi prestopka pogodbe pravočasno vložil protest in je bilo mod tem časom blago že natovorjeno, je kupec zavezan, blago sprejeti; vendar pa lahko naloži prodajalcu odgovornost za vso škodo, ki mu je nastala zaradi prepozne dobave. Delna dobava. § 19- Pri zaključkih na več mesecev je treba odposlati zaključeno količino v približno enakih mesečnih delnih količinah. Senzalnina. § 20. Senzalnina znaša tako za prodajalca kakor tudi za kupca 1 %. V tem znesku so vštete tudi borzne pristojbine. * Pridržujem si pravico, te uzance izpremeniti, kadar bi smatral to za potrebno. V Beogradu, dne 28. avgusta 1926. Minister za trgovino in industrijo: dr. Krajač s. r. 35. Na podstavi člena 1. zakona o javnih borzah in člena 11. uredbe o ustroju ministrstva za trgovino in industrijo odobrujem in potrjujem nastopne Uzance za trgovino s svečami. § L Proizvajajo se in v promet prihajajo te-le vrste sveč: a) pristne voščene oltarne sveče v raznih velikostih; b) voščene oltarne sveče v raznih velikostih; c) voščene oltarne sveče kompozicijske la; d) voščene oltarne sveče kompozicijske Ha; e) kompozicijske rumenkaste oltarne sveče; f) kompozicijske bele oltarne sveče; g) stearinske konsumne sveče; h) konsumne sveče. § 2. Sveče, navedene v § 1., morajo biti izdelane: a) pristne voščene oltarne sveče iz pristnega belega čebelnega voska; b) voščene oltarne sveče iz nad 50 % pristnega belega čebelnega voska. Ostale primesi smejo biti karnaubski vosek, stearin in parafin; c) voščene oltarne sveče kompozicijske la iz nad 25 % belega čebelnega voska. Ostale primesi smejo biti karnaubski vosek, stearin in parafin; d) voščene oltarne sveče kompozicijske Ila, če je v njih manj kot 25 %. belega čebelnega voska. Ostale primesi smejo biti karnaubski vosek, stearin in parafin; e) kompozicijske rumenkaste oltarne sveče iz stearina in barvanega parafina; f) kompozicijske bele oltarne sveče iz stearina in parafina; g) stearinske konsumne sveče, ki so v prometu v omotih po 6, 8, 10 in 12/500 g in za vozove po 6 in 8/500 g; imeti morajo nad 50 % stearina, ostalo pa parafina; h) konsumne sveče, ki šo v prometu v omotih kakor pod g), a se izdelujejo samo iz parafina. §3. Konsumne sveče se zavijajo v zavoje po % kg; številke se določajo po količini sveč v teži 500 g. § 4. Sveče se prodajajo po kilogramih, vštevši ovojni papir. Pri konsumnih svečah se tolerirajo 4 % manjše teže, kakor se tudi ne zaračunava eventualni presežek teže. § 5‘ Cena se razumeva v dinarski veljavi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. § 6. Zaboji in potrebni ovojni papir se pri naročilih za najmanj 50 kg sveč ne zaračunavajo. Pri naročilih na količine izpod 50 kg se zaračunavajo zaboji in ovojni papir po lastni ceni. § 7. Drobne konsumne sveče, kakor sveče po 14, 15, 16 in 20/500 g in šo drobnejše, se zaračunavajo glede na dražje proizvajalne stroške s primernim odstotnim pribitkom. § 8. Sveče se prodajajo proti plačilu v 30 dneh brez odbitka. * Pridržujem si pravico, te uzance izpremeniti, kadar bi smatral to za potrebno. V Beogradu, dne 28. avgusta 1926. Minister za trgovino in industrijo: dr. Krajač s. r. 36. Obrazec za pooblastilo članov oblastne skupščine.* Na podstavi členov 4. in 45. zakona o oblastni in sreski samoupravi predpisujem naslednji obrazec: «Pooblastilo. Na podstavi člena 45. zakona o oblastni in sreski samoupravi je proglasil glavni volilni odbor za srez — mesto —...........................na sestanku v ................. gospoda ......................... v..................za člana oblastne skupščine, ki se sestane dne 23. februarja 1927. na prvo zasedanje v glavnem kraju oblasti. Za zakonito potrdilo o tej izvolitvi izdaja glavni volilni odbor za srez — mesto —.................... gospodu........................to pooblastilo. Kraj, dan, mesec in leto. Predsednik glavnega volilnega odbora: N. N. Člana: N. N. N. N.» Minister za notranje posle: N. Maksimovič s. r. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. januarja 1927., št. 12. 37. Izpremembe v pravilih za zobne zdravnike in zobne tehnike.* Z odločbo gospoda ministra za narodno zdravje z dne 22. decembra 1926., Z. br. 57.630, so se izvršile v pravilih za zobne zdravnike in zobne tehnike*!: naslednje izpremembe: 1. ) Pravico do zobnozdravniške prakse bodo dobivali od dne 1. januarja 1927. samo doktorji vsega zdravilstva, ki so se po odsluženem enoletnem stažu nalašč specializirali za zobno zdravilstvo na državnih klinikah in bolniških zobnih oddelkih kakor tudi na privatnih zobnih klinikah, odobrenih po ministrstvu za narodno zdravje. 2. ) Poleg doktorjev vsega zdravilstva bodo imeli pravico do zobnozdravniške prakse od dne 1. januarja 1927. samo še oni, ki so se učili po opravljeni maturi v naši državi zobnega zdravilstva na inozemskih fakultetah in dobili naslov zobnega kirurga ali doktorja zobne medicine ali kirurgijo ter so pa dovršenih študijah prebili enoletni staž na državnih zobnih klinikah ali bolniških zobnih oddelkih. 3. ) Zobni kirurgi, doktorji zobne medicine in kirurgije, morajo postavljati svoj akademski naslov samo za imenom na firmah in razglasih. 4. ) Privatno zobne klinike smejo otvarjati z odobritvijo ministrstva za narodno zdravje samo doktorji vsega zdravilstva, ki so se specializirali za zo-barstvo ter vršili privatno zobnozdravniške prakso najmanj deset let ali so bili predhodno v državni službi kot zdravniki zobnih klinik ali bolniških oddelkov najmanj pet let. 5. ) Od dne 1. januarja 1927. se ne sme dentistom več podeljevati pravica dentistične prakse; toda oni, ki so dobili do tega dne pravico prakse, obdrže to sve jo pridobljeno pravico tudi nadalje. Iz pisarne ministrstva za narodno zdravje v Beogradu, dne 22. decembra 1926.; Z. br. 57.630. 38. Izpremembe v pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita zdravnikov za prestop iz pripravljalne skupine v pd' možno skupino.* Z odločbo gospoda ministra za narodno zdravje z dne 1. januarja 1927., Ad. br. 40, so predpisane naslednje izpremembe v pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita zdravnikov za prestop iz pripravljalno skupine v pomožno skupino:*** V členu 2., točki 3.), je treba dostaviti: higiena prehrane. V členu 4. se izpreminja poslednji stavek ter se glasi; Izpiti se opravljajo tam, kjer jih odredi predsednik izpraševalne komisije. Člen 6. se izpreminja ter se glasi: Izpraševalna komisija je sestavljena iz predsednika, štirih članov in zapisnikarja. Predsednika in člane komisije kakor tudi dva člana namestnika odreja meseca januarja minister zn narodno zdravje s svojo odločbo za dve leti. člen 9. se izpreminja ter se glasi: Predmete, navedene v členu 2. teh pravil, izprašujejo člani komisije tako-le: Predsednik izpraševalne komisije izprašuje iz predmetov pod točkama 1.) in 2.), po en član komisije pa izprašuje iz predmetov pod točkami 3.), 4.), 5.) in 6.) istega člena pravil. V členu 12. se izpreminja drugi odstavek ter se glasi: Ocene o pokazanem uspehu so: opravil enoglasno odlično (položio jednoglasno odlično), opravil enoglasno (položio jednoglasno) in: ni opravil (nije položio). V členu 14. se izpreminja prvi odstavek ter se giasi: Kandidat, ki pade pri izpitu iz