KNJIZNICARSKE NOVICE 
4(1994), st. 6-7 24. junij 1994 
*************************************** 
IZOBRAZEVANJE 
*************************************** 
POMLADANSKITECAJZA PRIPRAVO NA STROKOVNE IZPITE 
Tecaj je potekal od 11. do 22. aprila v NUK, udelezilo se ga je 40 knjiznicarskih delavcev in sicer iz splosnoizobrazevalnih knjiznic 17, iz solskih 11, iz visokosolskih oz. univerzi­tetnih 5, iz specialnih 5 in iz NUK 2. Sku­pina je bila tokrat glede na predznanje do­kaj heterogena, saj so nekateri udelezenci iz­pitno snov prakticno ze v celoti poznali, drugi pa so sele na tecaju "pridobivali" temeljna knjiznicarska znanja. Tako se je ponovno potr­dila ugotovitev, da precej knjiznicarskih delav­cev v casu svojega pripravnistva oz. usposa­bljanja v knjiznici nima ustreznega mentorstva ali pa tega sploh nima. Zdi se, da so pri tern v najslabsem polozaju solski knjiznicarji, ki so veckrat takorekoc postavljeni v knjiznico, stro­kovno izpopolnjevanje pa jim ni omogoceno. Nekateri sicer za strokovno pomoc zaprosijo svojo obcinsko maticno knjiznico, drugi se na­njo sploh ne obracajo ali sploh ne vedo, da bi to lahko storili. 
Pregled porocil o poteku pripravnistva pokaze, da so le redke knjiznice, ki imajo izde-lane programe pripravnistva oz. strokovnega izpopolnjevanja za novozaposlene delavce. To­rej nic nenavadnega, ce na tecaj za pripravo na strokovne izpite posljejo kandidate za opra­vljanje strokovnega izpita, ki so v stroki se popolnoma "novi". Dvotedenski tecaj se­veda ne more nadomestiti strokovnega izpo­polnjevanja, ki naj bi knjiznicarskim delavcem bilo omogoceno v njihovih maticnih ustano­vah, zato tudi organizacija samega tecaja ze kar klice po spremembah -postati mora res le tecaj za pripravo na izpite. 
Kot ponavadi, smo tudi tokrat ob koncu tecaja med udelezenci izvedli anketo. Iz­polnjene vprasalnike nam je vrnilo 32 udelezencev, ki so poleg kriticnih pripomb na­vedli se eel kup predlogov za izboljsanje ome­njenega tecaja. S tecajem jih je bilo 5 popol­noma zadovoljnih, v vecji meri 20 in v manjsi meri 7, nihce pa ni bil popolnoma nezadovo­ljen. V manjsi meri ho lahko pridobljeno zna­nje v svoji knjiznici uporabilo 8 tecajnikov, 20 v vecji meri, 4 pa so menili, da bodo vse popol­noma koristno izrabili. Nihce ni menil, da je bila njegova udelezba na tecaju nekoristna. Z organizacijo tecaja je bilo zadovoljnih ali zelo zadovoljnih 29 udelezencev, 3 pa so bili neza­dovoljni. 
Katere vsebine so tecajniki najbolj po­gresali? Kot ze pri prejsnjih anketah -vecina jih odgovarja, da bi zeleli vec prakticnih vaj (obdelave gradiv) . Uciti se osnov obde­lave gradiva na tecaju, ki je en mesec pred 

1 zacetkom izpitov, je seveda prepozno. Ceprav NUK v programih izobrazevanja (posilja jih vsem obcinskim maticnim knjiznicam in 

t .i. osrednjim knjiznicam za dolocena znan­stvena oz. strokovna podrocja) ponuja obcinskim maticnim knjiznicam in pokrajin­skim drustvom bibliotekarjev tudi tecaje za obdelavo razlicnih vrst gradiv, je dosedaj po­nudbo izkoristilo le drustvo bibliotekarjev Pri­morske. 
Tecajniki so pogresali predstavitev vec racunalniskih programov za vnos obdelave (sistem COBISS in obdelavo gradiva po UNI­MARC so imeli priloznost spoznati) ter izve­deti vec o tujih podatkovnih zbirkah in njihovi uporabi, pa tudi o mednarodnem povezovanju preko omrezja Internet. N astete vsebine res niso podrobneje zajete v programu tecaja, jih je pa mozno obdelati v okviru permanentnega izobrazevanja knjiznicarskih delavcev, pa tudi v okviru t .i. zacetnega knjiznicarskega tecaja. 
Tecajniki so ocenili tudi predavatelje. Najvec pohval so ponovno dobile predavate­ljice: Dimec, Wagner in Banic. Koristnih pripomb in predlogov pa so navedli kar pre­cej. Cutili so neusklajenost med predavatelji (nekateri so ponavljali iste vsebine, za druge pa je zmanjkalo casa), nekaterim so tezko sle­dili (ker jim niso dali kopij svojih prosojnic), vec anketirancev pa je bilo prepricanih, da bi morali za posamezne predmete dobiti skripta (zal skripta ni), pa bi potem ostalo vec casa za prakticne vaje. Za dolocene predmete so tecajniki predlagali zmanjsanje ur (predava­telji naj bi samo razlozili, katero snov je po­trebno obvladati na izpitu), vec pa bijih name­nili obdelavi razlicnih vrst gradiv; eden je pre­dlagal, da bi uvedli tudi predavanja za tuje je­zike. Zanimivo je, da je bilo nekaj anketiranih zelo zadovoljnih s popoldanskimi aktivnostmi, nekomu pa so se zdele popolnoma odvec. Ne­kaj nezadovoljstva je bilo zaradi slabo organi­ziranega ogleda NUK, ki ga zal nismo uspeli izvesti, kot je bilo zamisljeno (tecaj je pote­2 kal namrec ravno v fasu selitve oddelkov, be­ljenja itd.), dva udelezenca pa sta podpisa­nemu organizatorju tecaja zamerila dobrona­meren nasvet, da morajo knjiznicarji za svojo obvescenost narediti kaj tudi sami. Konkre­tne predloge glede izboljsanja izvedbe tecaja homo poskusali upostevati ze pri naslednjem tecaju, vsekakor pa takrat, ko ho zacel veljati nov pravilnik o strokovnih izpitih. 

Med tecajniki so bili tudi taksni, ki se bodo dvotedenskega "bivanja" v NUK in obiskov drugih knjiznic (CTK, Biblio­teke SAZU, Knjiznice Teoloske fakultete, Se­meniske knjiznice) se kdaj spomnili. Takole je zapisal eden (ena) izmed njih: "Hvala za to, da ste nam predali delcek svojega znanja in, da smo lahko prisostvovali popoldanskim ak­tivnostim, ki so bile se posebej zanimive, ker sirijo nasa obzorja in stvari, o katerih se ucimo, lahko vidimo v zivo. Bilo je prelepo in upam, da bo se kdaj tako prijetno, kot je bilo teh stirinajst dni." 
Melita Ambrozic 

BIBLIOTEKARSKI STROKOVNI IZPITI 
Bibliotekarski strokovni izpiti so potekali od 

23. maja do 3. junija, udelezilo se jih je 53 kandidatov -iz splosnoizobrazevalnih knjiznic 21, 18 iz solskih, 9 iz visokosolskih oz. uni­verzitetnih, 3 iz specialnih in dva kandidata iz NUK. Naj kar takoj "izdamo", da so iz­pit vsi uspesno opravili. Knjiznicarskim vr­stam seje pridruzilo 13 knjiznicarjev, 14 visjih knj iznicarjev in 26 bi bliotekarjev. 
Izpitna komisija in izprasevalci so v desetih dneh "prestali" izprasevanja pri 438 predme­tih (385-tih, ce Notranjo organizacijo knjiznic stejemo kot en predmet). Skoraj z vsemi kan­didati so bili zelo zadovoljni, nekateri od kan­didatov pa so izjavili, da je bilo na izpitu "lepse, kot so si prej predstavljali." Kaj bi pristavili? Seveda -cestitke vsem kandida­tom! Pa naj si sedaj ne privoscijo predolgega strokovnega odmora, kajti opravljen strokovni izpit naj ne pomeni konec, ampak zacetek ucenja! 
Melita Ambrozic 
STROKOVNI IZPITI BIBLIOTEKARSKE STROKE IN SEDEI\tl LET IZKUSENJ KNJIZNICE OTONA ZUPANCICA V LJUBLJANI Z VAJAMI AIK IN UDK ZA PRIPRAVNIKE 
Zakon o knjiznicarstvu iz leta 1982 pogo­sto uporabljamo, ko nastopamo v javnosti kot predstavniki knjiznicarske stroke in uteme­ljujemo nujnost razvoja vseh vrst slovenskih knjiznic. 
Za maticne knjiznice in maticne sluzbe pa ima Zakon pomembno vlogo tudi v vsako­dnevnem strokovnem delu. Zakon je do­kument, ki ga je treba upostevati pri pri­pravi in izvajanju letnih, kratkorocnih ter dol­gorocnih delovnih nacrtov za posebne naloge, ki so nalozene maticnim knjiznicam. Katere v Zakonu zapisane naloge izberejo posame­zne maticne knjiznice kot prednostne, je odvi­sno od tega, katere vrste knjiznic delujejo na obmocju maticnosti, od stevilcnosti knjiznic, s katerimi se mora maticna knjiznica povezo­vati ter od drugih od okolja do okolja razlicnih potreb. Pomemben element za samo izvajanje maticnih obveznosti je dosezena stopnja razvi­tosti maticne knjiznice (29. clen Zakona). 
S tern kratkim zapisom bi rada predstavila le eno od moznosti izvajanja maticne dejavno­
3 
sti in to pri nalogi, ki je v Zakonu zapisana kot posebna obveznost. Maticna knjiznica naj " ... skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev v knjiznicah ... " (30. clen). 

Strokovni izpiti bibliotekarske stroke niso zgolj formalnost. Se posebno za tiste kan­didate ne, ki niso studirali knjiznicarstva. Vzpodbujanje maticne sluzbe z obvescanjem o tecajih za pripravo na strokovni izpit in o rokih strokovnih izpitov -pa ce je se tako vztrajno, bi tezko opredelili kot enega glavnih vzrokov, <la se pripravniki odlocijo za preizkus svojega strokovnega knjiznicnega znanja. Ne­kateri knjiznicni delavci so odlagali in se od­lagajo opravljanje strokovnega izpita iz leta v leto. Ce vodstva samostojnih knjiznic ali uprave institucij, kjer delujejo nesamostojne knjiznice, ne jemljejo knjiznicarstva kot stroke dovolj odgovorno, ne pomagajo niti veljavni predpisi, pa ceprav so bili objavljeni celo v Uradnem listu. Prepricana sem, <la je razvoj knjiznicarstva kot stroke obcutno zavrl tudi nekdaj veljavni Zakon o zdruzenem delu, ki ni dovolj uposteval niti izobrazevanja niti stro­kovnega izpopolnjevanja. 
Kako so se zacele v Knjiznici Otona Zupancica vaje abecednoimenske katalogiza­cije in univerzalne decimalne klasifikacije za prijavljene na strokovni izpit bibliotekarske stroke? 
Z ustanovitvijo Knjiznice Otona Zupancica leta 1982 se je zacela skupna nabava in obde­lava knjiznicnega gradiva za stiri enote: Dela­vsko, Mestno, Pionirsko in Potujoco knjiznico. Pred zdruzitvijo splosnoizobrazevalnih knji­znic v obcini Ljubljana Center v KOZ, so ome­njene knjiznice same skrbele za prirast, od­pis in obdelavo gradiva. Pripravniki so sprva utrjevali svoje strokovno znanje v Oddelku za nabavo in obdelavo gradiva kot posame­zniki. Na pobudo maticne sluzbe KOZ se je strokovna pomoc individualnim iskalcem stro­kovne pomoci postopoma spremenila v skupin­ski nacin dela. 
Na sejah strokovnega kolegija KOZ smo se 
dogovorili za kljuc, po katerem bi vabili na 
nase vaje prijavljene na strokovni izpit. Pred­
nostno vabi maticna sluzba na vaje priprav­
nike iz knjiznic na obmocju Ljubljana Cen­
ter, kjer je KOZ formalno obcinska maticna 
knjiznica. Po dogovoru z republisko maticno 
sluzbo na te vaje niso vabljeni knjiznicni de­
lavci NUK, ker se lahko strokovno izpopol­
njujejo v posebnih oddelkih za obdelavo gra­
diva v svoji knjiznici. Zaradi koordinacij­
skih povezav z ostalimi stirimi obcinskimi 
maticnimi knjiznicami: Knjiznico Bezigrad 
( obcina Bezigrad), Knj iznico J ozeta Mazovca 
(obcina Moste-Polje), Knjiznico Prezihov Vo­
ranc (obcina Vic-Rudnik) ter Knjiznico Siska 
(obcina Siska) vabi KOZ na vaje se priprav­
nike iz splosnoizobrazevalnih knjiznic omenje­
nih obcin. 
Maticna sluzba KOZ je imela primere, ko so prosili za udelezbo na vajah posamezniki iz drugih vrst knjiznic z ljubljanskega obmocja, izven obcine Ljubljana Center, ter iz dveh obcin ljubljanske regije. lzjema je bila se pri­pravnica slovenskega rodu, ki je v casu opra­vljanja strokovnega izpita delala v specialni knjiznici na obmocju Berlina. 
Kolegij KOZ je sklenil, naj bodo vaje pred strokovnimi izpiti praviloma le za eno skupino. Stevilo udelezencev je omejeno na najvec dva­najst. Omejitev je bila potrebna ne le zaradi prostora, kjer vaje potekajo; tehten vzrok je organizacija in potek prakticnega dela v sku­pini knjiznicnih delavcev, ki so se prijavili za razlicne strokovne nazive. Stalisce kolegija KOZ je bilo, naj bodo vaje brezplacne za vse udelezence, ne glede na to od kod so prisli. 

