30. številka
V Ljubljani, dne 27. julija 1918.
V. leto
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5‘20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K 1’30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 6, prvo nadstr.
DELIT
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šesti kratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin' za vsakogar. —Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. n e proste. — N efrankirana pisma se ne sprejemajo.
Samozavest.
Vojna je zvišala delovno vrednost. Brezdelnost je mnogo manjša v vojnem času. Povsod se išče delovne moči. Njih število se je znižalo, ker stoji milijone moških v vojni službi in so vsled tega odtegnjeni koristnim in življenje vzdržajočemu kulturnemu delu. Vsi siaički, žene in otroci, ki so še ostali pri delu, morajo delati nele za sebe, temveč tudi zanje. Oni naj se hranijo in oblačijo iri njim poleg tega pošiljajo orožje in muničijo. To pa zahteva mnogo truda in dela. In dan in noč ropotajo stroji.
Dragocenejše je postalo delo in je danes potrebnejše, kakor kedaj poprej Vsak, ki še količkaj gibjje roki, se uporablja nž delavskem trgu. Če pa je izučen delavec, ali pa še celo izurjen v stroki vojnih potrebščin, potem se pulijo zanj in nič se ne povprašuje po njegovi starosti. Marsikateri osiveli starček se čudi, da je naenkrat zadobila njegova delovna sila tako vrednost. Pred vojno je romal od podjetja do podjetja in trkal je prav pohlevno na vrata birov. In mnogokrat je bil zaničljivo zavrnjen: češ, prestar sil Pa saj je bilo to-varničarju v izobilju na razpolago zadostno število mladih in čvrstih moči. Ti pa stoje danes na fronti.
Ravno isto je bilo pri prav mladih; v njih ni bila viditi polna vrednost delavca. Danes se pulijo zanje. Delodajalci so veseli, če napolnijo delavnice s takimi otroki in ženami. Zatorej se ne smemo čuditi, da se je izvršil temeljiti prevrat v duševnem življenju tega delavstva, kar lahko opazujemo ob vsaki priliki. Stari delavec, ki je bil prej dostikrat nepotreben, predstavlja zopet gotovo vrednost na delavnem trgu. Rabi se ga in zato se ne čuti več nepotrebnega. In to Čustvo je vslvarilo popolnoma drugega človeka, človeka, ki je zadobil izgubljeno samozaupanje v svojo zmožnost. S tem pa je zopet zadobil samozavest izza mladih, skoraj že pozabljenih dni. Samozavestno in pogumno nastopajo vsi drugi, zavedajoč se, da se rabi njih roke; delo je poskočilo v ceni in žnjo tudi vrednost delavca.
Ta stopnjevana vrednostna zavednost delavstva se pojavlja na različen način. Vsak tovarniški delavec, premogar ali pa okenski čistilec se zaveda svoje moči, ki jo kaže v javnosti ob vsaki priliki. Tudi natakar ne streže več na ostuden in servilen način in se ne suče več kakor kužek okolo gosta, da bi s tem zaslužil višjo napitnino.
U s ,Zr.0Šček ne teka ve^ za P° VOzU Pov" prasujočim, marveč teka povprašujoči za
VSem iavnem življenju se opaža nekaka samozavest delavstva in vsak občuti, da je neobhodno potreben.
Umevno je, da se taka samozavest, dasi je razveseljiva, dostikrat prevrne v prenapetost, kar se lahko opazi posebno pri mladinskih delavcih. Taki pojavi so časih zelo neprijetni, ali bolje sto slučajev prenapetosti kakor le en slučaj pasje servilnosti, raki obžalovanja vredni izrastki izvirajo J ll .lz nenavade. Dosti je takih ljudi, ki ki njvttnnl-° Priyad'i° tujemu mišljenju in niih viort ak?J ošabni> če čutijo, da raste žahnih r	S, °Pazuiemo pri vseh dru-
raHi	,Radl tega. ie vPi4ie špisarjev
radi takih izrastkov le farizejstvo. Taka pre-
napetost se bode takoj polegla, ko postane delovna vrednost splošen in družaben pojav.
Potrebna je samozavest delavstva. Jo povsod tam zbuditi, kjer še ni zbujena, io je naša dolžnost. Ohraniti jo bo treba za čase, ko bo zopet padala delovna vrednost posameznika.