enega ali več predmetov, so smo iznova javiti k izpitu za predmete, iz katerih je padel, in sicer v prvem primem čez tri mesece, v drugem primeru pa čez šest mesecev od dne, ko je opravljal izpit. Kandidat, ki iz * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. januarja 1927., št. ll/IH. ** Uradni list z dne 12. septembra 1919., št. 644/ /145. *** Uradni list z dne 30. januarja 1924., št. 37/7- kakršnihkoli razlogov ne pride k izpitu, se sme iznova javiti k izpitu, in sicer v enem mesecu od dne, odrejenega za izpit. Te izpremembe pravil veljajo od dne, ko se objavijo v «Službenih Novinah». 39, Popravki k pravilniku o uvozu in prometu sredstev za uničevanje rastlinskih škodljivcev in sredstev za desinfekcijo semenja zoper rastlinske bolezni.* V tem pravilniku (Uradni list z dne 13. januarja 1927., št. 16/6) naj se izvrše ti-le popravki: V členu 2., točki a), naj se dostavi na koncu: +5H2G. V točki f) naj sc dostavi na koncu: +7H20. V členu 8. naj se dostavi: «razen za modro in zeleno galico (bakrov in železov sulfat) in za žveplo, ki se morajo vlagati v sode ali vrečo». Iz pisarne ministrstva za poljedelstvo in vode, oddelka za poljedelstvo, v Beogradu, dne 10. januarja 1927.; št. 828. Razfllasi velikega župana ljubljanske oblasti. L. št, 91. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do dne 7. januarja 1927. Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- I velih Umrlih Ostalih v oskrbi Skupina tiluznih bolezni. Brežice 5 5 Črnomelj 2 2 i 3 Kamnik 1 1 1 Krško 5 i 6 Laško .* 1 1 2 Ljubljana, srez . . 1 1 Ljubljana, mesto . 5 2 3 Logatec 2 • • 2 Novo mesto . . . 1 . 1 Skupaj . 23 4 4 . j 23 Griža. — Dysenteria. Krško 1 1 Novo mesto . . . 4 . . « 4 Skupaj . 5 1 • 4 Škrlatinka. — Scarlatlna. Kamnik 2 1 1 • 1 Kočevje 1 1 . Kranj 1 1 Krško .... 2 2 Laško 2 2 Ljubljana, srez . . 1 1 2 ! Ljubljana, mesto . 5 1 1 6 ; Novo mesto . . . • 1 Skupaj . 14 3 6 • 1 H Ošpice. - - Morbilli. Brežice 1 • 1 Krško 1 5 1 5 Ljubljana, srez . . 17 17 Ljubljana, mesto . 8 4 5 7 i Skupaj . 10 26 6 . 1 30 Davica. — Dipbteria et Croup. Brežice 3 1 • 2 Kočevje 1 , 1 . Kranj 3 , i 2 Laško 2 2 Ljubljana, mesto . 7 i 2 6 1 Logatec .... i 1 1 Radovljica ...... 2 i 1 2 Skupaj . 18 3 5 1 15 Šen. — Erysipelas. Brežice 1 1 Kranj 1 . 1 Krško 1 i Ljubljana, srez . . 1 3 4 Ljubljana, mesto . 1 1 Skupaj . 5 3 i 1 • 7 ! * Priobčen po «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. januarja 1927.. St. 11/IU. Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih ! Ostalih v oskrbi Dušljivl kašelj. — Pertussis. Brežice I 11 1 . 17 ! . 4 Ljubljana, mesto . 6 2 3 5 Radovljica .... 5 • i 5 Skupaj . 22 2 10 14 Krčevita odrevenelost. - — Tetanus. Črnomelj 1 • 1 1 V Ljubljani, dne 17. januarja 1927. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. U. br. 638. 3—2 Razpis ustanove. S tem razpisujem ustanovo pokojne Gabriele R o h n o v e, posestnice v Crikvenici. Obresti za drugo polovico leta 1926. se oddado dvema ubožnima osebama srednjega stanu, rojenima na bivšem Kranjskem, vsaki po 260 Din (dve sto šestdeset dinarjev). Prošnje naj se vlože najkesneje do ko.n-ca meseca februarja 192 7. pri velikem županu ljubljanske oblasti. Prošnji je treba priložiti: 1. ) nravstveno izpričevalo, 2. ) izpričevalo uboštva, oboje potrjeno po pristojnem občinskem in župnem uradu, in 3. ) rojstni in krstni list. V Ljubljani, dne 13.januarja 1927. L. št. 3/1. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. januarja 1926. Srez Ostalih i Na novo j obolelih j Ozdra- : velih j Umrlih Ostalih v oskrbi Skupina tlfuznlh bolezni. Celje 4 1 5 Dolnja Lendava. . 