Stevilo pripravnikov z obmocja petih lju­bljanskih obcin, ki se prijavijo na strokovni izpit, niha iz !eta v leto. Primerjava stevila vseh prijavljencev na strokovni izpit in stevila vabljenih na vaje kaze, da maticna sluzba KOZ poslje vabila v poprecju 70% pripravnikom. Sedemletno poprecje odziva na vabilo KOZ za vaje AIK in UDK je skoraj 82%. 
Od kod so bili udelezenci na vajah v KOZ v obdobju 1987-1993? 
58,21% iz obcine Ljubljana Center, 14,92% iz obcine Ljubljana Moste-Polje, 8,96% iz obcine Ljubljana Siska, 7,46% iz obcine Ljubljana Bezigrad, 4,48% iz obcine Ljubljana Vic-Rudnik, 4,48% iz obcin Logatec in Vrhnika, 1,49% iz tujine. 

Iz katerih vrst knjiznic so bili udelezenci vaj v letih 1987-1993? 
62,69% iz splosnoizobrazevalnih knjiznic, 25,37% iz visokosolskih oz. univerzitetnih, 10,45% iz specialnih, 1,49% iz solskih. 

Za kateri strokovni naziv so bili udelezenci vaj AIK in UDK (1987-1993) prijavljeni na str­kovni izpit? 
43,29% za naziv bibliotekar, 31,34% za naziv knjiznicar, 25,37% za naziv visji knjiznicar. 

Za tiste brake Knjiznicarskih novic, ki imajo raje stevilke kot opisne razlage, sledi se nekaj podrobnejsih tab el. 
Vabljeni prijavljenci na strokovni izpit bibliotekarske stroke na vaje AIK in UDK v Knjiznici Otona Zupancica v obdobju 1987-1993 ter njihov odziv na vabilo 
Leto  Stev. vabljenih knjiinicnih delavcev na vaje AIK in UDK  Stev. udelezencev na vajah AIK in UDK  
1987  10  10  
1988  10  10  
1989  12  12  
1990  7  5  
1991  13  12  
1992  12  8  
1993  18  10  
Skupaj  82  67  


Udelezenci na vajah AIK in UDK v KOZ po zvrsteh knjiznic ter po lokaciji knjiznic v obcinah za obdobje 1987-1993 
Obcina  V rs t e  knjiinic  Skupaj udeleiencev  
Splosno­izobraie­valne  Solske (srednje sole)  Vzsokosolske  Specialne  
Ljubljana Center  16  1  16  6  39  
Ljubljana Moste-Polje  10  0  0  0  10  
Ljubljana Siska  6  0  0  0  6  
Ljubljana Beiigrad  5  0  0  0  5 '  
Ljubljana Vic-Rudnik  2  0  1  0  I 3  
Ljubljanska regija  3  0  0  0  3  
Tujina  0  0  0  1  1  
Skupaj  42  1  17  7  67  

Udelezenci na vajah AIK in UDK v KOZ pred strokovnim izpitom za 
strokovni naziv: bibliotekar, visji knjiznicar in knjiznicar v obdobju 1987­1993 
Leto  Strokovni n a z i v  Skupaj udelezencev  
Bibliotekar  Vzsji knjiznicar  Knjiznicar  
1987  3  5  2  10  
1988  5  2  3  10  
1989  5  1  6  12  
1990  0  2  3  5  
1991  7  4  1  12  
1992  6  0  2  8  
1993  3  3  4  10  
Skupaj  29  17  21  67  

Udelezenci na vajah AIK in UDK v KOZ po zvrsteh knjiznic ter po posameznih letih v obdobju 1987-1993 
Leto  V rs t e knjiinic  Skupaj udeleiencev  
Splosno­izobraie­valne  Solske  Vzsokosolske  Specialne  
1987  10  0  0  0  10  
1988  7  1  0  2  10  
1989  11  0  0  1  12  
1990  1  0  4  0  5  
1991  4  0  5  3  12  
1992  2  0  6  0  8  
1993  7  0  2  1  10  
Skupaj  42  1  17  7  67  

Ob pregledovanju podatkov se bodo marsi­komu pojavila vprasanja kot: ali je za Lju­bljano dosti ali premalo, ce se je v sedmih letih prijavilo na strokovni izpit vec kot sto pripravnikov; ali vse maticne knjiznice siste­maticno spremljajo izobrazbeno in strokovno strukturo zaposlenih v knjiznicah; zakaj se je vaj v Knjiznici Otona Zupancica udelezil le en sam pripravnik iz solskih knjiznic in tako na­prej. Odgovore na taka in se stevilna druga vprasanjaje mogoce dati, ce maticne knjiznice izvajajo se ostale v Zakonu predpisane obve­znosti do knjiznic na obmocju maticnosti. 
N amen tega prispevka je bi!: s predsta­vitvijo odziva na eno od oblik iz pestrega mozaika maticnih nalog vzpodbuditi izme­njavo izkusenj, ki jih imajo slovenske obcinske maticne knjiznice z uresnicevanjem nacelnih dolocb Zakona o knjiznicarstvu iz !eta 1982. Medsebojno seznanjanje maticnih knjiznic z ze vpeljanimi oblikami in izdelanimi meto­dami strokovne pomoci knjiznicam vseh vrst, bi mnogim maticnim knjiznicam pomagalo pri vsakdanjem delu. Hkrati bi imeli se informa­cije o uresnicevanju strokovnih smernic dva­najst let starega Zakona o knjiznicarstvu. 
Novi slovenski zakon za po­drocje knjiznicarstva je v pripravi. Iz izkusenj z dosedanjimi zakoni vemo, da je spreminjanje prejsnjega in sprejemanje novega, posodoblje­nega besedila zakona dolgotrajen proces. Do sprejetja novega zakona, ki bo predvidoma pri­nesel spremembe tudi za podrocje maticnosti, bomo v maticnih knjiznicah smiselno upora­blj ali vsebinske dolocbe sedanjega, se vedno formalno veljavnega zakona, ter si se naprej prizadevali nuditi knjiznicam cimvec strokovne pomoci. 
Irena Kernel 
vodja maticne sluzbe KOZ 
OBVESTILO O TECAJU ZA PRIPRAVO NA STROKOVNE IZPITE IN O STROKOVNIH IZPITIH BIBLIOTEKARSKE STROKE 
Tecaji za prip1ˇavo na strokovne izpite 

Obvescamo vas, da bodo tecaji za pri­pravo na strokovne izpite potekali v NUK, v casu od 26. septembra do 7. oktobra 1994. Obvezni del traja 70 ur. V popol­danskem casu bomo pripravili neobvezni de! tecaja -obiski knjiznic, delavnica o iskanju informacij in obdelavi gradiv v sistemu CO­BISS, predavanja ipd. Tecaj ni namenjen zacetnikom v stroki, ampak obnavljanju v casu pripravnistva oz. strokovne prakse v knjiznici pridobljenih znanj. Pricakujemo na­mrec, da na tecaj pridejo udelezenci, ki se pri­pravljajo na preizkus strokovne usposobljeno­sti za delo v praksi (knjiznici). Zato prosimo, da t.i. novince v stroki prijavljate na "Zacetni knjiznicarski tecaj". 
Na tecaj prijavljajo udelezence njihove knjiznice, na predpisanem obrazcu in si­cer do zapolnitve razpisanih mest (najvec 35 udelezencev). Prednost imajo udelezenci, ki se tecaja zaradi prezasedenosti niso mo­gli udeleziti v pomladanskem terminu oz. so se na tecaj ze prijavili. Ostale zainteresi­rane prosimo, da pri tajnici Enote za ra­zvoj knjiznicarstva preverijo, ce je se kaksno prazno mesto, preden se prijavljajo za je­senski rok. Pri uvrscanju kandidatov na tecaje upostevamo vrstni red prijav. Prijav­nice posljejo knjiznice na naslov NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva, Ljubljana, Turjaska 
1. 
Predmetnik tecaja ostaja se vedno ne­spremenjen, (nova zakonodaja za podrocje knjiznicarstva se ni sprejeta) podrobneje je naveden v Obvestilih republiske maticne 
knjiznice, 1980, st. 2 in 1984, st. 1-2. 
Strokovni izpiti bibliotekarske stroke 
Strokovni izpiti bibliotekarske stroke bodo potekali v NUK v casu od 7. novembra do 
18. novembra 1994. Kandidate morajo pri­javiti njihove knjiznice na ustreznem obrazcu najkasneje do 23. septembra 1994 na na­slov: NUK, Enota za razvoj knjiznifarstva, lzpitna komisija, Ljubljana, Turja.ska 1. lz­piti bodo potekali po dosedaj veljavnem pra­vilniku. 

Prijava k strokovnemu izpitu 
Knjiznice lahko prijavijo na strokovni izpit: 
• 
knjiznicne delavce, ki pri njih zakljucujejo program pripravnistva, 

• 
druge knjiznicne delavce, ki niso vec pri­pravniki (pripravnistvo so opravili v drugi knjiznici, strokovnega izpita pa ne) oz. delavce, ki so prisli v knjiznico iz druge stroke (v knjiznici morajo biti zaposleni najmanj 3 mesece, v casu dela v knjiznici pa jim je le-ta omogocila ustrezno stro­kovno izpopolnjevanje). 