Ne želimo si več doživeti časov, v katerih je beračil delavec ponižno za uporabo, ker nič ne more bolj kakor to, onečastiti delo in izpodkopati samozavesti delavca.
Delavstvo rabi samozavest, ta naravni penos moža za svojo delavsko čast in pravico soodločbe pri ceni lastnega blaga — delovne moči. Naša dolžnost je, da zbujamo in ohranimo to samozavest.
Za izvršbo tega dela, so poklicane strokovne organizacije. Že v mirnem času smo opažali, da je velika razlika med organiziranim in neorganiziranim delavcem. Dočim nosi prvi glavo pokoncu, krivi drugi hrbet, ker se čuti neorganizirani osamljen, dočim dobiva organizirani moč v solidarnosti tovarišev. Zatorej poglobimo strokovno misel 1 Ona daje delavcu občutek moči in ponosno samozavest. Zatorej osnujmo nove uvedbe, potom katerih zabranimo prostitucijo v mišljenju posameznika in poniževanje pred močjo podjetnika. To pa je le mogoče potom moči strokovne organizacije, ki podpira vsakega člana v boju za obstanek, s sklenjenim nastopom organiziranega delavstva za zvišanje mezde iii znižanje delovnega časa, potom delovnih in plačilnih pogodb, potom podpor v posebnih slučajih in potom urejene delovne posredovalnice.
Naravno samozavest delavca vzdržati je moralna dolžnost, ker ta odstrani kleče-plastvo in pasjo ponižnost, odstrani umazanost in neslogo in je neobhodno potrebna postojanka na potu emancipacije dela iz kapitalističnega suženstva, ona nam ugladi pot, ki vodi k svobodnemu človečanstvu.
Naprej, nazaj ne smemo!
Naše organizacije so imele svoje občne zbore, svoje zvezne shode. Ob jako neugodnih razmerah so zborovale zopet letos naše organizacije po daljšem odmoru. Pregledali smo na teh zborih vse gorje delovnih, mezdnih in vseh drugih razmer, ki jih je prinesla vojna s seboj. Socialne razmere so naravnost kričeče, prehrana nezadostna, delavstvo je brez svobode, ječi kakor jetnik v suženjskih verigah razmer. Slika, ki so jo podali naši občni zbori, nam tako jasno pravijo, da bi tega gorja ne bilo treba, če bi proletarijat, milijoni človeštva imeli razum na pravem mestu. Razmere, ki jih preživljamo, karakterizirajo stopnjo človeške kulture sploh, zlasti pa, da ogromna večina delovnega ljudstva nima dovolj vpliva ali pa tudi prav nič na dogodke v zgodovini človeštva.
Neštetokrat smo morali priznati, da je delavstvo po svoji večini krivo samo, če ne odločuje v javnem življenju, če si ne ustvari srečnejšega življenja z dosego boljših razmer ; zakaj niti misliti si ne moremo prav, kako je to mogoče, da tako ogromna večina delavstva nima potrebnega vpliva na svojo lastno usodo.
Vsi občni zbori so uvideli ta nedostatek. Vojna nas je mnogo izučila. Vedeli smo, kaj je vojna, kaj prinaša vojna. Vedeli smo da je vojna največja nesreča za človeštvo,
toda občutili nismo te nesreče, ki jo sedaj okušamo v vsej grozoti. Vojna zadeva sicer vse človeštvo, toda najhujša je za široke množice. Dočim imoviti sloji žive v izobilju, odirajo nemaniče, dočim kapitalisti groma-dijo milijone in uničujejo s svojim izkoriščanjem vse delovne sloje, umirajo vojaki na bojiščih, umirajo otroci, starčki in žene doma počasne smrti gladu in napora. Vso to mizerijo občutimo, vidimo in so govorili
o	njej tudi na naših občnih zborih.
Ali je pomoč proti temu ? Priznati moramo, da trenutne pomoči ni. Toda v sedanji vojni se je kapital okrepil, koncentriral tako silno, da po vojni v strah vesoljnemu nekapitalističuemu svetu, sila, ki bo hotela vladati ves svet in ga izkoriščati.