2 , 2 Ljutomer 2 , . 2 Maribor, mesto . . 9 9 Murska Sobota . . 3 . 3 i Prelog 4 5 1 8 I Ptuj 1 1 . Skupaj . 25 6 11 . 20 Griža. — Dysenteria. Šmarje pri Jelšah . | 1 | . | 1 Škrlatlnka. — Scarlatlna. Celje............. Celje, mesto . . . Čakovec .......... Dolnja Lendava. . Ljutomer.......... Maribor, desni breg Maribor, levi breg . Maribor, mesto . . Murska Sobota . . Prelog............ Ptuj, mesto . . . Šmarje pri Jelšah . 4 1 6 10 1 1 1 7 10 2 2 1 Skupaj 46 1 1 1 i 2_ 5 3 2 i .' 6 I 1 4 1 6 11 1 1 1 4 9 2 2 _2 44 Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r. Ošpice. — Morbilli. Maribor mesto . . 1 1 Šmarje pri Jelšah . 2 . 2 Skupaj . 3 . 3 Razglasi velikega župana mariborske oblasti. U. br. 19.631/1. Razglas. Občini Muti, srez Prevalje, dovoljujem na podstavi § 17. zakona z dne 23. junija 1866., dež. zak. št. 22, v zvezi z odločbo člena 10: zakona o obči upravi z dne 26. aprila 1922. («Službene Novine» z dne 21. aprila 1922., št. 92, Uradni list z dne 15. maja 1922., št. 135/49) in soprazumno z gradbeno direkcijo v Ljubljani, da sme pobirati do preklica na mostu čez Dravo med Muto in Vuzenico mostnino po nastopni tarifi: 1. ) od ene osebe po...............—25 Din, 2. ) od drobnice (ovce, koze, teleta) po . —50 Din, 3. ) od goveje živine in konj po . . . 1— Din, 4. ) od ročnih vozičkov po.........—50 Din, 5. ) od enovprežnih voz po...........1-50 Din j (pri čemer je en voznik prost), 6. ) od dvovprežnih voz po...........2-50 Din, I 7.) od biciklov po................—-50 Din, 8. ) od motociklov po...............1— Din, 9. ) od avtomobilov po..............6— Din. Vse navedene cene veljajo za prekoračitev mosta v eni smeri. Plačila mostnine so oproščeni: vojaštvo, vojaška in državna vozila kakor tudi šolarji na poti v šolo in nazaj. Tudi veljajo po § 4. zakona z dne 19. julija 1902., avstr. drž. zak. št. 152, glede oprostitev še nadalje določbe §§ 17., 18. in 24. zakona z dne 26. avgusta 1891., avstr. drž. zak. št. 140. V Mariboru, dne 4. januarja 1927. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmajer s. r. U. br. 21.810/1. Razglas. Dosedanjega občinskega gerenta v Krncih, srez murskosoboški, Janeza K u k o j c a, sem na njegovo piošnjo razrešil gerentskih dolžnosti ter postavil za novega gerenta te občine Josipa Far tel j a, po sestnika v Krncih št. 25. V Mariboru, dne 18. januarja 1927. Davlca. — Diphterla et Croup. Ljutomer Maribor, desni breg Maribor, levi breg. Maribor, mesto . . Ptuj 1 1 1 8 1 • 1 i 5 1 ; i 3 Skupaj . 12 • 8 . 4 Dušljivl kašelj. — Pertussis. Maribor, levi breg. 37 37 • Murska Sobota . . 6 i 5 Skupaj . 43 • 37 i 5 Šen. — Erysipelas. Ptuj (mesto) . . . 1 1 1 . 1 V Mariboru, dne 12. januarja 1927. Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Zapisnik o poslovanju komisije za žrebanje za amortizacijo obveznic 21/2°l0ne loterijske državne rente za vojno škodo.* Sestavljen v generalni direkciji državnih dolgov dne 15. januarja 1927. V generalni direkciji državnih dolgov se je izvršilo danes vpričo podpisanih članov komisije, ustanovljene na podstavi odločbe gospoda ministra za finance D. br. 162 z dne 4. januarja 1927., 3. žrebanje za amortizacijo obveznic 2y2.%ne loterijske državne rente za vojno škodo, pri katerem so je izžrebalo in odredilo za izplačilo dne 1. marca 1927. po amortizacijskem načrtu za proračunsko leto 1926./1927. z dne 30. decembra 1926., D. br. 23.200, 28.000 obveznic, razdeljenih na 28 serij, od katerih ima vsaka po 1000 številk. Preden se je začelo žrebanje, je ugotovila komisija s pregledom, da so bili pečati glavno kontrole, direkcije dolgov in državnega svota tako na zatvoru bobna, v katerem se hranijo serije tega posojila, kakor tudi na zavoju, v katerem se hranijo ključi bobna, nepoškodovani. Veliki župan mariborske oblasti: dr.'Pirkmajer s. r. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. januarja 1927., št. 12. Izžrebale so se te-le serije: Sl 7? > •2» 5 Sl ’S > .2» Sl •g > •2, 5 sl •g > « r CD K/) C/) K/3 C/5 X/3 C/5 1 1212 8 1039 15 3727 22 3841 2 607 9 416 16 3974 23 654 3 3328 10 362 17 1845 24 536 4 359 11 635 18 3924 25 1774 5 3508 12 3662 19 532 26 698 6 494 13 3779 20 1455 27 3820 7 1050 14 1483 21 1725 28 1522 Ker ne spadajo po odločbi gospoda ministra za finance D. br. 21.197 z dne 15. decembra 1924. in po točkah IV., V. in VI. amortizacijskega načrta za proračunsko leto 1926./1927. v amortizacijo z žrebanjem obveznice, ki so amortizirane po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode, kakor tudi ne obveznice, ki so ostale nerazdane, ni to 3. žrebanje definitivno in komisija bo izvršila naknadno žrebanje dne 21., odnosno dne 24. januarja 1927., ko ji predloži direkcija državnih dolgov uradno poročilo, koliko obveznic in v koliki nominalni vsoti iz serij, ki so bile zgoraj izžrebane, je med' obveznicami, ki ne spadajo v amortizacijo za žrebanje. Vse izžrebano serije so se sežgale, kolo tega posojila, v katerem se hranijo preostale serije, pa se je zaprlo in zapečatilo s pečati državnega sveta in glavne kontrole. Ključi kolesa so se dali v zapečatenem zavoju hraniti direkciji državnih dolgov. Naposled je bil ta zapisnik prečitan in vzporejen z napravljenimi beležkami, priznan za pravilnega in kot tak overovljen s podpisi vseh prisotnih članov komisije. Poslovanje se je pričelo ob 9. uri in se je končalo ob 10. uri. Predsednik komisije za žrebanje za amortizacijo obveznic 2,/2'%no loterijske državne rente za vojno škodo: član državnega sveta Sv. Nikola Gjurgjevič s. r. Zapisnikar: šef likvidaturnega odseka V. P. Kostič s. r. öiani: M.Vasović s. r., član glavne kontrole. Nik. Pavlovič s. r., državni pravdni branitelj. Vojin Gjuričič s. r., generalni direktor državnih dolgov. Vitor Kostič s. r., kmet beograjske občine. R. M. Savič s. r. Gjorgje Didič s. r. V. St. Konstantinovič s. r., pomočnik generalnega direktorja. S 11/26—41. 184 Odprava konkurza. Prezadolženec: Matija Rajh, trgovec v Bezovi, občina Kalobjo pri Celju. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 11/26—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek I., dne 12. januarja 1927. S 13/26—17. 191 Oklic. Konkurzna stvar: Franc Korun-Wagner, posestnik v Št. Juriju ob Taboru, sedaj v Zagrebu, Šenoina ulica br. 11. Namesto dosedanjega skladnega upravitelja jo postavljen za upravitelja Maks Cukala, trgovec v Ojstriški vasi pri Vranskem. Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, dne 12. januarja 1927. S 7/26—7. 185 Odprava konkurza. .Prezadolženec: Vincencij Wutti, trgovec v Kočevju. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 7/26—2 o prezadolženčevi imovini, je odpravljen. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 18. januarja 1927. S 19/26—72. 189 Sklep. Prezadolženca: Pavel in Rozalija Postal v Ptuju. Za razpravo in sklepanje o predlogu za prisilno poravnavo se določa narok na dan 10. februarja 19 2 7. ob pol enajstih pri tem sodišču v sobi št. 18. Prezadolženca morata priti k naroku osebno. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VII., dne 14. januarja 1927. C 693/26. 