PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
-m
J Tel. (0401	(4 unije)
primorsk
JL	dnevni x! s
Poštnina pW«w v gotovini Abb. posula 1 gmppo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 74 (12.399)
Trst, sobota, 29. marca
RIM — Preverjanje med petimi tajniki strank vladne večine poteka v hitrem ritmu in doslej, vsaj po u-radnih izjavah, z zadovoljivimi rezultati. Po predvčerajšnjem peturnem razjasnjevanju glede političnih temeljev zavezništva, po katerem so vsi izražali bolj ali manj prepričano (Spadolini na primer manj) zadovoljstvo, so se včeraj predsednik vlade
Craxi, podpredsednik Fori ani in taj-niki KD De Mita, PSI (namestnik) Martelli, PSDI Nicolazzi, PRI Spadolini in PLI Biondi štiri ure ukvarjali z najbolj perečimi družbenogospodarskimi vprašanji države, a kot kaže bolj načelno. Za poglabljanje po sameznih vprašanj, ki naj bi pripeljalo do odprave majhnih dosedanjih razhajanj in do prilagoditve vladne-
ga programa, se bodo voditelji večinskih strank ponovno sestali prihodnjo sredo in četrtek, nakar bi morali slediti še nadaljnji sestanki v širšem in operativnejšem okviru, namreč ob prisotnosti načelnikov parlamentarnih skupin vladne večine,
Craxi je včeraj uvodoma opravil splošen pregled družbenogospodarskih razmer, pri čemer je bil (kot je sicer v njegovem značaju) precej optimist, zlasti upoštevajoč ugodno mednarodno konjunkturo, ki »nudi nove možnosti za rezultate, ki so lahko bolj zadovoljivi od tistih, ki smo jih predvidevali septembra«. Pri tem je predsednik vlade zatrdil, da rast bruto narodnega proizvoda lahko preseže 3 odstotke, da se inflacija lahko zniža pod 5 odstotki in da se lahko letos plačilna bilanca zaključi s pozitivnim saldom. V tem okviru bi se po njegovem ustvarili tudi pogoji za zmanjšanje brezposelnosti. Pogojev za take pozitivne u-činke je pa več, je naglasil Craxi. Inflacija se lahko zniža le, če se bodo pocenitve uvoženih surovin in blaga odrazile najprej v znižanju proizvodnih stroškov in nato potrošniških cen. Pri tem imata važno vlogo brzdanje rasti plač in profitov.
Treba je zmanjšati državne izdatke za obresti na dolg, toda samo znižanje obrestnih mer ne bo rešilo vseh problemov, pač pa je treba povečati proizvodnjo in dohodke, da se vzporedno poveča davčni priliv. Kot nadaljnje pogoje je Craxi navedel tudi omejitev državnih dotacij in pod-pod, izboljšanje nadzorstva nad izdatki, na koncu pa se je zavzel za povečanje zasebnih in javnih naložb, zlasti v posodabljanje infrastrukture.
Seveda je pa laže govoriti kot pa uresničevati tako zahtevne naloge, ki naj bi čakale vlado v relativno krat kih rokih. Takega mnenja je bil po sestanku tudi Ferlani, češ da je bolje malo zavleči pogajanja in doseči jasen sporazum o programu, kot hiteti v nejasne dogovore. Tajniki strank so tudi včeraj v glavnem izražali zadovoljstvo nad potekom pogovorov. De Mita je izjavil, da bodo verjetno zamenjali kakega ministra. Martelli je naglasil, da bodo morali na prihodnjih srečanjih rešiti tudi problem javnih in zasebnih radijskih in televizijskih postaj, kot ponavadi je bil najbolj zadržan Spadolini, ki je ponovil, da ni mogoče prikrivati za političnimi preambulami nesoglasij o programu, če jih ne bodo rešili..
De Mita napovedal možnost zamenjave nekaterih ministrov
Včerajšnje preverjanje vladnih strank posvečeno le gospodarskim vprašanjem
Ki
S
— r m c > 7Ì O	7. ■z ?_
c_	!-=.
p.	V'?'. Z
->•	
	O
-o	■p
v>	
—>•	
Gl	
	
£ O —».
s
s
Zel L ui/iiMlC
in zvezne organe
LJUBLJANA — Vse slovenske občine so podprle Dušana Šinigoja kot možnega kandidata" za predsednika slovenskega izvršnega sveta. Visoko podporo so dobili tudi možni kandidati za člane predsedstva Socialistične republike Slovenije Alojz Briski, Janez Stanovnik, Ivo Fabinc, Majda Gaspari, Boris Majer, Andrej Marinc in France Popit za predsednika predsedstva.
Predsedstvo slovenske Socialistične zveze delovskega ljudstva, ki je včeraj oblikovalo predloge možnih kandidatov za ponedeljkovo sejo republiške kandidacijske konference, je tudi razpravljalo o možnih kandidatih za člane zveznega izvršnega sveta. Ugotovili so, da so bili po predhodnih usklajevanjih v Sloveniji in s kandidatom za mandatarja za sestavo zvezne vlade usklajeno evidentirani naslednji možni kandidati: Janez Zemljarič za podpredsednika ZIS, za člane pa Francka Herga, dr. Andrej O-cvirk in dr. Lojze Ude. (dd)
Ameriški državni tajnik prispel na uradni obisk v Rim
Craxi posredoval Shultzu kritike
Sklenjeno Srečanje gledališč Alpe-Jadran
Pretakanje kulturnih in umetniških podob
RIM — Amoriški državni tajnik George Shultz je v okviru rutinskih izmenjav mnenj med člani pakta NA TO včeraj prispel v Rim. Sedanji obisk pa je zaradi krize v Sidrskem zalivu in ameriško - libijske vojaške konfrontacije nedvomno prešel okvire običajnega srečanja. Tako ob prihodu na rimsko letališče med prvimi pogovori z zunanjim ministrom Andreottijem (na sliki) kot na sprejemu pri predsedniku Cossigi in kasneje na uradnih pogovorih s predsednikom vlade Craxijem je bila glavna tema pogovorov prav komaj končnana vojaška konfrontacija v Sidrsktm zalivu. Seveda so spregovorili tudi o drugih vprašanjih, a komaj končana kriza v Sredozemlju je vse zasenčila.
Šef ameriške diplomacije se je torej seznanil z uradnim stališčem italijanske vlade, ki je do skrajnosti kritična do ameriških pobud. Craxi mu je seveda poudaril, da Italija odločno na-
sprotuje libijski enostranski proglasitvi Sidrskega zaliva za libijske o-zemeljske vode, prav tako obsoja libijsko uporabo sile, a se ne strinja z ameriškim načinom, kako je treba u-vcljaviti pravico do svobodne plovbe.
»Za Italijo je najboljši način pri odpravi in preprečitvi napetosti poglobljena diplomatskb - politična pobuda, ki z razširjenim sodelovanjem utrjuje
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
MARIJ ČUK
NOVA GORICA — S sinočnjo krajšo slovesnostjo in predstavo zagrebškega gledališča ITD v novogoriškem Kulturnem domu se je drugo Srečanje gledališč Alpe-Jadran končalo. Slovo mu je dal predsednik novogoriškega občinskega komiteja za družbene dejavnosti Stojan Fakin, ki je v svojem nagovoru poudaril, da Srečanje še dalje pridobiva na ugledu in da so lanskoletni, še opotekajoči se koraki, postali trdni in utrjujejo vezi in poznavanja med različnimi deželami od Alp do Jadrana.
Letošnje 2. Srečanje gledališč Alpe-Jadran je zares že dobilo take obrise, ki bodo v bodoče sestavili polnokrven obraz, saj je bila organizacija (čeprav ob določenih nihanjih) na višini in je presegla lanskoletno. Zato pa imajo uspeh mnogi požrtvovalni kulturni delavci in ustanove, nekaterim od teh je novogoriški župan Da
nilo Bašin sinoči tudi podelil priznanja za zasluge pri uspehu ^estivala samega. Priznanja so prejeli predsednik komisije za kulturo delovne skupnosti Alpe-Jadran Alfred Meschnig, stalna predstavnica SRS v kulturni komisiji Alpe Jadran Breda Cajhen, goriški odbornik za kulturo Franco Dbizzi in goriški Kulturni dom (priznanje je v imenu upravnega sveta prevzela Nada Sancin).
O letošnjem Srečanju gledališč je najbrž potrebno zapisati, da je bilo kakovostno boljše od lanskega, saj smo videli nekaj prav dobrih predstav, kar pa je najbolj pomembno — videli in presojali smo lahko različne srednjeevropske odrske izraze in celo še iz drugih dežel, na primer Romunije. Prav to pa bo in bi moralo biti bistvo festivala: pretakanje najrazličnejših umetniških in kulturnih podob, česar bi se moral zavedati tudi italijanski gledališki svet in v prihodnje pošiljati avtentičnejše predstave takega gledališkega iskanja.
Danes ponoči stopi v veljavo legalna ura
RIM — Danes ponoči bomo ob 2.00 premaknili urin kazalec za en© uro naprej ter tako uradno uvedli legalno uro, ki bo trajala točno polovico leta, in sicer do 27. septembra. Izmed evropskih držav legalne ure ne bodo uvedli samo Velika Britanija in Irska ter Španija in Portugalska.
Daljši dan bo povečal zanimanje za obisk letos dobro zasneženih alpskih smučišč, posebno v višjih legah. Turistični delavci si nadejajo prihodek v višini 3,5 milijarde lir, od tega nekaj nad eno milijardo v tuji valuti.
Vlajkovic odpotoval v Korejo in Kitajsko
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovic je včeraj odpotoval na uradni in prijateljski obisk v DLR Korejo in LR Kitajsko na povabili predsednikov teh držav Kirn D Sunga in Li Hsienniena. To bo purvi obisk na naj višji ravni v teh dveh državah po letu 1977, ko se je v Pjongjangu in Pekingu mudil predsednik Tito.
Radovan Vlajkovič se boi z na.ivišjimi predstavniki DLR Koreje in Kitajske pogovarjal o možnostih za poglobitev dvostranskega sodelovanja, ki temelji na znanih načelih enakopravnosti, suverenosti, nevmešavanja in spoštovanja lastnih poti in razvoja in mednarodnega položaja. Pogovarjali se bodo tudi o perečih mednarodnih, pohtičnih ih gospodarskih vprašanjih. S korejskimi predstavniki bo Vlajkovič izmenjal mnenja tudi o dejavnosti neuvrščenih držav, v luči priprav na ministrsko konferenco v New Delhiju in na srečanje na vrhu v Harareju.
Predsednika predsedstva SFRJ spremljata tudi podpredsednik ZIS Mijat Šukovič in zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič (dd)
Po sklepu izvršnega odbora bank
Višje obresti v SFRJ za vloge v devizah
BEOGRAD — Izvršni odbor združenja bank Jugoslavije je včeraj sprejel spremembe sporazuma o politiki obrestnih mer. Te določajo, da bodo obresti za devize enake kot v državi, od koder prihaja privarčevana valuta, povečane za 2 odstotka. To na primer pomeni, da bodo varčevalci v jugoslovanskih bankah prejemali obre sti za marke za dva odstotka večje kot so v ZRN. Ta obračun obresti bo veljal tudi za ameriški, kanadski in avstralski dolar, francoski in švicarski frank, avstrijski šiling, italijansko liro, švedsko krono in britanski funt. Sporazum so včeraj poslali v sprejetje poslovnim bankam in če ga bo do konca aprila sprejelo najmanj dve tretjini bank, bo začel veljati s 1. majem.
Včeraj so sprejeli tudi 'spremembo sporazuma o tekočih računih. Lastniki teh računov bodo lahko s 1. aprilom s čekom plačevali v vrednosti do 25.000 dinarjev. Banke bodo lahko lastnikom hranilnih knjižic ne glede na to, kje varčujejo, brez preverjanja izplačale do 30.000 dinarjev, iz hranilnih vlog na vpogled, (dd)
NOGOMET: DANES V B LIGI
Triestina v gosteh proti Cremoneseju
Medtem ko bodo danes italijanski nogometni prvoligaši prosti (državna reprezentanca je namreč v sredo igrala prijateljsko tekmo proti Avstriji), bodo drugoligaši igrali 28. kolo.
Triestina bo danes pred težko nalogo. V gosteh bo namreč igrala proti moštvu Cremoneseja, s katerim imajo Tržačani odprt račun. Cremonese jih je namreč premagal v prvem delu prvenstva.
Čeprav je na dlani, da bo Tržačanom v Cremoni trda predla, pa si Ferrarijevi varovanci ne morejo privoščiti spodrsljaja, če še hočejo upati na napredovanje v A ligo. Boj za prva tri mesta na vrhu lestvice je izredno oster in vsaka izgubljena točka pomeni tudi izgubiti stik z vodilnimi
Poleg srečanja v Cremoni velja v tem kolu omeniti še velika derbija v Empoliju in v Genovi.
NA 10. STRANI
Po nedavni prvi zavrnitvi v predstavniškem domu ZDA
Ameriški senatorji odobrili Reaganov načrt za pomoč » contrasom« v Nikaragvi, a s pogoji
čilnim glasovanjem v senatu vdrlo na ozemlje sosednjega Hondurasa, kjer so taborišča pripadnikov antisandinističnih sil. Vlada Hondurasa je včeraj priznala, da so bile ocene o obsegu spopadov na meji z Nikaragvo »napihnjene«. Toda cilj posvečuje sredstvo. Administraciji je uspelo prepričati nekaj nejevernih Tomažev v senatu, da je nujno odobriti vojaško pomoč antisandinističnim silam, sicer bodo ogroženi ameriški strateški interesi.
UROŠ LIPUŠČEK
MANAGUA — Vojaški viri iz Nikaragve poročajo, da je v bojih ob meji s Hondurasom (M so vedno zanikali, da bi jo bili prestopili) bilo ubitih 350 protisandinistov in ranjenih 250, medtem ko bi redna vojska utrpela 40 mrtvih in 116 ranjenih. Iz Hondurasa pa poročajo o 700 mrtvih med redno vojsko Nikaragve, ki naj bi padli v spopadih s honduraškimi oddelki komaj 10 km znotraj meje.
NEW YORK — Ameriški senat je ponoči s 53 glasovi za in 47 glasovi proti odobril zahtevo Reaganove administracije za odobritev 100 milijonov dolarjev pomoči antisandinističnim silam v Nikaragvi. Predstavniki administracije so ob sedanji Reaganovi zmagi v senatu izrazili prepričanje, da bo sredi aprila na novem glasovanju tudi predstavniški dom podprl to Reaganovo zahtevo.
Po zakonskem predlogu, ki ga je sprejel senat, bo lahko administracija takoj porabila 25 milijonov dolarjev od skupno 100 milijonov dolarjev pomoči, za nakup prenosnih protihelikopterskih raket, lahkega orožja, hrane in obleke, ostali denar pa bo lahko začela črpati v roku 90 dni, če bo predsednik Reagan ocenil, da vlada Nikaragve ni pripravljena na resne pogovore. Reaganova administracija od vlade v Managui zahteva naj se začne pogajati z antisandinističnimi silami, vendar pa predstavniki nikaragovske vlade odločno zavračajo takšne zahteve, češ da se ne bodo po-
gajali z agenti CIA.
Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve senator Richard Lugar je izjavil, »da so sedaj bolj na stežaj odprta vrata za izvajanje tako imenovane Reaganove doktrine«. Na osnovi te doktrine ameriška administracija podpira različna gibanja po svetu, od antisandinistov, mudjahedinov v Afganistanu do pripadnikov odpadniškega angolskega gibanja UNITA.
Kljub sedanji Reaganovi zmagi vodilni predstavniki demokratske stranke še naprej izražajo opozicijo Reaganovi politiki do Nikaragve. Predstavnik demokratov v senatu Jim Sasser iz države Tennessee, na primer sodi, »da sinočnji sklep vodi v postopno ameriško vojaško intervencijo v Nikaragvi
K zadnji Reaganovi zmagi v senatu so brez dvoma prispevali tudi zadnji boji na mkaragovsko-honduraški meji, ko naj bi po trditvah Washingto-na 1500 nikaragovskih vojakov le dan pred odlo-
Velika noč brez pohoda proti lakoti
RIM — Letos ne bo tradicionalnega velikonočnega pohoda proti lakoti v svetu. Sklep pobudnikov pohoda je posredoval na včerajšnji tiskovni konferenci minister za civilno zaščito, Zamberletti. Obstajala je namreč upravičena bojazen, da bi pohod postal »ritualno ponavljanje neke mobilizacije«, ki ne bi bistveno vplivala na odnos Italije do lakote v svetu.
Prav zato so se letos odločili za »politično preverjanje«. Vladi so poslali resolucijo z zahtevo, naj takoj razpravlja o nujni pomoči in o posegih, da bi se italijanska pomoč približala 0,7 odstotka bruto nacionalnega dohodka.
Zavzeta razprava v CK ZKJ o vlogi in potrebah mladine
BEOGRAD — Bodočnost mladine je neločljiva od bodočnosti celotne družbe in mladi ne morejo biti nadomestilo partiji v boju za socialistično samoupravljanje in v prizadevanju, da bi spremenih sedanji svet. To je posledica 27. seje CK ZKJ, na kateri so včeraj razpravljali o nalogah ZK pri uresničevanju družbene vloge mlade ge-neradjef.
Že prvi razpravljalen Arif Tanovič je opozoril, da razprave ne bi smeli končati s to sejo, ampak jo nadaljevati do prihodnjega kongresa ZKJ, ko naj bi sprejeli posebno resolucijo, ob tem pa bi morali upoštevati, da ne bi ponavljali znanega in tistega, kar je zapisano v drugih dokumentih.
Več razpravljalcev je opozorilo na zaskrbljujoče pojave sovražnih protisamoupravnih in protisocialističnih ideologij in delovanja, vključno verske skupnosti med mladimi, kar vse zahteva mnogo resnejše in idejno vzgojno delo z mladimi. Skoraj vsi udeleženci v razpravi so opozorili na nujnost uspešnejšega reševanja nezaposlenosti mlade generadje v skladu z zahtevami dolgoročnega
programa gospodarske stabilizacije.
»Mladi postavljajo vprašanje, kakšno dediščino prejemajo, vprašanje pa je tudi, kakšno dediščino jim zapuščamo«, je poudaril Milan Kučan in dodal, da marajo biti mladi glede na objektivno stanje do njih kritični v družbi. Nezadovoljstva mladih ne bi smeli razumeti kot politike, kot zanikanje in podcenjevanje naših prizadevanj za svoboden in human svet, kot želje in ambicije mladih, da hi bil ta svet še bolj svoboden in še bolj human in materialno bogatejši, je poudaril Kučan in menil, da je izjemnega pomena vprašanje kadrovske politike oziroma njenega pomlajevanja in konkretizacije.
Silvija Žugič - Rijavec je dejala, da mladi ne zahtevajo in tudi ne morejo imeti večjih pravic od delavskega razreda. Hkrati pa ne morejo biti nekakšna večna rezerva — pripravnik prihodnosti, takšen odnos pa je prisoten skoraj na vsakem koraku. Poudarila je, da v sedanjem CK ZKJ ni niti enega mladinca, čeprav je v članstvu ZK četrtina mladih, (dd)
V Čilu vrsta stavk in protestnih dni
Opozicija se pripravlja
SANTIAGO — Napetost v Čilu je iz dneva v dan bolj otipljiva, tako da so zunanji politični opazovalci prepričani, da bodo v kratkem spet izbruhnili siloviti neredi, ki bodo še bolj kot sicer zamajali temelje režima diktatorja generala Augusta Pinocheta. V zadnjem obdobju so razne stavke m poulične proteste organizirali študenti, ženska gibanja, humanitarne ustanove in drugi, čilska policija pa je v glavnem nastopila s trdo roko ter z nasiljem in množičnimi aretacijami razpršila demonstrante.
Vsekakor pa te protestne manifestacije prireja vse močnejša sredinsko-levičarska politična opozicija, ki se pripravlja na sklepni obračun. Pinochetova desničarska hunta še vedno odločno odbija možnost pogajanj z opozicijo, predvsem pa je zaskrbljena zaradi »izdaje« ZDA. Amerika se namreč vse bolj zavzema za civilno oblast, ki naj bi jo sestavljali tako desničarji kot tudi centristi in levičarji, ker se dobro zaveda, da se Pinochetov stolček vse bolj maje.	-
Pinocheta pa trenutno najbolj skrbijo izjave generalov Gustava Leigha in Roberta Viauxa, ki sta se prav pred kratkim opredelila za opozicijo. Jasno sta namreč zahtevala odstranitev starega diktatorja ter se javno zavzela za bolj demokratično državno ureditev.
Medtem je opozicija že napovedala svoj protivladni program. Organizirala bo namreč vrsto splošnih stavk in pa protestnih dnevov, ki se bodo začeli že aprila. Protest bodo nato še razširili na vsa družbenogospodarska področja.
• Shultz
NADALJEVANJE S 1. STRANI
APRIL ’86
položaj vseh tistih, ki se iskreno zavzemajo za mir«. Tudi ob vprašanju terorizma je Craxi Shultzu navedel, da se mu je »treba postaviti po robu z močjo zakona in morale, da se tako politično osamijo vsi tisti, ki hranijo, podpihujejo ali samo prenašajo in dopuščajo delovanje nasilnih in prevratniških organizacij«.
V bistvu je Italija svojemu zavezniku prek Atlantika jasno povedala, da je uporaba sile pri uveljavljanju neke mednarodne pravice nedopustna, toliko bolj, kor vnaša nevarno napetost ne samo v Sredozemlju, temveč tudi v svetu. Nedvomno sta tako Andreotti kot Craxi posredovala ameriškemu tajniku tudi zaskrbljenost zmernih arabskih držav, saj je imel od sedanje konfrontacije korist predvsem Gadafijev režim.
To zgovorno dokazujejo vesti, ki prihajajo iz Tripolisa in z raznih a-rabskih držav. V Tripolisu so včeraj slavili zmago in na veliki zvon obesili trditve, da so se marali Američani umakniti iz Sidrskega zaliva zaradi »libijske vojaške in politične odločnosti«. Polkovnik Gadafi je šel sinoči celo tako doleč, da je zanikal ameriško kršenje »libijskih ozemeljskih voda«. Po njegovih besedah niso torej enote 6. ameriškega brodovja nikoli prekoračile »črte smrti«. Seveda je tudi zanikal libijske izgube in poudaril, da bo libijska in arabska odločnost strla ameriški imperializem.
Po zadnjih vesteh pa se enote 6. sredozemskega brodovja nahajajo le nekaj milj severno od Gadafijeve »črte smrti«. Po včerajšnjih izjavah a-meriškega državnega tajnika Shultza bodo tam tudi ostale vse do konca velikonočnih praznikov. Reaganova administracija ni torej opustila strategije stalne napetosti in konfrontacije, da se ne bi Gadafijev režim čutil nikoli varnega. Še več, precej jasno so povedali, da bodo vsako teroristično akcijo proti ameriškim interesom o-cenili kot libijski odgovor in temu primemo ukrepali.
Amerika torej trmasto vztraja pri svojem in je ne moti niti dejstvo, da jo je med 20 govorniki v varnostnem svetu OZN v dosedanji razpravi zaradi sidrske krize podprla le Velika Britanija. Celo tiste države, ki ne sprejemajo libijskega prisvajanja Sidrskega zaliva, sei ne strinjajo z ameriškim vojaškim odgovorom, saj obstajajo druge poti, še najmanj pa je za to pristojna država, ki je na tisoče milj oddaljena od Sredozemlja.
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — desetletni
•	CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Kupon je leten: prvi, ki zapade 1.4.1987, znaša 13,80%.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo e-naki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d'Italia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba občinstvu
od 1. do 7. aprila
Emisijska
cena
Rok
Prvi šestmesečni kupon
Efektivni donos 1. leto
98,75%	10 let
13,80% 14,04%
Al T
TirmBrmBlmitmmgSml
Pomen narečij na seminarju o dvojezičnosti v Furlaniji
V Pordenonu velika razstava tiska od leta 1662 do danes
Vabilo Cossigi,
naj se udeleži svečanosti
ob 10-letnici potresa
Predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine A-driano Biasutti je uradno povabil predsednika italijanske republike Francesca Cossigo, naj se udeleži svečanosti ob deseti obletnici potresa, ki je opustoši! Furlanijo.
V pismu, ki ga je pisal Cossi-gi, je Biasutti poudaril, da bodo svečanosti predvsem priložnost, da se naredi obračun popotresne obnove. Obnova je v bistvu zaključena in ostaja še malo neopravljenega. Pri tem se Biasutti zahvaljuje italijanskemu ljudstvu, ki je na različne načine priskočilo na pomoč opustošeni Furlaniji, hkrati pa se zahvaljuje osebno predsedniku Cossigi za njegova prizadevanja takoj po potresu in tudi pozneje, ko so stekla obnovitvena dela.
Osrednja svečanost bo 6. maja, program pa bodo dokončno izdelali, potem ko bo Cossiga obljubil svojo prisotnost. Vsekakor bodo med osrednjo svečanostjo in drugimi manifestacijami poudarili predvsem to, kar se je po potresu naredilo, saj so bila obnovitvena dela velika in veliko je bilo storjeneg)i.