Z ozirom na to črno bodočnost so vse zveze lani in letos sklepale, kako naj se delavske organizacije okrepe. V tem oziru je le ena pot močna zavedna organizacija, ki je financijelno dobro podprta. Vse zveze so zato pozivale na svojih zborih, da naj se razvije najživahneja organizacija med delavstvom, da spravimo zadnjega delavca v organizacijo. Obenem pa so vse organizacije zvišale prispevke v zavesti, da more le denarno močna organizacija dati članom potrebno zaslombo. Zbujati je treba med delavstvom zavztt, kulturno naobrazbo in samozavest. Dobro organizirano delavstvo, zavedni člani in materialna podlaga spravijo delavstvo do potrebnega vpliva, da varuje svoje pridobitve, da pribori nove pravice, do katerih ima naravno pravico. Delavec more priti do veljave. Priti pa s svojo lastno močjo 1
Po tej poti moramo naprej, ne nazaj!
Pozor rudarjem!
Dvajset let — brezpravni!
Dne 1. julija 1.1. je poteklo1, odkar je bil uiveden zakon o 'Obrtnih sodiščih in o sodstvu glede na obrtne delovne, učne im mezdne spore. Obrtno lin industrijsko delavstvo ima že 20 det važno pravico. To delavstvo more spraviti svoje spore glede vprašanja delovnega razmerja pred posebno v ta namen ustanovljeno sodišče, pred obrtno sodišče, ikjer se obravnavajo taki sporni slučaji. Že 20 leit liirna delavec zanesljivo pravno pomoč v poklicnih sodiščih, kjer sodelujeta od njega izvoljeni zaupnik koit sodnik. že 20 let so rudarji izključeni od te .pravne pomoči, od te pravna ugodnosti, zakaj za rudarje obrtna sodišča šo danes ne veljajo !
Centralna organizacija rudarjev zah te va tako sodišče za rudarje že od početka svojega obstoja iin tudi na petem Umij sike m zboru je bitko sklenjeno, da se zahteva sodstvo za rudarje. Za razsojanje spornih vprašanj, iki nastanejo iz delovnega razmerja naj bodo pristojna ali obrtna sedišča ali pa naj se ustanove poklicna! sodišča.
V	rudarstvu je okolo 180.000 delavcev. Kako pride do tega, da se tako veiliiko industrijsko skupino kar izključuje od tako važne pravice? 27 let so se borili -rudarji za zavarovalnico za nezgode in 20 let so že brez pravice na pravni pomoček pri delovnem razmerju.
Kako je to mogoče? vprašujemo! Rudarji vedo eno:	Rudniški	posestniki	so
naj brutalne ji m najupomedi delodajalci, kar jih ie! Taiko sojih ■ vzgojili rudarji sami. Nezgodna zavarovalnica sc je morala uvesti šele s cesarsko naredbo, ker ne postalo uničevanje in pohabil je vanje ljudi v rudniišibvu že javen škandal. Prostovoljno me dajo ti gospodje nič, tre košček rudarskega prava, ne vinarja mezde. Vse to si morajo rudarji priboriti! A priboriti 'se more s pomočjo močne strokovne centralne organizacije!
Domači pregled.
Avstrijski cesar Karl rumunskemu
kralju. Po časopisju sporazuma kroži vest, da je cesar Karl priporočil rumumislkernu kralju še preden so se pričela pogajanja, naj sklene mir s centralnimi državami. V priporočilu je opozarjal .na rusko revolucijo, ki preti it udi centralni Evropi. Obcnetm mu je obljubil, da se centralne države zavzamejo za rumuinsko dinastijo, dočiim j<i entanta pustila Rumunijo na cedilu.
Razširjena seja avstrijske strokovne komisije, h 'kateni so povabljene zveze in tajništva posameznih dežel, se vrši na Dunaju dne 28. in 29. t. m.
Občni zbor Obče rudniškega saveca se je vršil v nedeljo, dne 21. t. m. v Zagrebu. Navflcočih je bilo okolo 100 delegatov. Na dnevnem redu je bilo najvažneje vprašanje o obliki strokovne organizacije. Prevladovali sta dve struji. Ena (sodr. Kora-ča), da naj se izvede enotna organizacija za vse strdke, ena pa (sodr. Rrnkšeg), da naj se organizira delavstvo po posameznih strokah. Večina je bila za enotno organizacijo. Za predsednika je bil izvoljen soglasno s. Bukšeg, ki pa je mesto odložil. Končno je bil odbor pooblaščen, da izdela končno »pravilnik saim. Nedvomno je organizacija po strok alt nujna stvar za današnje razmere, zakaj centralizacija je mogoča kljub temu. Upamo, da bo delavstvo na Hrvatslkeim tudi uvidelo to potrebo in krenilo na bodočem posvetovanju na prakltič-nejšio ipot. V Hrvaški in Slavoniji imajo že sedaj okolo 5000 organiziranih delavcev, dasi je bila organizacija dve leti siistirana.