170 Oklic. Jožefu Matjašcu, posestniku v Nedelici, je vročiti v izvršilni stvari Štefana Cipota, trgovca v Turnišču, sklep z dne 15. oktobra 1926., opr. št. E 693/26—1, s katerim se je dovolila prisilna dražba nepremičnin: katastralna občina Nedelica, vi. št. 45. Ker je bivališče Jožefa Matjašca neznano, so mu postavlja za skrbnika dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 15. oktobra 1926. E 965/26. 178 Oklic. Štefanu Ž a 1 e k u in Ani Ž a 1 e k o v i, posestnikoma v Dolgi vasi, je vročiti v izvršilni stvari Gustava Gederja, posestnika v Žitkovcih, sklep z dne 31. decembra 1926., op. št. E 965/26—1, s katerim se je dovolila prisilna dražba nepremičnin: davčna občina Dolga vas, vi. št. 277 in 186. Ker je sedanje bivališče obeh zavezancev neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Armin Strasser, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 31. decembra 1926. C 611/26—1. 169 Oklic. Matjaž Curič, zidarski mojster v Žižkih, ki ga zastopata dr. Viljem Nčmethy in dr. Janko Pikuš, odvetnika v Dolnji Lendavi, jo vložil zoper Janoša Tibauta in Marijo Tibautovo kakor tudi zoper Ivana D u n k a in Baro D u n k o v o, rojeno Kocetovo — vse posestnike v Srednji Bistrici št. 15, zadnja dva neznanega bivališča, tožbo zaradi 1600 Din s pripadki. Kor je bivališče zadnjih dveh tožencev neznano, so jima postavlja za skrbnika dr. Armin Strasser, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 9. januarja 1927. C 7/27—1. 167 Oklic. Marija Sluga, delavka na Duplici, je vložila zoper Janeza Berganta, posestnika v Mostah št. 67, tožbo zaradi 5578 Din 22 p. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 7. januarja 192 7. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 6. Ker je sedanje bivališče Janeza Berganta neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Mesner, višji sodni oficial v p. v Kamniku. Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II., dne 12. januarja 1927. Cg la 47/27—1. 186 Oklic. Firma Hartner Karola sin je vložila zoper Izidorja Schwarza, posestnika v Alsu Szölnöku, tožbo zaradi 15.461 Din s pripadki. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 15. februarja 192 7. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 80. Ker je sedanje bivališče Izidorja Schwarza neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Rudolf Pi-puš, odvetnik v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 18. januarja 1927. C El 9/27—1. 196 Oklic. Franc Progar, posestnik v Štatenbergu, sedaj v Gorenjem Karteljevem, po drju Josipu Globevniku, odvetniku v Novem mestu, je vložil zoper Florijana Viranta, posestnika v Gorenjih Toplicah, občina Št. Peter, tožbo zaradi 5600 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo so je določil na dan 2 2. februarja 1 9 2 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 31. Ker je sedanje bivališče Florijana Viranta neznano, so mu postavlja za skrbnika Ivan Smolik, sodni oficial v p. v Novem mestu. Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek III., dne 20. januarja 1927. Nc I 145/27—2. 183 3—1 Amortizacija. Na prošnjo Franca Krmelja, posestnika in kovača v Hotovljah št. 36, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r. z. z n. z., št. 7428, glaseča se na ime: Franc Krmelj in na vlogo 1403 Din 73 p. Imetnik te hranilne knjižice so pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hianilna knjižica brez moči. Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L, dne 18. januarja 1927. E 256/26—5. 223 Dražbeni oklic. Dne 14. februarja 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lukovica, vi. št. 210 (hiša v Zgornjih Praprečah št. 13 z zemljišči v izmeri 9775 m2). Cenilna vrednost: 14.850 Din; najmanjši ponu-dek; 9900 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, dne 15. decembra 1926. E 3062/26—8. 