PORDENON — Pokrajinska uprava tega mesta prireja seminar o dvojezičnosti, točneje o didaktičnih in psiholoških težavah, na katere naletijo šoloobvezni otroci, ki živijo v dvojezičnem okolju. Namen seminarja, katerega geslo je »Pravica do šole«, je ovrednotenje in širjenje krajevne govorice in kulture, ki predstavljata svojevrstno bogastvo. 0 tem bo predaval ugleden gost, prof. Luis Ernesto Be-hares, ki je član jezikoslovnega oddelka na vseučilišču v Montevideu, glavnem mestu Paragvaja. Behares je lansko leto izvedel obširno študijo o furlanskih narečjih. Zanimivo je, da je bil BehareSov učitelj furlanski rojak, prof. Guido Zannier, ki se je pred tridesetimi leti izselil v Južno Ameriko in ki je še danes zvest zagovornik narečne govorice. Sam pravi namreč, da je narečje pomembno prav zato, ker otroku ali odraslemu omogoča dodatno obliko občevanja.
Ostali gostje seminarja so: prof. Francescato s tržaškega vseučilišča; prof. Luziano Zannier, ki bo podal poročilo o dvojezičnosti in kulturi v krajevnem tisku, prof. Bertoia s poročilom o šoli, domu in igrah furlanskih šolarjev. Aldo Colonello bo podal daljšo študijo o zgodovini krajevne didaktike in drugi.
Letošnji seminar, podobnega je por-denonska pokrajina priredila že lani, bo razdeljen na dva dela. Prvi del bo na vrsti danes in jutri v Polceni-gu, drugi del pa bo 19. in 20. aprila. Poleg uradnega dela seminarja so prireditelji sestavili pester seznam razprav, Id bodo potekale v krajevnih šolah in na katerih se bodo šolarji seznanili s furlanskimi narečnimi avtorji.
Računalniški
tečaj
z;a zdravstvene delavce
PORDENON — Tudi zdravstveni delavci se bodo »spopadli« z informatiko. Prihodnjo jesen bo namreč začel tečaj za računalniško arhiviranje in zbiranje podatkov o pacientih, služilo pa bo tudi za širšo statistično informacijo. Tečaj, ki bo potekal v Gorici in Pordenonu in bo zaenkrat namenjen zdravnikom iz pordenonske pokrajine, je organiziralo pokrajinsko združenje zdravstvenih delavcev na pobudo videmske univerze.
PORDENON — Carlo A. Giovetti je sedemdesetletni, danes že upokojeni italijanski novinar, ki je večji del svojega življenja preživel v Rimu, danes pa biva v Sacilu, v zahodni Furlaniji. Več desetletij je pri starinarjih zbiral star tisk, revije, vse kar je bilo zavrženega podstrešij ali iz kleti, vse kar je bilo nekoč zelo poceni. 17-spelo mu je zbrati več tisoč primerkov periodičnega tiska in dandanes je, če izvzamemo državno biblioteko v Firencah, njegova najbrž najpopolnejša zbirka italijanskega časopisja.
V Pordenonu je tamkajšnji novinarski krožek, tudi v sodelovanju z občino, pokrajino in knjižnico, priredil razstavo seveda le nekaterih primerkov iz Giovettijeve zbirke. Gre za pregled tiska od leta 1662 do današnjih dni. V sedemnajstem stoletju so na italijanskem polotoku imeli nekaj almanahov, podobnih današnjim pratikam in še kako uradno glasilo, ki je tistim redkim, ki so takrat znali brati, označevalo uradne objave takratne gospode.
Kasneje pridemo do drugih listov, kjer še vedno prednjačijo razni uradni novičarji. V devetnajstem stoletju pa se pokažejo že prvi listi, tudi dnevniki, ki izražajo razne politične tendence. V Italiji ni bilo drugače kot v katerikoli drugi evropski državi.
Na razstavi v Pordenonu je moč videti ta razvoj. Več kot tisoč eksponatov je mi ogled. Iz današnje dobe je Giovetti izbral prve strani časopisov z najbolj senzacionalnimi vestmi. V nekaterih primerih gre za vesti, ki se nanašajo tudi na naše kraje v časih prve svetovne vojne ali v času, ko se je D’Annunzio šopiril na Reki. Mastni naslovi so dokaz, kako je del italijanskega časopisja spremljal te dogodke.
Na razstavi pa je moč najti tudi vest iz Ljubljane, ko je tam ob začetku prejšnjega stoletja zasedal kongres. V palermskem listu »Giornale del Regno delle Due Sicilie« najdemo 24. marca 1821 daljše poročilo o udeležencih tedanjega kongresa v glavnem mestu Kranjske. Pa še lep zemljevid z železnicami v Evropi, torej tudi tistih pri nas, najdemo v milanski publikaciji iz leta 1858. Brez dvoma bi našli še marsikaj zanimivega, če bi se zaustavili ob vsakem razstavljenem primerku. Razstavo je priredil pordenonski novinarski krožek; katerega neumorni predsednik je sedaj naš kolega Ralo Cattaruzza. V Pordenonu, v prostorih nekdanjega gledališča, bo razstava odprta do druge polovice aprila. Najbrž jo bodo v maju prenesli v Gradež.
MARKO WALTRITSCH
Zaključuje se razprava o kritični analizi samoupravljanja
Analiza za boljše delo političnega sistema
Novosti v zakonu o izseljenstvu
LJUBLJANA — Razprava o kritični analizi političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki že nekaj časa polni dnevne rede najrazličnejših sej in časopisne stolpce širom po Jugoslaviji, se v teh dneh zaključuje: V Sloveniji jo bodo strnili v ponedeljek na seji republiške konference Socialistične zveze.
Trim «sečna javna razprava o kritični analizi je imela za cilj temeljito preverjanje in seveda preseganje slabosti v praksi socialističnega samoupravnega sistema. Preden odgovorimo na vprašanje, ali je bila pri tem uspešna, še nekaj besed o analizi sami.
Nastajala je več let, oblikovalo pa jo je kar 217 strokovnjakov iz najrazličnejših področij dela in območij Jugoslavije. V tem času je bilo potrebno uskladiti veliko nasprotujočih mnenj o družbenoekonomskem položaju in političnem sistemu, kot možnem krivcu za gospodarske teiN,e. Kljub temu, da se v analizi ekonomska uspešnost povsem razumljivo trdno navezuje na učinkovitost političnega sistema, politično krizo zavrača. S tem pa tudi tezo o sistemu, kot dežurnem krivcu za vse ekonomske probleme.
V času nastajanja analize so uspeli zavrniti pogoste glasove o nujnih korenitejših spremembah ustavne ureditve. Analiza sarr.a pa se odločno o-predeljuje za socialistično samoupravljanje, delegatski sistem, odločanje delovnih ljudi in občanov in federativno ureditev na podlagi enakopravnosti vseh narodov in narodnosti. Torej za temeljne ustavne opredelitve kot najpomembnejši smi-sel in cilj bodočega razvoja političnega sistema.
Vendarle pa se v javni razpravi, ki je bila zastavljena resnično široko, ni bilo možno izogniti ponovnim zahtevam za odločnejše posege v temeljne ustavne opredelitve jugoslovanskega poli tičnega sistema. Vzrok vsaj delno leži v analizi sami in premalo otipljivih izhodih, ki jih je ponudila za razreševanje ekonomske krize, ki pesti Jugoslavijo. Po mnenju mnogih razpravljavcev je
kar na vseh področjih političnega sistema, ki jih obdeluje (odločanje v organizacijah združenega dela in skupnostih, kadrovska pohtika, volilni in delegatski sistem, ustavnost in zakonitost, vloga subjektivnih sil) ostala preveč splošna.
Prvi del analize, ki zgolj ocenjuje delovanje sistema, je dovolj kritičen in je v razpravi doživel vso podporo. Razkriva številne slabosti, ki se vsiljujejo družbeni praksi. Predvsem prevladujočo moč države, razraščajoči birokratizem in teh nokr^tizem. Hkrati pa zavrača rešitev, ki bi vodila v nadnacionalno centralistično federacijo, z možnim preglasovanjem v gospodarskih vprašanjih. Obsoja vse manjše možnosti delavcev za o-dločanje o osebnih dohodkih in še pičlejše pri razporejanju vsega dohodka, ki ga ustvarjajo. Kritična je do zgrešenih investicij, nedodelane kre-ditnomonetame politike. Po robu se postavlja podjetniškemu zapiranju tozdov in vztraja pri njihovem dograjevanju. Zahteva bolj kakovostno in demokratično kadrovsko politiko in enostavnejši volilni sistem. Med drugim tudi večjo odgovornost za sprejete odločitve. Kot rečeno, je v svojem drugem delu, kjer ponuja rešitve, manj dodelana. Povsem konkreten je le predlog za spremembe in dopolnitve posameznih členov ustave, zakona o združenem delu in nekaterih sistemskih zakonov. Vse spremembe so že v teku.
Zaradi takšne sestave analize ni presenetilo, da so ji v javni razpravi večkrat očitali kozmetično naravo popravkov in hkrati prisotnost preveč splošnih kritik kot odgovor na splošne rešitve. Predvsem tam, kjer je v razpravi sodelovala tudi stroka, pa je dala nekaj povsem konkretnih predlogov. Društvo pravnikov denimo za bolj učinkovito odločanje delavcev v združenem delu. V mnogih organizacijah združenega dela so konkretizirali in domislili številne v analizi ponujene rešitve za boljše delo. V manj primerih pa, vendar tudi, v krajevnih skupnostih.
Z gotovostjo je mogoče zapisati, kljub mnogim
v očitkom, ki analizo spremljajo, da pomeni nadvse dobrodošel poskus poenotenja stališč v Jugoslaviji o slabostih v sistemu socialističnega samoupravljanja. Da bo pot do njihove razrešitve daljša, kot bj si želeli, je prav tako zgovorno potrdila. Ne bi se mogli strinjati s tistimi kritiki, ki so analizo označili kot povsem neuporabno. Jugoslaviji je namreč dokument, ki nakazuje razvoj za vse njene dele in prebivalce, v času gospodarskih težav in različne prakse in pogledov za izhod iz njih, nadvse potreben.
Analiza upravičeno terja doslednejše spoštovanje vsega dogovorjenega. Zato tudi podpira spremembe, a la v praksi dela in obnašanja. Po samoupravni poti in čimprej naj bi zarezali v ovire, ki preprečujejo uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Kot že zapisano ponuja spremembe v normativni ureditvi, hkrati pa se zaveda, da zgolj spreminjanje ali sprejemanje novih zakonov ne more prinesti želenih sprememb. V razpravi je bilo namreč precej upov in zahtev uprtih v dodatno sprejemanje zakonov.
Po ponedeljkovem zaključku razprave bo najpomembnejša naloga v tem, da bodo vsi koristni predlogi iz nje našli pot v analizo, predvsem pa v vsakdanje delo. To ho slej ko prej zelo zahtevna naloga, ki bo terjala še veliko strokovnega in družbenega dela. Svoje bodo morale doreči vse družbenopolitične organizacije na kongresih, kot sile najpomembnejše za uresničevanje političnega sistema. Naloge za svoje pa vzeti kar največ delovnih ljudi v združenem delu, živečih v mestih in vaseh, v šolah, družbenih dejavnostih, strokovnih združenjih, skratka, jih uresničevati po vseh ravneh dela in življenja. Če pa vendarle ni malo tistih, ki so od analize, predvsem pa javne razprave, pričakovali več, če je doživela ogromno kritik in premalo pričakovanih sprememb, velja zapisati, da je razvoj samoupravljanja proces, ki bo do svoje uresničenosti gotovo še doživel celo vrsto sprememb.	S. D.
VIDEM — Deželni svet je pred nedavnim odobril pomembne spremembe zakonskega besedila, ki se nanaša na izseljenstvo. Odbornik Turello, ki je pobudnik teh sprememb je pojasnil, da gre za spremembe, o katerih so razpravljali na deželni konferenci o izseljenstvu, ki je bila lanskega septembra v Gradežu, V glavnem se dodatki in spremembe k že obstoječemu zakonu nanašajo na nekatere deželne pobude, ki bodo omogočile ponovno vključevanje v družbeno življenje zdomcev, ki se vračajo v domovino ter vzdrževanje kulturnih vezi z rojaki.
Deželne pobude se nanašajo tudi na rojake iz naše dežele, ki živijo v raznih krajih Italije. Prav tako se nove deželne pobude zavzemajo za potomce, oziroma otroke izseljencev, ki bodo začasno bivali v deželi; zanje so predvidene posebne olajšave. Odbornik Turello je nadalje omenil, da je predvidena tudi reforma deželnega odbora za izseljenstvo, ki ga bo sestavljalo trideset predstavnikov vseh skupnosti, ki živijo raztresene po svetu. V zakonskem osnutku so končno predvideni tudi razni posegi javnih uprav.
Na včerajšnji redni seji deželnega sveta so na predlog odbornika Turel-la odobrili prispevek, približno 80 milijonov lir, kot podporo izseljencem in njihovim družinskim članom, ki se nahajajo v posebnih finančnih težavah. Istočasno je deželni svet namenil 150 milijonov lir furlanski u-stanovi, ki skrbi za rojake v tujini.
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
14.
Vendar ji njegovo namigovanje ni šlo do živega. Pri teti Mariji se je počutila kakor doma, zaslužek je vlagala na Poštno hranilnico, in si kdaj pa kdaj kupila kakšen košček zlatega nakita. Iz tistega časa je bila njena dolga zlata verižica z urico, ki si jo je vtikala v žepek za pasom. Pozneje je končala tam, kakor vse drugo, kar je bilo kaj vrednega, v Mestni zastavljalnici ljubljanski. Tedaj pa še ni vedela za svojo usodo. Bila je vedre narave in je včasih prepevala, četudi ni imela dobrega posluha.
Oče je izjavil, da ima resne namene, in je vztrajno hodil tja v vas. In nazadnje jo je le pregovoril. Začela sta se meniti o poroki. Da ga je bila vesela, je rekla nekoč. Bil je čeden in delaven. Kupila mu je zlat pečatni prstan.
Oče je imel takrat že za seboj svojo prvo ljubezen, ki ga je prevarala. To je bila dokaj razburljiva zgodba, ki se je končala tako, da je on zaklical: »Adije. Karla!« In odskakljal po stopnicah navzdol, ona Pa. je stala pred vrati, ga milo klicala in jokala, zakaj tudi tisti pek, ki ga je bila z njim prevarala, jo je zapustil. To zgodbo je oče večkrat pripovedoval, in
teta Bernarda, ki je vsako stvar gledala od dveh strani, je rekla, da za tisto Karlo, ali kakor ji je bilo že ime, nemara ni bilo tako slabo, da ga je zamudila, a? Naša mati je bila včasih njenih misli, včasih pa ne, kakršen je bil trenutni položaj.
Takrat mu je s svojo iskrenostjo in dobroto povrnila izgubljeno vero. Tudi zagledal se je v njene svetle oči in težke kostanjeve kite. Imel jo je rad, toda poleg nje je imel rad tudi vino. Pa ne tisto, ki si ga kozarček privoščiš po kosilu, kajti doma vino nima pravega žmaha, marveč tisto, ki ga popiješ v veseli gostilniški druščini. Ah, samski moški se nima kam dati, je takrat modrovala. Ko bova poročena bo vse drugače.
In tako sta šla ob prazniku sv. Petra in Pavla na Kras, povedat noni Mici, da se bosta vzela. Tistega dne je bilo v Tomaju žegnanje, in sta šla z njima tudi teta Bernarda in očetov brat Ferdinand. Naš oče se je še v starosti spominjal pršuta, ki jih je z njim pogostila nona Mica. Kakšen pršut! Kar razstopil se ti je v ustih! In kakšen teran je dal na mizo Tone! Ne, takega pršuta in takega terana po tistem ni več pokusil! Po kosilu sb šli na žegnanje v Tomaj. Toda okoli tretje popoldanske ure so se prikazali žendarji in ustavili ljudsko veselje. Avstrijski prestolonaslednik je bil v Sarajevu ubit! Vojna bo, so govorili vaščani, in so se potrti razhajali.
Kmalu po tistem, nekega zgodnjega julijskega jutra sta se oče in mati znašla med pari, ki so čakali na poročni obred v cerkvi novega svetega Antona. Pred dnevi se je začela prva svetovna vojna. Ženinov in nevest je bila dolga vrsta. Vsi, ki so bili dotlej zaročeni, so se hiteli poročiti, da bi žena dobivala
podporo, če bo mož vpoklican. Bil je navaden delovni dan, in oče se je moral potlej vrniti na postajo.
Vidim ju, kako čakata med drugimi pari, da prideta na vrsto. Mati je imela gotovo na sebi svoj praznični modri kostim s črnimi svilenimi reverji, oče pa morda sploh ni bil paznično oblečen, kdo ve? Po sili razmer je bila ta poroka nekam mimogrede v tistem Trstu k. und k., kjer so sicer radi praznovali, saj je tam desetletja in desetletja cvetelo blagostanje. Ob tisti zgodnji uri so bile trgovine bržkone še zaprte, golobi so se spreletavali nad kanalom, na Ponterossu so razkladali košare z zelenjavo in sadjem. Vpitje voznikov, branjevk in fakinov, kletvice, smeh in kakšna popevka... Trst tudi tedaj ni mogel biti drugačen.
Rekla bi, da je oče spremil mater do hiše tete Karle, potem pa odhitel na delo. Po temnih stopnicah tiste stare hiše je šla kot novoporočena žena. S teto Karlo sta skupaj popili kavo, to je kot pribito, morda še malo posedeli, nakar sta se vrgli na delo. Likali sta za Lloyd. Kadar je prišla v luko ladja, so jima pripeljali svežnje opranega perila, onidve sta ga poškrobili in zlikali. Zaslužek je bil dober, muke pa dosti, ker se je vedno mudilo. Likali sta dan in noč, dokler nista skončali. Ponoči sta se klicali, da bi ostali budni. Bog ne zadeni, da bi katera le za hip zasnula in z likalnikom zažgala kakšen bel oficirski suknjič. Ves zaslužek bi šel po zlu.
* * *
Naš oče je dostikrat obujal spomine na čas, ko smo stanovali v Kravji dolini. Dan na dan so mimo hiše vozili ranjence s fronte. »Se spominjaš?« »Ne,« sem rekla.
Danes vsedržavna stavka zaposlenih
Veleblagovnica Štanda včeraj zaprta: uslužbenci nasprotujejo 24 odpustom
Uslužbenci Stantìe so se včeraj zjutraj zbrali pred zaprto veleblagovnico
' Prva dela naj bi stekla prihodnji mesec
Pri Medji vasi bo v kratkem ponovno zaživel kamnolom
Uslužbenci veleblagovnice Stantìa so se soglasno odločili za dan dodatne stavke, ki so jo izvedb včeraj, takoj potem ko je vodstvo podjetja potrdilo svoj namen, da odslovi v tržaški podružnici 24 ljudi.
Včerajšnja stavka, ki je presenetila marsikaterega »velikonočnega« kupca, je bila namreč izrecno lokalnega značaja. Uslužbenci Stande so namreč spustili navojnice veleblagovnice in stopili v povorko, da bi izrazih svojo sobdamost 24 uslužbencem, Id naj bi jih v kratkem odpustili in da bi obenem pritegnili pozornost javnega mnenja in oblasti (sestali so se tudi s podžupanom Trauner-jem) na kritično stanje tržaške veleblagovnice. Ko je pri Standi zaposlenih 120 ljudi, od katerih jih je dober del v dopolnilni blagajni, je po mnenju uslužbencev nedopustno, da ukinejo še 24 delovnih mest.
Primer tržaške Stande je še posebno pereč v mestu, kjer število brez poselnih stalno narašča in kjer je čedalje več žensk ob službo. Poleg tega pa predstavlja prav tržaška Štanda tudi po svoji zasnovi primer zase. Kljub temu, da je mestna veleblagovnica razmeroma majhna in skromna,
je bila namreč to eno izmed najbolj rentabilnih prodajnih središč v Italiji zaradi »stalnih« kupcev iz sosednje Jugoslavije. Ne glede' na to, pa je vodstvo Stande vložilo malo truda za obnavljanje prostorov in ponudb, tako da je tržaška veleblagovnica privabljala čedalje manj domačih kupcev. Upad rentabilnosti je že pred leti povzročil nekaj notranjih spre-
memb v mestni Standi, še posebno po upadu števila jugoslovanskih kupcev.
Hude krize, ki tare tržaško Stando, ne bo mogoče rešiti z ukinitvijo 24 delovnih mest, zato pa so se predstavniki uslužbencev in sindikalnih organizacij odločili za včerajšnjo protestno akcijo. Zaradi že najavljene vsedržavne stavke bo veleblagovnica zaprta tudi danes.
Pri Medji vasi bo po dolgih letih oživel kamnolom. Gre za kamnolom rdečega kamna, točneje stalagtita, ki leži približno kilometer daleč od vasi ob poti, ki pelje proti Cerovljam, a ki je danes le malo uporabna, kajti se vije delom?: onkraj meje. Ogradi, kjer bodo znova začeli lomiti kamen, pravijo domačini »Dol«, širšemu območju, na katerem ograda leži, pa »V zavodah«.
Tu so kamnolom odprli med obema vojnama, popolnoma pa je prenehal delovati, ko je pred leti njegov drugi lastnik umrl v prometni nesreči. Zdaj ga je kupil podjetnik Lelio Pa-lazzetti s Pordenonskega. V kraju Porcia poseduje podjetje, ki izdeluje kamnite in drugačne peči ter ognjišča. Veliko proizvaja za izvoz, zlasti v Združene države Amerike, kjer je povpraševanje po ognjiščih iz rdečega kamna precejšnje. Tako bo medvejski stalagtit v kratkem začel potovati čez Atlantik.
Kamnolom pri Medji vasi bo po vsej verjetnosti začel ponovno delovati že to poletje. Najprej ga bo treba očistiti. V zadnjih letih se je vanj usulo veliko kamenja in zemlje, na kateri se je kaj kmalu razrasla robida, pognalo pa je tudi manjše grmičevje. S čiščenjem' nameravajo začeti aprila, preden bo kamnolom začel obratovati, pa bo treba urediti tudi cesto,
ki je zdaj težko prevozna.
Novi lastnik Palazzetti se je že januarja sestal z Medvejci, da bi jim obrazložil svoje načrte. V vasi bodo prav gotovo močno občutili ponovno odprtje kamnoloma, če ne iz drugih razlogov, pa vsaj zato, ker pot za kamnolom teče skozi Medjo vas. Porde-nonski podjetnik pa bi - rad tudi zaposlil kakega domačina, če se bo seveda med njimi našel človek, ki se bo za delo v kamnolomu zavzemal in bo zanj tudi sposoben. V glavnem bo šlo za upravljanje strojev, saj bo kamnolom opremljen s sodobno tehnologijo. (mb)
Razstava o kamnolomih odprta do ponedeljka
Razstava ob dvatisočletnici nabre-žinsldh kamnolomov bo odprta do velikonočnega ponedeljka. Občina je podaljšala razstavo glede na veliko število obiskovalcev ter na izreden uspeh, ki ga je ta doživela. Poleg tega sta na velikonočni ponedeljek ponovno predvidena dva vodena ogleda Rimskega kamnoloma in sicer ob 11. oziroma ob 15. uri. Razstava je odprta danes od 9. do 12. ter od 17. do 20. ure, na velikonočno nedeljo in ponedeljek pa od 10. do 12. in od 15. do 20. ure.
Kaj pravijo tržaški trgovci in gostinci o letošnjih praznikih
Vse manj značilnih velikonočnih jedi na jedilnikih
Bo Trst zapisan v Guinnessovi knjigi rekordov?
Zasebna radijska postaja Radioattività in založništvo L’Ippogrijfo sta včeraj predstavila poletno pobudo, s katero bi rada vpisala Trst v Guinnessovo knjigo rekordov. Junija naj bi v našem mestu pripravili najdaljši obloženi kruhek na svetu, kar 400 m dolg sendvič. Prireditelji pobude so na včerajšnji tiskovni konjerenci nekajkrat ponovili trditev, da je to posebnost ne samo v deželnem, ampak tudi v državnem merilu. Za Italijo ne vem, za deželo pa to ne bo veljalo. Furlanija - Julijska krajina je namreč že zapisana v Guinnessovi knjigi in to od lani, ko so v červinjanu pripravili... najdaljši obloženi kruhek na svetu!
Kako se letošnji velikonočni prazniki odražajo v trgovinah in gostilnah? Je še živo zanimanje za tradicionalne jedi? Se mogoče pri potrošnikih -pojavljajo kake nove težave? Ta vprašanja smo zastavili nekaterim jest vincem, pekom in gostilničarjem s Tržaškega. Dobili smo zelo raznolike odgovore, iz njih pa bi vendarle potegnili zaključek, da se velikonočne tradicije v prehrani sicer še nadaljujejo, čeprav precej tonejo v pozabo. Poleg tega so v glavnem izgubile značaj »železnih navad«, saj bi težko navedli jed, ki bi bila resnično obvezna na velikonočnem jedilniku. Večina je pripravljena spoštovati tradicije le v toliko, v kolikor ji le-te ne kratijo potrošniške svobode.