Predlog za opravljanje strokovnega iz­pita pred potekom pripravniske <lobe, poslje knjiznica na lzpitno komisijo. Izpitna komi­sija ne more odobriti pristopa k strokovnemu izpitu kandidatu, ki ni opravil najmanj polo­vico zahtevane pripravniske <lobe. 
K prijavi na strokovni izpit morajo knjiznice priloziti: 
• izjavo knjiznice, ki naj vsebuje podatke o kandidatovi solski izobrazbi, o sprejemu na delo, o programu strokovnega pouka v pripravniski dobi oz. izpopolnjevanja v casu dela v knjiznici in oceno dosedanjega kandidatovega dela 
• po potrebi pa se: morebitno soglasje o skrajsanju pripravniske <lobe, dokumen­tacijo o eventuelnih oprostitvah in doku­mentacijo o ze opravljenem strokovnem izpitu v drugi stroki 
Za delavce, ki zelijo opravljati diferencialni strokovni izpit, je treba priloziti prijavi za izpit tudi kopijo dokazila o strokovnem izpitu bib­liotekarske stroke, ki ga je kandidat ze opravil. 
Opravljanje strokovnih izpitov 
Na osnovi prijave in prilog ho lzpitna ko­misija (konec meseca septembra) odlocila ali prijavljeni kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje in ali sme opravljati strokovni izpit v roku, za katerega se prijavlja. 0 tocnem dnevu opravljanja strokovnega izpita obvesti lzpitna komisija kandidata na njegov stalni na­slov (najkasneje 10 dni pred dnevom, ki je bi! dolocen za izpit). Nepopolnih prijav izpitna komisija ne ho obravnavala. 
Kandidati z diplomo iz knjiznifarstva na bivsi Pedagoski akademiji so, glede na veljavni sporazum, oprosceni izpita iz predmetov "Zgo­dovina knjige in knjiznic" in "Splosna organi­zacija knjiznifarstva". 
Kandidati so oprosceni opravljanja izpita iz tujih jezikov, ce imajo diploma iz tujega jezika visje ali visoke sole. Ce kandidat ze ima opra­vljen strokovni izpit za doloceno strokovno kvalifikacijo v bibliotekarski ali drugi stroki, je oproscen izpita iz splosnega dela. 
Podrobnejsa dolocila o strokovnih izpitih so za:pisana v Samoupravnem sporazumu o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bib­liotekarske stroke, Ur. list SRS, 1980, st. 30. Predmetnik in literatura za strokovne iz­pite sta objavljena v Obvestilih republiske maticne sluzbe, 1980, st. 2 in 1984, st. 1-2. 
Seznam novejse oz. dodatne literature prej­mejo kandidati na tefaju za pripravo na stro­kovne izpite oz. ce se tega niso udelezili, v 

gradivu, ki ga prejmejo od republiske maticne 
sluzbe potem, ko je lzpitna komisija potrdila 
njihovo udelezbo na strokovnem izpitu. 
Kandidate prosimo, da se za podrob­nejse informacije obracajo na svoje obcinske maticne knjiznice ali t.i. osrednje knjizni­ce za dolocena znanstvena oz. strokovna podrocja, katerim bomo pravocasno poslali se dodatne informacije. Za pojasnila pa se lahko obracate tudi na NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva (tel. 061 125-01-41, int. 10). 
Melita Ambrozic 

*************************************** 
VISOKOSOLSKE KNJIZNICE 

**************************************** 
STATUS VISOKOSOLSKIH KNJIZNIC 1. SEJA KOMISIJE ZA INFORMATIKO, DOKUMENTACIJO IN KNJIZNICARSTVO UNIVERZE V LJUBLJANI 
Dne 25.5.1994 je bila na Univerzi v Lju­bljani skupna seja komisije za informatiko, do­kumentacijo in knjiznicarstvo ter Odbora za racunalnistvo. Tako komisija kot odbor sta telesi univerzitetnega sveta. 
Tretja tocka dnevnega reda je bila na­menjena razpravi o predlogu besedila za vkljucitev clena o knjiznicarski dejavnosti v statut Univerze v Ljubljani. Pre<llog besedila smo pripravili v Enoti za razvoj knjiznicarstva, podprla ga je tudi sekcija za visokosolske knjiznice pri ZBDS. Pri tej tocki smo zeleli predvsem pridobiti podporo ko­misije za vkljucitev clena v statut Univerze, ker menimo, da bi s tern pripomogli k ustre­znejsemu statusu in natancnejsi opredelitvi 9 delovanja visokosolskih knjiznic na Univerzi in fakultetah. Isti predlog clena smo zeleli vkljuciti tudi v zakon o visokem solstvu, ven­dar nam v postopku sprejema zakona to ni uspelo. lnformacija o tern je bila objavljena v cetrti stevilki Knjiznicarskih novic letosnjega !eta. 
Razprava o nasem predlogu je bila zelo kratka in tudi ne v celoti v podporo predlogu. Bilo je izrazeno celo mnenje, da razprava o tern ne sodi na sejo Komisije za informatiko, doku­mentacijo in knjiznicarstvo, ampak bolj v sta­novske kroge. Vendar pa je bi! sklep, ki je sle­dil razpravi, nasemu predlogu bolj naklonjen, ker v njem clani komisije izrazajo podporo pre­dlaganemu besedilu. Besedilo naj bi se dopol­nila delovna skupina v sestavi: prof.dr. Zar­jan Fabjancic, prof.dr. Tomai Pisanski in Ana Martelanc. 
Ce bi na koncu skusali oceniti potek raz­prave pri tretji tocki dnevnega reda, bi lahko sklenili, da je bi! tudi iz te kratke razprave zal razviden dejanski status visokosolskih knjiznic na Univerzi, status s katerim se ne strinjamo. 
Ana Martelanc 

*************************************** 
ZBDS 

*************************************** 


DRUSTVO BIBLIOTEKARJEV 
LJUBLJANA 

Predstavitev osnovnosolske knjiznice 
Drustvo bibliotekarjev Ljubljana je v sode­lovanju z mag. Emo Struznik iz Zavoda za solstvo in z vodjo knjiznice gospo Francko Zumer organiziralo 3. junija 1994 predstavitev 
osnovnosolske knjiznice na OS Poljane. Poz­
dravil nas je ravnatelj sole in nam prikazal 
zivljenje in delo na soli. V prijetnem vzdusju, 
ki so nam ga pricarali ucenci 3. razreda, smo 
imeli priliko v zivo spoznati pedagosko uro. 

Po predstavitvi se je razvila zivahna raz­prava o problematiki solskega knjiznicarstva. Vsi, ki smo prisli na to srecanje, bilo nas je 22, smo bili zacudeni, da nas ni prislo vec. Mi­slimo, da bi bilo taksno srecanje zanimivo in poucno za vse strokovne delavce v knjiznicah. Cilj nasega drustva je tudi ta, da spoznamo delo v razlicnih knjiznicah in da znamo pri­sluhniti kolegom in njihovim problemom. 
Naslednje srecanje bomo pripravili konec septembra v srednjesolski knjiznici. Ze sedaj vabimo vse, ne samo solske knjiznicarje, da se nam pridruzite. 
mag. Nada Cesnovar predsednica DBL 

*************************************** 
PREDSTAVLJAMO VAM *************************************** 
ELAG 1994 

V preJsnJ1 stevilki Knjiznicarskih novic je ze bi! okvirno predstavljen letosnji semi­nar ELAG (European Library Auromation Group), ki je bi! 27. do 29. aprila v Bu­dimpesti, sedaj to predstavitev dopolnjujemo se z nekaj vtisi in razmisljanji. 
S "knjiznicnimi servisi v elektronskem oko­lju" je ELAG 1994 smiselno nadaljeval lansko­letno tematiko "virtualne knjiznice". Pred­stavitve in razprave z vabljenih referatov in stevilnih tematsko specializiranih delavnic lahko strnemo v tri vsebinske skupine: re­alnost virtualne knjiznice in orodij, s kate­rimi se ta uresnicuje, moznosti obstoja central­nega kataloga v elektronskem okolju, nekatere nevsecnosti na poti v virtualnost (problemi ce­lovite retrospektivne konverzije, globalna upo­raba pisav za izmenjavo podatkov). 
ELAG je ze ves cas od nastanka pre­vladujoc forum nacionalnih in univerzitetnih knjiznic oziroma nosilcev nacionalnih ali re­gionalnih kooperativnih knjiznicnih sistemov, ki se najlazje vkljucujejo v nacionalna aka­demska omrezja za prenos podatkov, preko teh pa v mednarodno omrezje racunalniskih mrez Internet. To so tudi tipi knjiznic ozi­roma sistemov, ki so kljucnega pomena za zbi­ranje in prenos primarnih gradiv in informa­cij (oziroma znanja nasploh) v znanstveno­raziskovalni sferi in z njo povezanimi razvoj­nimi subjekti. Razumljivo so zato tudi med prvimi, ki zelijo vzpostaviti okolje virtualne knjiznice in ki lahko v ta namen tudi zagoto­vijo ustrezno tehnicno in kadrovsko podporo. 
Virtualna knjiznica se tako preko njih ze pricenja uresnicevati z virtualno dosto­pnostjo ( od kjerkoli) dokumentov in podat­kov /informacij na zaslonu inteligentne delovne postaje ali osebnega racunalnika. Ze kar nekaj casa uveljavljeni elektronski posti in "udomacenemu" OPAC-u se je tako pridruzil se mnogo bolj ucinkovit in vsestranski pri­pomocek neposrednega daljinskega komunici­ranja, za katerega se je ze uveljavilo novo, dosti posreceno poimenovanje "Gopher" (po angleski besedi za ameriskega hrcka, velikega zbiralca hrane, v prenesem pomenu zalog in­formacij). Gopher je nastal v akademskem okolju (na univerzi ameriske zvezne drzave Minnesote) in je oblika na Internetu dosto­pnega komunikacijskega protokola SR (Search and Retrieval) za iskanje in odkrivanje po­datkov ter prenos dokumentov, ki ga vsaka knjiznica, pooblascena upravljalka Gopherja, nadgradi z ustreznim vmesnikom, ki vsebuje menije za njene lastne aplikacije oziroma ser­vise. Uporabnik lahko s ternminala ali oseb­
nega racunalnika komunicira z vsemi na ta nacin nadgrajenimi Gopherji oziroma se "spre­haja" z enega na drugega. 
Na Internetu se uveljavlja vse bolj se drug, Gopherju podoben komunikacijski pro­tokol, poznan s kratico WWW (World Wide Web -slovensko morda "globalna ko­prena/informacijskih servisov /"). Na ELAG-u so bili nekateri mnenja, da se utegne WWW se bolj uveljaviti kot Gopher. Kakorkoli ze, transparentnost uporabe Gopherjev, WWW­jev in se kakih drugih novih komunikacij­skih vmesnikov zdaj ocitno s casovnim za­mikom zapolnjuje vrzel med pricakovano in dejansko uresniceno uveljavitvijo standardov OSI v knjiznicarstvu -in, seveda, spreminja knjiznico vse bolj v informacijsko centralo, kar je nuja za njeno prezivetje v znanstveno­raziskovalni in razvojni ter pogoj za kvalitetno preobrazbo v drugih sferah clovekove dejavno­sti. 
Moznosti obstoja centralnega kataloga v elcktronskem okolju je pragmaticno ocenil nestor madzarske informacijske srenje Erik Vajda. Z uveljavljanjem ne le distribuira­ncga zajemanja podatkov temvec tudi distri­buirano vzdrzevanih skupnih zbirk podatkov se temeljne funkcije centralnih katalogov ohra­njajo na ta nacin, da se prenasajo v koopera­tivne oziroma vzajemne kataloge. Proces od­miranja samih tradicionalno koncipiranih cen­tralnih katalogov pa ze poteka, je dejansko ze zelo napredoval v velikih knjiznicnih sistemih in ho tudi v manjsih predvidoma zakljucen ne­kako v 8 do 10 letih; dlje bodo preziveli po oceni referenta samo centralni katalogi peri­odicnih publikacij in posebnih vrst gradiv. 
Pret varjanje starih, tradicionalno urejeva­ni h katalogov v racunalniske zapise, to je nji­hova tki. retrospektivna konverzija, pri do­volj izcrpni izvirni katalogizaciji v nacelu ni vprasljivo, izvedbeno pa se pojavlja vrsta pro­blcmov strokovne in tehnicne narave, zaradi katerih postane to stroskovno neprivlacno. 
Vseskozi se retrospektivna konverzija tudi tesno povezuje s problematiko nabora zna­kov. Nevsecnosti naj bi razresil nov standard UNICODE, s katerim se lahko za oblikova­nje bodocih "meta" katalogov enoznacno za­belezijo vse moznosti oziroma oblike pisnega prenosa informacije, tj. vse vrste obstojecih pisav: alfabetskih, zlogovnih in ideografskih. To omogoca nacin zapisovanja vsakega znaka s 16-bitno kodo. Enoznacnost in enotnost je s tern res zagotovljena, se zdalec pa niso ra­zreseni vsi problemi, pri katerih izstopa zla­sti splet tehle medsebojno povezanih dejavni­kov: vsesplosna osvojitev v praksi istega stan­darda za vse aplikacije, prilagoditev obstojecih racunalniskih sistemov temu, oblikovanje nove tipkovnice s povecanimi moznostmi za nepre­komplicirano (tj . s cim manj kombinacij tipk) vnasanje velikega stevila znakov. 
Letosnje srecanje ELAG-a je bilo ze osem­najsto po vrsti. Prvo je bilo !eta 1979, ko se je v Kopenhagnu sestala delovna skupina (s 25 udelezenci) INTERMARC za preucevanje implementacije skupnega zahodnoevropskega formata zapisa bibliografskih podatkov. Se­stajanja so se ustalila na organizacijo vsako­letnega seminarja, dejansko nekaksnega "ne­vidnega kolegija" zahodnoevropskih strokov­njakov za avtomatizacijo v knjiznicah, od !eta 1982 dalje. 
Obravnavani tematski sklopi in struk­tura udelezencev dosedanjih srecanj ELAG odrazajo dokaj zanesljivo vsakokratne stopnje napredka, premike v poudarkih in s tern trende nadaljnjega razvoja tega dinamicnega po­drocja v knjiznicarstvu. Pri tern so se posebno zanimiva prav nihanja razmerja med dvema osnovnima poklicnima ozadjema udelezencev, tj . med bibliotekarji in racunalnicarji . Med­tern ko so do konca osemdesetih let prevla­dovali z racunalnisko problematiko dobro se­znanjeni strokovnjaki iz vrst bibliotekarjev, racunalnicarji pa so bili v manjsini, se ob pre­lomu osemdesetih v devetdeseta ]eta ti skupini 
nekako izenacita, morda v letih 1990 in 1991 
racunalnicarji celo prevladajo. Nato sledi za­
suk v korist knjiznicnih strokovnjakov, ki pa 

so opazno vedno bolj "racunalnisko profesio­
nalizirani". 