Seidler je podal demisijo, ki jo je cesar sprejel. Politična karijera ministrskega predsednika Seidlerja je kaj čudna. Nedosleden mož je bil. Kot uradnik je morda imel nekaj zmisla za ustavno preuredbo Avstrije, toda kot ministrski predsednik je bil pod vplivom premočne kaste nemške buržoazije in kapitalistov ter najbrže tudi vojaške uprave, da bi bilv utegnil kaj storiti po svojem prepričanju. Če se spominjamo na njegove iz ave o miru, na obljube meseca februarja, ki jih je dal delavstvu, dalje na kolebanje med strankami, ko si je z vsakim nastopom skoro nafvezil na vrat to ali ono politično stranko. Šele zadnje dni je zavzel odločno nemški kurz, ki pa mu tudi ni zagotovil večine za proračun, ki je predložen parlamentu. Kdor opazuje vse to politično vrvenje, se mu zdi, kakor bi bilo vse to nalašč uprizorjeno za javnost, a za kulisami se kujejo naklepi in načrti, o katerih pravzaprav nič ne vemo. Kot njegovega naslednika smatrajo dra. Hussareka. Baron Hussarek je klerikalec, posvetuje se s strankam', bil je v avdijenci pri cesarju. Novi kandidat za ministrsko predsedstvo je bil naučni minister v Sttirgkhovem in Clam-Martiničevem ministrstvu. Nemci vztrajajo na sedanjem kurzu in za ta posel se jim zdi povečini Hussarek primeren mož. Delavstvo se ne more zanašati na boljše razmere pod Hussarekom, zakaj kolikor vemo je ta baron odločneji nego je bil Seidler ter bo skušal uveljaviti to. kar Seidler ni hotel ali ni mogel. Ministrstvo bo baje uradniško, nepolitično, in šele jeseni naj bi se mu pritegnilo tudi parlamentarne člane. Ta napoved je jako previdna, ki pa nam ne priča o dobri volji vlade, marveč le, da hoče vlada imeti čas za pogajanja in za pridobitev potrebne zaslombe za vladmje. Na spremembo ustave ne misli, vsaj je niti
ne omenja ne. Zdi se nam, da prihajamo z novo vlado v izrečni absolutizem, ki smo ga imeli sicer sedaj tudi, toda grešnik je bil parlament in politične razmere. Vendar pa vobče že obupavajo tudi nad Hussare-kovo misijo. Kaj pa potem, je še odprto vprašanje.
Novi ministrski predsednik je postal baron Hussarek. Imenovan je bil dne 24. t. m.
Državni proračun. 21 tisoč milijonski kredit. — Nad 38 ’/3 tisoč milijonov za vojne namene. Finančni minister baron Wiminer je predložil dne 22. t. m. poslaniški zbornici finančno postavko in državni proračun za upravno leto 191819. Proračun upošteva vse razmere, ki jih je povzročila vojska in je prikrojen tako, da traja vojska še do konca upravnega leta. Skupni izdatki so proraču-nani s 24.321 milijoni kron, Obresti vseh dosedanjih vojnih dolgov, vseh osem vojnih posojil proračun upošteva, so proračunjena z 2510 milijoni kron. V prehajainih izdatkih so proračunali med drugimi sledeče postavke: Prispevek Avstrije za mobilizirani skupni sili 12 tisoč milijonov kron. vpoklicancem pod orožje in njih svojcem 3501 tisoč milijonov kron vojnim, beguncem 541 milijonov kron. za olajšanje prehrane 201 milijon kron, za doklade državnim nastavljencem z delavci 854 milijonov kron. Državne dohodke so proračunali s 4855 milijoni kron, od katerih odpade na redne dohodke 4551, na prehajalne dohodke pa ostanek 314 milijonov kron. Primanjkljaj rednega proračuna so proračunali z 1898 milijoni kron, prehajal-nega proračuna pa s 17.568 milijonov kron ; ves primanjkljaj se torej proračuna z 19466 milijonov kron. Vlada zahteva pooblastila, da sme najeti kredita 21 tisoč milijonov kron. Iz prilog posnemamo, da je izdala Avstrija v čisto vojne namene v prvih štirih letih vojske 38.636 milijonov kron, in sicer prvo vojno leto 6327, drugo vojno leto 9513, tretje vojno leto 11.453 in četrto vojno leto 11.343 milijonov kron. V vojne namene petega vojskinega leta zahteva proračun 12 tisoč milijonov kron. Finančna postava pa upošteva tudi možnost, da se vojska v upravnem letu konča in določa, da se smejo izdajati prispevki za vojsko le v mesečnih obrokih. Dne 30. junija 1918, ob končanem četrtem vojnem upravnem letu so znašali vsi vojni dolgovi 57.201 milijon kron.