»V tem tednu imamo še manj dela kot v navadnih dneh,« nam je povedal Ivan Tavčar, lastnik trgovine jestvin na Largu Giotti v mestnem središču. »Povpraševanje značilnih velikonočnih artiklov je silno skromno, vsekakor manjše kot v prejšnjih letih,« je še pristavil. Njegov odgovor moramo vzeti »cum grano salis«, saj si ni mogoče misliti, da bi ljudje ob velikonočnih praznikih potrosili manj kot običajno in da bi tako naglo izgubili čut za tradicije. Za pravilno tolmačenje odgovora gospoda Tavčarja moramo upoštevati okolnost, na katero nas je sicer sam opozoril: veliko število meščanov bo velikonočne praznike preživelo na smučiščih in drugih letoviščih. Letošnjo potovalno mrzlico je- še povečalo dejstvo, da je prav v teh dneh prvič posijalo resnično spomladansko sonce.
Da je stvarem tako, potrjuje odgovor, ki nam ga je dal jestvinec iz Sesljana Silvij Rebula. Povedal nam je, da ima v teh dneh polne roke dela in da je v svoji trgovini zabeležil celo približno 25-odstotni porast prometa v primeri z lanskim letom. Zelo dobro gredo v prodajo pince, potice, čokoladni pirhi, še zlasti pa šunka. »Tudi iz naših krajev se mnogi odpravljajo na potovanja,« je povedal, »toda k nam prihajajo tudi mnogi preživet veliko noč od zunaj.«
Pek Drago Ota iz Boljunca je zadovoljen z delom, Ki ga ima ob letošnjih velikonočnih praznikih. »Ni ga preveč in niti premalo,« nam je dejal. Računa, da bo v teh dneh spekel približno 300 kilogramov pinc, potic, presnicev, titol in podobnih sladkarij. Nekoliko manj bo kot v prejšnjih letih upoštevati pa je po njegovem treba, da gospodinje zdaj zamesijo doma pogosteje kot v bližnji preteklosti, ko so bile v večjem številu zaposlene po službah. »Poleg tega se tukajšnje prebivalstvo stara,« je še dejal, »in za sladke stvari je treba imeti mlade zobe.«
Kaže, da v gostilnah takšnih posledic za sedaj ne občutijo. Tako bi vsaj sklepali iz besed Lina Doljaka, ki skupno z ženo in sinom vodi gostilno Gruden v Šempolaju. »Že mesec dni imamo vse mize zasedene za velikonočno nedeljo in ponedeljek,« nam je povedal. Gostje bodo v glavnem družine, ponudili pa jim bodo jedilnik, na katerem ne bodo manjkali npr. jagnje, kozlič in žolca. Slednjo bodo tudi letos pripravili, čeprav v manjših količinah kot v prejšnjih letih. »Vse manj je odjemalcev, M pozna to značilno kraško velikonočno jed,« je pristavil.
(mb)
Urnik trgovin za velikonočne praznike
Od 1. aprila dalje bo za vse trgovine veljal poletni urnik. V nedeljo bomo namreč prešli na legalno mo in temu se bodo seveda, prilagodili tudi trgovci. Nekaj sprememb v urnikih trgovin bo kot običajno tudi ob velikonočnih praznikih. Združenje trgovcev je poslalo sledeča navodila:
danes, 29. marca — lahko bodo odprte tudi tiste trgovine, ki imajo običajno ob sobotah počitek;
jutri, velika noč — vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte v predpoldanskih urah;
ponedeljek, 31. marca — dopoldne bodo odprte pekarne in mlekarne; sreda, 2. aprila — lahko bodo odprte vse trgovine, tudi tiste, ki so ob sredah popoldne običajno zaprte.
Na 40.000 kvadratnih metrov obsežnem območju bivše pivovarne »Dreher«
Večnamensko trgovsko središče naj bi odprli leta 1988
Bivša pivovarna Dreher je po odobritvi občinskega sklepa št. 343, počasi spremenila svoj zunanji videz. Najprej so preuredili in restavrirali prostore bivšega skladišča piva, kjer je danes nov sedež finančne straže, nato so popravili še dve'manjši poslopji, v katerih imajo svoje urade mestni stražniki. Istočasno so tudi dokončno zaprli nekdanjo pivnico, restavracijo in »pizzerio« z vrtom, kjer so seveda točili privo dreher in kjer so se predvsem v toplih poletnih večerih zbirali nostalgični ljubitelji tržaške in istrske narodne melodije.
Na tem območju so pred približno letom dni odprli gradbišče, ki je trenutno px> mnenju nekaterih največje aktivno gradbišče v se-vemovzhodni Italiji. Tu naj bi do druge polovice leta 1988 zgradili večnamensko trgovsko središče, vrsto ljudskih stanovanj in, so deč po občinskem načrtu, tudi nekatere socialne strukture in šolsko središče.
Podjetje Gefi in genovsko Morteo Soprefin sta si prevzeli delo rušenja obstoječih struktur bivše pivovarne, odnašanja odpadnega materiala in izkopavanja 200 tisoč kubičnih metrov fliša za pripravo velikega bazena, kjer bodo zasadili železobetonske temelje novih poslopij. Tvrdka Gefi je podružnica finančne organizacije Finsepol S.p.A., ki režira celotno operacijo preurejanja prostorov in zemljišča, kjer je do nedavnega stala pivovarna Dreher.
Finsepol S.p.A. je -zasebna finančna organizacija, last nadebudnega Abručana in bivše predsedniške straže (»corazziere«) Quintina Cardarellija, ki jo je ustanovil leta 1979,
morda prav v upanju, da bi si zagotovil vabljivo gradbišče pod Bošketom. Cardarelli, ki se je priženil1 v naše mesto in tako postal član znane tržaške družine, lastnice gramoznih jam, je kmalu postal v dobrem in v slabem markantna osebnost mestnega podjetništva. Svoje ime je {»vezal z vrsto tveganih gospodarskih podvigov. Sindikalne organizacije se ga še spwminjajo, ko se je leta 1976, skupaj s kolegom Rivo, lotil »preusmerjanja« proizvodnje v tovarni stekla Vetrobel, za katero so javne uprave, med njimi zlasti Dežela, dale na razpolago znatne vsote denarja. Kljub temu so kmalu zatem ugasili topiine pieci tovarne Vetrobel, ki jo je odkupila družba Sirt.
Po nastanku Finsep»! S.p.A. je Cardarelli, med drugim lastnik kamnolomov, podjetno razširil svoje delovanje tudi na druga področja. Odkupil je opuščen, rudnik pod hribom Aranza v Kamiji in ga ponovno odprl. V njem ne kopljejo ravno zlata, vendar je p» Carda-rellijevem mnenju obrat še vedno, rentabilen. Lani je tudi delno odkupil grljansko kopališče Riviera, ki ga sedaj upravlja skupaj z družbo Riviera Triestina s.r.l. V rekordnem času so izvedli vsa p»trebna popravila in uvedli precej inovacij, tako da se je že lansko poletje v kopališču Riviera sončilo dnevno do 1.000 ljudi. Program širjenja in obnavljanja 'Riviere pa ni še zaključen; še letos naj bi namreč Cardarellijeva družba odprla tudi restavracijo in podvojila zmogljivost kopališča, ki naj bi nudilo tudi hotelske usluge.
Trenutno nas seveda bolj zanima, kako poteka, ali kako naj bi potekalo delo na svetoi-vanskem gradbišču. Kot sem že omenila in
kot je tudi razvidno iz obstoječih gradbenih načrtov in demonstrativnih panojev, se območje predstavlja kot bodoča inovativna mestna četrt v malem, vsa v železobetonu in steklu, z velikim dvokrilnim poslopjem v katerem bodo uradi, veleblagovnice in manjše trgovine, ter z manjšimi poslopji, kjer naj bi dobile svoj sedež socialne strukture, ko in če jih bodo seveda uresničili.
Kako bodo gradili in nato namenili notranje prostore velike železobetonske, privzdignjene gradbe, je zaenkrat le delno določeno. Jasno sliko imajo morda za zdaj Delavske zadruge, ki so odkupile del omenjenega dvokril-nega poslopja (in parkirišč), da bi v njem odprle 1.500 kvadratnih metrov velik inovativni market.
Precejšnjo površino so namenile tudi zadružnim skladiščem. Za odprtje novega prodajnega središča pa bodo odštele Delavske zadruge okrog pet milijard lir. To vsoto dajmo primerjati s stroški izkopavanja velikega bazena, na katerem bodo gradili središče. 6 milijard lir, medtem ko znašajo predvideni stroški za uresničitev celotnega središča, 56 milijard lir. Zaenkrat je Cardarelli dobil posojilo približno 28 milijard lir pri zavodu Credito fondiario delle Tre Venezie in zagotavlja, da je neka zavarovalnica, ki pa je noče imenovati, praktično že odkupila celotno poslopje s podzemnimi parkirišči vred.
Sicer pa nam, bodočim kupcem ali morebitnim odjemalcem, obljubljajo, poleg veleblagovnic, tudi lekarno, poštne in bančne urade, namestitev uradov telefonske družbe Sip, tra-
fike in časopisne kioske, skratka nekako osrednje poslopje Alture, samo še v večjem merilu To pa razumljivo razburja predvsem tiste male trgovce, ki imajo svoje trgovine v bližini nastajajočega središča. Pravzaprav greni ta konkurenca življenje marsikateremu tržaškemu trgovcu, če naj verjamemo diplomski nalogi univerzitetnega absolventa Paola Privi-leggia, na katero se menda oslanja celotna vizija novega trgovskega središča. Privileggio je namreč zarisal skico hipotetičnega kupca, kupca, ki naj bi se posluževal predvidenih struktur. Iz njegove študije je razvidno, da ima 50.000 ljudi samo pet minut vožnje do bodočega svetoivanskega središča, 107 tisoč naj bi se vozilo 10 minut in nadaljnjih 64 pa 15 minut. Za vse te »verjetne« kupce pa se po mnenju nekaterih že splača vložiti tolikšne denarne vsote.
Kar pa bi moralo v resnici skrbeti vse tržaško prebivalstvo, zlasti pa direktno prizadete Svetoivančane, ni niti upravičenost izbire lokacije, niti bodoči estetski videz železobetonske zgradbe v obliki črke »L«, pač pa obljubljena gradnja ljudskih stanovanj in socialnih struktur ter ohranitev obstoječega drevja, ki ga je v Trstu tako in tako malo.
Kdaj in kako bo dejansko rešeno to socialno vprašanje? Ali bo res za to na razpolago potreben denar, ki ga menda nikoli ne zmanjka, ko gre za gospodarsko - špekulativne pobude, medtem ko ostajajo socialni načrti praviloma le dobri sklepi na papirju? Primer bivše Tovarne motorjev pri Sv. Andreju Horet *
EVA FORNAZARIČ
Glede termoelektrarne
Na Madžarskem odprli predstavništvo tržaškega pristanišča
Izjava deželnega odbornika Carboneja
Pokrajinski odbor KPI potrjuje svoje stališče
Vrsta gospodarskih stikov med Trstom in Budimpešto
PSI ostro nasprotuje odlaganju razjasnitve v krajevnih upravah
Pokrajinski odbor in pokrajinska nadzorna komisija tržaške federacije KPI sta na zadnji seji soglasno odobrila resolucijo o termoelektrarni na premog, ki jo namerava zgraditi ENEL v tržaški pokrajini in o pravici prebivalstva, da se lahko izreče o tej nameri. V dokumentu KPI ponovno poudarja razloge ambientalne-ga, gospodarskega in kulturnega značaja, zaradi katerih sta pokrajinsko tajništvo in vodstvo že v prejšnjih mesecih izrazili svoje nasprotovanje glede načrta ENEL. KPI tudi obsoja juridično negotovost deželnega odbora, ki daje le vtis iskanja kakršnekoli eskamotaže, da bd si zagotovil formalno privoljenje za gradnjo termoelektrarne. V te manevre sodijo tudi možnosti — dodaja KPI — o lokaciji centrale v tržaški občini, za katero pa ni bila doslej pripravljena nobena študija. Ob vsem tem komunisti poudarjajo, da se mora o tako važnih izbirah za bodočnost krajevne skupnosti izreči vse prebivalstvo iz tržaške pokrajine in to tudi lahko z referendumom.
• Tržaška občina obvešča, da bo v torek, 1. aprila, občinski bazen Bruno Bianchi zaprt do 18. ure zaradi tehničnih vzrokov.
Po vrnitvi iz Budimpešte, kjer so uradno odprli predstavništvo tržaškega pristanišča, je predsednik Avtonomne pristaniške ustanove Michele Zanetti izrazil veliko zadovoljstvo nad uspehom, na katerega je pobuda naletela v madžarskih gospodarskih in zunanjetrgovinskih krogih.
»Ustvarili smo temelje za razvoj tranzita madžarskega blaga in proizvodov preko našega pristanišča, predstavnikom vlade pa smo izrazili u-
panje, da bi čimprej prišlo do podpisa dvostranskega sporazuma o u-porabi tržaškega pristanišča s strani Madžarske, po vzorcu tistih, ki že veljajo za nekatere druge evropske države,« je izjavil Zanetti in dodal, da je tržaška delegacija prejela zelo ugodne odgovore in jasna znamenja o madžarski želji po intenzivnejših odnosih. Predstavništvo trža-
škega pristanišča v Budimpešti bo kot sklicna točka na voljo vsem trgovinskim, finančnim in pomorskim o-peraterjem iz Trsta in iz vse Furlanije - Julijske krajine; ne gre torej za enostransko potezo pristanišča, pač pa za pobudo, ki glede na značaj madžarskega tržišča predstavlja osnovo za razvoj kooperacijskih de-
javnosti. Zanetti je nadalje povedal, da bodo stopili v stik z zavodom Državnih železnic, da bi odpravili železniške omejitve, ki preprečujejo razširitev trgovskih tokov zaradi neugodnih železniških tarif. Dodal je tudi, da bodo ocenili možnost čimprejšnjega začetka italijansko-madžarskih pogajanj o uporabi tržaškega pristanišča s strani madžarskih izvoznikov in uvoznikov, saj je Trst v geografskem smislu Madžarom najbližje okno na morje.
Tržaška gospodarska delegacija se je v Budimpešti med drugim sestala s podtajnikoma pri ministrstvu za zunanje zadeve in za prevoze, z generalnimi direktorji ministrstva za zunanjo trgovino, za transport in za kmetijstvo ter s številnimi madžarskimi gospodarstveniki s področja zunanje trgovine. V delegaciji so poleg predsednika Zanettija bili še italijanski veleposlanik v Budimpešti Bassi, svetovalec pri ambasadi Pie-trosanto, predstavniki italijanskega zunanjega ministrstva, tržaški župan Richetti, deželni odbornik Di Benedetto, evroparlamentarec Rossetti in številni predstavniki tržaških špediterjev, industrijcev ter bančnih in pomorskih poslovnih krogov.
Pokrajinska federacija PSI je objavila tiskovno sporočilo, v katerem prinaša izjavo deželnega odbornika Gianfranca Carboneja v zvezi s krajevnim političnim položajem, ki ga Carbone ocenjuje kot povsem ano-malnega.
»Povsod imamo opozicije, ki kritizirajo večine; toda v Trstu najhujše kritike občinskemu in pokrajinskemu odboru prihajajo iz njihove lastne srede in od strank, ki te večine sestavljajo. Če bi sešteli pritoževanja raznih političnih predstavnikov, bi lahko brez vsake polemike rekli, da gre prav vse narobe. Če tako pravijo krajevne večinske stranke, potem res ni razloga, da jim ne bi verjeli.
Položaj je res idealen za opozicijsko stranko, kakršna je PSI: naše ocene potrjujejo drugi z verodostojnostjo, ki jo ima samo tisti, ki upravlja, in ki po lastnih trditvah upravlja slabo. Toda, za nas socialiste je tako zadovoljstvo zelo pičlo. Tržaški politični položaj nas v resnici skrbi, saj se nezadovoljstvo med večinskimi stranicami odraža na dejavnost odborov, kot je pravilno ugotovil podžupan Trauner. Socialisti smo že pred meseci izrazili ne samo pripravljenost vstopiti v krajevne uprave, pač pa
V začetku prihodnjega šolskega leta bo IRR8AE priredil tečaj o vzgojnih aspektih na večjezičnem območju
v'
Pogovor s Stanko Sosič Čuk in Sonjo Sirk o delovanju zavoda
tudi politično voljo za spoštovanje na deželni ravni podpisanih sporazumov. Poleg tega smo v teh mesecih konkretno delali v korist Trsta, a smo spričo pomembnih zapadlosti čutili tudi potrebo po potrditvi naše pripravljenosti, da se tudi na krajevni ravni ponovno usedemo za pogajalsko mizo in poskrbimo za okrepitev učinkovitosti javnih uprav. Menimo namreč, da se Trst nahaja v zelo težkih razmerah, v katerih pa so vendarle neponovljive potencialne možnosti, ki se jih je treba hitro in s političnim pristopom lotiti na petih temeljnih področjih: pri upravljanju paketa; pri že kronični krizi pristanišča; pri o-vrednotenju vloge Trsta kot deželne prestolnice; pri uresničenju preobrazbe mesta in izvajanju njegovih novih funkcij; pri prekvalifikaciji proizvodnega sektorja, tudi v povezavi s pogajanji IRI.
Ob teh naših stališčih pa smo po drugi strani priče ozki igri organi-kov in nenehnega barantanja med strankami, ki so si trenutno zavezniki. Nekateri glasovi iz notranjosti večine dajejo razumeti namero o preložitvi razčiščevanj do poletja, s čimer bi še bolj razmajali sedanje koalicije in hkrati zameglili politično podobo tistih, ki so objektivno v tem obdobju — sami in z malim odzivom — dobro delali. Ne verjamem, da je PSI pripravljena čakati na izide obotavljanja sedanjih večin. Nezadovoljstva se gre lotiti pri priči, prav tako kot je nujno nemudoma razjasniti politične in programske vidike tako, da bo moč vzpostaviti resnično opravljivost Trsta. Raztegovanja in odložitve bi služile le drugim, PSI pa v tem primeru ne bi mogla drugače, kot da bi še enkrat in takoj potrdila svojo vlogo opozicijske stranke.«
Pred dnevi smo obširno poročali o seminarju o vprašanjih manjšinskega šolstva v italijanskem šolskem sistemu, ki ga je v Frascatiju pri Rimu organiziral Evropski center za vzgojo in izobraževanje CEDE. Seminarja sta se med drugimi udeležih tudi slovenski predstavnici v deželnem zavodu za raziskave, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na vzgojnem področju (IRRSAE) Stanka Sosič Čuk in Sonja Sirk. Udeležbo na seminarju sta ocenili kot pozitivno izkušnjo, predvsem glede na številne stike, ki sta jih spleli s predstavniki drugih manjšin v Italiji, pa tudi s sodelujočimi strokovnjaki iz številnih evropskih držav. Vse te izkušnje jima bodo prišle še kako prav ob pripravi tečaja p vzgojnih problematikah na večjezičnem območju, ki je že v polnem teku v okviru zavoda IRRSAE. čukova in Sirkova sta bili pobudnici tega tečaja. Pripravili sta načrt, ki ga je upravni odbor zavoda tudi odobril. Tečaj je sedaj v pripravni fazi, po) predvidevanjih pa bi moral steči v začetku septembra.
»Tečaj se bo delil v dva dela«,j sta nam povedali. »Septembra bomo pripravili nekakšne informativne dni,
na katerih bodo slovenski, italijanski in verjetno tudi tuji strokovnjaki raz- ' členili vprašanja vzgoje v večjezičnem prostoru. Po tem uvodnem seminarju bo — skozi vse šolsko leto — steklo delo v štirih delovnih skupinah. Vsaka skupina naj bi poglobila nekatere specifične teme, ob koncu tega ciklusa pa naj bi na zaključnem dnevu povzeli temeljne ugotovitve.«
Stanka Sosič čuk in Sonja Sirk sta že dalj časa »vpreženi« v ta projekt. Poleg zbiranja potrebne bibliografije sta pripravili mnenjsko anketo, v katero so bile zaobjete slovenske višje srednje šole na Tržaškem in Goriškem. Z izsledki ankete naj bi dobili jasnejšo sliko o položaju na naših šolah, anketa pa naj bi v sklopu tečaja služila kot nekakšen »delovni inštrument«.
Stanka Sosič Čuk in Sonja Sirk sta edini predstavnici slovenske šole v operativnih oddelkih zavoda IRRSAE. Zavod je razdeljen v osem oddelkov: v oddelek za otroške vrtce, za osnovno šolo, za nižjo srednjo, za višjo srednjo šolo, za permanentno izobraževanje, za dokumentacijo in informacije, za eksperimentiranje in za
izpopolnjevanje. Po organiku bi lahko imele slovenske šole po enega svojega predstavnika v vsakem oddelku, poleg tega pa organik zagotavlja slovenski šoli tri mesta v upravni službi in enega prevajalca. Skup no bi bilo lahko zaposlenih na oddelkih in v službah 12 slovenskih predstavnikov. V resnici sta od teh zasedeni le dve mesti.
Ob razpisu natečaja so se (z izjemo natečaja za prevajalca) predstavili sicer tudi slovenski šolniki, ki pa so kasneje odstopili. Tako je deset delovnih mest za naše šolnike (natečaja so se lahko udeležili šolniki s petletnim staležem) splavalo po vodi.
S podobno situacijo se soočajo tudi italijanski kolegi slovenskih predstavnic v IRRSAE. Za italijanske šolnike je po organiku predvidenih v oddelkih skupno 32 mest, zasedenih pa jih je le 17.
Po nekaterih ocenah naj bd vzroki za tolikšno nezanimanje za zavod IRRSAE tičali predvsem v novosti in v nepoznavanju delovanja tega zavoda. Šolski sindikati so prav zaradi sedanje nepopolne zasedbe delov-
nih mest že večkrat zahtevali naj pristojni organi razpišejo nov natečaj za sedanja prosta mesta, če bo do tega v kratkem tudi res prišlo, bi morala slovenska šolska struktura izkoristiti priložnost, da ne bi pono vila napake iz preteklih let.
Zaradi nezasedenih mest morata Stanka Sosič Čuk (dodeljena je oddelku za osnovne šole) in Sonja Sirk (oddelek za dokumentacijo in informacije) opravljati, poleg svojega dela, tudi delo drugih oddelkov in administrativne službe. Njuno delovanje je zato nujno razpršeno. »Ob polni zasedbi bi imele naše šole gotovo večje koristi od zavoda IRRSAE, tako pa nam ne preostaja drugega, kot da mašimo luknje«, pripominjata slovenski operaterki pri IRRSAE.
Tečaj, ki bo stekel v prihodnjem šolskem letu, bi lahko prav v tem pogledu lahko predstavljal prelomni moment v odnosu naše šole do delovanja zavoda IRRSAE: upati je namreč, da bo pritegnil zanimanje naših šolnikov, da bi se v prihodnje v večjem številu odzvali natečaju za prosta mesta in — po opravljenem natečaju — ta mesta tudi zasedli.
Prižiganje ognjev lahko drago stane (do milijona lir globe)
Konec prejšnjega poletja je osrednje poveljstvo gasilcev objavilo izredno zanimivo študijo o vzrokih požarov. Izsledki raziskave so dokazali, da samovžiga gozdov in travnikov pravzaprav ni; tudi če je vročina še tako huda. Po polotoku namreč razsajajo piromani in tisti, ki povzročajo požare iz lastnih, egoističnih interesov. Večkrat pa tudi gori zaradi nepazljivosti posameznikov. Ti namreč ogenj na travnikih včasih slabo pomorijo. Zato bo verjetno postalo vprašanje požarov ob velikonočnih praznikih, ko mnogi radi gredo na izlete, ponovno aktualno. Suha trava in listje sta namreč kot nalašč za to; vsaka iskra lahko povzroči požar, leti pa letno- prizadenejo italijanskemu gozdnemu bogastvu ogromno škodo.
Tržaško poveljstvo gozdnih čuvajev je sporočilo, da je bilo v samem mesecu marcu 14 požarov, od teh pa kar 13 na Krasu. Zato so pristojne oblasti sklenile, da bodo poostrile nadzor in bodo vsakogar, ki bo prižigal ognje na odprtem, kaznovali z do milijona lir globe. V primeru pa, da bo ta ogenj povzročil požar, bo »akter« prijavljen sodnim oblastem. Poveljstvo gozdnih čuvajev zato poziva vsa naj z njimi sodelujejo pri preprečevanju širjenja požarov, te pa lahko prijavijo na številko 212-020.
Z dolinsko KPI v bolnico Franja in po poteh AVNOJ
Dolinska sekcija KPI bo v kratkem priredila dva izleta; prvi je že tradicionalni, priredila pa ga bo 20. aprila. Udeleženci se bodo z avtobusom odpeljali najprej v Bistro pri Vrhniki in nato preko Logatca v Idrijo, kjer si bodo ogledali domače obrtniške izdelke. Po kosilu se bodo odpeljali v Cerkno in si ogledali bolnico Franja. Vpisovanje za izlet bo od 2. do 12. aprila (razen nedelje) od 18. do 20. ure na sedežu sekcije KPI v Dolini.