Ta trend se je potrdil tudi na seminarju v Budimpesti: od 140 registriranih udelezencev jih je bilo 57% z osnovno bibliotekarsko kva­lifikacijo, 26% z racunalnisko, 14% je bilo predavateljev na bibliotekarskih visokih solah ali raziskovalcev v univerzitetnih ali drugih institutih ( od njih ocitno vsaj polovica z bi­bliotekarsko osnovno kvalifikacijo), 3% so od­padli na vodilne kadre. 
Primerjava porocil posameznih knjiznic ozi­roma strokovnih ali tehnoloskih nosilcev koo­perati vnih mrez o napredku racunalnisko pod­prtih sistemov v letu 1993 izpostavlja se po­sebej veliko racionalnost vzajemnih sistemov v nordijskih dezelah. Tam so se uveljavili 3 nacionalni sistemi oziroma mreze: LIBRIS na Svedskem, BIBSYS na Norveskem in LINNEA na Finskem. Vsi zagotavljajo kompleksne bi­bliografske in knjiznicno poslovodne servise (vzajemno katalogizacijo, narocanje gradiva, avtomatizirano izposojo, mrezni OPAC, med­knjiznicno izposojo) iz vzajemnega kataloga in iz lokalnih katalogov, vkljucevanje v Inter­net, dva od njih (BIBSYS, finska nacionalna knjiznica) lastnega Gopherja. 
Obseg doslej opravljenega dela v njih je lepo razviden iz doslej lastno zajetih podat­kov v ustreznih . vzajemnih katalogih: 4.2 mio enot v LIBRIS-u, 1.8 mio v BIBSYS-u in 2 mio v LINNEI. V BIBSYS je aktivno vkljucenih 66 knjiznic , za tehnolosko podporo in razvoj sistema skrbi 28 ljudi. Najvec za najmanj denarja pa zagotovo ponujajo Finci: v njihovi tehnolosko-razvojni enoti TKAY je zaposlenih samo 14 racunalnicarjev, ki skr­bijo za razvoj mreze 22 glavnih univerzite­tnih knjiznic LINNEA, kateri bodo letos pri­kljucili se 15 velikih splosnih knjiznic oziroma splosnoizobrazevalnih knjiznicnih centrov. Pri 
12 

tern se pohvalijo, da so v letu 1993 povecali stevilo kadrov za celih 16% (tj. od 12 na 14 zaposlenih) in dodajajo se, <la so posebno za­dovoljni, ker so se iz Ministrstva za solstvo (v okviru katerega so delovali do srede !eta 1993) preselili kot samostojen oddelek v Univerzite­tno knjiznico v Helsinkih (ki opravlja na Fin­skem funkcijo nj ihove nacionalke) . 
Velika naloga, nekako potisnjena v ozadje pri sedanji evforiji ob vznikanju virtualne knjiznice, pa ostaja marsikje se nerealizirana: to je problem posodobitve konceptualno za­starelih oziroma zastarevajocih programskih resitev, ki so se izoblikovale v osnovi se iz fi­lozofije vodenja tradicionalnih katalogov in so le-to dejansko samo tehnolosko nadgradile, ne pa spremenile. Ob nenehno porajajocih se no­vostih je tako snovi za obravnavo na nadaljnjih srecanjih ELAG se vec kot dovolj. 
Joze Kokole 
VSESKANDINAVSKO SRECANJE POTUJOCIH KNJIZNIC 

Pod geslom "Potujoca knjiznica -knjiznica prihodnosti -knjiznica, ki gre povsod in do vsakogar" se je konec maja odvijalo veliko vseskandinavsko srecanje potujocih knjiznic. Udelezilo se ga je 68 razlicnih bibliobusov in 500 knjiznicark in knjiznicarjev iz 13 dezel (iz Skandinavije, Anglije, Nemcije, Francije, Grcije in mi iz Slovenije). Povabilo na tako veliko srecanje, ki ga priredijo vsaka stiri !eta v eni izmed skandinavskih drzav, smo pre­jeli na osnovi stikov, ki smo jih vzpostavili z obema referentoma s kongresa IFLA (Barce­lona, 1993). Njuna referata sta izredno za­nimivo prikazala zgodovino, delovanje in per­spektive potujocega knjiznicarstva v Angliji in na Svedskem. 
Svedskega avtorja smo tudi osebno spoznali na Danskem, kjer je na kongresnem delu festi­vala prispeval zanimiv referat (poleg treh dru­gih) o sirjenju in pomenu racunalniske opreme v bibliobusih. Skupna teza vseh referatov je bila., daje potujoca knjiznica dalec najcenejsa, najucinkovitejsa pa tudi zelo perspektivna oblika splosnoizobrazevalnega knjiznicarstva. z uvedbo racunalniske opreme v bibliobuse pa se odpirajo se nove moznosti za to dejav­nost, saj tako lahko potujoca knjiznica prerase svoje okvire in postane tudi glavno informa­cijsko sredisce skupnosti, se povezuje z dru­gimi informacijskimi mrezami, s tern pa tudi omogoci svojim uporabnikom, ki zivijo dalec od vecjih sredisc ali v posebnih sredinah, po­vezavo z ostalim svetom informacij s katerega­koli podrocja. 
Primerjava s stevilnimi tujimi potujocimi knjiznicami na Danskem lahko slovenskim po­tujocim knjiznicarjem dvigne profesionalno sa­mozavest, saj smo ugotovili, da delujemo na visoki strokovni ravni in da je izbor fonda, ki ga nudimo uporabnikom, celo stevilcnejsi in pestrejsi od fonda nekaterih tujih bibliobu­sov. po drugi strani pa primerjava tudi naka­zuje, da bi bilo nujno potrebno z racunalnisko opremo posodobiti vse slovenske potujoce knjiznice, s cimer bi razsirile in obogatile svoje informacijsko-komunikacijske moznosti, svoje usluge bi tako lahko nudile se vecjemu stevilu uporabnikov, v svojo dejavnost pa bi zajele tudi potencialne brake. 
0 vsem, kar smo videli in spoznali na Dan­skem, se posebej s podrocja racunalnistva v bibliobusih, bo porocala visja knjiznicarka lju­bljanske potujoce knjiznice Bojana Skrt na je­senskem posvetovanju ZDBS na Bledu, pre­vedla in objavila v Knjiznici pa bo tudi vse referate s srecanja na Danskem, kakor tudi oba prispevka z konference IFLA (Barcelona, 1993). 
Ob zakljucku naj podcrtano posredujem se nas najmocnejsi vtis z obiska na Danskem: za razliko z nasimi razmerami, smo v vsakem tre­nutku tridnevnega dogajanja na tern velikem festivalu cutili, kako zelo je potujoca knjiznica in njena dejavnost vrasla v zivljenje skandi­navskih in ostalih dezel, kako velik pomen ji pripisujejo, kako zelo cenijo naporno delo po­tujocih knjiznicarjev in kako kar tekmujejo, kako bi vsak bibliobus kake drzave cim bolje opremili, da bi lahko uporabnikom posredovali ne samo multimedijsko izposojo, pac pa tudi mnoge druge informacije, ki bi jih pac utegnil potrebovati kdorkoli izmed obiskovalcev. 
Velik ugled, pomen in spostovanje do potujocega knjiznicarstva sta podcrtala ze ob otvoritveni slovesnosti danski predsednik vlade in minister za kulturo, kasneje pa se je pozrtvovalnim delavcem v bibliobusih zahvalil se priznani danski pisatelj Knud S9lrensen. 
Lahko zakljucimo torej, da smo se z Danske vrnili ponosni in zadovoljni nad ze prehojeno potjo, polni vizij za v bodoce ter obogateni z mnogimi prijateljskimi in strokovnimi stiki s kolegi s severa Evrope. 
Nika Pugelj vodja ljubljanske Potujoce knjiznice 




NARODNA KNJIZNICA LITVE KOT GOSTITELJICA MEDNARODNEGA SEMINARJA O UNIMARCU 
Na povabilo litvanske nacionalke sva se z Alenko Valh iz Univerzitetne knjiznice Mari­bor v zacetju junija udelezili trodnevnega po­svetovanja z naslovom "Seminar on Univer­sal Bibliographic Control and UNIMARC" v Vilni. Udelezba na seminarju je bila zdruzena s spoznavanjem problematike, s katero se spo­pada litvansko knjiznicarstvo ob sprerncmbah druzbenega sistema. 
Za ilustracijo najprej nekaj o narodni knjiznici, ki od leta 1991 sluzi tudi kot servis parlamentu po vzoru Kongresne knjiznice. Ce­loten fond obsega 5 mil. enot, od tega 3 mil. ti­skanega gradiva. Vecina je v ruscini, ker so dobivali obvezni izvod iz bivse Sovjetske zveze. lmajo pa zaposlenih 500 ljudi, od tega jih je vec kot tri cetrine z bibliotekarsko izobrazbo. 
Poleg knjig in serijskih publikacij imajo bo­gat.e zbirke drugega gradiva (glasbeni tiski, sli­kovno gradivo, rokopisi in stari tiski). Zani­mivo pa je, da hrani najstarejse tiskane knjige in kodekse univerzitetna knjiznica -Vilna je namrec druga v Evropi (1579) dobila svojo univerzo in z njo tudi knjiznico. Leta 1962 so zaceli posebej zbirati tudi literaturo za otroke in mladostnike. Zbirka obsega 97.000 enot -od ucbenikov za solske programe do leposlovja in poljudnoznanstvene literature. 
Gradivo dajejo v uporabo v 20 citalnicah. Na dom ga izposojajo samo dolocenim razi­skovalcem in umetnikom in ta privilegij ima kakih 3 % sicersnjih uporabnikov knjiznice. 
V okviru nacionalke deluje raziskovalni cen­ter za podrocja bibliologije, zaloznistva in ti­skarstva, knjiznicarstva in informatike s svojo zbirko strokovnega gradiva. 
U vajajo racunalnisko obdelavo gradiva in zelijo vzpostaviti integrirani sistem za stiri vodilne knjiznice (nacionalka, parlamentarna knjiznica, univerzitetna knjiznica v Vilni in knjiznica Akademije znanosti). Za obdelavo nacionalne produkcije naj bi bila odgovorna izkljucno nacionalka, obdelava tujih publikacij pa decentralizirana. Del priprav na ta projekt pa je bi! tudi ta seminar na temo bibliografske kontrole in UNIMARCa. 
Pobudnik in organizator seminarja je bil Bi­bliografski in knjizni center, ki je v prejsnjih casih deloval loceno od nacionalke in postal njen del sele po osamosvojitvi Litve. 
Njihova naloga je pridobivanje obveznega izvoda, pridobivanje litvanike iz tujine, izde­lovanje tekoce in retrospektivne bibliografije; 
zdaj so dobili tudi svoji agenciji za ISBN in 
ISSN. V novih razmerah se soocajo s podob­
nimi tezavami kot mi: zaloznikov je vedno vec, 
ti menjajo imena, dejavnosti in naslove ... 
Dostava obveznega izvoda je urejena tako kot pri nas: nacelno je zavezanec tiskarna; ce je publikacija tiskana izven Litve, pa zaloznik. Obenem imajo tezave s tiskarsko produkcijo za tuje zaloznike -bojijo se, da bodo tovr­stni obvezni izvod izgubili, ce tega ne bodo vkljucevali v nacionalno bibliografijo. Izdajajo tedensko in mesecno bibliografijo s kumulativ­nim letnim kazalom. Obdelujejo tudi clanke (5-6000 mesecno) iz ca. 700 naslovov serijskih publikacij. Pri retrospektivni bibliografiji (za nekaj casovnih obdobij je ze izsla) pa eksten­zivno sodelujejo tudi s tujino. Ze tiskane retro­spektivne bibliografije zelijo izdati tudi na CD­ROMu. Oblikujejo tudi bazo psevdonimov kot osnovo za bodoco normativno kontrolo. 
Zaradi novih nalog zelijo preveriti, kako so podobne stvari urejene drugod po svetu, zato navezujejo veliko stikov predvsem z neposre­dnimi sosedi in s skandinavskimi drzavami. Tudi najin obisk je bi! samo prvi del izme­njave: konec junija bosta Ljubljano, Maribor in Zagreb obiskali dve sodelavki Centra, ki si bosta ogledali sistem vzajemne katalogiza­cije in spoznali prakso pridobivanja obveznega izvoda in aktivnosti na podrocju nacionalne bibliografije. Zanimajo jih nase izkusnje pri racunalniski obdelavi gradiva, ker so se tudi oni odlocili za UNIMARC format. 
Do osamosvojitve so uporabljali ruska pra­vila za katalogizacijo. Kljub temu, da neka­tere drzave prevzemajo angloameriski pravil­nik za katalogizacijo, pa so se odlocili, da bodo pripravili lastna pravila. Ta bodo v biblio­grafskem opisu sledila ISBD, pri avtorstvu in znacnicah pa pariskim nacelom, s cimer bodo upostevali vse mednarodne dogovore. Pri pre­vajanju imajo nemalo tezav s terminologijo in zaradi primerjav zbirajo prevode ISBD v razlicne jezike -veseli so bili tudi slovenskih. 
Na vso to tematiko je bi! uglasen tudi pro­gram seminarja, ki je potekal pod okriljem IFLA UBCIM programa. Za boljso informa­cijo navajam izvirne naslove prispevkov po vrstnem redu na seminarju in njihove av­torje. Gradivo s seminarja je na voljo v IN­DOK/knjiznici Enote za razvoj knjiznicarstva v Narodni in univerzitetni knjiznici v Lju­bljani. 
1. 
The role of the national bibliographic agency. Ross Bourne (British Library) 