160 Dražbeni oklic. Na predlog Ignacija Groharja, posestnika v Arclinu, bo dno 2 5. f o b r u a r j a 1 9 2 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin: Označba nepremičnin: I. zemljiška knjiga Škofja vas, vi. št. 89: hiša, cenilna vrednost 50.000 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 30.000 Din, svinjska kuhinja in drvarnica, cenilna vrednost 4000 Din, zemljišča, cenilna vrednost 31.878 Din 50 p, priteklino posestva, cenilna vrednost 2460 Din, priteklino gostilno, cenilna vrednost 588 Din, skupaj 118.926 Din 50 p, najmanjši ponudek 79.284 Din 34 p; H. zemljiška knjiga Škofja vas, vi. št. 123: zemljišča, cenilna vrednost 4059 Din, najmanjši ponudek 2706 Din; III. zemljiška knjiga Št. Miklavž, vi. št. 45: gozda, cenilna vrednost 665 Din 50 p, najmanjši po-nudek 4443 Din. K nepremičnini ad I. spadajo te-le priteklino: 1 krava, 1 konj, 1 vetrnica, 3 kose, dvoje grabelj, 1 železne vile, dvojo gnojnih vil, 1 plug, 1 brana 1 lahek voz, 4 motike, 1 lopata, 1 brus, 1 žaga, 1 sekira, 3 sodi v skupni cenilni vrednosti 2460 Din, nadalje 3 okroglo mize, 2 dolgi mizi, 14 stolov, 2 klopi, 5 litrskih steklenic, 3 polulitrske steklenice, 2 dvolitrski steklenici, 10 litrskih vrčkov, 12 kozarcev in 1 kredenca v skupni cenilni vrednosti 588 Din. iPod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Yadij: ad I. 11.892 Din 65 p, ad H. 405 Din 90 p, ad HI. 666 Din 55 p. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 30. decembra 1926. E 896/25. 156 Dražbeni oklic. Dne 7. februarja 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hotiza, vi. št. 33, 35 in 128. Cenilna vrednost: 68.410 Din; vrednost pritekli-ne: 2760 Din; najmanjši ponudek: 45.607 Din 50 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbo, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa. se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 3. januarja 1927. K 549/26—6. ' 151 Dražbeni oklic. Dne 14. februarja 1 927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podvolovlek, vi. št. 33. Cenilna vrednost: 15.953 Din 5 p; vrednost pri-tekline: 450 Din; najmanjši ponudek: 10.933 Din 37 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbo, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, dne 4. januarja 1927. E 188/20—11. 150 Dražbeni oklic. Dne 15. februarja 1 927. ob pol enajstih bo podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremič-n'r|: zemljiška knjiga Prihova, vi. št. 5. Cenilna vrednost: 5055 Din 70 p; najmanjši po-nudek: 3771 Din. Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, dne 4. januarja 1927. E 550/26—7. 232 Dražbeni eklic. Dne 15. februarja 1927. ob pol desetih bo Pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmiklavž, vi. st. 49, 159, 162 in 165. Cenilna vrednost: 32.721 Din 72 p, 2306 Din P, 383 Din 68 p in 388 Din 96 p; vrednost pri-b'kline: 248 Din; najmanjši ponudek: 24.032 Din 63 p. Dravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, dne 7. januarja 1927. E 808/26-11. 157 Dražbeni oklic. Na predlog Mestne hranilnice v Kamniku ic drja. Konrada Janežiča kot konkurznega komisarja bo dne 16. februarja 1927. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 6 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepre-miČnin; zemljiška knjiga Radomlje, vi. št. 20, 315 V1 ^3, katastralna občina Volčji potok, vi. št.^ 139, . utnstralna občina Rova, vi. št. 128 (dve hiši št. 13 Št. 15 v Radomljah z gospodarskimi poslopji, 2