Drugi izlet bo sekcija priredila v drugi polovici maja vodil pa bo po Poteh AVNOJ. Udelženci se bodo z avtobusom mimo Ljubljane in Zagreba najprej podali v Jesenovac, kjer je muzej — spomenik ustaškoga koncentracijskega taborišča, nato pa še v Banja Luko. Drugi dan je predviden ogled džamije Ferhadije in spomenika revolucije na hribu Sehitlucij, nato do Vrbasa in Jajca z ogledom muzeja drugega zasedanja AVNOJ in mesta ter Titovega drvarja in Bihača (muzej prvega zasedanja AVNOJ). Tretji dan si bodo udeleženci ogledali Plitvička jezera ter se nato preko Senja in Reke vrnili v Dolino. Točen datum izleta in druge podrobnosti bodo prireditelji najavili pozneje.
Že tretjič za lepšo podobo mesta
Aprila in maja »Pomlad v Trstu«
Na tržaški občini je bil pod vodstvom odbornika za urbanistiko Sergia Pacorja ustanovni sestanek odbora za Pomlad v Trstu 1386. Manifestacijo že v tretje prirejajo v našem mestu in je doslej žela velik uspeh. V mesecu aprilu in maju bodo uredili gredice ne le v strogem mestu, ampak tudi v rajonih in ob glavnih dostopnih cestah v Trst. V ta okvir lahko vključimo tudi serijo pobud kot razstava Narava '86, razstava o Maksimilijanu Habsburškem in razni natečaji za najlepše urejene izložbe.
Vsakdo lahko tudi finančno prispeva za uspeh pobude; denar je treba nakazati na tekoči račun št. 27122/0, s pojasnilom »Odbor za pomlad v Trstu«.
Včeraj skupščina Novinarske zbornice
Včeraj so se člani Novinarske zbornice Furlanije-Julijske krajine zbrali na redni letni skupščini in soglasno odobrili obračun lanskega ter proračun za letošnje poslovno leto.
Predsednik zbornice Italo Soncini se je ob tej priliki spomnil na preminule člane, nato pa je podal realistično sliko položaja, v katerem se nahaja deželno in vsedržavno novinarstvo. Vztrajal je pri nujnosti reform ustavnega zakona in predpisov za jasnejši odnos med državnimi oblastmi in novinarji. Za njim je spregovoril tajnik zbornice Sl^voljub Što-
ka, ki je tudi pooblaščen blagajnik in ki je ilustriral bilančne številke.
Novi šolski skrbnik pri Vattovaniju
Ottaviano Čorbi, novi šolski skrbnik, je včeraj obiskal Lucia Vattova-nija, odbornika za šolstvo tržaške ob čine. Obisk spada v okvir srečanj šolskega skrbnika pri spoznavanju tržaške stvarnosti.
Odbornik Vattovani je gostu predstavil glavne smernice delovanja občine v odnosu do šolstva. Po njegovih besedah občina posveča naj več pozornosti obnavljanju in vzdrževanju starih zgradb ter skuša globalno urbanistično preureditev uskladiti z didaktičnimi zahtevami.
Ukradene dragocenosti čakajo na lastnike
Tržaški karabinjerji so zasegli vrsto dragocenih predmetov (prstane, verižice, zapestnice, uhane in druge dragocenosti), za katere domnevajo, da so jih tatovi izmaknili lastnikom. Karabinjerji zato naprošajo morebitne lastnike ukradenih predmetov in tiste, ki so bili v zadnjem času žrtev tatvin, naj si ogledajo dragocenosti na operativnem oddelku tržaških karabinjerjev (Istrsta ulica 54) in sicer ob delavnikih od 8. do 13. ure in od 16. do 19. ure.
Srečanje o miru
Komunistična sekcija »A. Gattonar« od Sv. Jakoba prireja danes ob 16. uri na Trgu sv. Jakoba javno srečanje z naslovom: »Mir, razorožitev in sodelovanje med narodi«. Srečanje so organizirali v luči napetosti, ki vlada v vodah Sidrskega zaliva.
•	Pokrajinsko tajništvo Proletarske demokracije je v tiskovnem sporočilu izrazilo svoje stališče v zvezi z zadnjimi dogajanji v Sidrskem zalivu. Izhajajoč iz napadalnega trenda ameriške zunanje pohtike, se Proletarska demokracija sprašuje o vlogi, ki naj bi jo morala imeti Italija pri tem. Med drugim se tudi sprašuje o položaju Trsta, ki postaja pristanišče, v katerem se čedalje bolj pogosto zasidrajo ameriške bojne ladje namenjene manevrom v Sredozemskem morju.
r*
•	Tržaška občina sporoča, da bo matični urad ob velikonočnih praznikih deloval v ponedeljek, 31. marca, od 8. do 10. ure za izdajanje potrdil o smrti in potrdil za pogrebe.
pismo uredništvu
»Elektronski« škrat
Tiskarski škrat, ali bolje rečeno »elektronski« škrat, Vam je nagajal v četrtkovi prilogi o mednarodnem sejmu Alpe-Adria, kjer ste napačno navedli mene kot odgovornega za zunanjo trgovino pri Tržaški kreditni banki. Vodja zunanjetrgovinskega oddelka banke je namreč dr. Edi Germani, medtem ko se osebno ukvarjam z marketingom.
Prejmite prijateljski pozdrav.
Sandi Pertot
V visoki starosti 96 let nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
Marija Razem vd. Grahonja
Pogreb bo danes, 29. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesku.
Žalostno vest sporočajo: hčere Marija, Milena in Ivanka z družinami, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo.
Gročana, Boršt, 29. marca 1986
Viktor Bogateč iz Križa po 52 letih ponovno v Južni Ameriki
»Naši ljudje v Argentini so zavedni in si želijo več stikov z domovino«
Viktor Bogateč, poznani politični in kulturni delavec iz Križa, se je pred nedavnim vrnil z dvomesečnega bivanja v Argentini. Prijatelji in znanci so ga bili veseli, saj se je njegova odsotnost v Križu kar poznala.
Samo zaradi potovanja v Argentino bi o Viktorju ne pisali posebej, saj je danes potovanje tudi v najbolj oddaljene kraje sveta čisto enostavna in rekli bi, vsakodnevna zadeva.
Toda naš Viktor Bogateč je tokrat potoval v Argentino drugič in to po skoraj 52 letih. Takrat je moral prvič "čez Veliko lužo" (tako so včasih rekli Oceanu), ker je v teh krajih tedaj vladal fašizem in ni bilo tu prostora, ne možnosti za 'svobodno življenje tistim, ki so bili Slovenci, ali pa se s fašistično miselnostjo niso strinjali.
Tako je Viktor Bogateč prvič odpotoval v Argentino leta 1929. Tam je ostal pet let, se zaposlil kot dober krojač v prav tako dobrem francoskem krojaškem salonu, se vključil v kulturno dejavnost slovenskih emigrantov in se seveda povezal tudi s tamkajšnjo sekcijo komunistične partije, kar ga je stalo, da je bil tudi dvakrat aretiran in zaprt.
Leta 1934 se je Viktor Bogateč s svojo pokojno ženo Lojzko-Gigio vrnil domov, čeprav ga je že v Neaplju čakala policija ter je moral, tako kot ostali Slovenci in antifašisti, okusiti grozote fašističnega režima. Povezal se je kasneje z osvobodilnim gibanjem, doživel grozote življenja v nacističnem taborišču, se vrnil domov, kjer sta se, skupno z ženo, posvetila tako kulturnemu kot političnemu življenju v vasi.
Viktor, sedaj si se po tolikih letih odločil za ponovni obisk v Argentini. Kakšni so tvoji vtisi s tega dvomesečnega bivanja v tej državi ?
"Odpotoval sem v Buenos Aires na povabilo številnih prijateljev in tudi sorodnikov, ki tam bivajo. Moje ponovno srečanje s tamkajšnjo stvarnostjo, z našimi ljudmi, je bilo pestro, zanimivo, a tudi poučno. Marsikaj se je od tistih časov, ko sem bil prvič v Argentini, v tej državi spremenilo. Tudi samo mesto je zraslo. Ko sem prvič
Viktor Bogateč (na desni s prtičkom v roki) med našimi argentinskimi rojaki
zapuščal Buenos Aires še ni bilo nebotičnikov, sedaj je to že mesto, ki se razprostira 100 km v dolžino in 50 km v širino. Država ima bolj demokratičen režim, toda posledice prejšnje diktature so še vedno močno občutene. Pravijo, da je pod diktaturo skrivnostno izginilo okrog 30.000 oseb, predvsem mladih, za 15.000 obstajajo tudi dokazi in dokumentacija. Se so matere "desaparecidosov", ki se vsak teden ob četrtkih zbirajo na Piazza de Mayo in zahtevajo od oblasti, da razčistijo skrivnostna izginotja in kaznujejo krivce. Ljudje se še danes niso otresli strahu in občutek sem imel, da se še vedno bojijo svobodno spregovoriti."
Pričakali so te znanci, prijatelji in sorodniki. Stanoval si pri svojem sorodniku Karlu Cossutti, Križanu, ki je zaslovel po vsem svetu kot tenorist in ga tudi v Argentini, kjer je začel svojo pevsko kariero, izredno cenijo, si ogledal ogromno gledališče "Colon", v katerem nastopa tudi naš pevec, preživel lepe dni v prekrasnem letoviškem kraju Mar del Plata; najbolj vesel pa si bil verjetno srečanja s tamkajšnjimi Slovenci, ki delujejo v društvu "Triglav", ki ima v mestu svoj lep dom, v katerem se odvija bogata kulturna in družabna dejavnost.
"Res je, tu so me sprejeli zelo lepo. Takoj so mi povedali, da prejemajo iz domovine razne časopise, revije in knjige in da so še posebno veseli Primorskega dnevnika. Radi bi ga dobivali še v večji nakladi, ker so željni vesti iz svojih krajev. Tu so mi pripravili tudi večerjo ob mojem odhodu, z željo, da jih bi še obiskal. Življenje v tem društvu je za naše izseljence zelo pomembno ter menim, da bi bilo prav, da bi se stiki z matično domovino še okrepili, da bi se mladina bolje spoznala s svojim materinim jezikom in z našo stvarnostjo. Društvo ima svoj pevski zbor, dobro folklorno skupino, velik bazen, igrišča za balinanje, šahovski in še druge krožke ter lepo dvorano, ki lahko sprejme okrog tisoč ljudi. Tistih, ki so se pred tolikimi leti odselili skupno z menoj v Argentino, je še zelo malo živih. Živi pa so njihovi potomci, ki sicer govorijo špansko, ki pa se čutijo Slovence ter so na svojo domovino in kraje močno navezani. Obiski, ki so jih razne skupine opravile v zadnjem času v Jugoslaviji, pa tudi v naših krajih, so jim v veliko vzpodbudo. Po tej poti bo treba še nadaljevati."
N.L.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 29. marca
BERTOLD
Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 18.28 — Dolžina dneva 12.37 — Luna vzide ob
23.10	in zatone ob 7.24.
Jutri, NEDELJA, 30. marca
VELIKA NOČ
VREME VČERAJ; Temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1023,3 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 44—odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje.
PLIMOVANJE DANES: ob 04.44 najnižja -52 cm, ob 10.46 najvišja 34 cm, ob
16.29	najnižja -37 cm, ob 22.43 najvišja 54 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giuseppe Nasti, Francesco Viezzoli, Michele Novello, Marco Grbac, Daria Bertogna.
UMRLI SO: 96-letni Biagio Banco, 80-letni Giuseppe Sisti, 87-letni Giuseppe Keber, 66-letna Bruna Zacchigna, 75-letna Maria Paoli, 96-letna Maria Ra-zem, 75-letna Caterina Raffaeli, 91-letna Augusta Pascolai, 82-letna Giovanna Mauro, 51-letni Pietro Tomsich, 79-letna Maria Bracco.
OKLICI: podjetniški izvedenec Giancarlo Laboranti in uradnica Cinzia Bro-vedani, uradnik Fabrizio Štolfa in uradnica Armanda Borsi, uradnik Fulvio Luglio in uradnica Giuliana Paoletti, uradnik Maurizio Salich in biologinja Sabina Delfar, smetar Roberto Ellero in prodajalka Adriana Chermaz, delavec Franco Mazia in uradnica Annamaria Noventa, uradnik Argeo Depase in uradnica Loredana Bazzara, prodajalec Paolo Perini in uradnica Daniela Manzato, smetar Marcello Di Renzo in delavka Guerinna Deluca, geometer Mauro Ricci in knjižničarka Cristina Cocever, mehanik Enzo Furlan in uradnica Laura Abrami, uradnik Claudio Bortolotti in brezposelna Irene Indrigo, pleskar Sergio Belletti in prodajalka Luana Linda Rossi, poklicni bolničar Roberto Michelazzi in poklicna bolničarka Marzia Sisto, smetar Andrea Marini in natakarica Serena Berlocchi, delavec Mauro Primani in prodajalka Gabriella Patrizia Donaggio, tehnik Rai Alberto Lutman in uradnica Giuliana Kohl, trgovec Roberto Quattrocchi in prodajalka Astrid Duz, državni uradnik Vincenzo Rovinelli in uradnica Luisa Krutej, uradnik Roberto Orsini in prodajalka Marina Gervasio, mehanik Silvano
Biloslavo in točajka Serena Depase, finančni brigadir Sabatino Porcaro in računovodkinja Soraja Penna, finančni stražnik Paolo Zitti in splošna delavka Bruna Feroce, ladijski načrtovalec Roberto Secchi in otroška negovalka Monica Visintin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. marca 1986 (Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje)
ZGONIK (tel. 229373) — po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Ori-ani 2, Trg Venezia 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373)— samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje)
ZGONIK (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
KD Vesna Križ
Tabor mladih SKD Tabor Opčine
Janez Trdina, Marko Sosič
Kresna noč
Pri oblikovanju predstave so sodelovali: Giuliana Gerdol, Magda Tavčar, Ani Tretjak, Miloš Jugovič, Anastazija Purič, Pauletto Sosič, Giuliana Sosič. Režija: Marko Sosič.
Ponovitev v Domu A. Sirk v Križu v torek, 1. in v sredo, 2. aprila, ob 20.30.
Zaradi omejenega števila prostorov bo predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD in v Domu A. Sirk v Križu.
razne prireditve
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
koncerti
ZA VAŠO POROKO ...
»FOTOGRAFIJA« EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
V petek, 4. aprila, ob 20.30 v šempolaj-ski osnovni šoli Erika Košuta in njena potovanja po Južni Ameriki (Andi) in Afriki (Kilimandžaro). Predavanje z diapozitivi o pokrajini, življenju in običajih tamkajšnjega prebivalstva. Vabljeni!
y K. &. G.
KONFEKCIJE
VAM NUDI NOVE MODELE MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLAČIL ZA POMLAD IN POLETJE
Cenjenim strankam vošči vesele velikonočne praznike
OPČINE
Narodna ulica 71 Telefon 214-269
Hi
DREVESNICA
Germanu
Nabrežina Postaja 10 Telefon: 040/200571
Zbirka 100 romanov
Cankarjeve založbe
100 ROMANOV V 135 KN|IGAH V TREH LETNIKIH
45 KNJIG v prvem letniku v 12 mesečnih obrokih po 45.000 lir.
V PREDNAROČILU DO 15. APRILA še 20% popusta, če odplačate celotni prvi letnik (540.000 lir).
100 ROMANON — 100 NAGRAD: izžrebali bomo sto naročnikov, ki bodo zbirko naročili do 15. aprila letos.
Vsi naročniki dobijo posebna darila.
Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487
gledališča
VERDI
Danes, 29.t.m., ob 17. uri (red S) deveta predstava opere »Volo di notte« in »Mar-sia« L. Dallapiccole.
ROSSETTI
Danes, 29. t.m., ob 20.30 bo Teatro Stabile iz Turina predstavil delo G. Sepeja "Itala film Torino". V vlogi Patroneja bo nastopil Luciano Salce. Režija: Giancarlo Sepe. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	četrtek, 3. aprila, ob 20.30 (edina predstava) bo Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba predstavilo Sofoklejevo delo "Antigona". Režija Ivica KunčeviC. Predstava je izven abonmaja, 50-odstotni popust za abonente Stalnega gledališča FJK in SSG. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 4. do 20. aprila bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo B. Brechta "Baal". Režija: Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	sredo, 2. aprila, ob 20.00: Sofoklej "Antigona" - Hrvatsko narodno kazalište, Zagreb.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 31. marca, ter v torek, 1. aprila, ob 19. uri: Retrospektiva filmov Marca Ferrerija.
Srednja dvorana
V	sredo, 2. aprila, ob 19.30 Naši dosežki, revija mladinskih zborov Ljubljanskega pevskega združenja.
kino
V Narodni in študijski knjižnici bo
do 10. aprila (od 9. do 18. ure) odprta razstava del Miroslava Košute.
SKD Tabor - v sredo 2. aprila, ob 10. uri gostuje mladinska dramska skupina z veseloigro Figole Fagole v osnovni šoli D. Berdon v Kopru, ob 17. uri pa v gledališču v Izoli.
Glasbena matica - Trst v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI v Trstu, ciklus koncertov Mladi mladim, v četrtek, 3. aprila, ob 18. uri v Avditoriju RAI v Ul. F. Severo 7 "Kvintet simfoničnih pihal Notturno". Aneš Cacjan - flavta, Veronika Škerjanc - oboa, Jure Jenkorog, Peter Stadler - fagot. Vabljeni!
SOBNO
RASTLINSTVO
CVETJE
DREVESA ZA VRT IN
SADOVNJAK
HUMUS
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
razstave
V	umetnostni galeriji "Malcanton"
še danes, 29. t. m. razstavljata slikarja Manfred Myka in Max Poeppel.
V	umetnostni galeriji CISEAT je odprta razstava slikarke Laure Rocco in Emilia Pampanina. Razstava bo odprta do 5. aprila.
V	umetnostni galeriji "Cartesius"
bodo danes, 29. t. m., ob 18. uri, odprli razstavo Giovannija Tallerija. Razstava bo odprta do 10. aprila.
izleti
Sekcije VZPI—ANPI, KPI ter Zveza upokojencev CGIL iz Križa prirejajo 10. in 11. 5. avtobusni izlet v Bologno, z ogledom rojstne hiše bratov Cervi in Val Camonico, kjer bo shod garibaldinskih enot. Cena 90.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč v Domu A. Sirka v Križu (tel. 220-505).
SPDT vabi na tradicionalni izlet na velikonočni ponedeljek; zbirališče bo ob 9.30 v Bazovici pred spomenikom, od koder se bodo udeleženci odpeljali z osebnimi avtomobili do Skadanščine; krenili bodo nato na krožno pot po Slavniku in triurno hojo sklenili v lovski koči nad to vasjo. Vabljeni!
Prispevajte za
Dijaško matico
ARISTON - 16.00, 21.30 Ran, dram., Fr.-Jap. 1985, 163'; r. Akira Kurosawa; i. Tatsuya Nakadai, Satoshi Terao.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 16.00, 22.00 Anctartica, dram., Jap. 1984, 120'; r. Koreyoshi Ku-rahara; i. Ken Kakakura, Eiyi Okada.
FENICE - 17.00, 22.15 Yuppies - i giovani di successo, kom., It. 1985, 105'; r. Carlo Vanzina; i. Massimo Boldi, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Spie come noi, kom., ZDA 1985, 102'; r. John Lan-dis; i. Chevy Chase, Dan Aykroyd.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Una spina nel cuore, dram., It. 1986, 105'; r. Alberto Lattuada; i. Sophie Duez, Anthony Delon.
MIGNON - 16.00, 22.00 Taram e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80'; r. Ted Berman, Richard Ridi; prod. Walt Disney.
EDEN - 15.20, 22.00 La dolcissima in I porno incontri porn. □ □
Danes se sreča z Abrahamom naš ČIRO
Še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta mu kličejo
ponedeljkovi prijatelji
mali oglasi
CAPITOL - 16.30, 22.00 II tenente dei carabinieri, kom., It. 1985, 95’; r. Maurizio Ponzi; i. Enrico Montesano, Nino Manfredi.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Ritorno al futuro, fant., ZDA 1985, 115’; r. Robert Ze-meckisii. Michael J. Fox.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Tutta colpa del paradiso, dram., It. 1985, 95'; r. Fancesco Nuli; i. Ornella Muti, Francesco Nuli.
NAZIONALE II — 16.00, 22.00 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
NAZIONALE III - Il sole a mezzanotte,
dram., ZDA 1985, 135'; r. Taylor Hack-ford; i. Mikhail Baryshnikov, Gregory Hines.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 I Go-onies, pust., ZDA 1985, 111'; r. Richard Donnen; i. Corey Feldman, Ke Huy-Quan.
RADIO - Danes zaprto.
PRODAM renault 5 TL, letnik ' 75, v dobrem stanju. Telefonirati ob urah kosila na št. 420-417.
GRADBENI ODPUST. Sprejmem naročila za izvedbo prošenj za gradbeni odpust. tel. na št. 231-854 od 20. do 21. ure.
PRODAM dobro ohranjeno prikolico roller, letnik '71, 4 ležišča. Tel na št. 211-997 ob urah kosila.
DAJEM V NAJEM majhno stanovanje v dolinski občini. Tel. na št. 741-670.
PO UGODNI CENI PRODAM črno-beli televizor, znamke phonola, z dvema ojačevalcema, tudi z mizico iz orehovega lesa. Tel. na št. (040) 575-436.
PRODAM 20 stotov sena, nebaliranega. Tel. na št. (040) 227-411.
IŠČEM nezazidljiv teren na Padričah, v Trebčah ali v bližnjih vaseh. Tel. (040) 818-012.
PRODAM prostor za stojnico in dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave na tržnici na Ponterošu. Tel. na št. 51670 ob urah obedov.
HIŠICO z vrtom, tudi staro kupim v Trstu ali bližnji okolici. Tel. (040) 414-542.
PRODAM štedilnik na drva in metan, za
50.000	lir. Tel. na št. (040) 911-014.
OSMICO ima odprto v Nabrežini Dušan Radovič. Vabi na prigrizek in domačo kapljico.
PRODAM vespo ET 3, letnik 1982 v odličnem stanju. Tel. na št. (040) 229-484.
ZIDARSKO podjetje iz Benečije opravlja vsakovrstna popravila, brezplačni predračuni. Tel. na št. (0432) 400-016.
prispevki
Namesto cvetja na grob Srečka Križ-mančiča darujeta Oskar in Vittoria T'ho-va 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V spomin na Srečka Križmančiča darujejo Pia, Albina in Pierina z družinami
60.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Svete Čok in Justine Vever darujeta Slavica in Antonija 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 28.3.1986
Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank . Holandski fiorini Belgijski frank .. Funt šterling — Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1565.—	Japonski jen 		8,—
678,—	Švicarski frank 		810.—
219,50	Avstrijski šiling 		96.—
602.--	Norveška krona 		214 —
31,50	Švedska krona 		212 —
2.300.—	Portugalski eskudo 		10.—
2.020.—	Španska peseta 		10 —
181.-	Avstralski dolar 		....	1.090,—
9,50	Debeli dinar 		3,70
1.090.-	Drobni dinar 		3,70
■	« i BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881
BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
filmi na tv zaslonu kinoateije
Socialni delavci in naša stvarnost
Marsikdo si prizadeva, da bi lajšal probleme drugih, nekateri za stiske in tesnobe svojega bližnjega sploh nimajo posluha, so pa tudi ljudje, ki se odločijo za poklicno obravnavanje težav in potreb sočloveka. Tak je poklic socialnih delavcev.
Mednje spada moja sogovornica Anamarija Kalc, ki je mnogim že poznana tudi kot predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta.
Pogovarjava se v eni izmed občinskih izpostav, kjer jo lahko poiščejo tisti, ki so potrebni pomoči, nasveta, pogovo-ra.
Kako se lahko odločiš za poklic socialnega delavca?
Vsekakor zato, ker čutiš nagnjenje do take službe. Sicer je res, da nekateri poskusijo ta študij brez pravega prepričanja, vendar jih sam potek dela na šoli odvrne, če niso rasnično motivirani. Že kot dijakinja sem spoznala ta poklic, ker je obiskovala šolo za socialne delavce moja sestrična in zazdelo se mi je, da bi bilo to nekaj zame.
Kako poteka šolanje?
V Italiji je dokaj raznoliko: poznamo triletne šole, ki zahtevajo na koncu še prakso, dveletne šole brez prakse in celo dopisne šole za socialne delavce. Kljub temu da diploma šole za socialne delavce še ni pravno priznana, pa de lacto v natečajih zahtevajo točno določeno vrsto diplome in sicer tako s triletne šole, z opravljeno prakso. V parlamentu Že razpravljajo o reformi te vrste šole, ki naj bi odslej dobila status univerzitetnega študija. To bo veljalo za triletne šole s prakso, kakršna je tudi tržaška.
Kdo se lahko vpiše na tako šolo?
Vsakdo, ki ima diplomo višje srednje šole. Vpis je številen, prav tako močan pa je tudi osip v prvem letniku. Zanimivo je, da je večina socialnih operaterjev žensk, moški je v tem poklicu že skoraj bela vrana. Dež, ki ni nič kaj prijetno spremljal najino srečanje, je vse močneje opozarjal nase.
Kako pa pravzaprav poteka tvoje delo?