Obtožnica proti Seldlerjevemu ministrstvu glede na neustavne odredbe in na-redbe, ki so jo vložili Čehi v državnem zboru, je bila odklonjena. Vv glavnem je šla obtožba proti okrožjem na Češkem.
Določitev novih najvišjih cen za klavne svinje. C. kr. štajersko namestništvo je določilo za zaklane oziroma žive svinje sledeče najvišje cene, ki veljajo od 20. maja 1918. I. Zaklane svinje: A) mesnate svinje. 1. za manj mesnate 12 — do 14-— K za 1 kg, 2. za dobro mesnate 14'— do 16— K za 1 kg. B) Pitane svinje. 1. za pitane svinje 16’— do 18’— K. 2. za težke pitane svinje I. vrste od 18'— do 20'— K za en kg. II. Žive svinje: Za 1 kg žive teže svinj vrst A za 25%, vrst B za 20°/„ manj nego za zaklane sv»nje, t. j. A) Mesnate svinje: 1. za manj mesnate 6— do 10 50 K za en kg, 2. za dobro mesnate 1050 do 12— K za 1 kg. B) Pitane svinje: za pitane svinje 12 80 do 14-40 K za 1 kg, 2. za težko pitane svinje I. vrste 14’40 do 16'40 K za
1	kg. Vse cene veljajo na licu mesta, kjer se svinje tehtajo in prevzamejo.
Prevzemne cene za žito in sočivje glasom naTedbe urada za ljudsko prehrano in finančnega ministerstva z dne 27. junija 1918 so: Za 100 kg pšenice 55 K, rži 55 K, ječmena 50 K, ovsa 50 K, prosa 50 K, ko ruze 50 K, ajde 100 K, graiia 120 K, leče 150 K, fižola 100 K. Pri oddaji v času od početka žetve do 15. julija se zviša cena za 25 K, od 16. do 31. julija za ;s0 K. tekom avgusta za 15 K, tekom septembra za 10 K> od 1. oktobra do 20. decembra za 5 K. Za semensko žito bo poljedelsko ministrstvo še posebej določilo pribitke. ^a polno prev-
zemno ceno je prevzeti samo zdravo, očiščeno in suho žito.
Preganjanje zaupnika rudarskih paznikov v Trbovljah. (Interpelacija posli. Benkoviča in tov., vložena dne 22. julija do domobranskega ministra im ministra za javna dela.) Pritožbo riudlarskih paznikov in poduradnikov trboveljske premoigokop-ne družbe je zastopal med drugimi tudi kancelist Josip Molek pri pritoževalmi komisiji v Gradiču meseicai imiaja 191 H. Od tega časa sem zasleduje obratno ravnateljstvo, tega poduradnilka, keir je po njegovem mnenju špiritu s agens pritožb podiuradmikov. Ze koncem marca 1918, ko je bila akcija poduradnikav za zvišanje draginjslkiih doklad v toku, katera akcija je imela uspeli ter se je končala z medsebojnim sporazumom, je obratni ravnatelj očital bivšemu Molekovemu šefu, zakaj ga ni predlagal perlustracijsiki komisiji, Ikii je takrat delovala v Trbovljah, da bi ga vpoklicala k vojakom, Tudi sicer je ravnatelj istemu šetfu očital, zakai Moleka ne spravi stran. Te persekuoijc so trajale tako dolgo, da so imeile kimono sedaj zaželjeni uspeh. Ko je bila nedavno zapet v Trbovljah perlustra-cijsika komisija, je inženir Holik zopeit označil Moleika štacijsikemu poveljniku Fa-ischiingu kot Iomega, ki ga je treba spraviti iz rudnika. Podpolkovnik Faschimg se jc, takoj oziral na to željo ter je skrbel za to, da je bil Molek vpoklican. Molek je sposoben samo za čruovojniškio službo brez orožja, in sicer ikot pisar. Vsled tega je poslal Molek pritoževalmi krajevni komisiji v Trbovljah pritožbo, ker se ne sme brez zadostnih vzrokov, zlasti hudega zanemarjenja v službi, nikdar vpoklicati. Sploh Molek ne reflektina voč na mesto v Trbovljah, marveč prosi za mesto pri c. /kr. vojaškem rudarskem uradu v Ljubiji pri Prijedoni v Bosmi. Molek ni zagrešil ničesar drugega, kakor ida je nastopali Ikot zaupnik pddurad-nišitiva. To je nov nezaslišan slučaj terorističnega sistema, katerega se poisilužujc podpolkovnik Fasobimg v Trbovljah, da prepreči vsako stremljenje delavstva in poduradništva po izboljšanju njih manenijal-mega položaja in da označi njih tozadevno delo kot upor. Vprašamo c. kr. vlado, ali je pripravljena storiti potrebno, da se 'takoj popravi krivica, kii se je zgodila kandistu Josipu Moleku pri prernogokopni družbi v Trbovljah ?