2. 
The ISBDs. John Byrum (Library of Congress) 

3. 
Authority control in an internatio­nal context and the role of the national agency. Francoise Bourdon (Bibliotheque na­tionale de France) 

4. 
International co-operation in subject analysis. Dorothy McGarry (University of California, Los Angeles) 

5. 
ISBN. Hartmut Walravens (Internatio­nal ISBN Agency) 

6. 
ISSN. Suzanne Santiago (ISSN Interna­tional centre, Paris) 

7. 
Bibliographic statistics. Gunilla Larsson (Kungliga Biblioteket, Svedska) 

8. 
The UNIMARC format . Fernanda Cam­pos (Instituto da Biblioteca Nacional e do Li­vro, Portugalska) 

9. 
The new edition of the UNIMARC Manual and future work related to UNI­MARC. Brian Holt (British Library) 

10. 
UNIMARC authorities. Mirna Willer (Nacionalna i sveucilisna biblioteka, Zagreb) 

11. 
UNIMARC with CDS/ISIS. Alan Hop­kinson (Tate Gallery, UK) 


S krajsimi predstavitvami aktivnosti na po­drocju univerzalne bibliografske kontrole in uporabe UNIMARCa pa so sodelovali pred­stavniki vseh baltskih drzav (Litve, Latvije, Estonije), Rusije in Danske. 
V okviru seminarja so potekale tudi de­lavnice na temo ISBD, ISBN ISSN, norma­tivne kontrole, nacionalne bibliografije, vse­
binske obdelave ter uporabe CDS/ISIS kot pri­
prave na UNIMARC. 
Najbolj zanimivi in za nas aktualni sta bili predstavitev nove izdaje Prirocnika za UNIMARC, ki ho izsla julija, in pri­kaz strukture normativnih datotek po UNI­MARC/ AUTHORITIES. Predvsem slednje so za nas nekaj novega. Verjetno se niti se ne zavedamo, koliko dela, novega znanja in napo­rov ho potrebno vloziti v vzpostavitev norma­tivne kontrole v sistemu vzajemne katalogiza­cije. Lahko pa bi se zaceli zavedati potrebe po upostevanju enotnih (mednarodnih) pravil in standardov, ki so bili pripravljeni z vizijo med­narodne izmenjave podatkov. Tunas utegnejo Litvanci prehiteti po desni: zelo se zavedajo, kako je to pomembno za dober kooperativni sistem obdelave in za mednarodno sodelovanje in so se tega lotili nacrtno in z odgovornostjo, IFLA pa jim pri tern resnicno nudi vso pod­poro. Kaze, da so se enako zagnano lotili tudi ostalih segmentov, saj je na prvi pogled vidno, da ogromno vlagajo (tudi s podporo tujine) v obnovo svoje kulturne dediscine. 
Zlata Dimec 

*************************************** 
OBVESTILA 

*************************************** 
Razstava v koprski Osrednji knjiznici. 
V ponedeljek, 16. maja so v koprski Osre­dnji knjiznici pocastili 80-letni jubilej znane in priljubljene mladinske pisateljice Branke Jurca. Pripravili so razstavo in srecanje otrok in starsev s pisateljico, ki jo je predstavila prof. J asna Cebron. Razstava je bi la odprta do 20. junija. 
Delo Branke Jurca je na razstavi prikazano 
po naslednjih poglavjih: prve objave, samo­
st.ojne knjizne izdaje, urednisko delo, prevodi 
ter izbor literature o pisateljici. Knjizni del 
razstave spremljajo panoji s fotografijami o pi­
sateljicinem zivljenju in delu, razni osebni do­
kumenti, ilustracije njenih del ipd. 
Domoznanski oddelek, ki je razstavo pripra­
vil, je uspel zbrati skoraj vse gradivo iz svo­
jega fonda, razen nekaj del, zlasti prevodov, 
ki si jih je izposodil v Narodni in univerzitetni 
knjiznici ter v Pionirski knjiznici v Ljubljani. 
Pri pripravi razstave je oddelek sodeloval tudi 
s pisateljico ter z arhitektko Jelko Balaban iz 
Kopra. -Vilma Krapez 
Poletni delovni cas v INDOK/knjiznici za bibliotekarstvo. Indok/knjiznica za bi­bliotekarstvo v NUK obvesca vse svoje upo­rabnike, da bo v juliju in avgustu odprta le dopoldne, in sicer od ponedeljka do petka od 
9.00 do 14.00. -Jelka Kastelic 
Nova tecaja v izobrazevalnem programu NUK. V mesecu juniju sta v NUK prvic potekala dva nova tecaja in sicer o osnovah dela v VMS okolju, racunalniskem povezova­nju in komuniciranju preko elektronske poste ter o informacijskih moznostih, ki jih ponu­jajo novi komunikacijski vmesniki, kot so Go­pher, WWW in Archie. Tecaja so vodili sode­lavci Racunalniskega centra Univerze v Lju­
bljani. Datumi jesenskih tecajev bodo ob­javljeni v Programu izobrazevanja NUK za obdobje oktober 1994 -januar 1995. Pro­gram bodo v mesecu septembru prejele vse splosnoizobrazevalne knjiznice. -Melita Am­broiic 
V. posvetovanje specialnih knjiznic. 
Sekcija za specialne knjiznice ZBDS in Cen­tralna tehniska knjiznica organizirata 10. in 
11. novembra 1994 v prostorih KRKE, Du­najska 65 v Ljubljani letos ie tradicionalno 
V. posvetovanje: Vloga specialnih knjiznic pri pospesevanju druzbenega in gospodarskega ra­zvoja. Terna letosnjega posvetovanja bo: Ka­kovost storitev v specialni knjiznici. Ko­tizacija za udelezenca, ki zeli prejeti zbornik bo 100 DEM (v tolarski protivrednosti). Ko­tizacija brez zbornika bo 60 DEM (v tolarski pro ti vrednosti). 
Za vse informacije v zvezi s posvetovanjem se obrnite na mag. Nado Cesnovar, tel. 214­
072. -mag. Angela Cuk 

Vprasalnik. Naprosamo vse udelezence le­tosnjega sestanka specialnih knjiznic (9. ju­nija 1994), ki niso vrnili izpolnjenega vprasalnika, naj vprasalnik cimprej posljejo na naslov: Zdravka Pejova, Knjiznicno­informativna sluzba, Mednarodni center, Du­najska 104, 61000 Ljubljana. -Zdravka Pe­Jova 
Marketing v neprofitnih organizacijah. 
Enota za razvoj knjiznicarstva pri Narodni in univerzitetni knjiznici bo konec septembra ali prve dni oktobra letos organizirala seminar, na katerem bomo obravnavali podrocje mar­ketinga v neprofitnih organizacijah s poseb­nim poudarkom na kulturi marketinga, inter­nem marketingu, kvaliteti storitev, ter uporabi marketinga v praksi. 
Predavatelja bosta dr. Boris Snoj in mag. Vlado Gabrijan. Oba sta predavatelja na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Seminar naj bi potekal dva dni. 
Z raznimi sponzorji se dogovarjamo tudi za 

sofinanciranje seminarja. Ce nam ne bo uspelo 
zagotoviti sofinanciranja, bomo zal morali uve­
sti kotizacijo za udelezbo. 
Seminar bo namenjen predvsem vi­

sokosolskim in specialnim knjiznicarjem, kajti 
knjiznicarji splosnoizobrazevalnih knjiznic so 
podoben seminar ze poslusali lansko leto v Mo­
ravcih. 
0 vseh ostalih podrobnostih seminarja bo­ste pravocasno obvesceni. Prijave za seminar homo zbirali v septembru. 
Ana Martelanc 

Hans Christian Andersen -zivljenje in delo. Mednarodna mladinska knjiznica v Miinchnu pripravlja skupaj z Muzejem H.Ch. Andersena v Odenseju veliko med­narodno razstavo ilustriranih pravljicnih iz­daj danskega pravljicarja. Razstava bo v casu od 16. septembra do 11. oktobra v Mednaro­dni mladinski knjiznici -International Jugen­bibliothek v Miinchen Schloss Blutenburg. D­81247 Miinchen. Vabimo vas, da se udelezite organiziranega ogleda razstave in knjiznice. Prijavite se, prosim, do 31. avgusta pri gospe Bernardi Kastelec, Slovenijaturist, Slovenska 58, 61000 Ljubljana, tel.: 061/325-782, 13-lf>.. 
288. -Tanja Pogacar 
Open society Fund -Slovenia. Sklad za odprto druzbo -Slovenija obvesca vse zainte­resirane splosnoizobrazevalne, visokosolske in strokovne knjiznice, da lahko zaprosijo sred­stva za kritje materialnih stroskov svojih pro­jektov. Prosilci morajo izpolniti obrazec, ki je na voljo v OSF -Slovenia. Na vaso zahtevo obrazce lahko dobite tudi po posti. V OSF ­Slovenia prosijo potencialne kandidate, da jih zaradi preobremenjenosti pisarne ne klicete po telefonu, temvec vsa vasa vprasanja posljete po posti na naslov: Open Society Fund -Slove­nia (za Alda Milohnica), Miklosiceva 13, Lju­bljana, ali pa posljete po faksu st. 061/312­139. 
*************************************** 
NAGRADNA UGANKA 

*************************************** 
Koliko poznamo strokovno literaturo. 
Kdo je avtor tega citata, ki je iztrgan iz daljsega poglavja o tipologiji uporabnikov knjiznic: 
" ... Pri zenskem citatelju manjka torej za­nimanje za vse, kar ni povezano z lastnim zivljenskim polozajem. Zenska odklanja razclembo stvarnorazumskega sveta v abstrak­tne pojme, ne zanima se za drustvene vede, a tudi ne za spoznavne sisteme ... " 
Resitev uganke (avtorja in delo iz katerega je vzet navedeni citat) posljite na urednistvo Knjiznicarskih novic in prvi, ki bo pravilno od­govoril, bo dobil knjizno nagrado. 
*************************************** 



BORZA DELA *************************************** 
Slovenska akademija znanosti in ume­tnosti -Biblioteka, Novi trg 3-5, 
p.p. 323, 61001 Ljubljana. V Biblio­teki SAZU zelimo takoj zaposliti bibliote­karja z visokosolsko diplomo humanisticne ali druzboslovne smeri, poznavanjem klasifikacije po UDK in indeksiranja, poznavanjem osnov racunalnistva in znanjem vec tujih jezikov. Vse nadaljnje informacije dobite pri Mariji Fa­bjancic, upravnici Biblioteke, od ponedeljka 
do petka (9.00 -12.00 ure) -lahko osebno, pisno, po telefonu (061) 125-60-68 int. 244 ali elektronsko na SAZU::MARIJA. -Marija Fa­bjancic 
Svoje znanje in strokovne izkusnje po­nuja dip!. ini. kemije Nada Darinka Celija, ki je kot "trajni tehnoloski visek trenutno brez­poselna. Kolegica Celija ima bogate izkusnje pri delu v specialni knjiznici, se posebej s pro­cesi on-line iskanja informacij v razlicnih in­formacijskih servisih. V kratkem naj bi izsla njena knjiga: Ucinkovito iskanje informacij v bazah podatkov v dialogu ONLINE -smer­nice v praksi. Na.slov: Nada Darinka Celija, Smartinska 66, 61000 Ljubljana. 