Predvsem je zelo razgibano. Malo je takih socialnih delavcev, ki lahko sedejo v ustanovi za pisalno mizo k urejanju papirjev. Predvsem v Trstu je ta služba prežeta z vplivom Basaglievega dela: vse službe te vrste so decentralizirane in razdeljene po področjih. Naše izhodišče je, da vsak problem pregledamo in proučimo v celoti tako, da spoznamo okolje, v katerem se specifični problem porodi. Konkretno gre tu za različne kompetence - nekateri socialni delavci so zadolženi za ostarele, drugi za mladoletne, spet tretji za umsko prizadete...
Katere javne ustanove pa upravljajo službe socialnih delavcev?
Natečaje za te službe razpisujejo Pokrajina, Občina in Krajevna zdravstvena enota. V grobem je Pokrajina zadolžena za tiste operaterje, ki imajo na skrbi probleme mlado-
letnih, Občina za tiste, ki skrbijo za ostarele in za socialno ogrožena družinska jedra, KZE za vse tiste operaterje, ki so vezani na zdravstvene strukture, kot so, recimo, socialna služba v bolnišnici, specifični operaterji pri oddelku za alkoholike, pri središčih za duševno zdravje in po družinskih posvetovalnicah.
Kam v tej "hierarhiji" spadaš ti? Kateri so tvoji varovanci?
Sama.se ukvarjam z mladoletniki. Moja služba spada v kompetenco Pokrajine. Kakor za vse delo socialnih operaterjev, je tudi za moj resor značilno, da je obravnavanje problemov timsko, kar pa tudi ne bi moglo biti drugače zaradi izredne povezanosti in prepletenosti problemov.
Kakor je tudi iz najinega razgovora razvidno, tvoja služba deluje po področjih.
Urnik je točno določen: od 8. do 14. ure, ob sobotah prosto. Ker pa se marsikaj ne da opraviti v jutranjih urah, ko imajo starši službo, otroci pa pouk, sem dvakrat tedensko zaposlena še popoldne od treh do šestih. Moje področje je zahodni Kras, zato sem trikrat tedensko na razpolago javnosti od 8. do 10. ure v mestu, v Sesljanu in na Proseku. Ostali čas je namenjen reševanju problemov.
Čvrsti kolobarčki cigaretnega dima moje sogovornice lebdijo v zraku. Dotaknem se vprašanja prostega časa.
V začetku, ko si še ves zagnan, ko te problemi popolnoma zasvojijo, ker ne znaš odvojiti službe od svojega privatnega življenja. Kasneje, ko pridobiš na profesionalnosti, ugotoviš, da moraš omejiti svoje delo na določen čas, če se želiš posvetiti temu poklicu za daljšo dobo.
(Se nadaljuje)
Nocoj na RTV LJ ob 20.15
Tržačani v Košnikovi gostilni
V Košnikovo gostilno se bodo nocoj podali tudi Tržačani: harmonikarski trio, ki ga vodi Klavdij Furlan, in TFS Stu
Sicer
moramo pojasniti, da se bo vse dogajalo v televizijskem studiu, kjer bo skupina znanih in priljubljenih igralcev in animatorjev poskrbela za sproščene skeče. Tudi izbor gostov je obetaven: Alpinski kvintet, Ivanka Krašovec, Oto Pestner, zbor Lipa zelenela je in že omenjeni tržaški skupini, od katerih bo vsaj ena - mislimo na folklorno skupino s kriškimi godci — sodelovala tudi pri ustvarjanju folklornega vzdušja skupaj s triom Plut, s skupino žensk iz Luč ob Savinji, z izdelovalci košev in s skupino iz Adlešičev, ki bo delala pirhe.
ledi, ki bo nastopala ob spremljavi godcev iz Križa. Mislimo, da bo v gostilni zelo pestro in živahno.
UOMINI E CIELI - Leteči možje, It. 1943.
Kežija: Francesco De Robertis. Igrajo: vojaki in oficirji italijanskega letalstva. RAI 3, sobota ob 16.40.
RAI posveča ob koncu tedna pozornost kar dvema italijanskima dokaj neznanima režiserjema. Nekateri kritiki imajo De Robertisa celo za predhodnika italijanskega neorealizma, ker ugotavljajo v njegovem dokumentarističnem in neretoričnem načinu snemanja že prve zametke nove filmske tendence, ki jo bodo v maksimalni meri razvili Rossellini, Visconti, Antonioni in drugi.
LE VERGINI Dl ROMA - Rimske device - It. 1961.
Režija: Vittorio Cottafavi. Igrajo: Louis Jourdan, Sylvia Syms, Ettore Manni. RAI 3, nedelja ob 17.25.
Za nedeljski program pa je na svojem tretjem sporedu RAI izbrala manj znan film režiserja filmskih kolosalov in pustolovskih filmov. Cottafavija izredno ceni zlasti francoska kritika, pri nas pa je znan predvsem zaradi furlanskega filma Maria Zef, ki ga je pred leti posnel za deželni sedež RAI.
GLI SPERICOLATI - Downhill Racer - Neustrašni, ZDA 1969.
Režija: Michael Ritchie. Igrajo: Robert Redford, Čamila Spary, Gene Hack-mann. RAI 2, sobota ob 21.15.
To je nedvomno zlati trenutek Roberta Redforda, še posebno po uspehu filma Moja Afrika (rež. Sydney Pollack), ki je odnesel večji del letošnjih Oskarjev in v katerem je Redford nastopal skupaj z Meryl Streep. Redford predstavlja arhetip ameriške lepote, moškosti, briljantnosti in radoživosti. Z videzom zdravega, nenavihanega in malce naivnega ameriškega fanta, z odprtim nasmehom vzbuja simpatijo in zaupanje. Nekakšen Gary Cooper dvajsetega stoletja torej, ki uspe očarati najstnice in babice. V tem filmu igra vlogo smučarja, člana ameriške smučarske reprezentance na turneji po Evropi.
IL FANTASMA DEL PIRATA BARBANERA - Blackbeard’s Ghost - Prikazen
gusarja Črnebrade, ZDA 1967.
Režija: Robert Stevenson. Igrajo: Peter Ustinov, Dean Jones, Suzanne Pleshet-
te. RAI 1, nedelja ob 20.30.
Walt Disney je zaslovel predvsem zaradi stripov in očarljivih risanih filmov, znani in zelo priljubljeni pa so bili tudi njegovi dokumentarci o naravi, televizijske nanizanke (Zono in druge) in vrsta celovečernih filmov.
Duša pokojnega gusarja, ki se kesa svojih zločinov, se vrne na svet v obliki prikazni in si ne da miru, dokler ne opravi vsaj enega dobrega dela.
CIMARRON, ZDA 1960.
Režija: Antony Mann. Igrajo: Glenn Ford, Maria Schell, Anne Baxter, Arthur O’Connel. RAI 1, ponedeljek ob 20.30.
Mann je eden najbolj prodornih režiserjev ameriškega vesterna. Njegovi filmi iz petdesetih let so pravi klasiki tega žanra: Winchester '73, Mož iz Larra-mieja, Gola ostroga in Znak zakona. Njegova filmska pripoved o osvajanju Zahoda ni nikoli pretirana, retorična ali bombastična, tudi se ne drži konvencionalnih klišejev. Protagonist Mannovih vesternov ni akcijski junak v slogu Johna Wayna, pač pa ugledni in poduhovljeni tip Jamesa Stewarta.
Cimarron spada v režiserjev zadnji opus. Opisuje prigode nekega odvetnika -novinarja, njegove dogodivščine po Ameriki, potem ko je zapustil rodno vas in časopis, ki ga je sam ustanovil...
VERONICA VOSS - Die Sehnsucht der Veronika Voss, ZRN 1981.
Režija: Rainer Werner Fassbinder. Igrajo: Rosei Zech, Hilmar Thate, Anne-marie Duringer, Doris Schade. Italia 1, ponedeljek ob 23.05.
Predzadnji Fassbinderjev film spada v trilogijo, ki jo je umrli nemški režiser posvetil nemški zgodovini petdesetih let.
Zgodba je značilna za Fassbinderja in pripoveduje o življenjskem in umetniškem zatonu velike zvezde nacističnega filma. Igralka hira ob spominih na blišč ob brezbrižnosti tistih, ki so ob njej. Lik športnega časnikarja, ki ljubi igralko in stika po njeni preteklosti, spominja na nesrečnega protagonista Wil-derjevega Sunset Boulevard. Tudi čudovita črno—bela fotografija s svojo hladno lepoto spominja na vzdušje hollywoodske drame petdesetih let.
aiiSišiiss;
:
		
današnji radijski in televizijski sporedi
( RAI 1____________________________
10.00	Nanizanka: Trapper
10.45	Risanka: Le meravigliose storie del prof. Kitzel
11.00	Sobotna tržnica, vodi L. Rivelli
11.55	Vreme
12.00	Dnevnik — kratke vesti
12.05	Sobotna tržnica, 2. del
12.30	Oddaja o medicini: Check—up
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik — Tri minute
14.00	Tekmovanje: Toto TV
14.05	Posebna oddaja: Prisma
14.35	Pista!, vodi Maurizio Nichetti, vmes Disneyeve osebnosti in film: Flash gordon
16.15	Nabožna oddaja
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Pista! (2.del)
18.05	Košarka - italijansko prvenstvo
19.00	90. minuta
19.20	Programi prihodnjega tedna
19.40	Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Marcellino pane e vino (kom., Šp. 1955, r. Ladislav Vajda, i. P. Calvo)
22.10	Ital.nogometno prvenstvo B lige
22.40	Stabar mater, po besedilu Jaco-pona da Todija, glasba G. B. Pergolesi, tekst bere Irene Papas
0.15 Nočni dnevnik
RAI 2	_________
10.00	Nanizanka: Un ragazzo come noi
10.30	Gledališka predstava: Un marito Itala Sveva (R. Gianfranco De Bosio
12.30	Dnevnik. Start
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. CHIP
13.30	Dnevnik. Bella Italia
14.00	Inf. oddaja: Scuola aperta
14.30	Dnevnik — Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Športna oddaja
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka D Artacan
17.30	Dnevnik — kratke vesti
17.35	Franz Liszt: Messa dell incorona-zione
18.25	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.25	Nogomet Italija — Švedska
21.15	Film: Gli spericolati (dram., ZDA
1969, r. M. Ritchie, i. R. Redford, C. Sparv, G. Hackman)
22.50	Dnevnik
23.00	Aktualnosti: Protagonisti našega časa
23.50	Filmske novosti
23.55	Nočni dnevnik
0.05 Šport
r a, «Ai a_______________________id
11.45	Hokej na ledu: Italija Holandska
13.45	Programi prihodnjega tedna
14.00	Dokumenti: La macchina del tempo
14.40	Rock koncert
16.10	Šolska oddaja
16.40	Film: Uomini e cieli (dram., It. 1943, r. F. De Robertis)
18.00	Informativna oddaja: Neruda
19.00	Dnevnik
19.35	Informativna oddaja: Archivio dell'arte
20.05	Inf. oddaja: Scuola aperta
20.30	Glasba: J. Brahms, orkester vodi L.Bernstein
21.30	Športna rubrika: Nedelja šport
22.00	Dnevnik
22.35	Film za TV: L'amara scienza (dram., It. 1985, r. De Rinaldo, i. L.Polito, M.Abbate)
Rock Palače Festival - RAI 3 ob 14.40
RTV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Otroška matineja. M. Druon: Deček z zelenimi pt^ti (3. del)
8.20	Otroška oddaja: Čarovnik
8.40	Nanizanka: Lutkomedija
9.05	Potovanje skozi osončje: Voya-ger 2 odkriva Saturn (12. del)
9.35	EX libris M&M (2. odd.)
10.35	Ljudski plesi: Vzh. Štajerska
11.15	Izobraževalna oddaja
11.35	Znanstvena oddaja
12.15	Dokumentarec: Avtonomija
12.40	Poročila
14.05	Oddaja za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini
14.50	Mladinski film: Klovni
16.30	Dokumentarec: Vroče poletje (l.del)
16.55	Poročila
17.00	PJ v košarki: 1. tekma četrtfinala končnice
18.25	Oddaja za stik z gledalci: Na
7VP71
18.45	Risanka
19.00	Danes. V šesti preiskavi
19.30	Dnevnik
19.45	Vreme
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Gostilna Košnik
22.30	Propagandna oddaja
22.35	Dnevnik
22.05	Film: Gideon s Scotland Varda (krim., VB 1959, r. John Ford, i. J. Hawkins, D. Poster)
^ TV Koper__________________
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Kleopatra Jones in zlati casino
17.00	Jugoslovansko prvenstvo v košarki
18.30	Dokumentarec: Ščepec širnega sveta
18.55	TV novice
19.00	Dokumentarna oddaja
19.30	TVD Stičišče
19.50	Dokumentarec: Po sledeh prednikov
20.30	Devet Beethovnovih simfonij: Simfonija št. 8
22.00	TVD Vsedanes
22.15	SP v umetnostnem drsanju: Ženeva
23.15	Nanizanka: Čar nepredvidenega
23.40	Oddaja o medicini: Zdravnik in
pacient
Iz Sinuhe l'Egiziano - Rete 4 ob 20.30
£1 CANALE 5
8.30	Nanizanka: Alice
8.55	Nanizanka: Fio
9.15	Film: La bella mu gnaia (kom., It. 1955, r. M. Camerini, i. S. Loren, M.
Mastroianni, V. De Sica
11.00	Kviz: Facciamo un affare
11.30	Kviz: Tuttinfamiglia, vodi Claudio Lippi
12.00	Kviz: Bis, vodi Mike Buongiorno
12.40	Kviz: Il pranzo è servito, vodi Corrado
13.30	Anteprima - napoved programov
14.10	Film: Arrivano i dollari (kom., It. 1957, r. M. Costa, i. A- Sordi, N. Taranto, I. Miranda)
16.15	Nanizanka: Gavilan
17.15	Big Bang
18.00	Športna rubrika: Record
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita Vianello in Mondaini-jeva
20.30	Variete: Grand Hotel
23.00	Parlamentom
23.45	Premiere
0.15 Film: E' nata una stella (dram., ZDA 1954, r. G. Cukor, i. J. Garland, J. Mason
^ RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00 Nadaljevanka: Destini 9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: Provaci ancora mamma (dram., ZDA 1971, i. E. Borgnine, B. Davis)
11.45	Nanizanka: Con affetto Sidney
12.15	Nanizanka: I Ropers
12.45	Otroški spored: Ciao ciao,vmes risanke
14.15	Nadaljevanka: Destini
15.00	Nadaljevanka: Agua viva
15.50	Retequattro per voi 16.10 Film: Buongiorno miss
(kom., ZDA 1955, r. H. Koster, i. J. Jones)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show	.
18.20 Nanizanka: Ai confini della notte
18.50	Nanizapka: I Ryan
19.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
20.30	Film: Sinhue l'egiziano (pust., ZDA 1955, r. M. Curtiz, i. E. Pudrom, J. simons)
23.00	Nanizanka: Mash
23.50	Nanizanka: Kingston 00.40 Cinema & Co
1.10 Nanizanka: Ironside
ITALIA 1 ______U
8.30 Nanizanka: Gli eroi di Hogan
8.55 Nanizanka: Sanford & Son
9.20	Nanizanka: La casa nella prateria
10.10	Nanizanka: Galactica
11.00	Nanizanka: La donna bionica
11.50	Nanizanka: Quincy
12.40	Nanizanka: Agenzia
Rockford
13.20	Tutto per denaro -Help
14.15	Šport: Americanball
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Lovely Sara, Hello Spank, Mila e Shiro
18.00	Glasbena oddaja
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: I puffi
20.30	Nanizanka: Supercar
21.25	Nanizanka: A—Team
22.20	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
23.15	Športna oddaja: Grand Prix
00 15 Glasbena oddaja: Deejay television
IDmcsM TELEPADOVA '
10.50	Risanka: Gigi la trotto-
14.00	Športna rubrika: Euro-calcio
15.00	Športna rubrika: Rombo TV
16.00	Šport: Catch
17.00	Nanizanka: Dottor
John
18.00	Risanka: Devilman
18.30	Risanka: Gigi la trottola
19.00	Risanka: Hero Higt
20.00	Sport Billy
20.30	Film:, Gli invincibili (vestern, ZDA 1947, r. C.B. De Mille, i. G. Cooper, P. Goddard)
22.30	Šport: Catch
23.30	Nanizanka: Bret Ma-verick
00.30 Nanizanka: Strange report
I ^ TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
14.30	Nogomet: Udinese Napoli
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Športna rubrika
19.00 Večerne vesti
19.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
20.30	Film: Totò nella luna (kom.)
22.15	Informativna oddaja: Realtà industriale
22.45 Nočne vesti
23.15	TV film: Ultimo indizio
[ 3E TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
10.00,	14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 — 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček — Pravljica — Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Pihalni kvintet RTV Ljubljana;11.15 Postne pesmi; 11.30 — 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo — Sestanek ob 12. uri — Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah;;
14.10	Čas in prostor: Pogovori o kulturi sožitja; 15.00 Otroški kotiček: Iz kota v kot; 16.00 Zbornik: Potovanje Duška Jelinčiča po Južni Ameriki. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glas-ba;18.00 Dramska vetrovnica: Zadnja večerja;
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 — 8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami;
10.25	Dopoldne ob glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10	15.25	Popoldanski
mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Slovencem po svetu, vmes Domovima je ena, Mladi
mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 — 5.00 Nočni program — glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika;7.30 Jutranji servis; 13.00 Otvoritev -Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov — Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 — 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Val na valu; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna,-
10.35	Vstop prost; 10.55 Val na valu ;
11.00	Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 13.45 Val na valu; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Športna rubrika; 15.45 -
19.30	Glasbeni vikend; 16.32 Filmska glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Disco magic; 17.15 Val na valu; 17.32 V dveh je boljše; 18.00 Bili so slavni ; 18.32 Vse iz New Yorka; 20.00 — 6.00 Nočni program.
■tran 8 □ goriški dnevnik
Prvo soočanje z letošnjim proračunom
Vrednost investicij v sovodenjski občini bo letos dosegla osemsto milijonov lir
Sedem pomembnejših posegov na področju javnih del je vpisanih v programu sovodenjske občinske uprave za tekoče leto v skupni proračunr ski vrednosti 868 milijonov lir. Program investicij je na četrtkovi seji občinskega sveta predstavil odbornik za finance, Vlado Klemše, po krajšem uvodu o smernicah in določilih za sestavo finančnih načrtov krajevnih ustanov. Odbornik je posebej naglasil, da je načrt posegov na področju javnih del zelo stvaren in da ni nobena sanjska knjiga. Nekateri posegi se ze celo izvajajo, oziroma je postopek za pridobitev potrebnih finančnih sredstev že v teku.
Po vrednosti investicije je na pn vem mestu načrt za drugo skupino del za izgradnjo grezničnega omrežja (v Gabrjah). Financiranje v višini 230 milijonov lir bo zagotovila država in tudi odplačevanje posojila naj bi bilo v celoti v breme države. Podobno rešitev naj bi poiskah tudi za financiranje načrta tretje skupine del, v vrednosti 155 milijonov lir, le da bi poleg države del sredstev zagotovila dežela.
V obrazložitvi programa investicij je bilo slišati tudi, da imata načrta za ureditev parkirišča in okolice občinske telovadnice ter zgraditev no-
vega ostrešja na poslopju osnovne šole v Rupi prednost pri realizaciji. Za prvi poseg je predviden strošek v višini 125 milijonov lir, financiranje pa z najemom posojila ter prispevkom dežele na račun obresti. 73 milijonov lir pa bo šlo za popravilo, oziroma rekonstrukcijo ostrésja na poslopju o-snovne šole v Rupi. V tej zvezi velja omeniti, da je občinski svet prav na zadnji seji odobril tudi najem posojila pri zavodu Cassa depositi e prestiti in da bo torej izvedba o-menjenega posega možna že v prihodnjih mesecih.
V tem letu naj bi uresničili tudi načrt izgradnje garaže in skladišča za potrebe občine, na prostoru za stavbo vrtca. Občina je sicer zaprosila za deželni prispevek (okvirni strošek je bil določen v višini 113 milijonov lir), vendar bo najbrž treba kritje zagotoviti z najemom posojila. V seznamu predvidenih posegov je vključen tudi načrt razširitve in posodobitve dveh cestnih odsekov, na Vrhu in med Rupo in Pečjo. Finančno kritje naj bi zagotovila dežela, v smislu dež. zakona št. 22 iz lanskega leta. Okvirni strošek znaša 87 milijonov lir. Približno prav toliko bo znašala vrednost del na cestnem podvozu na Štradalti, ki se
sicer deloma že izvajajo in ki so tudi deloma že financirana s prispevkom iz Goriškega sklada. Tudi za razliko naj bi denar zagotovili iz tega sklada.
Po dosedanjih ugotovitvah bi občina v tekočem letu lahko najela za o-krog 250 milijonov lir novih posojil, je med obrazložitvijo programa investicij dejal pristojni odbornik. Ugotovitve pa so zaenkrat samo začasne, kajti glede finančnega zakopa in predvsem glede dotacij države občinam, še ni bila izrečena zadnja beseda. Četrtkovo sejo, med katero je občinski svet z večino glasov, ob vzdrža-nju svetovalcev SSk odobril tudi vrsto sklepov ožjega odbora, je vodil župan Vid Primožič.
V soboto v ladjedelnici
Koncert za zbiranje pomoči ogroženemu prebivalstvu Malija
OBČINSKO GLEDALIŠČE KRMIN
Danes ob 15.00 in 17.15. Jutri ob 15.00, 17.15 in 19.30. V ponedeljek ob 17.15 in 19.30.
OSTRŽEK
(WALT DISNEY)
Delavci tržiške ladjedelnice so se, prvi v državi, pridružili humanitarni pobudi ustanove UNICEF in sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL za pomoč prebivalstvu Malija. Za realizacijo načrta, ki ga je pripravila omenjena ustanova Združenih narodov (vrtanje vodnjakov v puščavskem območju) bodo darovali dohodek enournega dela, poleg tega pa nameravajo s prirejanjem kulturnih prireditev nabirati tudi prostovoljne prispevke občanov in lastnih družinskih članov.
Tako bo v soboto, 5. aprila, ob 20.30 v menzi ladjedelnice pevski in glasbeni večer ter nastop baletne skupine. Nastopil bo otroški pevski zbor konservatorija Tartini iz Trsta pod vodstvom Edde Galvano, ki bo prav v kratkem tudi odpotoval na turnejo na Madžarsko. V drugem delu večera pa bodo imeli glavno besedo plesalci baletne šole Ceron iz Vidma.
Prireditev je seveda odprta vsem delavcem ladjedelnice, njihovim družinskim članom in nasploh vsem, ki bi radi prispevali za realizacijo načrta, ki ga je pripravila organizacija, ki si prizadeva pomagati predvsem o-trokom v državah tretjega sveta.
Z denarjem, ki ga bodo nabrali s prispevki delavcev, ki se bodo odpovedali delu dohodka in z denarjem, ki ga bodo zbrali na razne druge na-
INTERPELACIJ A KPI
Bo carinski kredit veljal tudi v Gorici?
Komunistični senator Nereo Battello je ministru za finance naslovil pismeno vprašanje v zvezi z olajšavami, ki jih uživajo gospodarski operaterji na Tržaškem glede tako imenovanega carinskega kreditiranja. Battello želi od ministra izvedeti, če namerava slednji raztegniti olajšave, ki so že v veljavi za carinske operacije v Trstu (pomorski promet) tudi na območje goriške carinarnice in na območje carinarnice pri Fernetičih.
Senator Battello navaja v utemeljitvi svojega vprašanja, da predstavljajo olajšave carinskega kreditiranja element, ki ustvarja razliko v poslovanju operaterjev v krajih ob meji. Battello v pismu tudi navaja, da si) posebne ugodnosti za novo pridobljene province (po prvi svetovni vojni) stopile v veljavo že septembra leta 1922.
V ČETRTEK, 3. APRILA
V Tržiču odstop župana in odbornikov
Občinski svet v Tržiču se bo sestal v četrtek, 3. aprila, ob 20.30. Na dnevnem redu seje je odstop župana in članov odbora. Tako so odločili na četrtkovi seji odbora. O zadevi smo obširno poročali že včeraj.
Razstava starih knjig in tiskov
Zanimiva in bogata razstava starih tiskov, starinskega tiskarskega orodja, reprodukcij je od četrtka odprta v pokrajinskem muzeju v Palači Attems na Kornu. Odprta bo do 22. junija, po vsej verjetnosti pa bodo ta rok, kakor se je že zgodilo z nekaterimi razstavami v prejšnjih letih podaljšali. Razstavo je pripravila gori-ška pokrajina, v sodelovanju z raznimi kulturnimi ustanovami v naši deželi, predvsem pa z Videmsko univer-
zo. Pobuda je nastala, kakor je_bilo slišati na predstavitvi, pred kakšnim letom, ob urejanju knjižnice pokrajinskega muzeja, ki šteje v celoti okrog 40 tisoč knjig, v starinskem oddelku pa ima okrog dva tisoč dragocenih starih tiskov. Največ eksponatov je seveda iz tega fonda, čeprav je bilo treba, za pripravo popolnejše razstave zaprositi za pomoč in sodelovanje tudi druge knjižnice v Gorici in deželi ter nekatere zasebnike.