Jesenice na Savi. Razmere pri mas se prav nič ne izboljšajo. Zadnjič enkrat so nam celo prepovedali shod, liin sicer društveni shod, na katerem smo hoteli govoriti o naših mezdnih in prehranjevalnih razmerah. Okrajno glavarstvo je storilo oči-vidino v interesu »mibnu«, ne da bi pomislilo, kakšno življenje je pri nas, kiaiko potrebne so razmere izboljšanja v vsak0111 oziru. Ničesar nimamo; kdor ima denar že še dobi po skrivnih potih, kdor pa nima veliko denarja ali blaga za zameno, ta je revež. Hoteli smo izpopolniti aprovizacijo, zlasti glede na mleko, pa je odrekla. Oblast ne stari ničesar, kar bi izdatno vplivalo na izboljšanje razmer; ose odredbe, vse naredbe so take, da jih le malokdo upošteva, toda ma-mopoinoč nam ni dovolj ena. Kam vede to, vedo pač le tisti, ki vse to tako »modro« komandirajo.
Koroški državni poslanec Dobernig (meniški naioionalec) je dne 24. t. m. umiri.
Zračna pošta Dunaj - Budimpešta se ustavi. Iz Budimpešte poročajo, da se glede na nesrečo na budimpeštanskem letališču merodajni krogi bavijo z vprašanjem, ali bi ne bilo umestno, ustaviti zračno pošto Dijnaj Budimpešta, ker so po dosedanjih izkušnjah praktični uspehi skrajno neznatni. Zračna pošta Dunaj-Budimpešta jc od danes naprej ustavljena, ker se je že drug« pilot ubil.
Konrad von HotzendorS je biil odpuščen od poveljstva na fronti. Nem siki iifi»ti priznavajo, da ni bil posebno srečen ko praktik.
Zaloge premoga postajajo vedno manjše. Posebno ostravsko-ksrvinskega črnega premoga se vedno manj izkoplje; produkcija je padla v prvih 6 mesecih 1918 za 16 5 odstotkov napram pretečenemu letu.
V celi Avstriji se je izkopalo pred vojno povprečno vsakega pol leta 150 milijonov metrskih stotov rjavega in črnega premoga
1.	1917. od .1 januarja do 30. junija 96 milijonov in letošnji prvi tečaj samo 86 milijonov, torej komaj 57 odstotkov normalne množine. Raditega se je bati, da bo letos pozimi vladalo hudo pomanjkanje premoga.
Grof Tlsza postane zunanji minister?
Grof Czernin se je mudil v Budimpešti in je konferiral zlasti s Tiszo. Grof Czernin hoče pridobiti Ogre za trdno nemški kurz in prav verojetno je, da se kujejo načrti, kako bi nadomestil neagilnega grofa Buri-ana agilni in absolutistični magnat grof Tisza.
Na Ogrskem so odklonili žensko volilno pravico v državni zbor, dasl je <bi!a predlagna silno omejena pravica. Zmagal (le torej zopet grof Tisza.