PRILOGI 
1. "Knjiznico je treba ljubiti" 
V prvi prilogi objavljamo zanimiv prikaz knjiinic, arhiva in instituta za patologijo knjige v Rimu in Vatikanu. Prispevek je kra­tek prikaz zanimivosti, ki so si jih ogledali knjiinicarji med strokovno ekskurzijo v Rim in Vatikan, ki jo je organiziralo drustvo bibli­otekarjev Gorenjske. 
2. Strokovno posvetovanje ZBDS 
V drugi prilogi objavljamo okvirni program letosnjega strokovnega posvetovanja ZBDS "Knjiznice v casu sprememb" , ki bo 10. in 
11. oktobra v Festivalni dvorani na Bledu, pri­javnico in rezervacijo za hotel. 

18 V KROZENJE 
KNJIZNICARSKE NOVICE, 4(1994), st. 6-7. ISSN 0353 -9237. 
Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Uredila: Jelka Kastelic. Naklada: 570 izvodov. Prejetih tekstov ne lektoriramo. 
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st.23/179 -92 z dne 
16. 3. 1992 stejejo Knjiznicarske novice med proizvode informativnega znafaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvo­dov po stopnji 5 %. 


"KNJIZNICO JE TREBA LJUBITI" 

Ob koncu meseca maja je drustvo biblio­tckarjev Gorenjske organiziralo strokovno ek­skurzijo v Rim in Vatikan. Kar takoj je treba dodati, da je bila agencija Kompas Kranj (in posebej strokovni vodja nase poti g. Joze Le­bar) tista, ki je poskrbela za brezhiben potek ekskurzije in da je obisk "vecnega mesta" v sr­cih vseh nas zapustil nekaj lepega tudi zaradi srecanja z nasim rojakom, direktorjem Vati­kanske knjiznice dr. lvanom Rebernikom. Na trenutke se nam je celo zazdelo, <la bi moral vsak knjiznicar enkrat obiskati vatikansko ali pa katero izmed papeskih ( cerkvenih) knjiznic, <la bi spoznal pomen knjiznice in se naucil lju­biti svoj poklic. 
Strokovna ekskurzija je bila orgamzirana tako, da smo si polcg knjiznic, arhiva in instituta za patologijo knjige lahko ogledali se nekaj najbolj znanih anticnih spomenikov ( rirnski grici, Kolosej, Circus Maximus, Fo­rum Romanum in cesarski forumi, Kapitol, Panteon, Fontana di Trevi, Spansko stopnisce, bazilika sv. Pavla, Apijska cesta, katakombe sv . Klimenta, Albanski grici z mestecem Fra­scati, Vatikanski muzeji, Sikstinska kapela, ba­zilika sv. Petra itd.). Vtisov in novih infor­macij je bilo seveda prevec, <la bi jih lahko zapisala v tern prispevku, zato se born usta­vila le ob tistih obiskih in ogledih, ki so sodili na podrocje knjiznicarstva, glede lepot Rima pa bi samo povzela misli, ki jih je zapisala potovalna agencija v nas program poti: "V Rimu se na vsakem koraku srecujemo z nje­govo tisocletno zgodovino, odkrivamo sledove iz casov njegovega nastanka, obcudujemo osta­line iz blescecega obdobja cesarjev in papeske vladavine. Rim je pomenil moc in bogastvo, prezivljal paje t.udi case ponizanja in revscine. Njegovi vladarji so mu prek svojih urbanistov, arhitektov, kiparjev in slikarjev vtisnili pecat 
svoje <lobe in lastnih nazorov. V se to boga­stvo clovekove ustvarjalnosti dviguje Rim nad mnoga ostala mesta." 
lnstitut za patologijo knjige 

Institut je specializiran za proucevanje bo­lezni in poskodb knjig ter iskanje nacinov za njihovo popravilo, hkrati pa predsta­vlja enega od najlepsih tovrstnih muzejev na svetu. Razstavljeni so tako povzrocitelji poskodb (bioloski skodljivci, naravne nesrece, kemicni vplivi), kot tudi njihove posledice -poskodovano knjiznicno gradivo. Razstavljeni so tudi razlicni materiali, nosilci zapisov (od povoscenih tablic, papirusa, pergamenta ... do modernih elektronskih nosilcev zapisov) ter snovi za izdelavo crnila in papirja. Gre torej za raziskovalni institut, na katerega se obracajo knjiznice in arhivi iz cele Italije, ko rabijo stro­kovno pomoc pri restavriranju poskodovanega gradiva. 
Usluzbenka instituta, ki nas je sprejela, nam je razlozila mnoge "skrivnosti" restavriranja poskodovanih knjig ter opisala poskuse, ki jih opravlja njihov bioloski laboratorij (zanimiv je bi) npr. poskus unicevanja mikroorganizmov, saj so nekateri tako trdovratni, <la jih niti za­mrznitev na 30 stopinj po niclo ne unici -ko so gradivo odmrznili, so se nemoteno razvijali dalje). Se posebej pozorno smo prisluhnili, ko so prisli na vrsto termiti, ki neutrudno "ga­rajo" tako v papirju kot lesu, in ko opazis nji­hov obisk, je ze prepozno. Strokovnjakinja je se posebej poudarila pomen pravilne tempera­ture in vlage v prostorih s knjiznicnim gradi­vom, kajti topel in vlazen zrak povzroci, <la se razni mikroorganizmi razvijajo pospeseno. Spoznali smo tudi kemicne poskodbe gradiva (npr. vpliv svetlobe na papir), poskodbe, ki jih povzroca crnilo ter posledice naravnih ne­srec (npr. poplave v Firencah !eta 1966 in po­tresa v Messini leta 1908), vojaskih spopadov itd. V institutu poskusajo umetno vplivati na 
razlicne nosilce zapisov in na tak nacin ugota­vljati, kaksne poskodbe nastajajo. Glavni cilj instituta za patologijo knjige ni restavracija gradiva, ampak proucevanje skodljivih vplivov nanj. Poudarek dajejo preventivi, ne t.i. kura­t.ivi, ce pa ze do poskodbe pride, naj bo origi­nalno gradivo po restavraciji cim bolj podobno svoji prvotni obliki. 

V oddelku za restavracijo knjig so nam pri­kazali popravilo nekaterih zanimivih primer­kov rokopisov, inkunabul in knjig, pri kate­rih so bili poskodovani listi, vezava ali pla­tnice. Gradivo pred restavriranjem poslikajo, med postopkom restavracije pa natancno zapi­sujejo, kateri posegi so bili opravljeni. Vsaka restavrirana knjiga tako dobi t.i. dokumenta­cijo restavratorskcga posega. Restavratorski oddelek tudi nadzira privatne restavratorje in jim nudi strokovno pomoc. Malo za salo in malo za res so nam povedali, da so v resta­vratorskem poklicu boljse zenske, ker so bolj potrpezljive, kot knjigovezi pa moski, saj je pri delu potrebna vecja fizicna moc. Ob koncu smo si ogledali se pralnico papirja ter orodje in stroje za restavriranje papirja, lesa in kovin. 
Vatikanska knjiznica 
Vatikan je dejansko ime za papezevo palace v t .i. Vatikanskem mestu, kije papeski driavni teritorij povrsine 0.44 m2 in ima nekaj vec kot 