Velja zabeležiti tudi, da je bila zamisel o pripravi razstave, ki naj bi goriški in širši javnosti razkrila pravo zakladnico knjižnice pokrajinskega muzeja, zasnovana zelo široko. Poleg knjig in tiskov (kot izdelkov tiskarske umetnosti) sega razstava namreč tudi na področja, ki so tako ali drugače povezana s knjigo: knjigovezništvo, dekoracije, restavriranje in konzervacija starih tiskov. Časovno zaobjema razstava obdobje več kakor treh stoletij, od konca 15. do konca 18. stoletja. Med eks-ponati prevladujejo knjige v latinščini in italijanščini, nekaj je tudi nemških in slovenskih tiskov (Slovar Alasia di Sommaripa).
Istočasno z razstavo so predstavili tudi bogat katalog, kar sicer že sodi v tradicijo delovanja goriške pokrajinske uprave na kulturnem področju.
Na četrtkovi predstavitvi sta poleg predsednika pokrajine, prof. Silvia Cumpete, spregovorila še odbornik za kulturne dobrine Alberto Tomat in ravnateljica pokrajinskih muzejev dr. Maria Masau Dan. Izražena pa je bila tudi želja, naj bi razstava pripomogla k pravemu vrednotenju knjižnega fonda pokrajinskega muzeja in k ovrednotenju pomena knjige, ki ne sme biti samo obrtniški ali industrijski izdelek.
S prehodom k legalni uri poletni urnik v trgovinah
Ponoči stopa v veljavo poletni čas, s tem da bomo premaknili kazalce na uri za šestdeset minut naprej. Goriško združenje trgovcev je sklenilo, da s prehodom od zimskega na poletni čas stopijo v veljavo tudi novi, poletni umiki v obratovanju trgovin in javnih lokalov na Goriškem.
Pri tem naj navedemo opombo, da so umiki, tako kot jih je določilo Združenje trgovcev, le okvirnega značaja, saj jih na podlagi županovega odloka posamezne trgovine lahko prikrojijo lastnim potrebam. Pri tem morajo upoštevati samo sledeče obvezujoče predpise: trgovina mora biti odprta dnevno ne več kot 8 ur, zjutraj ne sme odpreti pred 8. uro (jestvine 7.30) in zvečer zapreti po 20. uri (jestvine 19.30). Znotraj teh okvirnih določil lahko posamezni trgovci prosto razpolagajo z umikom in imajo tudi možnost izbrati non-stop umik.
Večina gariških trgovin sicer ni pokazala doslej posebnega zanimanja za to možnost in je raje ostala zvesta tradicionalnemu umiku, ki bo po novem sledeč:
TRGOVINE Z RAZNIM BLAGOM: (konfekcije, pohištvo, foto-optika, sanitarije, knjigarne, papirnice, urame in zlatarne, trgovine z igračami, cvetličarne, drogerije, trgovine s kmetijskimi pripomočki itd.) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30).
JESTVINSKE TRGOVINE (jestvine, sadje in zelenjava, marketi) od 8.20 do 13. ure in od 16.30 do 19.30.
MESNICE od 7.30 do 13. ure, ob so-
botah in dnevih pred prazniki tudi od
16.30	do 19.30.
PEKARNE in MLEKARNE od 7. ure do 12.30 in od 17.30 do 19.30.
TRGOVINE Z ORODJEM IN UPORABNIM BLAGOM (orodje, stroji, tehnični pripomočki, gradbeni material, avtomobili, motorji, kolesa in njihovi nadomestni deli, elektromaterial, radijski in televizijski sprejemniki in drugi gospodinjski stroji itd.) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
Nespremenjena ostajajo pravila o tedenskem počitku. Kramarji morajo spoštovati umik, ki je določen za obratovanje trgovin, ki prodajajo odgovarjajoče blago. Izjema je za četrtkov sejem, za katerega velja urnik od 8. ure do 13.30.
S ponedeljkom bodo stopili v veljavo tudi novi umiki za gostinske lokale in za tobačne ter časopisne prodajalne.
GOSTINSKI LOKALI (tudi bari, kavarne itd.) bodo obvezno odprti od 7. do 22. ure (s prošnjo Kvesturi lahko dobijo dovoljenje, da odprejo uro kasneje in zaprejo uro prej), fakultativni umik pa omogoča odpiranje že ob 5. uri zjutraj in zapiranje ob 2. uri ponoči.
TOBAČNE in ČASOPISNE PRODAJALNE bodo zjutraj odprte med 8. in 13. uro, popoldne pa med 15.30 in 20. uro.
Želel je politično zatočišče zato se je izdajal za Romuna
čine bodo v Maliju navrtali okrog o-sem tisoč vodnjakov, od koder bodo zatem črpali vodo za potrebe gospodinjstev in kmetijstva, ki ga poleg splošne zaostalosti, ogroža tudi napredujoča puščava.
Fotografski
natečaj
Združenje CAPIT pripravlja, v sodelovanju s klubom Circolo Fotografico Isontino, brezplačni tečaj fotografiranja. Trajal bo približno mesec dni in se bo predvidoma pričel 7. aprila. Informacije in prijave pri Centru Stella Matutina, Ul. Nizza 36 vsak dan od 15. do 18. ure.
Združenje CAPIT pa skoraj istočasno pripravlja tudi fotografski natečaj deželnega značaja na temo »Človek in žival«. Prispevke sprejemajo do 18. aprila letos in sicer na sedežu združenja v Ul. Garzarolli 165/B.
V DOBERDOBU
Gruberjeva maša in Praznik pomladi
SKD Brasi v Doberdobu pripravlja tudi letos na velikonočni ponedeljek tradicionalni Praznik pomladi. Prireditev so bo odvijala v dveh dnevih in sicer v ponedeljek, 31. t.m., in prihodnjo nedeljo, 6. aprila.
Ponedeljkov program obsega ob 15. uri slikarski ex tempore za o-trohe, ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine, v večernih urah pa ples ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka. Prihodnjo nedeljo bo ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
Jutri ob 10.30 bodo v doberdobski cerkvi peli Gruberjevo latinsko mašo. Na programu so tudi odlomki iz Hdndlovega oratorija Messiah in velikonočne pesmi. Nastopil bo mešani zbor Hrast ob spremljavi komornega orkestra po dvodstvom Hilarija Lavrenčiča.
Skupščina KZE
Predsednik goriške KZE je vendarle sklical glavno skupščino te ustanove. člani skupščine so včeraj prejeli vabila za kar tri seje. Prva naj bi bila že danes ob 9. uri, dmga je napovedana za petek, 11. aprila, tretja pa za 18. aprila. Dnevni red za vse tri seje je povsem enak. Predvidoma današnja seja ne bo sklepčna in bo treba zato počakati do H. a-prila.
Z avtom v morje
V prometni nesreči, včeraj zjutraj na pokrajinski cesti med Gradežem in Tržičem, se je laže ranil 26-letni Massimo Fabris iz Gradeža. Z avtom diane je bil namenjen proti Tržiču, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil v levo, trčil v drog telefonske in nato končal v morju. Na srečo je voda na tistem kraju globoka le okrog sto centimetrov in fant je tako lahko sam prilezel na suho. Lahko pa bi bil obračun precej drugačen...
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolò, Ul. 1. Maggio 94, tel. 733-28.
Velikonočno vzdušje se včeraj ni poznalo na količini dela na preturi (pre-tor Gagliardi je istočasno obravnaval vrsto kazenskih, civilnih in delovnopravnih postopkov), morda pa je blagodejno vplivalo na razsodbe, saj ni bil nihče obtožen na zaporne kazni. Nekaj je bilo oprostitev, dva postopka pa sta se zaključila z obsodbama na zmerni denarni kazni.
Nekoliko neobičajen je bil primer 21-letnega Zorana Matiča iz Tjenti-šta. Mladenič se je lanskega 21. decembra zvečer pojavil na železniški postaji v Gorici, potrkal na vhodna vrata urada železniške policije in zaprosil za politično zatočišče. Dežurnim policistom je povedal, da je Romun in jim postregel z lažnimi osebnimi podatki. Pospremili so ga na kvesturo, kjer so, v sodelovanju z novogoriško Upravo za notranje zadeve, ugotovili njegovo resnično istovetnost.
Pretor ga je včeraj zaradi nudenja lažnih osebnih podatkov obsodil na plačilo 200 tisoč lir globe.
S plačilom 400 tisoč lir globe se je strožji obsodbi izognil tudi 41-letni Niko Snoj iz Ljubljane. Pred dvema mesecema se je v družbi prijatelja pripeljal do mejnega prehoda pn Rdeča hiši. Finančni stražniki so med pregledom ugotovili, da ima pri sebi dvesto 22-kalibrskih nabojev. Prijavili so ga tako zaradi carinskega prekrška, ker je nošnja tovrstnih nabojev brez posebnega dovoljenja prepovedana. Pretor je pri odmeri denarne kazni upošteval predlog javne-
ga tožilca, Snojevega prijatelja pa je oprostil, ker ni zagrešil kaznivega dejanja.
Hudo ranjena
V Ul. Terza Armata v Gorici, se je včeraj popoldne, okrog 16.30 hudo ponesrečila 66-ldtna Celestina Lu-kežič por. Ivančič iz Gorice, Ul. Fai-dutti 28. Ženska se je peljala z motornim kolesom, ko jo je na križišču pri Sv. Ani sunilo na tla dostavno vozilo. Z rešilcem zelenega križa so jo prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili pretres možganov, večkratne zlome na levi nogi in zlom nekaj reber. Sprejeli so jo s prognozo okrevanja v 60 dneh, če ne nastopijo komplikacije.
V Sovodnjah umrla Viktorija Butkovic
V Sovodnjah so včeraj našli mrtvo na domu 69-letno Viktorijo But-kovič. Priletna ženska je živela sama v hiši v Ul. 1. maja 42. Še zjutraj so jo osebe videle, ko je prišla na balkon. Okrog 13. ure je nekdo zapazil, da ženska leži na tleh in se ne premika.
Takoj so obvestili orožnike in pa zdravnika dr., Marijana Cijana. Ta je ugotovO, da je ženska umrla največ kako uro prej. Smrt je nastopila zaradi naravnih razlogov, verjetno zaradi srčne kapi.
prireditve
SMReKK vabi v ponedeljek ob 21. uri na Praznik pomladi v diskoteki Tiffaniy’s v Pierisu.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu bo v aprilu odprta po sledečem razporedu: ob ponedeljkih od 17. do 19. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 17. do 19. ure.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Spie come noi«.
CORSO 18.00—22.00 »Yuppies« (I giovani di successo). M. Soldi, J. Calà.
VITTORIA 18.00—22.00 »La signora della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE 17.15—21.45 »L’onore dei Frizzi«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00—17.15 »Ostržek«. Walt Disney.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Profesorji so ponoreli«. 22.00 »Vroča Cecilija«.
DESKLE 19.30 »Kaliguline sužnje«.
Vodo rabijo, vendar ne za namakanje
Kmetje in vinogradniki v Steverjanu niso navdušeni nad načrtom za gradnjo namakalnega sistema
Načrt za izgradnjo namakalnega sistema na območju števerjanske občine bo po vsej verjetnosti ostal v predalu, že odobrena finančna sredstva v višini 700 milijonov lir, pa naj bi uporabili drugače, za okrepitev obstoječega vodovoda, za gradnjo novega vodovoda za potrebe kmetijstva, za druge posege v korist kmetijstva. Tako nekako bi lahko strnili vsebino nedavnega javnega posvetovanja, ki ga je pripravila števerjanska občinska uprava o vprašanju, ki je na dnevnem redu že leto dni, vendar d njem še ni bila izrečena jasna beseda.
Zabeležiti velja tudi, da števerjan-ski vinogradniki, ki so se polnoštevilno udeležili omenjenega posveta, niso pokazali posebnega zanimanja za predlagano rešitev. Iz prakse vedo, da vinogradi v Brdih le redko trpijo sušo in da je pravzaprav odvodnjavanje glavni problem v vinogradih na tem območju. Bil bi zato pravi nesmisel, da bi za drag denar zdaj dovajali vodo na posamezne parcele. Vode V vinogradih ne potrebujejo, pač pa je vprašljiva preskrba v poletnih mesecih, v času škropljenja, v jeseni, ko rabijo velike količine vode v kleteh, za pranje posode, za hlajenje mošta itd. Na to so posebej opozorili in obenem nakazali kako bi lahko denar, prvotno namenjen za namakalni sistem z orošavanjem, pre-
usmerili. Na posvetu je bilo slišati tudi predlog, naj bi o izvedbi načrta izpeljali celo referendum.
Čeprav smo o načrtu za gradnjo namakalnega sistema na območju števerjanske občine že nekajkrat pisali, najbrž ne bo odveč, čegopozorimo na tehnično stran in pa na to, kako je prišlo pravzaprav do priprave okvirnega načrta. Dokumentacijo je izdelal projektant iz Verone, po nalogu občinske uprave, strošek (30 milijonov lir) pa je kril Goriški sklad. Po predhodnih geoloških in hidroloških študijah je bilo ugotovljeno, da na območju ni dovolj močnih izvirov, oziroma vodnih tokov, zaradi česar bi bilo potrebno zgraditi akumulacijsko jezero, oziroma potiskati vodo iz Soče. Druga rešitev bi bila primernejša in tudi z ekonomskega vidika cenejša. Vodo bi črpali v Soči, nekje ob ustju Gnojnice, in jo po ceveh pošiljali do Ščednega v velik zbiralnik. Drug zbiralnik bi zgradili na območju med Valeriiščem in Jazbinami. Po v načrtu predvidenem sistemu nama kanja z orošavanjem, bi znašala poraba vode okrog 2 litra na hektar površine vsako minuto. Kljub razmeroma majhni porabi vode, pa sistem ne bi zadostoval za istočasno namakanje vseh površin in bi morali občasno posamezna področja izklapljati.
Izgradnja takega namakalnega sistema bi na podlagi okvirnega načr-
ta, ki je bil izdelan konec leta 1981, veljala 3,7 milijarde lir. Danes bi strošek znašal vsaj dvakrat toliko.
Kakšno vlogo pa je pri celotni zadevi imela. Briška gorska skupnost? Zadeva je zelo preprosta. Števerjanska občina prav gotovo ne bi mogla uresničiti tako obsežnega načrta. Priložnost za zagotovitev potrebnih denarnih sredstev se je ponudila z državnim zakonom 828, oziroma kasnejšim deželnim zakonom št. 70 za financiranje gospodarskih pobud v kmetijstvu. Briška gorska skupnost je načrt prevzela in ga predstavila deželi, ki je nekaj mesecev zatem zagotovila prvo financiranje v višini 700 milijonov lir.
Vendar je bilo po tem prvem koraku treba razjasniti še nekaj vprašanj. Tako recimo kako obiti oviro, ki jo predstavlja pravilnik o proizvodnji vin z zaščitenim geografskim poreklom (DOC). Pravilnik namreč izključuje možnost namakanja. »To kočljivo vprašanje, bi že nekako rešili, v dogovoru s funkcionarji deželnega odbomištva za kmetijstvo in tudi s prilagoditvijo pravilnika o proizvodnji briških vin DOC,« je na posvetu dejal predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Corsi. Postavlja pa se drugo vprašanje, to je kdaj in kako bi zagotovili potrebna finančna sredstva za izvedbo celega načrta. Nič manj pomembno pa ni tudi vprašanje vzdr-
ževanja in stroškov, ki se v zvezi s tem postavljajo.
Prav glede slednjega pa žal ni na razpolago oprijemljivih podatkov. Izkušnje, ki jih imajo kmetje in vinogradniki s konzorcijem za melioracije in namakanje krminsko - gradiščanskega polja — mnogi Števerjan-ci imajo namreč njive tudi v ravninskem predelu — niso najbolj pozitivno in jih ta servis drago stane. V ravninskem svetu je namakanje sicer potrebno, medtem ko je stanje na fhšnatem svetu povsem drugačno.
Kaj pravzaprav predlagajo vinogradniki? Da bi bil namensko nakazani denar uporabili za ojačitev obstoječega civilnega vodovoda, iz katerega bi lahko črpali dovolj vode tudi za lunetijsko dejavnost. Kolikor hi bila ta možnost neizvedljiva, da bi zgradili nov, kmečki vodovod, na katerega bi priključili le tista gospodinjstva, ki se dejansko ukvarjajo s kmetijstvom. Omenja pa se še tretja možnost, to je, da bi denar uporabili za gradnjo gozdnih cest, oziroma dostopov do zemljišč, ki so zdaj neizkoriščena prav zaradi zelo težkega dostopa.
Pri Briški gorski skupnosti bodo preverili možnosti za uresničitev predlaganih rešitev in tudi začeli postopek za preusmeritev finančnih sredstev. Postopek pa je, kakor znano, precej dolgotrajen.
Sindikat CISL skrbi brezposelnost
Goriški sindikat CISL je predvčerajšnjim počastil spomin sindikalista Ezia Tarantellija, točno leto dni po njegovem umoru s strani osamljene skupinice teroristov, ki so preživeli razpad rdečih brigad. O Tarantelli-ju, ki ni bil samo viden predstavnik sindikalne organizacije, pač pa tudi priznan ekonomist in raziskovalec na socialnem, političnem in gospodarskom področju, sta spregovorila pokrajinski tajnik CISL Vittorio Bran-cati in član vsedržavnega vodstva istega sindikata Sergio Ammarinati.
Komemoracija ni primerna za oživljanje starih polemik (Tarantelli je bil med nasprotniki referenduma o točkah draginjske doklade), pač pa je postala priložnost za razpravo, na kateri so — ob dolžnostnem spominu na lik pokojnika — analizirali sedanje stanje v italijanskem gospodarstvu. Predvsem so opozorili na nevarnost, da v sedanjem ugodnem gospodarskem trenutku pozabimo na socialne aspekte, posebno na brezposelnost, proti kateri je treba takoj u-krepati.
Posvet o šolstvu manjšin
V Vidmu bo v soboto, 5. aprila, študijski posvet, ki ga prireja Združenje za jezike manjšinskih skupnosti v Italiji (LELINAMI) v sodelovanju s šolskimi sindikati CGIL - CISL - UIL in združenjem Scuele Furlane. Na {»svetu bodo razpravljali predvsem o poučevanju manjšinskih jezikov v šoli. Posvet bo v predavalnici srednje šole »P. Valussi« v Ulici Petrarca s pričetkom ob 14. uri.
Prispevki dijakom
Goriška občina bo na podlagi deželnega zakona o pravici do študija podelila denarno pomoč za tekoče šolsko leto dijakom nižjih srednjih šol iz družin v težavnem ekonomskem položaju. Denarna pomoč je namenjena nakupu šolskih knjig in drugih o-sebnih študijskih pripomočkov.
Prošnjo lahko predstavijo dijaki, ki obiskujejo šole na ozemlju goriške občine, ne glede na morebitno bivališče izven občine. Na goriški občini lahko torej predstavijo prošnjo tudi dijaki srednje šole Ivan Trinko, ki prihajajo iz drugih občin. Pogoj je, da družinski dohodek v letu 1984 ni
nižjih srednjih šol
presegal 10 milijonov lir. Pri izračunavanju dohodka je predviden odbitek v višini 3 milijonov lir za vsakega družinskega člana (razen dijaka, za katerega se vlaga prošnja) ki bremeni družinskega poglavarja.
Prošnje za dodelitev denarne pomoči je treba vložiti na posebnih obrazcih — na razpolago na občini — v protokolnem uradu goriške občine najkasneje do 12. ure 30. aprila. Skupaj s prošnjo je treba predstaviti družinski list in potrdilo o bivanju, mod. 101 in 740 davčne prijave. Nadaljnje informacije dobijo zainteresirani na občinskem uradu za šolstvo
Poklicni tečaji za delo s prizadetimi
Pred časom smo poročali o posvetu, na katerem so razpravljali o možnosti in primernosti ustanavljanja t.i. bivalnih skupnosti za hadikapirane. Take skupnosti za prizadete osebe predstavljajo sodoben in učinkovit odgovor na težave pri oskrbi nesamostojnih oseb, ki ne morejo računati na družinsko oporo, ne da bi te osebe zapirali v kake zavodske ustanove. Seveda pa je treba za obstoj bivalne skupnosti zagotoviti tudi prisotnost specializiranega osebja,
V ta namen prirejata Deželni inštitut za poklicno izobraževanje in zadruga APE (Aggiornamento Programmazione Educativa) seminar za
poklicno usposabljanje operaterjev v teh bivalnih skupnostih. Seminar bo brezplačen in bo razdeljen na dve šestmesečji: od aprila do decembra letos (s prekinitvijo julija in avgusta) tei* od januarja do junija 1987. Predavanja bodo štirikrat tedensko po štiri ure dnevno.
Tečaj bo na sedežu IRFOP v Ul. Pola 5 v Gorici. Vpisali bodo največ 40 tečajnikov, ki jih bodo izbrali na podlagi sprejemnega izpita. Predvidena je starost od 18 do 25 let in posest diplome višje srednje šole.
Prijave in informacije do 5. aprila ob 12. uri na sedežu zadruge APE v Gorici, Ul. Dante 8, tel. 34169.
Od jutri do 28. septembra dovoljen športni ribolov
Bregovi rek, potokov in jezer v naši deželi bodo jutri oživeli. Po šestmesečnem premoru bo namreč ponovno možen ribolov. Na tisoče športnih ribičev bo poskusilo srečo ob bregovih rek in {otokov. Kakšen bo ulov? Po lanski suši, vsaj na Goriškem najbrž ne bo veliko rib, sicer pa pravijo, da se nikoli ne ve.
Kakor znano, je območje dežele Furlanije - Julijske krajine glede športnega ribolova razdeljeno na dva dela. V priobalnem pasu je športni ribolov dovoljen skozi vse leto, medtem ko je drugod odprt samo šest mesecev, letos od 30. marca do 28. septembra. Mejo med obema področje-fna predstavlja državna cesta št. 14 (Trst - Benetke).
Od jutri dalje (od 7. ure) je torej odprt ribolov, vendar ne na vse ribje vrste. Ščuke bo dovoljeno loviti šele Po prvem maju, lov na karpe in mrene bo dovoljen od 30. marca do konca maja in potem ponovno od 1. avgusta do 28. septembra.
Ribiči morajo seveda upoštevati tudi določila glede takb imenovanih zavarovanih območij in predpise o dovoljeni količine ulova in dolžine posameznih ribjih vrst.
Med lansko sezono smo na Goriškem zabeležili nekaj rekordnih ribiš-kih trofej. Mogoče se bo sreča nasmehnila tudi letos.
Kuharski recepti
V Novi Gorici sta izšli dve zl kuharskih receptov, ki jih prip Ija Bonjamin Besednjak, nekd predsednik Medobčinske gospoda zbornice. Te dni je izšla druga polnjena izdaja zbirke o pripra1 nju gob. Vsebuje 41 receptov gc jedi, natisnjena pa je v slovenš italijanščini in v angleščini. Di zbirka pa ima naslov »Testenine raz-lične načine«. Benjamin Besed] je v njej zbral in opisal 25 reče za p-ipravo najrazličnejših vrst
stenin.
Testenine so v naših krajih zr in precej razširjena jed, vendar knjižica opisuje tudi nekatere re te oziroma načine priprave teste ki jih skoraj ne poznamo. Obe 3 ki kuharskih receptov sta izšli ob pori VIPE, to je delovne orgar cije za kmetijstvo, prehrambeno ii strijo ter za trgovino in turizen Ajdovščini, (m. d.)
S šolskega izleta so se vrnili prejšnji teden
Tudi dijaki trgovskega zavoda Žiga Zois letos na ogledu dunajskih znamenitosti
Prejšnji teden smo poročali o šolskem izletu dijakov slovenskega u-čiteljišča Simon Gregorčič na Dunaj. Kot kaže, letos izlet v tujino ni mikal samo njih, ampak tudi dijake trgovskega zavoda Žiga Zois, ki so se prav tako odpravili v nekdanjo cesarsko prestolnico. O vtisih z izleta,
Dirkališče za avtomobilske modele Park Model na prostoru za športno palačo v Ul. delle Grappate je zgradila Občina, na osnovi ocen in dovoljenj, ki jih je po veljavnih predpisih izdal občinski tehnični urad. Rajonski svet za Podgoro je svoj-čas dal o načrtu povoljno mnenje, saj ga gradnja objekta ni motila, kot ga tudi ne moti sedaj. Pritožbe rajonskega sveta pri Madonini, predvsem pa nekaterih stanovalcev v bližini dirkališča, ki se tožijo zaradi čezmernega hrupa, ki da ga povzročajo avtomobilčki, zadevajo zaradi tega samo občinsko upravo,- ki je pristojna za morebitne ukrepe, ne tičejo se pa podgorskega rajonskega sveta.
Tako stališče so člani rajonskega sveta v Podgori zavzeli na zasedanju, ki je bilo v četrtek zvečer v prostorih športne palače. Kot smo pisali, je dirkališče za majhne, vendar precej hrupne avtomobilske modele povzročilo v zadnjih tednih nekaj trenja med sosednima rajonoma Mado-nino in Podgoro. Objekt je Občina zgradila na ozemlju podgorskega rajona, vendar tik ob »meji« z Madoni-no, v območje katere sodijo stanovalci nekaterih hiš ob dirkališču, ki se
na katerem so bili dijaki treh razredov, od 16. do 19. marca, nam je dijakinja trgovskega zavoda pripravila sledeči zapis.
Večdnevni šolski izleti so za višje-šolce postali že tradicija, zato tudi dijaki trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois nismo mogli mimo tega, da
pritožujejo zaradi neznosnega hrupa, ki da ga ob vseh urah povzročajo avtomobilčki.
Podgorci menijo, da ni stanje prav tako nevzdržno. Uporabniki se dirkališča poslužujejo le v nekaterih dnev-mn urah, da Di ne motili stanovalcev v bližini. Če to ni dovolj, pravijo Podgorci, naj Občina določi un nik, izven katerega naj bo prepovedana uporaba dirkališča. Nadalje se hrup lahko ublaži z nasaditvijo žive meje okrog objekta, če že ne s postavitvijo akustičnih panojev, ki bi menda zahtevali prevelik strošek. Vsekakor je za te posege pristojna občinska uprava, ne pa svet za podgorsko četrt, ki zato zavrača vsakršno natolcevanje s strani Madonine.
Da odnosi med rajonoma niso prav dobrososedski, priča zahteva Madonine, da bi prišlo celo področje Ul. delle Grappate in nogometnega i grišča, do železniškega podvoza, pod njeno pristojnost. Podgorski rajonski svet, ki seveda nasprotuje tem »osvajalnim« težnjam, je na četrtkovi seji sklenil, da na take zahteve ne bo odgovarjal, da ne bi dajal povoda za nove polemike ali prepire, ki si jih v Podgori nikakor ne želijo.
bi ne spoštovali že ustaljenega »običaja«. Prejšnja leta smo obiskali italijanska mesta (Firence, Rim, Perugio, Milan), tokrat pa smo se odpravili v tujino, na Dunaj. Po približno šestumi vožnji smo v precej številni skupini (39 dijakov v spremstvu treh profesorjev) dospeli na Dunaj.
S svojimi palačami (Schdnbrunn, Hofburg, Neue Burg), cerkvami (sv. Štefana v cvetoči gotiki in sv. Karla V baročnem slogu) in muzeji (tehnični, vojno - zgodovinski, umetnostno -zgodovinski) nam je Dunaj dal vtis starega, v preteklost odmaknjenega mesta in skoraj nas ne bi presenetilo srečanje z Marijo Terezijo, Francem Jožefom in Elizabeto - Sissi po dunajskih ulicah.
Ko pa smo se spustili v vrvež (sicer nekoliko skromen za tako veliko mesto) znane Kàmtnerstrasse, je Dunaj zaživel pred nami v novi luči s svojimi trgovinami, gostilnami, slaščičarnami, mladimi kantavtorji in turisti vseh narodnosti. Res, da nas je pri stikih z Dunajčani nekoliko oviralo naše pomanjkljivo znanje nemščine, vseeno pa smo se takoj znašli. Na Dunaju smo obiskali tudi slovenski dom Korotan, na poti domov pa orno si bežno ogledali Gradec ter 0-biskali slovensko gimnazijo in Mohorjevo družbo v Celovcu.
Dijaki smo bili z izletom zadovoljni, ker so profesorji za nas posrečeno kombinirali »utile« z »dulce«, pravilno dozo poučnosti s sorazmerno dozo zabave, saj so obiski Praterja in Grinzinga, sprehodi po Kàmtnerstrasse in večera v disku na široko odtehtali »muko« muzejev, cerkva in palač.
MARTINA GERGOLET
Novosti
v Državni knjižnici
Desetletnica Slovenske skupnosti na Goriškem. Izvestje državnih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici 1975 - 1985. Jubilejna številka ob 40-letnici obnovitve slovenskih šol. Gorica , Grafica Goriziana, 1985. N. Mršič: Cenotske raziskave deževnikov (Lumbricidae, Oligochaeta) gorskega sveta zahodne Jugoslavije. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in u-metnosti, 1985. Pogled v naš svet. Izdano ob 40-ktnici obnovitve slovenskih šol in 5-letnici bralne značke... Gorica, Grafica Goriziana, 1985. Primorski slovenski biografski leksikon. 11: Omersa - Pirjevec. Gorica, Goriška Mohorjeva družba 1985. S. Spetič: Rimski mlini. Založništvo tržaškega tiska 1985. Štirideset let po o-svoboditvi, o sedanjem trenutku, o prihodnosti. Gorica, Teritorialni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, 1985.
PROBLEM DIRKALIŠČA PARK MODEL MORA REŠEVATI OBČINSKA UPRAVA
Nogomet: danes v drugi italijanski ligi v Cremoni
Popravni izpit za Triestino
Košarka: prva tekma 2. kola »play-off«
Gibona nadigrala C. zvezdo
Včeraj popoldan je Triestina v Cremi opravila zadnji trening pred srečanjem proti Cremoneseju, lanskemu prvoligašu, ki se letos v nižji ligi ni znašel. Cremonese je lani igral dopadljiv nogomet, s. odprtimi shemami in kljub izpadu je bil uvrščen med ekipe, ki so zapustile lep vtis. Če Triestina še upa na čudež (spojitev v skupino, ki naskakuje A ligo), je Cremonese že povsem odrezan od takih ciljev. Triestina ima z domačini odprt račun iz prve tekme v Trstu, ko je utrpela prvi nepričakovan poraz in prvič zašla v lažjo krizo.
V Cremono je Triestina odpotovala brez izključenih Scaglie in Dal Pra-ja, več njenih igralcev pa si je nabralo stroge opomine in jim vsaj za nadaljevanje prvenstva grozijo izključitve. Trener Ferrari je bil pred odhodom na nevarno gostovanje zelo zadovoljen s formo De Falca, učinkovito igro pa se pričakuje tudi od
lachinija. Slednji je izjavil, da postaja vse bolj nujna večja storilnost napada, ki je doslej predstavljal največje razočaranje m tržaške navijače. Skoraj gotovo je odsotnost Mene-chini ja v obrambni vrsti.
Glede storilnosti je Cremonese na enaki ravni s Triestino. Doma je moštvo zbralo 16 točk od 28 možnih, napad je 26-krat zadel v črno, obramba pa je prejela 23 golov.
Današnje kolo bo imelo osrednjo tekmo v Empoli ju, kj«(r bo gostovala Vicenza. Empoli je četrti v skupini, ki juriša na A ligo. Zmaga bi ga privedla na tretje mesto. Zasledovalci (Cesena, Genoa in Triestina) bi najraje imele iz tekme v Empoliju neodločen izid. Kolo bi lahko bilo ugodno za Gtmoo, ki bo doma igrala proti ne več tako briljantnemu Ascoliju.
DANAŠNJI SPORED (ob 15.00): Bologna - Brescia; Campobasso -Cesena; Cremonese - Triestina; Em-
poli - Vicenza; Genoa - Ascoli; Lazi£
- Catania; Manza - Catanzaro; Peru già - Caghari; Pescara - Palermo ; Sambenedettese - Arezzo.
Jugoslovanski nogomet: danes Beograd —1 Dinamo (V)
BEOGRAD — V anticipiranem srečanju 22. kc/. prve jugoslovanske nogometne lige bo danes srečanje med Beogradom in Dinamom iz Vinkov-cev. Ostala srečanja tega kola bodo jutri.
Danes dirka po Kalabriji: priložnost za F. Moserja?
REGGIO CALABRIA — Na današnji kolesarski dirki po Kalabriji bo na-=topilo 172 kolesarjev. Proga je dolga 247 km in je zelo selektivna. Strokovnjaki menijo, da ima lepe možnosti za zmago Francesco Moser.
Gibona — C. zvezda 124:107 (56:47)
ZAGREB — Zaradi nastopa v finalu pokala prvakov (3. aprila v Budimpešti) je zagrebški Gibona prvo tekmo 2. kola končnice jugoslovanskega prvenstva odigrala že sinoči.
tizan; v Titogradu: Budućnost - Ju-goplastika; v Zadru: Zadar - Bosna.
DANES KROS »PETIH MLINOV«
V središču pozornosti Zola Budd in Cova
Zagrebčani, ki so nesporni tavoriti za osvojitev državnega naslova, so po pričakovanju premagali beograjsko C. zvezdo. Glavni protagonist srečanja je bil Dražen Petrovič, ki je dosegel kar 48 točk (pri tem sedem »trojk«). Zelo uspešno je igral tudi Usič, ki je dal 28 točk in kot Petrovič dosegel 7 »trojk«.
V gostujočem moštvu sta bila najboljša Radovič (28 točk) in Jankovič (24 točk).
Danes bodo na sporedu ostala srečanja 2. kola. SPORED. V Šibeniku (tudi po TV ob 17.00) : Šibenka - Par-
SAN VITTORE OLONA — V tem milanskem predmestju bo danes sloviti kros »Petih mlinov«, ki dejansko zaključuje zimsko atletsko sezono. Organizatorji že kako desetletje zasledujejo samo reklamne namene m na start privabljajo tekače z zvenečimi imeni. Letos jim ni uspel pridobiti Etiopijce, ki so v zadnjih letih na veliko gospodarili. Glavni adut bo zato Zola Budd, ki bo (tokrat s čevlji) tekla v ženski konkurenci v vlogi absolutne favoritinje. Buddova je v dobri formi.
Italijan Cova, član društva, ki kros prireja, izgleda favorit pri moških.
Ob koncu letošnje sezone v smučarskih skokih
Primož Ulaga in Miran Tepeš ne bosta ostala osamljena
Posebej za Primorski dnevnik OTO GIACOMELLI
Nikdar doslej jugoslovanski skakalci še niso bili tako blizu eni izmed kolajn na največjih tekmovanjih mednarodne smučarske zveze FIS, kot v tej sezoni, ki se pravkar izteka. Nadležna in dolgotrajna gripa v jebruar-ju je bila kriva, da se je Primožu Ulagi, skakalcu ljubljanske Elektrotehne Ilirije, iz katere izhajajo domala vsi najuspešnejši reprezentant-je, izmuznila bronasta kolajna v svetovnem pokalu 1986, kljub temu pa je za skakalce najuspešnejša sezona v vsej zgodovini skakalnega športa
v Sloveniji.
V ekipni razvrstitvi se je jugoslovanska reprezentanca v svetovnem pokalu uvrstila na zavidljivo 5. mesto pred NDR, za supersilama Avstrijo in Finsko ter Norveško in ČSSR, o čemer je bilo mogoče do nedavna samo sanjati., S 6. mestom Primoža Ulage in 11. Mirana Tepeša v končni razvrstitvi, večji del sezone zelo uspešnim državnim rekorderjem Matjažem Debelakom (185 m), najboljšim mladincem, njegovim bratom Janezom (vsi Elektrotehna Ilirija) ter Rajkom Lotričem (Jesenice - Žirovnica), ki so tudi prispevali točke v svetovnem pokalu, so se jugoslovanski skakalci prvič vmešali v boj najmočnejših ekip sveta v tej atraktivni, tvegani športni panogi.
Primož Ulaga je z uvodnima zmagama na kanadsko-ameriški turneji decembra, z dvema drugima, enim tretjim, dvema četrtima mestoma in še vrsto odličnih uvrstitev na tekmovanjih za svetovni pokal prispeval levji delež k uspehu. V drugem delu sezone mu je imenitno stal ob strani Miran Tepeš, ki se je enkrat povzpel tudi na zmagovalne stopničke (16. januarja v St. Moritzu). Le na 9. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na Kiilmu v Avstriji reprezentantje niso povsem izpolnili upov, zato pa so se uspešno oddolžili 10-tisočem gledalcem v finalu svetovnega pokala 22. in 23. marca v Planici. Obakrat sta se najboljša jugoslovanska skakalca na srednji in veliki skakalnici uvrstila med prvo
Nogomet: evropsko prvenstvo under 21
Italijani v prednosti
deseterico, Ulaga s 7. in 4., Tepeš pa s 4. in 9. mestom. Uspeh ima toliko lepši sijaj, ker so ga skakalci dosegli v vse bolj strnjeni mednarodni konkurenci. Točke v svetovnem pokalu so namreč osvojili tekmovalci iz petnajstih držav, na 25 tekmovanjih pa je bilo kar 12 različnih zmagovalcev: Vettori, Neulàndtner, Fel-der (vsi Avstrija), Nykdnnen, Suorsa in Puikkonen (vsi Finska), Opaas in Berg (oba Norveška), Ploc (ČSSR), Finteisen (NDR), Fijas (Poljska) in Ulaga (Jugoslavija).
»Outsiderjev« je v skakalnem športu vse manj, saj so, denimo, v minuli zimi pomembnejšo vlogo začeli igrati tudi Francozi s super talentom Didierrom Mollardom in Italijani z Lacedellijem in Sambugarom, v svetovnem mladinskem prvaku Virginia Lunardiju pa se je pojavil še en skakalec, ki bo zanesljivo v prihodnje dosegel vrsto lepih uspehov.
V ozadju uspešnega zaključka sezone jugoslovanskih skakalcev so dolgoletni napori za boljše strokovno delo z reprezentancami in skakalnim naraščanjem, pa tudi za ustrezno gmotno podlago uresničevanja strokovnih programov športne priprave. Ti se zdaj obrestujejo na vseh ravneh. Spodbudno je, da se skakalne vrste v Sloveniji zadnja leta spet izredno hitro množijo, še zlasti pa so skoki doživeli velik razmah na Štajerskem in Koroškem, torej v regijah, kjer so vse do nedavnem bolj ali manj životarili. Več kot 500 pionirjev v nad 20 slovenskih klubih, ki so kljub gmotnim in kadrovskim zagatam, od leta do leta deležni vse večje strokovne in vzgojne skrbi, so zagotovilo, da Primož Ulaga in Miran Tepeš ne bosta ostala brez naslednikov. Položaj je potemtakem nadvse ugoden, uspehi pa so spodbuda in obveznost hkrati za še bolj zagnano delo v prihodnje.
Dirka Tris
Zmagovita kombinacija dirke Tris, ki je bila včeraj v Turinu, je naslednja. 9-5-3.
241 dobitnikov bo prejelo po 3.366.753 lir.
BERGAMO — Italijanska nogometna reprezentanca bo d re vi _ ob 19-30 v Bergamu igrala povratno četrtfinalno srečanje EP za nogometaše pod 2 letom proti Švedski. »Azzurri« so fa-voliti za prestop v polfinale, saj so v prvi tekmi v Gòteborgu igrali neodločeno z 1:1.
Trener Vidni svari svoje nogometaše pred pretiranim optimizmom: »Čeprav smo v Goteborgu osvojili _u-goden izid, to ne pomeni, da smo ze v polfinalu. Švede ne gre podcenjevati. Zato bo potrebno igrati zelo oprezno in odločno.«
V primeru, da bi se »azzurri« uvrstili v polfinale, bi v le-tem igrah proti Angliji, ki jih je že izločila na tem tekmovanju pred dvema letoma.
Italija bo danes proti Švedski igra-la v naslednji postavi: Zenga, Ferri, Carobbi, De Napoli, Francini, Progna, Domadoni, Giannini, Vialli, Matteoli, Baldieri.
DESKARJI SIRENE NA SARDINIJI
SOS D. Poljšaka „
Konec prejšnjega tedna sta se Sire-nina deskarja David Poljšak in Aleš
Žetko udeležila mednarodne regate v
Cagliariju, kjer je bil značilen zelo močan veter, povsem podoben nasi burji. Pihal je od brega proti odprte-mu morju in regate so zaključili le jadralci z bogatimi izkušnjami in favorizirani so bili tudi tisti z večjo telesno težo.
David Poljšak je med prvo regato zašel v hude težave in se skupaj_ s številnimi drugimi tekmovalci znašel na odprtem morju brez moči proti vetru. Rešil ga je čoln organizacije. V ostalih dveh preizkušnjah se je moral Poljšak predati sili vetra, medtem ko je Aleš Žetko eno regato le zaključil, čeprav z nizko uvrstitvijo.
Konec prihodnjega tedna bosta oba jadralca Sirene nastopila na regati državnega značaja v Ostii pri Rimu. Naša predstavnika upata na ugodnejše pogoje, predvsem na blažji veter.
Dež grozi »Safariju«
NAIROBI — Danes bo iz kenijske prestolnice startala prva etapa avtomobilskega rallyja »Safari«. Tri etape se bodo vse začele in zaključile v glavnem mestu. Vreme je za sedaj u-godno, vsak dan pa pričakujejo nastop deževne dobe, ki bi znala zelo otežkočiti tekmovanje.
Tekmo bo neposredno prenašala italijanska TV (2. spored) s pričetkom ob 19.25.
Danes Napoli — Argentina
NEAPELJ — V Neaplju bo danes prijateljsko nogometno srečanje med domačim prvoligašem in reprezentanco Argentine, ki je v sredo izguMla v Franciji. Maradona bo igral z Ar-gentino, njegov priložnostni »čuvaj« bo tokrat klubski soigralec Celestini.
Kanada ugnala San Marino
SAN MARINO — Olimpijska nogometna vrsta Kanade je premagala San Marino z 1:0. V mini republiki so pred kratkim na veliko začeli misliti o nogometu in omenili celo možnost, da bi v skladu z domačimi pravili sestavili super moštvo (s petrodolarji) asov.
Kanada je zmagala po zaslugi avtogola domačinov.
NOGOMETNI TURNIR »BARILLA«
Romi prvo mesto
RIM — Turnir »mini« tekem (2 polčasa po 20 minut) je ob zmagi Rome zabeležil pomemben uspeh tehničnega značaja. Golov je bilo doseženih prav toliko kot na dvakrat daljših tekmah in stalno menjavanje slik in situacij je ugodno vplivalo na gledalce.
V prvi tekmi je švedski Malmo premagal praško Sparto z 1:0, takoj zatem pa so morali Švedi priznati premoč Rome. Domačini so zmagali z 2:1. Švedi so prvi prešli v vodstvo. Prezzo je izenačil. Righetti pa je s krasnim udarcem z glavo dosegel odločilni gol. V tretji tekmi je Sparta hitro začela in proti Romi povedla, še enkrat pa je izenačil Pruzzo. Po e-najstmetrovkah s 7:6 je zmagala Sparta, boljša razlika v golih pa je nagradila Remo. V domačem moštvu je zelo dobro igral Bomek.
Jugoslavija uspešna v Španiji
TUDELA — V okviru evropskega prvenstva nogometnih reprezentanc »under 18« je Jugoslavija premagala Španijo s 3:1.
Košarka: v mladinskem prvenstvu
Kontovelci zopet uspešni
Inter Muggia - Kontovel 92:93 (41:39, 80:80)
KONTOVEL: Grilanc 28, Puppulin, Pertot 2, Gruden 11, Cunja, Emili 2, Brisehia 1, Starc 39, Stanissa 10,
y ile Sip
Peta zaporedna zmaga Kontovelovih mladincev, ki so tokrat na tujem odpravili solidno ekipo Inter ja iz Milj. Srečanje je bilo vseskozi izredno izenačeno, saj je o zmagovalcu odločil pod al j šek
Kontovelci so kot ekipa zelo dobro igrali v obrambi, v napadu pa sta se kot posameznika izkazala Starec in Grilanc, ki sta dala 39, oziroma 28 točk. Kontovelova ekipa bi lahko startala na višjo uvrstitev, škoda le, da se ie prepozno zavedala svoje moči.
(Niko Pertot)
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SOKOL — CLUB ALTURA	3:1
(15:10, 11:15, 15:1, 15:12)
SOKOL: Radetič, Rudeš, Pizziga, Tanja im Lara Masten, Škrk, Žbogar, Katonar.
V zaostali tekmi 1. kola so odboj-
karice Sokola zasluženo premagale, sicer šibko ekipo Giuba Alture. Naše odbojkarice niso igrale najbolje skozi vse srečanje. Svojo običajno igro so pokazale le v tretjem setu. (A. P.)
»Mundial« Južni Ameriki
SAO PAULO — Slaviti Stanley Mat-thews, Anglež, ki je še kot veteran igral v državni reprezentanci, je izjavil, da bo SP osvojila ekipa iz Južne Amerike. Vnaprej ni izločil niti Brazilije, čeprav je njena igra sedaj slaba. Od Brazilcev Matthews ceni naj-boij Žica. Po njegovem mnenju so Žico, Maradona in Platini edini, ki danes dosegajo talent nekdanjih asov.
Na turnirju, ki se medtem odvija v Arabskih emiratov, je Irak iztržil proti Quatarju samo neodločen izid 1:1. Quotarci so izenačili nekaj minut pred koncem.
Odbojka: italijanski pokal
MODENA — V prvem dnevu finalnega turnirja za italijanski pokal (ženske) so dosegli naslednja izida: Teodora Ravenna - Nelsen Reggio E. 3:2; Civ/Civ Modema - Voghi Ancona 3:1.
obvestila
Hokej na ledu: na SP v Moskvi Sovjeti in Čehoslovaki favoriti
JK ČUPA
vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo za ureditev prostora v soboto, 5. aprila, s pričetkom ob 9. uri.
SPDT
obvešča, da bo 32. redni občni zbor v petek, 11. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Dnevni red je naslednji: otvoritev občnega zbora; izvolitev delovnega predsedstva; izvolitev delovne komisije; poročila; razprava; poročilo nadzornega odbora in raz-rešnica staremu; volitve novega odbora.
PRIMOTOR KLUB
obvešča člane, ki se bodo udeležili izleta v neznano v ponedeljek, 31. t.m., naj se za odhod zberejo ob 9. uri v društveni gostilni Pri Dinotu v Dolini.
ZSŠDI
obvešča, da bo urad v Trstu danes, 29. marca, zaprt.
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu bo letos od 12. do 27. aprila v Moskvi. Kljub temu da je SZ v zadnjih desetletjih na veliko pobirala svetovne naslove, bo Moskva SP gostila komaj četrtič. Izredna dinamičnost hokeja na ledu je jamstvo za veliko športno doživetje in velike turneje zato rade gostijo tudi mesta in države, ki v hokeju skoraj ničesar ne pw-menijo, so p>a spiosobne uprizoriti izvrstne predstave.
Naravna zemljepisna omejenost nudi manjšo možnost konkurence, ki je v zadnjih letih zgoščena na boj med SZ, ČSSR in Švedsko. Možnost nastopanja poklicnih igralcev severnoameriške National Hockey League (N HL) je obetala preobrat v korist Kanade, izkazalo pa se je, da se ti kanadski igralci še zdaleč niso znašli proti sovjetskim mojstrom.
V letih, ko Kanada »iz protesta« ni nastopala na SP, ker nastop njenih »profijev« ni bil dovoljen, sta se razvila dva različna koncepta igre. Tisti NHL je slonel na posameznikih in na zelo visoki stopnji grobosti, sovjetski pa na skupinski igri, pri kateri se je stalno boljšala osebna tehnika in večala hitrost izvajanja. V zadnjih 20 letih se je zaporedna prisotnost na ledu ene garniture od treh minut čiste igre znižala na kakih 50 - 70 sekund. Postopoma je tako pogosto menjavanje napadalnih in obrambnih vrst privedlo do vratolomnega ritma in bliskovitih napadov. Na važnih tekmah se sedaj neprestano menjavajo kar štiri garniture. Vsi igralci morajo sodelovati tako v napadanju kot v obrambi in ob hitrosti igralcev mora stalno in hitro potovati tudi ploščica.
Kanadski strokovnjak Mark Moolvoy
je pred desetimi leti eden izmed prvih teoretsko obrazložil sovjetsko premoč v hokeju na ledu z višjo stopnjo dr-salskih vrlin igralcev SZ. Te vrline naj bi slonele na specifičnem treningu samega drsanja.
Vključitev kanadskih »profijev« je tudi prinesla svoj vpliv. Izraža se v ostrini in celo v grobosti. Precej o-strine se je prilepilo tudi sovjetskih igralcev, ki so sicer zaradi odlične tehnike z lahkoto izhajali z fnehko igro.
Zadnja velika mednarodna hokejska predstava je bila decembra na turnirju lista »Izvestja« v Moskvi. Zmagala je ČSSR pred SZ in postavila v dvom absolutno premoč Sovjetov. Istočasno se je poredil sum, da lanski uspeh ČSSR na SP v Pragi ni bil samo darilo Sovjetske zveze.
Tako sovjetski kot češkoslovaški ho-
kej se naslanjata na izrazito kolektivno igro. Ob visoki tehniki imajo Sovjeti nekaj več moči in predvsem večjo razpoložljivost enakovrednih igralcev. Viktor Tihonov, dolgoletni vodja »zbornaje«, je jasno povedal, da je njegov cilj osvojitev 20. svetovnega naslova. Jan Starši (ČSSR) se boji tudi Kanadčanov, Lindstrom (Švedska) in Suhonen (Finska) pa se zavedata, da njuni vrsti ne bosta mogli uprizoriti popolnega hokeja, ker je veliko najboljših Švedov in Fincev zaposlenih v NHL in bodo v reprezentanci neuigrani.
Svetovna hokejska prvenstva so se uradno začela kita 1920. Kanada je doslej zmagala 19-krat, isto število naslovov p>a je osvojila tudi SZ, ki je z nastopanjem začela samo leta 1954. ČSSR je naslov osvojila 6-krat.