1.000 prebivalcev. Vatikansko mesto obsega Vatikan, cerkev sv. Petra, papezeve vrtove in Petrov trg. Halija je papezevo suverenost pri­znala !eta 1929 z lateransko pogodbo, vatikan­sko mesto pa je bilo razglaseno za nevtralno podrocje. Vatikansko mesto kot driavo raz­glasa ustavni zakon iz omenjenega !eta. Zani­mivo je, da Vatikansko mesto se <lanes cuvajo svicarski gardisti. 
Pri samem vstopu v Vatikansko mesto ni­smo imeli tezav, saj nas je ob vhodu pricakoval dr. Rebernik, kolega, ki pa je bi! oblecen v kratke hlace, je v prvi trgovinici nabavil tre­
nirko, pa so bili strogi gardisti zadovoljni. 
Prvi podatki o dana..<inji Vatikanski knjiznici segajo v 4. stoletje iz katerega je Hieronimov zapis o obnavljanju knjiznice. Vse do 12. sto­letja se je o knjiznici precej pisalo, saj je veljala navada, da so papezi na pot vzeli tudi svojo knjiznico, ker so menili, da gre za zaklad (!), potem pa se za dobro stoletje sled za knjiznico izgubi. V 14. stoletju je bila knjiznica skupaj s sedezem papestva preseljena v A vignion in je vse do 1902 ostala tam, de! nje pa je tam se <lanes. Zgodovino knjiznice so torej ustvarjali papezi, nekateri med njimi so bili prav strastni zbiralci gradiva (papez Nikolaj je npr. svoje sle posiljal po svetu, da so kupovali rokopisne kodekse, kar ni mogel kupiti, je dal prepisati), na sploh pa so veliko casa posvecali kulturi in humanizmu in torej velik del svojega zivljenja preziveli v knjiznici. Uradni zacetnik knjiznice je papez Sikst IV., ki je 15.6.1475 izdal de­kret o ustanovitvi knjiznice, sicer pa dal po­leg knjiznice zgraditi se sikstinsko kapelo, vec vatikanskih palac ter dograditi kupolo cerkve sv. Petra. lmenoval je prvega knjiznicarja, knjiznici pa dal "pecat" ustanove, ki naj sluzi vsem raziskovalcem iz celega sveta, ne glede na njihovo barvo, religijo, politicno prepricanje. Iz tega casa obstajajo celo zapisi o izposoji ro­kopisov. Danasnje prostore pa je knjiznici dal papez Sikst V. 
Sprva sta bila knjiznica in arhiv ena usta­nova, v zacetku 17. stoletja pa ju je papez Pavel V. loci!. Zanimivo je, da so papezi za knjiznico kupovali gradiva sirom po svetu, vcasih so kupili kar cele knjiznice ali pa so te prispele vanjo kot vojni plen . Gradivo je se <lanes postavljeno v taksni obliki, kot je v knjiznico prispelo in je ze sama postavitev svojevrsten zgodovinski dokument. Knjige oz. knjiznice so v Rim vozili na vozovih z vo­lovjo vprego in marsikatero s tern resili pro­pada (ohranili so npr. heidelbersko knjiznico, ki bi bila sicer ob zavezniskem bombandira­nju unicena -po vojni so Nemcem vrnili vse nemske rokopise, latinske pa obdrzali). 
V 18. stoletju je v okviru knjiznice nastal se muzej, saj so raziskovalci rimske zgodovine vanjo prinesli stevilne odkrite eksponate. Mu­zej se je kasneje osamosvojil in postal posebna ustanova. 
Tudi <lanes v Vatikanski knjiznici zelo radi poudarijo, da je knjiznica namenjena razisko­valcem vsega sveta, za proucevanje gradiv, ki jih nikjer drugje ne morejo najti v taksnem ob­segu. Trubarjevo "Cerkovno ordningo" lahko prebiramo prav tukaj. Seveda pa je gradivo dostopno le "resnim" obiskovalcem, torej ti­stim, ki so najmanj podiplomci, studentom pa le, ce iscejo gradivo, ki ga ni nikjer drugje na svetu. 
Zgodovinski tajni arhiv je raziskovalcem od­prl sele papez Leon XIII. (tekocega arhiva seveda ne), kar je vanj privabilo mnozice raziskovalcev, ki jih je zanimalo predvsem, kaj so papeski nunciji porofali o dolocenih drzavah. Kasneje je prislo v Rimu do ustano­vitve stevilnih kulturnih centrov oz. razisko­valnih institutov, saj je mesto neizcrpen vir za razlicna proucevanja. 
Vatikanska knjiznica je najprej nabavljala oz. zbirala vse gradivo, ki je bilo dostopno, kasneje pa je izbor zozila in danes nabavlja le gradiva, ki so potrebna pri proucevanju nje­nega lastnega fonda. Izmed zgodovinskih po­datkov omenimo le se papeza Pija XI., ki je bi! nekoc celo sam vodja knjiznice in ji je potem, ko je zasedel papeski presto!, dal velike privi­legije, pane le knjiznici, tudi knjiznifarjem! V tistem casu so knjiznifarji delali 33 ur teden­sko, pred zacetkom knjiznifarskega dela pa so se morali vsak clan obvezno izobrazevati (pre­birati strokovne tekste). 
V primeru Vatikanske knjiznice ne gre za teolosko knjiznico, saj vecina njenega gradiva pokriva druga znanstvena podrocja. Ponosni so na 140.000 rokopisnih kodeksov, ne pozabijo pa opozoriti, da velik de! knjiznicnega gradiva sploh se ni odkritega oz. je se neraziskano. 
Poleg knjiznicnega gradiva hrani knjiznica bo­gato zbirko kovancev (menda je ena najboga­tejsih na svetu) in umetniskih predmetov, ki vecinoma se niso inventarizirani. V knjiznici je namrec skupaj zaposlenih le 80 delavcev, po standardih naj bi jih bilo kar 400. Knjiznica ima na voljo preko 20.000 m2 prostora in okoli 50 km polic. Njena citalnica je odprta do­poldne (po potrebi tudi popoldne) in je se­daj nadstropje nizje od prvotne citalnice (!e­ta je postala de! muzeja, saj so v njej znane freske -postavitev polic za gradivo bi jih na­mrec zakrila). Ob citalnici je na voljo refe­rencno gradivo in sicer okoli 75.000 enot ti­skanega gradiva (enciklopedije, vodici, biogra­fije, bibliografije ipd.) Za proucevanje pa so na drugi strani citalnice dostopni rokopisi. Sku­paj ima knjiznica preko 900 .000 enot tiskanega gradiva, skoraj 150.000 enot rokopisnega gra­diva, 7.000 inkunabul, slovi po zemljevidih in stevilnih zbirkah posebnih gradiv. Prava po­slastica je bil ogled nekaterih najbolj znameni­tih rokopisov (npr. pisma sv. Petra iz 3. sto­letja, grski komplet svetega pisma iz sredine 
4. stoletja, Vergilova rokopisa iz 5. stoletja, evangeliji v glagolici iz 10. stoletja, novi evan­gelij nemskega porekla iz 9. stoletja itd.). 
Neprecenljivo bogastvo vatikanske knjiznice je temu primerno tudi varovano -vsa skladisfa so klimatsko strogo nadzirana in dodatno pro­tipotresno zascitena s posebnimi jeklenimi tra­verzami. Poskrbljeno je tudi za protipozarno varnost ( vmesna kovinska vrata, kovinske omarice za kataloge itd.). 
Knjiznica se skoraj v celoti samofinancira. Znana je dejavnost njene zalozbe in posebej knjiznifarske sole, ki so jo ustanovili !eta 1937. Sola letno sprejme 100 studentov, izmed pri­blizno 350 prijavljenih kandidatov. Polovica vpisanih ze ima doktorat znanosti! Osnovni ˇ kurz traja eno leto, kdor pa konfa vse pred­mete z odliko, lahko vpise se drugi oz. tretji le­tnik. Govoraje torej o elitni knjiznifarski soli, ki daje v glavnem bodoce direktorje knjiznic. 
3 
Solninaje nizka-letno le 500.000 lir. Zanimivo 
je, da so udelezenci sole vecinoma zenske. 
Leta 1984 so v knjiznici uvedli racunalnisko 
obdelavo gradiva, pravijo, da potrebujejo se 
kaksui dve leti, pa bodo celoten klasicen ka­
talog imeli obdelan racunalnisko. Izbrali so 
kanadski integrirani programski paket GEAC 
in zadovoljni so s svojo izbiro. Poleg t.i. re­
trospektive pripravljajo se en resnicno velik 
projekt -prenos ( digitalizacija) starih roko­
pisov v racunalnisko obliko in online dostop 
do zbirke preko Interneta. Podatke o virih 
lahko uporabniki iscejo online preko sistema 
OPAC, pa seveda tudi se v klasicnih katalogih. 
T.i. retrospektivo vnasajo resnicno pospeseno -knjiznicarji delajo tudi doma, angazirani so student,je -pravijo, da delajo "clan in noc''. Za vsebinsko obdelavo uporabljajo gesla Kongre­sne knjiznice, sicer paje fond postavljen po t.i. R.ebernikovi klasifikacijski shemi. 


Tajni vatikanski arhiv 
Naziv "tajni" pravzaprav ni pravilen, po­meni le, da arhiv ni "javen", je pa dostopen za proucevanja (seveda gradivo, ki jc za javnost ze odprto). Kot smo ze omenili, ga je papez Leon XIII. !eta 1880 odprl za potrebe razisko­valnega dela. Dnevno je <lanes v njem pov­precno 80 raziskovalcev iz celega sveta. Tudi v arhivu radi poudarijo, da gre za "evropski" ali kar "svetovni" arhiv, saj so tu gradiva, ki se nanasajo na vse evropske dezele oz. na­rode, pa tudi mnoge druge. Zato so nam ta­koj na zacetku pokazali prepis Leibnitzovega pisma, v katerem le-ta omenja evropskost ar­hiva. Arhiv ima poleg pisnega gradiva (ra­zna pisma kraljev in cesarjev -videli smo npr. nekaj pisem, ki jih je podpisala Marija Tere­zija, registre, prosnje, naslovljene na papeze, porocila papeskih nuncijev ipd.) tudi najvecjo zbirko zlatih pecatnikov (v svetu je poznanih priblizno 200 zlatih pecatnikov, vatikanski ar­hiv jih hrani kar 81). Zanimivo je, da so tudi 
arhiv (kot knjiznico) odpeljali v Francijo in se 
je pri vracanju gradiva v Italijo izgubila skoraj 
ena tretjina fonda oz. je bi! unicen. 
Tajni vatikanski arhiv je centralni papeski arhiv in vanj posiljajo porocila vsi papeski nunciji ( diplomatski predstavniki Vatikana oz. ambasadorji ali poslaniki). Za raziskova­nje so dostopni dokumenti do !eta 1922, ka­sneJSI pa se ne. Papezi odpirajo posame­zne dele arhiva enkrat ali dvakrat v obdobju svojega papezevanja, najmanjsi cas zaprtosti dolocenih arhivskih dokumentov za javnost je 70 let, arhiva pa ne morejo odpreti , dokler je se ziv kaksen izmed potomcev osebe, ki ji arhiv pripada. Trenutno caka na odprtje ar­hiv papeza Pija XI. Dokumente inventarizirajo sele takrat, ko arhiv odprejo. 
V arhivu je zaposlenih 35 delavcev, organi­ziran pa imajo tudi laboratorij za restavrira­nje dokumentov, za mikrokopiranje (pomemb­nejsih dokumentov sploh ne dajo v uporabo v originalni obliki), za obnovo pecatov itd. 
Skrb za varnost gradiva je tudi v arhivu na visoki stopnji -skladisca so v dveh nadstro­pjih pod zemljo (po 50.000 m polic v vsakem), zgrajena po najnovejsih standardih, kontrola temperature in vlage je stroga, vgrajene so so­dobne alarmne naprave itd. 


Asociacija URBE in njena mreza cer­kvenih knjiznic 
Asociacija URBE (Unione Romana Bibli­oteche Ecclesiastiche) je bila uradno ustano­vljena 13. maja 1991. Ustanovitelji so bili rektorji sestih cerkvenih akademskih institucij, ki so ze uvedle oz. so ravno uvajale avtomati­zacijo poslovanja svojih knjiznic. Ustanovni dokument je potrdila tudi italijanska vlada. URBE je cerkvena in kulturna asociacija s sedezem v Rimu, je avtonomna in neprofitno usmerjena, njen namen paje, voditi, upravljati in koordinirati proces avtomatizacije ter sode­lovanja med knjiznicami. V projekt je trenu­

tno vkljucenih 14 knjiznic cerkvenih univerz, v prihodnosti naj bi bilo vkljucenih preko 200 knjiznic. Nekaksen motor dogajanj je ravno dr. Rebernik. 0 projektu govori kot o "ko­maj rojenem otroku, ki ga je treba negovati, da bo cimprej odrasel". Racunalnisko omrezje asociacije URBE so vzpostavili !eta 1993 in povezali knjiznice papeskih ( cerkvenih) uni­verz v Rimu. Centralno vozli.sce, kjer je tudi vzajemna podatkovna zbirka, je v knjiznici Gregorijanske univerze. V knjiznicah upo­rabljajo DEC racunalnisko opremo {M-VAX 3100 ali/in VAX 4000 oz. 6000). Lokalne mreze so zasnovane na Ethernetu. Celoten sistem upravlja en strokovnjak (upravitelj sis­tema), zaposlen v knjiznici Gregorijane, skrb za strojno in programsko opremo pa so prepu­stili za to specializiranim firmam. Dr. Rebr­nik je poudaril, da so z uvedbo racunalniske tehnologije "zidovi knjiznic poruseni" in le~te dejansko post.ajajo "last vseh". Dal pa nam je vedeti, da jim sodobna tehnologija ne "uka­zuje", kaj in kako delati, ampak je zgolj nji­hov pomocnik (kot nekoc kreda, svincnik, pi­salni stroj ... ). Da bi se v to prepricali, smo si imeli priloznost ogledati dve izmed knjiznic, ze aktivno vkljucenih v sistem: knjiznici Grego­rijanske univerze in papeske visoke sole (ate­neja) sv. Anselma. 
Asociacija se je, po razlicnih raziskavah in analizah obstojece programske opreme, odlocila za ALEPH {Automated Library Expandable Program), ki je nastal in se raz­vija v Izraelu. Dr. Rebernik je poudaril, da pac niso imeli niti casa niti denarja, da bi "eksperimentirali" sami. Na vprasanje, kako to, da niso izbrali GEAC, ki ga ze uporablja Vatikanska knjiznica, pa je odgovoril: "Mar nismo imeli razlicnih pisalnih strojev, dokler smo podatke tipkali na katalozne kartice?" ALEPH je integrirani sistem, ki pokriva vse funkcije knjiznice, je pa tudi dokaj fleksibi­len in prilagodljiv potrebam razlicnih knjiznic. Gre za vecjezicni paket, ki podpira tudi pre­
cejsnje stevilo pisav (latinska, grska, arabska, hebrejska in cirilica). ALEPH ima hierarhicno strukturo in podpira tako delo v posameznih knjiznicah (lokalni nivo) kot vecih knjiznic hkrati, ki so na istem vozliscu ali razlicnih racunalnikih, vkljucenih v mrezo (vzajcmni nivo) . Sicer pa je bila prva instalacija pro­gramske opreme ALEPH izvedena na Hebrej­ski univerzi v Jeruzalemu !eta 1980. Danes ALEPH uporablja vseh sedem izraelskih uni­verz ter stevilne splosne knjiznice in knjiznice raziskovalnih institutov v Izraelu; spanski ka­talog CIRBIC, ki ga skupaj izgrajuje 96 speci­aliziranih knjiznic, informacijska mreza Geske in Slovaske -CASLIN itd. V Italiji je <la­nes ALEPH dokaj popularen paket, poleg preko 30 posamicnih instalacij so februarja 1993 univerze v Pisi, Constanzi, Genovi, Si­eni in Udinah ustanovile mrezo ITALE (Italian Aleph Network), ki omogoca <lanes dostop do preko 800.000 bibliografskih zapisov. Asocia­cija URBE nacrtuje skorajsnjo vkljucitev v to mrezo preko lnterneta. 
Knjiznica Gregorijanske univerze 
Zacetki Gregorijanske univerze segajo v 16. stoletje -ustanovljenaje bila !eta 1551. Danes so v univerzo zdruzene fakultete za: teologijo, kanonsko pravo, filozofijo, cerkveno zgodo­vino, misionologijo in druzbene vede, instituti za spiritualnost, psihologijo, religiologijo, vi­soka sola za latinsko literaturo, interdiscipli­narni center za druzbeno komuniciranje ter vi­sokosolski program kulturnega poslanstva Cer­kve. Univerzo obiskuje preko 3000 studentov iz 109 drzav, poucuje jih 330 profesorjev in asistentov iz 40 drzav. 
Knjiznica Gregorijanske univerze je bila ustanovljena hkrati z univerzo, danasnja knjiznica pa leta 1928 -v novi zgradbi Gre­gorijanske univerze. Njen fond obsega 800.000 enot, prejema pa 3.500 naslovov periodicnih publikacij. Tudi tukaj je gradivo postavljeno 
po Rebernikovi klasifikacijski shemi. V poseb­ncrn prostoru so ves cas na voljo nove knjige in revije -razstavljene so en teden, tako, da si jih predvsem ucitelji univerze lahko v miru ogledajo. Nekaj posebnega je sam prostor knjiznice, visok je za pet normalnih nadstro­pij, posamezne galerije, na katerih so knjizne police ali vhodi v stranske prostore (skladisca), so povezane s stopnicami. Make dalj casa smo se zadrzali v prostoru, kjer je gradivo s po­drocja marksisticnih ved in ruske filozofije. Ta zbirka se je najprej imenovala ruska knjiznica (gradivo je bilo namrec prineseno iz Rusije), !eta 1970 pa je Gregoriana ustanovila sekcijo za studij marksisticnih ved, ki mu je knjiznica sluzila ( <lanes steje preko 60.000 enot gradiva in predstavlja najboljso zbirko marksisticne li­terature v Evropi). V njej so tudi gradiva, ki so bila v posameznih dezelah prepovedana -tukaj so jih njihovi znanstveniki lahko nemo­teno proucevali. 