(Bruno Križman)
V zaostalem derbiju 3. amaterske nogometne lige
Danes na Padričah Gaja-Primorec
NAMIZNI TENIS: prestop Doma v B ligo
Končno prebit led pokrajinskih okvirov
Vsa amaterska nogometna prvenstva so sicer prekinjena zaradi velikonočnih praznikov, vendar bodo nekatere ekipe vseeno morale na igrišče. Deželni in pokrajinski nogometni zvezi sta namreč odločili, da ob tej prekinitvi odigrajo zaostale tekme. Zaposlene bodo tudi tri naše e-najsterice. Že danes popoldne bo na Padričah derbi 3. amaterske lige Gaja - Primorec, ki so ga kar trikrat odložili. V 2. amaterski ligi pa bodo igrali zaostale tekme 7. povratnega kola, ki so odpadle zaradi razmočenih in poledenelih igrišč.
3. AMATERSKA LIGA Gaja — Primorec
Za mnenje o tem derbiju smo se obrnili do obeh taborov.
ROBERT ČORBO, nogometaš Gaje: »Zaradi izključitve proti S. Marcu prejšnjo nedeljo, danes na trenerski klopi ne bo Severina Kozine, kar bomo seveda psihološko precej občutili. Vendar sem prepričan, da bo naš Severino tudi izven igrišča dal svoj doprinos temu za nas vedno važnemu
Na pokrajinskem prvenstvu v športno - ritmični gimnastiki, ki je bilo pred kratkim v Vidmu, so Borove telovadke zabeležile izredno lep u-speh. Kar štiri so namreč zasedle najvišja mesta končne lestvice in vse so presegle normo za uvrstitev na deželni finale. V svoji kategoriji (deklice — 1. selekcija) so se namreč razvrstile takole: 1. Vanessa Mezgec, 2. Paola Dannecker, 3. Rada Pilat in 4. Valentina Korošec.
S svojim nastopom je presenetila predvsem Mezgečeva, ki je res odlično izpeljala svoje vaje ter je potrdila ugotovitev, da se razvija v dobro tekmovalko. Več kot je bilo pričakovati je dosegla tudi Danneckerje-
derbiju. Zavedamo se, da Primorec odločno juriša na zmago, ker meri na drugo mesto končne lestvice. Zato bomo Trebence skušali zaustaviti že na sredini polja, ker se tu praktično gradi igra. Glede postave naj omenim le, da je zaradi poškodbe v dvomu nastop vratarja Zemaneka, izključenega Pečarja pa bi moral nadomestiti Vrše.«
ALDO KRALJ, trener Primorca: »Gaja je na domačih tleh težka ovira za vsakogar, za nas pa še toliko več, ker je to derbi med sosedi, kar pomeni, da bosta z agonističnega vidika ekipi dali vse od sebe. Po nedeljski zmagi nad Krasom se nam odpira možnost, da bi se lahko prebili na drugo mesto na lestvici, vendar se zavedamo, da naloga ne bo lahka. Po Gaji nas čaka še tekma z Unionom, nato pa dva težka nasprotnika, Breg in S. Marco. Prav zato upam, da so bomo v derbiju dobro odrezali, kar bi mnogo pripomoglo, da bi motivirano igrali v zaključnem delu prvenstva. Glede današnje postave bo nekaj sprememb, kolikor bosta odsot-
Vanessa Mezgec
na Valter Milkovič in Coppola. Primorec bi zato moral igrati v naslednji postavi: Leone, M. Kralj, Carotta, Canziani, Florean, lannarelli, E. Kralj, M. Kralj, B. Kralj, Husu, Fachin.
2. AMATERSKA LIGA Vesna — Libertas
Po štirih zaporednih gostovanjih, na katerih je Vesna osvojila le pičlo točko, bodo Križani igrali ponovno pred domačim občinstvom (v ponedeljek, 31. trn.). Zadnji nastop Vesne na domačih Ueh je bil 16. februarja, ko so »plavi« s klasičnim 2:0 premagali S. Sergio. Tedaj je Vesna še delila prvo mesto s Fortitudom, sedaj pa že zaostaja za 9 točk, kar pomeni, da praktično ni več nobenega upanja, da bi se lahko potegovala za prvo mesto. S tem Vesna ne bo igrala več tako motivirano, vendar pa lahko i-gra bolj sproščeno in prav zato so njeni navijači pred tekmo z Liberta-som optimisti. Poleg zmage seveda pričakujejo tudi lepo in dinamično igro »plavih«.
(B. Rupel)
va, ki je opravila svoj nastop brez spodrsljaja in ji je to tudi prineslo visoko uvrstitev. Pilatova se je na to prvenstvo pripravila zelo dobro, toda nekaj nepričakovanih spodrsljajev jo je stalo višjo uvrstitev. Koroščeva hi startala z večjimi ambicijami, toda izkazala se je, da zavzeti trud, ki ga vlaga v svojo vadbo, ni bil zaman: tudi ona je namreč presegla normo za napredovanje.
Naša dekleta so se tako uvrstila v deželno fazo tekmovanja, ki bo 13. aprila v Lignanu, kjer nikakor niso brez možnosti, da posežejo po visokih mestih končne lestvice, čeprav bo tam konkurenca močnejša, kot je bila v Vidmu, (—boj—)
Napredovanje Domove namiznoteniške ekipe v B ligo prav sodi gotovo med pomembnejše letošnje dosežke na telosnokultumem področju. Slovenski goriški namizni tenis je namreč s tem uspehom prebil led tistih pokrajinskih meril, v katerih je ves povojni čas deloval.
Ta dejavnost je v okviru Športnega društva Dom iz Gorice ena izmed tradicionalnih, saj si z odbojko deli začetek delovanja mestnega društva. Ob tem pa je treba pripomniti, da je bil namizni tenis že pred ustanovitvijo Doma (leta 1963) zelo priljubljen na Goriškem, saj so ga rekreacijsko igrali v Gorici, Revmi, Sovod-njah, Štandrežu, Doberdobu in še posebej v Dijaškem domu.
Z ustanovitvijo mestnega društva so pričeli tudi z uradnimi nastopi v okviru državne federacije. Takratna konkurenca na Goriškem je bila zelo ostra in več je bilo društev, ki se je ukvarjalo s to panogo (Audax, Ardita, Grda). Večji del namiznoteniških igralcev ŠD Dom je izhajalo iz Dijaškega doma. ki je bil v tistih ča-ških igralcev ŠD Dom je izhajal iz odgovornimi za zbiranje mladih in za njihovo »tesseriranje« je bil Mario Gergolet, ki je pri Domu bil tudi odgovoren za to dejavnost.
V letih 1966 - 67 je društvena dejavnost pri Domu zašla v krizo. Po tem obdobju pa je ravno z namiznim tenisom ponovno zaživela, tako da so igralci mestnega društva sodelovali na turnirjih Slovenskih športnih i-ger in na memorialu Mirka Fileja v Gorici. Za turnir SŠI, denimo, se je v prostorih Dijaškega doma zbralo več kot 100 tekmovalcev, ki so se v dveh dneh dvobojev potegovali za najvišja mesta.
Prav gotovo so bila tista leta najbolj plodna za Domov namizni tenis. Igralk in igralcev je bilo veliko in dosegali so vidne rezultate tudi na deželni ravni. Moška ekipa je najprej nastopala v promocijski ligi, leto kasneje pa je prestopila v C ligo. Ženske so uspešno nastopale v
Domovka Sonja Lutman
promocijski ligi. Nepozabni so namreč nekateri nastopi na finalnih tekmovanjih SŠI med domovci in i-gralci nabrežinskega Sokola. Važno vlogo v tistih časih je imel tudi memorial M. Fileja, kjer so se Domovci vedno zelo dobro izkazali. Iz tega časa velja podčrtati tudi nastop moške ekipe na vsedržavnem tekmovanju za italijanski pokal.
V	tistem obdobju so se nekateri i-gralci zares odrezali. Imenovali bi Lucijana Černiča, Borisa Cotiča, 'Rudija Pavšiča, Igorja Komela, Damjana in Marka Klanjščka, Jožeta Semoliča, Mirjam Devetak, Nedo Dornik, Darjo in Nevo Princi, Franko in Loreto Mikluš ter še druge. Kot organizator mladih igralcev pa je o-membe vreden Martin Tomažinčič, ki je tudi skrbel, da so domovci prvič nastopili na mladinskih igrah.
V	začetku sedemdesetih let je v o-kviru društva prišlo do padca v tej športni panogi na račun odbojke in košarke. Po dobrem desetletju pa so ponovno pričeli z namiznim tenisom, k čemur je bistveno pripomogel državni uspeh Sonje Lutman na mladinskih igrah. Ostalo pa je stvar današnjih dni. (ik)
Pokrajinsko prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki
Štiri borovke na naj višjih mestih
v- v*
Na turnirju SST med dvema ognjema
Končan kvalifikacijski del
Na turnirju Športne šole Trst v i-gri med dvema ognjema, katerega igrajo v okviru osnovnošolske olimpiade, so končali kvalifikacijski del tekmovanja. Zadnje so bile na vrsti tekme A skupine, kjer so dosegli te izide:
Širok - Kette 2:0; Finžgar - Milje 2:1; Župančič - Kette 2:1; Finžgar -Širok 2:1; širok - Milje 2:1; Finžgar - Kotte 2:0; Župančič - Širok 2:0.
Lestvica te skupine je taka: 1. Župančič 8 točk; 2. Finžgar 6; 3. Širok 4; 4. Milje 2; 5. Kette 0.
Polfinalni del turnirja b,o v soboto, 5. aprila, ko bodo tudi odigrali tekme za končno lestvico od 5. mesta dalje. Na sporedu bodo te tekme: polfinale — Župančič - Bazoviški junaki in Gregorič - Finžgar; za 5. mesto: Širok - Ribičič, za 7. meato: Milje - Milčinski in za 9. mesto: Kette - Grbec.
tagelj. Čok 2, Pahor, Vesel 3, Zoch, Kralj 4.
V okviru ŠZ Bor deluje že dve leti tudi sekcija ženske košarke. Pod vodstvom trenerja Petra Gerdola redno vadi več kot deset deklet, ki se seznanjajo z osnovnimi elementi te popularne športne panoge. Ekipa, ki trenira le rekreacijsko in ni vpisana v nobeno prvenstvo, je že odigrala nekaj tekem proti izkušenejšim igralkam Poleta, tako da bi si igralke pridobile tekmovalne izkušnje. V ta namen sodi tudi trening tekma proti skupini univerzitetnikov. Kljub visokemu porazu je bil nastop proti močnejšemu nasprotniku brez dvoma koristen za borovke, ki so pokazale napredek v igri in predvsem veliko dobre volje, kar daje dobro upati za bodočnost. (MAL)
Razvedrilni šport se vse bolj uveljavlja
Ob izrazito tekmovalni dejavnosti se pri mnogih naših društvih uveljavlja tudi razvedrilni šport. Pri ŠK Kras iz zgoniške občine vadijo tako ženske kot moški. Ženske (mlajša skupina) vadijo dvakrat na teden ob strokovnem vodstvu Divne Slavec, pred leti znane odbojkarice. Vadba obsega aerobiko za ogrevanje, vaje s palicami, vrvicami in drugim orodjem za razgibavanje ter telovadne vaje za razne mišične skupine.
Telovadba z glasbo je zamišljena tako, da je pri izvajanju potrebna tudi določena koncentracija. Od i-ger pride v poštev samo odbojka in še ta v zelo skrčeni obliki, ker je med 25 do 30 ženskami, ki dokaj redno vadijo, precej takih, ki se z odbojko niso nikoli ukvarjale. V skupini so predstavljeni razni poklici, vadbene ure (ura in 15 minut) pa potekajo v sproščenem vendar tudi resnem delovnem vzdušju.
mlade odbojkarice »under 14«
O favoritih v teh srečanjih je izredno težko govoriti, saj so ekipe večinoma izredno izenačene, kar kaže tudi potek dosedanjega dela turnirja, v katerem so v skoraj polovici tekem morali odigrati še dodatni set. To velja tudi za osvojitev prvega mesta, za katero se še vedno enakovredno potegujejo štiri ekipe, (-boj-)
KOŠARKA
UNIVERZITETNI ŠTUDENTI — BOR (ženske) 91:28 (50:14)
UN. ŠTUDENTI: Bajc 18, Tomažič 20, Lutman 18, Zubalič 26, Vo-grič 9.
BOR: V. Bajc 17, A. Bajc 2, Ba-
Pred kratkim se je na Tržaškem začelo žensko odbojkarsko prvenstvo under 14, v katerem nastopajo naše najmlajše odbojkarice, ki so se doslej kvečjemu ukvarjale z miniodboj-ko ali pa so igrale v starejši kategoriji, kjer pa večina ni mogla pokazati, česa je zmožna.
Pregled petih slovenskih ekip, ki so se vpisale v to prvenstvo, začenjamo z Bregom. Trenerja Giannija Furlaniča, ki je letos prevzel skupino, smo prosili, naj nam opiše zna-
čilnosti ekip«.
»Skupina skup>aj vadi že drugo leto, lani jo je vodila moja žena Sonja. Skelet ekipe sestavljajo igralke letnika 1972, skupno je 16 igralk, od teh tudi nekaj mlajših. Treniramo trikirat na teiden. Moram reči, da so igralke pokazale zanimanje do igre in dela. V zadnjem času so tudi precej napredovale, kar se je pokazalo na turnirjih v Poreču, Sežani in Kopru, žal ne pa v prvenstveni tekmi s Slogo B. Ekipa bo v enaki zasedbi, vendar pod imenom dohnske šole Gregorčič, nastopila tudi na Mladinskih igrah in to tekmovanje bo glede na njegove karakteristike koristno dopolnilo prvenstvu under 14.«
»Je skupina perspektivna?«
»Glede na telesno višino je izbor igralk soliden in perspektiven, vse bo torej odvisno od prizadevnosti in dela.«
Bregovo ekipo under 14 sestavljajo naslednje igralke: Tatjana Kocjančič, Tatjana in Erika Žerjal, Nataša Canziani, Erika Pečar, Suzi Sancin, Ka-rim Glavina, Tjaša Kral, Mirjan Cita, Aleksandra Jurjevčič, Romina Ga-burro, Romina Tomini, Nataša Kraljič, Daniela Koren, Ilaria Giorgi in Valentina Postogna.
Nudimo veliko izbiro novih modelov za pomlad in poletje 1986
Stefani Claudio
TRST — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206
Voščimo vam veselo veliko noč
Obetajoča Bregova dekleta
Bregova ekipa, ki nastopa v ženskem odbojkarskem prvenstvu »under 14«, skupaj s trenerjem Gianijem Furlaničem. Dekleta so dokaj perspektivna in kar je pomembnejše, tudi pridno in prizadevno vadijo
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 350.00. letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poitni tekoči račun za ltali|o
Zdložnifttvo tržaikega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Liubliano Kardelieva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JZTT m tiska* ™Trst
29- marca 1986
Ugotovitve teheranskih avtomobilistov
Promet nevarnejši kot vojna
»V vojski je za izdajo predvidena smrtna kazen«
Smrtne obsodbe v Nigeriji
TEHERAN — V prometnih nesrečah letno umre vsaj 1.355 oseb, 8700 pa je ranjenih. Te številke o hudem prometnem davku, ki ga plačujejo v iranskem glavnem mestu, navaja polkovnik Habidollah Zargaran, poveljnih teheranske prometne policije, vendar jih nekateri uradni viri zavračajo in trdijo, da so polovico večji. Kakorkoli že, eno je gotovo: na teheranskih uUcah je vožnja z avtomobilom velika nevarnost, celo večja kot na fronti v Zalivu. Na fronti ves za sovražnika, na asfaltu pa ne, pravijo. Za volanom se vsakdo bori proti vsem Preveč šoferjev vozi v duhu »islamske revolucije«. Šoferji ne spoštujejo prednosti, skozi križišče vozijo z rdečimi semafori, napadalno prekinjalo kolono. Prometnih policajev se zelo bojijo, toda morje avtomobilov požre tudi nje. Ni poredkoma, ko se morajo policaji pretepati z neučakanimi m u-trujenimi avtomobilisti. Globe ne strašijo več nikogar. Kadar stražnik vihti papir po zraku in grozi z njo, je to že znak njegove predaje.
Prečkati cesto ponoči je skrajno nevarno. Zlasti velja to za islamske ženske, zavite v črne čadorje. Doslej niso še iznašli fosforescentnih tkanin, ki bi jih zavarovale pred avtomobilsko nevarnostjo.
V Teheranu kroži po cestah 1.750.000 vozil, polovica vseh vozil v državi. Pokojni šah je načrtoval podzemeljsko železnico, ki bi povezovala revne severne in bogate južne mestne četrti, vendar so po revoluciji zamisel o gradnji opustili. Tudi stotine opuščenih delovišč dokazujejo ukinitev gradbene de-
Čeprav Iran dobesedno plava na nafti, ni razvil motorizacije. Večina avtomobilov je stara nad deset let. Če so še uporabni, je zasluga zares podjetnih mehanikov.	.,
V državi obratuje ena sama tovarna avtomobilov, ki sestavlja vozua. Ker pa ie sedanji izvoz nafte komaj senca izvoza izpred desetih let, m uvoza in tudi ne uvoza delov za avtomobile. Kdor hoče kupiti nov avto, teh pa je okoli pol milijona, mora najprej položiti banki brezobrestni znesek 6 milijonov lir (islam namreč ne priznava obresti), potem pa se 14 milijonov. Letno izžrebajo okoli dva tisoč srečnežev.
DAKAR — Usmrtitev desetih oficirjev .obsojenih na najhujšo kazen zaradi sodelovanja v pripravah za izvedbo vojaškega upora v lanskem decembru, je izzvala presenečenje zlasti v Nigeriji, pa tudi v vsej zapadni Afriki. Presenečenje je toliko večje, ker so v preteklih dneh — po izreku smrtne kazni nad 13 oficirji — v nigerijski javnosti pričakovali, da bo »vojaški svet oboroženih sil« (AFRC), najvišje upravno telo v državi, te oficirje pomilostil. Takšna pričakovanja je utrjevalo objavljanje številnih člankov, ki so vabili generala Ba-bangida, naj bo dobrosrčen z obsojenci. Zadnji takšen poziv, samo štiriindvajset ur pred usmrtitvijo, so generalu poslali ugledni pisatelji in gledališki igralci Soyinka, Achebe in Clark. Vsi so od AFRC zahtevali, da obsojence pomilosti. Ta poziv je še zlasti veljal za generala Ma-mana Vatsa, bivšega ministra in uglednega pisatelja.
V nasprotju s pričakovanji pa so vsi pozivi naleteli na gluha ušesa. Generala Vatsa in devet drugih obsojencev so ustrelili takorekoč takoj potem, ko je AFRC zavrnil prošnjo za pomilostitev. Tri na smrt obsojene so pomilostili in so jim kazen spremenili v dosmrtno ječo. Kazen so zmanjšali še nekaterim udeležencem v pripravi puča. Javnost in opazovalci se sprašujejo, odkod ta nenadna in nepričakovana odločitev vojaškega vrha, ki je takoj po prihodu na oblast s takoimenovanim »dvornim uporom«, ko so zamenjali generala Buharija, izpostavil za enega izmed temeljnih načel nove oblasti — spoštovanje ljudskih pravic, odpovedovanje sili in sploš-
ni dialog v državi o vseh važnih vprašanjih, kar naj bi bil temelj izvajanja notranje politike.
Kot vse kaže, pa je mogoče ravnanje vladajoče vojaške oblasti razumeti tudi takole: Vojaška oblast je hotela pokazati svojo željo, da se razširijo in spoštujejo ljudske in državljanske pravice v Nigeriji, da režim nikakor ni šibek in da proti njemu ni mogoče na lahek in nekaznovan način,kovati zarote... To je na nek način potrdil tudi minister za obrambo Nigerije general Dok-mat Bali.
Ko je general Bali po televiziji napovedal streljanje upornikov, je izjavil: »V vojski je za izdajo predvidena smrtna kazen.«
Te večkrat ponovljene besede obrambnega ministra, kakor tudi izjava samega Babangide, ki je še pred odkritjem zarote izjavil, da je »glavni cilj« nove oblasti »zavarovanje reda in stabilnosti, razbijanje diverzantov in razkolnikov« v državi, po izvršenih usmrtitvah v Lagosu nikomur več ne pomenijo zgolj »puhle grožnje«.
Če ta poteza govori o odločnosti, da vojska v svojih vrstah prepreči vsako obliko kršenja discipline in kompletiranja, tako lahko predstavlja tudi opozorilo vsem tistim, ki bi poskušali kaj podobnega ukreniti. Pri vsem tem pa ostane vendarle dejstvo, da je nigerijska javnost, blago rečeno, zaskrbljena zaradi streljanja. Zaenkrat ni občutiti javnega nasprotovanja. Toda že prihodnji dnevi bodo pokazali, kako so ljudje sprejeli odločitev AFRC.
Po kongresu v Moskvi
Napad na svobodo v intimnih odnosih
MOSKVA — Osrednji govor sovjet skega partijskega voditelja Gorbačo va na nedavnem 27. kongresu sovjetske komunistične partije je obravnaval izredno obširno paleto problemov, od političnih in socialnih do povsem življenjskih in vsakdanjih. Tako je med drugim govoril tudi o pomenu družine v notranjosti gradnje sovjetskega občestva, ta njegov argument pa je pred kratkim povzela Pravda, ki je v argumentiranem strokovnem članku ostro napadla preveliko po-pustljivost in celo podzavestno toleranco in odobravanje družbe do problema izvenzakonskih odnosov.
Pravda se pritožuje, da tisk, televizija in filmi vse bolj podpirajo svobodo v nedovoljenih intimnih odnosih, namesto da bi se zaganjali proti taki negativni praksi. Zakonska postelja, na njej pa zakonolomilca sta vse bolj pogosto predstavljena scena v igrah sovjetskega gledališča, piše Pravda, ki niti ne varčuje z opisovanjem konkretnih primerov.
Zadnja igra namreč, ki jo je napisal priznani sovjetski dramaturg A-leksander Gepman, obravnava reč zgodbo dekleta, ki čez dan živi življenje normalnega dekleta, ponoči, od polnoči do 5. ure, pa redno obiskuje človeka, ki bi lahko bil njen oče. Zaključni komentar je kar se da moralističen, saj se spominja lepih starih časov, ko je tednik Nedelja ostro moralno ožigosal nekega človeka, ki je imel izvenzakonske odnose z neko delovno kolegico.
Veliki Štefan
ANNECY (Francija) — Največjo skupino treh zvonov so pred nekaj dnevi odlili v jeklarni Paccard v kraju Annecy. Vsi trije zvoni skupaj tehtajo 3« ton, največji, ki ga vidimo na sliki, pa 19 ton. Odpeljali jih bodo v Kanado in jih tam montirali v katedrali v Markhamu. Pred dvema letoma jih je naročila Solvak Greek Catholic Foundation. Največji zvon s premerom 3.04 metra se imenuje Štefan in bo igral noto »D«. Ostala dva zvona se imenujeta Ana in Danijela in bosta igrala »F« in »A«
Polemike okoli Waldheima
BONN — Nekateri dokumenti v vojaškem muzeju v Freiburgu dokazu-jejo da je bivši predsednik OZN Kurt Waldheim med drugo svetovno vojno, v 'odsotnosti poveljnika, pisal tajna poročila o vojaškem položaju. Po izjavah arhivarja, ki je objavil to vest, je imel Waldheim v oddelku različne odgovornosti. To izhaja iz oddeikovega dnevnika.
Bivši predsednik OZN, sedaj kandidat za predsednika Avstrije, je v zvezi s svojim položajem med drugo svetovno vojno sam priznal, da je na Balkanu občasno pripravljal poročila o akcijah proti partizanom. Avstrijski konservativni krogi pa so zanikali, da bi njihov kandidat sodeloval v krvavili akcijah proti jugoslovanskim partizanom, kot trdi svetovni judovski kongres.
Arhivar v Freiburgu je še dodal, da ni verjetno, da bi oddelek, kateremu je Waldheim pripadal, sodeloval pri množični deportaciji Judov v Solunu.
Polemika je vse prej kot sklenjena in kdo ve, poznavajoč razpoloženje .številnih Avstrijcev, če Waldheimu ne bodo prej koristile kot škodovale.
□ KAIRO — Potnica je bila tako lepa in voljna, da je šofer mestnega avtobusa Mohamed Hussein naročil potnikom, naj: izstopijo, ker se je vozilo »pokvarilo«. V njem je ostala samo lepa in vroča potnica, ki je bila pripravljena na pustolovščino. Hussein avtobusa ni odpeljal v remizo, ampak na mestni stadion, kjer se je začela ljubezenska igra. Tu ju je dohitel eden izmed potnikov, red ljubeči nočni paznik, ki je sedemkrat ustrelil v avtobus, ker mu ga šofer ni hotel odpreti Potnico je ubil. Šofer, ki je bil ranjen, je imel še toliko moči, da je pognal avto in se odpeljal, toda čez kakšen kilometer poti se je mrtev zgrudil za volanom. Paznika Amina so aretirali kakšno uro kasneje. Zagovarjal se bo zaradi dvojnega umora.
Cm/iotla
5i!i2237ia!i
TRST - Ul. S. Maurizio 16 [Trq Ospedale) Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih
Jože Trobec
Čenča