V knjiznici je zaposlenih 15 delavcev, med njimi je 11 strokovnih delavcev. Odprta je ves dan. Na vprasanje, kako zmorejo opra­viti toliko dela, smo dobili odgovor, da je vse odvisno od organizacije in duha! Izgleda, da pri nas pozabljamo tako na eno, kot na drugo. Univerza je jezuitska in se financira sama, to­rej tudi stroske knjiznice pokriva brez zunanje pomoci. 
Racunalniski katalog so javnosti odprli ok­tobra 1993, obsega pa okoli 80.000 zapisov. V knjiznici Gregorijanske univerze skrbijo tudi za centralni racunalnik in vzajemno bazo po­datkov clanic URBE in imajo za to namenjen poseben prostor. Zanimivo paje, da kljub delu s sodobno tehnologijo v knjiznici ne pozabljajo na knjigo. V enem izmed skladiscnih prostorov smo srecali njihovega strokovnjaka s podrocja informatike (prihaja iz Japonske, kjer je tudi opravil ustrezni doktorat znanosti), ki je s se­salcem v roki cistil stare knjige. Omenil je, da to dela vsako soboto in mu pomeni svojevrstno sprostitev, pa se nove ideje se mu porodijo v 
6 

glavi. 
Knjizuica papeskega anteneja sv. An­selma 
Antenej je bil ustanovljen !eta 1687 in sluzi solanju benediktincev. Danes obsega fakul­teto za filozofijo, teologijo in sveto liturgijo. Knjiznica sv. Anselma je bila ustanovljena !eta 1887, fond pa je predstavljala donacija kardinala Dusmeta. Kasneje je prejela kot do­nacije cele knjiznice, npr. papeza Leona XIII., Pija X. in razlicnih benediktinskih samosta­nov. Knjiznica je !eta 1987 dobila nove pro­store in sicer v kriptoriju cerkve, kjer je prej bila kapela. Pater Bucher, direktor knjiznice, je to komentiral z besedami:"Nasa knjiznicaje seen dokaz vec, da so knjiznice temelji vsega." Sama ureditev prostorov je dokaz, kako je mogoce na prvi pogled neprimerne prostore za knjiznicno dejavnost, spremeniti v prav funk­cionalne. Gradivo je prosto dostopno, tudi v skladiscih, ki so umaknjena levo in desno od osrednjega prostora (informacijski <lei). 
Pater Bucher nam je pokazal iskanje podat­kov preko OPAC in ni pozabil veckrat pove­dati, da v bistvu sovrazi racunalnike, a kaj, ko jih potrebujejo. Vsekakor pa ne dovoli, da bi mu "ukazovali". Knjiznici, ki sama po sebi ni ustrezno organizirana in ne ve, kaj je njeno poslanstvo, pa itak stroji nic ne pomagajo ... ALEPH je pohvalil, a pristavil, da bi marsika­tera resitev pa vendarle ze lahko bila bolj pa­metna. Ko se pogovarjas s tako razgledanim mozem ( doktor filozofije, specialist za filozo­fijo matematike), ti postane bolj jasno, zakaj imajo knjiznice, ki smo si jih ogledali, taksen status in so tako spostovane. 
V knjiznici sv. Anselma smo si podrob­neje ogledali nacin obdelave gradiva v sis­temu ALEPH. Nam v samotolazbo -tudi oni se ukvarjajo z vprasanji normativnih dato­tek. Pa se ena zanimivost: vsak uporabnik knjiznice lahko dobi ustrezno geslo za delo na njihovem racunalniku . Uporabnike imajo razvrscene v vec kategorij, glede na to, kaj jim na racunalniku dovolijo poceti. Pravijo, da zlorab zaupanja ni. 
Kaj reci ob koncu? V obiskanih knjiznicah smo se naucili marsikaj novega, predvsem pa obcutili, kako cenjena ustanovaje knjiznica pri njih. In kaj (kdo) dela knjiznice taksne? Ne le bogastvo njihovih fondov ampak tudi "bo­gastvo" ljudi, ki delajo v njih. Predvsem pa sirina njihovega duha! Besed, ki jih je izrekel 
o knjiznicah in knjiznicarstvu dr. Rebernik, ni moc pozabiti. Ena od njegovih misli je zapi­sana kot naslov tega prispevka ... 
Melita Ambrozic 



KNJIZNICE V CASU SPREMEMB 
Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije 
Bled, Festivalna dvorana, 10. in 11. oktober 1994 
Okvirni program posvetovanja: 

ponedeljek, 10.10.1994 
930 _ 1030 
Prijava udelezencev 
Otvoritev posvetovanja 

Pozdravni nagovori: -predsednica DB Gorenjske: Daniela Leskosek -predsednik Izvdnega sveta obcine Radovljica 
-predstavnik vlade -predsednik ZBDS: Ivan Kanic 

1130 Podelitev Copovih diplom in nagrad Kalanovega sklada 
Uvodni referat 

1230 
13oo Jure Sinobad: Kultumozgodovinsko bogastvo radovljiske ravnine -DEZELE 
13oo -15°0 Odmor in kosilo 
15oo -19oo Referati in razprava 
Zakonodaja in standardizacija s podrocja knjiinicarstva (velika dvorana) 
15oo -17oo Eva Kodric Daci6: Zakon o obveznem izvodu publikacij 
mag. Tomaz Seljak: 

Predstavitev osnutka predloga novega Zakona o knjiznicni informacijski dejavnosti 
Rajko Slokar: 

Vodenje in upravljanje splosnih knjiznic z vidika nastajajocih zakonskih predpisov o knjiznicni informacijski dejavnosti ( delovni naslov) 
mag. Lenart Setinc: 
(velika dvorana) 

11°0 -19°0 Nik.a Pugelj: Razmisljanja k pricetku priprav okvimih standardov za potujoce kojiznicarstvo v Sloveniji 
Bojana Skrt: 

Vizija razvoja slovenskega potujocega knjiznicarstva v Juci spoznanJ ob udelezbi velikega vseskandinavskega srecanja na Danskem 
Silva Novljan: 

Kakrsna sola, taka solska knjiznica 
dr. Matjaz Zaucer: 

1700 _ 1900 Etika, profesionalizacija, kvaliteta (mala dvorana, 1 nadstr.) 
Marija Milenkovic: 

Profesionalizacija, specializacija in neideologizacija dela v (specialnih) knjiznicah 
Joie Urbanija: 
Slovenski knjiznicarji o sebi 
Andreja Plenicar: 

Za izposojevalnim pultom knjiznice 
Druzabno srecanje z vecerjo (hotel GOLF) 

Torek, 11.10.1994 
Referati in razprave 


Izobrazevanje, raziskovanje, razvoj ( dvorana I) 
mag. Melita Ambroiic: 

Strokovno knjiznicarsko izobrazevanje v Sloveniji 
Zlata Dimec: 

Strokovna usposobljenost za katalogizacijo v COBISSu: Analiza 
problematike 
Vilenka Jakac Bizjak: 

Strategija razvoja bibliotekarskih kadrov v Sloveniji 
( dvorana II) 
1030 

900 -mag. Nada Cesnovar: Interdisciplinamo raziskovanje bibliotekarstva 
Alenka Sauperl Zorko: 

Znanje za knjiznicarja -znanje za bralca: preoblikovanje knjiznice v 
informacijsko sredisce 
mag. Primoi Juinic: 

Evropa in Slovenija -kje so moznosti knjiznic? 
Nada Cucnik Majcen: 

Sistem preventivnega varovanja gradiv 
900 _ 1030 Retrospektivna konverzija katalogov ( dovorana III) 
Stanis/av Bahor: 

Retrospektivna konverzija -zahteva sedanjosti v slovenskem KIS 
Mateja Locniskar Fidler, Tatjana Martincic: 
Retrospektivna konverzija maticnega kataloga 
mag. Joie Kokole: 

Teoreticni pogledi na retrospektivno konverzijo katalogov 
]030 _ uoo 
Odmor 

1100 1200 Plenamo zasedanje -razprave, sprejem sklepov posvetovanja 
1 zoo -1400 Orgelski koncert na otoku 
Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije 

KNJIZNICE V CASU SPREMEMB 
Bled, Festivalna dvorana, 10. in 11. oktober 1994 

PRIJAVNICA 
Prijavljam udelcibo na strokovnem posvetovanju ZBDS: 
Ime in priimek: 
Knjiznica/ustanova: ______________________________ _ Naslov: Tel./Fax: Cas bivanja: od _____ do _______ Drustvo bibliotekarjev: ________ _ 
Orgelskega koncerta na otoku (11.10.1994) se born udelezil(a) da  ne D 
Kotizacijo 100 DEM za clane in 150 DEM za neclane, placljivo v SIT po menjalniskern tecaju na dan placila, vplacajte na ziro racun ZBDS Ljubljana, 50100-678-47436. Prosimo vas, da prijavnici prilozite kopijo placila. 

Prijave sprejcmamo do 15. septembra 1994 na naslov: Tajnistvo ZBDS, Turjaska 1, 61000 Ljubljana, tel.: 1250-131/int. 40. 
Datum.: Podpis: 




}< ---------
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------~------Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije 
KNJIZNICE V CASU SPREMEMB 
Bled, Festivalna dvorana, 10. in 11. oktober 1994 
REZER VACIJ A HO TELA 
I me in priimek: _____________ Knjiznica/ustanova: ___________ _ _________________________ Tel./Fax: _____ _ 
Naslov: 
Cas bivanja  v  hotelu:  od  -----------­ do  
Rezervirajte hotel: enoposteljna soba: dvopostejjna soba:  GOLF D 80 DEM D 65 DEM D  KOMPAS 53 DEM 41 DEM      apartmaji SA VICA 70 DEM 55 DEM      
Sobo iclim  deliti z.  

Datum: Podpis: Ncpravocasno odpovedana rezervacija se zaracuna. 
Prijavo za rezervacijo hotela posljite najpozneje do 15. septembra 1994 na naslov: Kongresno turisticna agencija ALBATROS, Ribenska 2, 64260 Bled. Dodatnc informacije dobite v agenciji ALBATROS, tel.: 064/741-010, 064/741-101.