„Prepoveuani“ časopisi. Sledeči listi so za fronto prepovedani: Arbeiter Zeitung, Arbeiterwille, Friede, Glas Slobode, Slovenec, Slovenski narod, Lidove Noviuy, Ven-kov, Večer, Narodni Lis1y, II Lavoratore, Ilustrovany Kuryr Codzieny, Kuryr - Lwow-ski, Piast, Vilag, Nspszava, Naprej, Hrvat-ska Država, Hrvatska Njiva, Glas Slovena-ca, Hrvata i Srba, Berliner Arbeiter Zeitung. — In kdo je izdal to prepoved? Generalna vojnopoštna direkcija!
Analfabetom v Bosni in Hercegovini.
V preteklem šolskem letu je bito v anektiranih deželah skupaj 487 ljudskih šal. Od teh je bilo 331 deželnih, 146 konfesionalnih in 10 zasebnih. Učencev je bito 42.587 kar ne znaša niti tretjine viseli šoloobveznih o-trak. Od prebivalcev, ki so stari nad 7 let, .tih zna citati in pisati 177.168, to je komaj 12 odstotkov vsega prebivalstva. Analfabetov je bilo 1,311.822, it. j. 79 odstotkov. Nekateri kmečki okraji imajo nad 90 odstotkov analfabetov. Žalostna slika po 40 teit/ni dobi avstro-ogrske uprave!
Svetovni pregled.
Svetovna vojna. Najpomembnejši boji se vrše sedaj že nekaj ^asa na francoskem bojišču. Pričeli so bili Nemci ofenzivo na obeh straneh Reimsa med rekama Aisno in Marno. Toda to podvzetje so skušali Francozi parirati s protisunki. Nemci so se na delu bojne črte tudi nekaj umaknili, toda francoska napadalna sila že pojema. Bojišče je dolgo skoro 40 kilometrov, torej je bila to velika akcija, ki pa najbrže zaenkrat ne bo popolnoma uspela na nobeni strani. Na Italijanskem bojišču se vrše v glavnem topovski boji; sicer ni važnejših Podjetij. Nasprotno pa so pričeli Italijani živahno napadati v Albaniji ob zgornjem Devoliju. Na vseh bojiščih so ljuti letalski b°ji. — Potopljena je bila nekdanja naj-Večja prevozna ladja „Vaterland“ na obrežju ?everne Irske. Zaplenili so jo bili Amerikanci •n je sedaj vozila 10.000 do 13 000 ameri-^anskih-vojakov, ki so domala vsi potonili. v Rusiji se vrše neprestano boji. Vse gre Proti vladi boljševikov: domači nezadovoljneži,, sporazum in tudi osrednje države se rudijo, kako bi podpirale meščansko proti-evolucijo v Rusiji. Najnovejša poročila tr-aij° zopet, da je bil car ustreljen v Uralski u5J!'k1'. n*r°^t1-a Pravii°« da so carja dJSm * £olj,šev‘k,> ker so se bali, da bi pnšel Cehoslovakom v roke. Ta vest je pa
nik^a,yna:/a jt mogoče zauPati in ni nikakor logična z dogodki. O miru še ne
govore mnogo. Le tu pa tam se oglasi
Sunč?18!?1 8S?’ *k' nam pa prav nič ne
odkar 5 a f' ,^n’ JC minil° ŠtiTi leta-Srbiji	str0' °grska podala ultimat
iz	Pred,oga. .Zeit* prinaša
Berolina baselsko vest „Lokalanzeigerja%
ki pravi: Pri zadnjem sestanku ententnih državnikov so bile postavljene minimalne zahteve ententnih držav, na podlagi katerih bi se spustile v pogajanja za mir. Temeljne točke teh zahtev so te-le: 1. Brezpogojno izpraznenje Belgije, Nemčija mora vrniti Belgiji njeno suverenost in ji plačati odškodnino. Belgija se ne sme smatrati kot zastava. 2. Nemčlj? mora brezpogojno vrniti Francoski Alzacijo-Loreno. 3. Avstro-Ogrska mora odstopiti Italiji Trst in Trentin. 4. Anglija obdrži Egipt in vse zavojevane pokrajine, ki so bile nekdaj turške. 5. Nemčija se odpove vsem kolonijam. Če Nemčija sprejme te ententne mirovne pogoje, en-tentne države ne bodo obstojale na tem, da bi se odtrgala Poznanjska od Nemčije in ne bodo zahtevale razkosanja Avstro-Ogrske. Na vsak način pa se morajo obnoviti Srbija, Črna gora in Albanija. Albanija naj bi prišla pod italijanski protektorat Avstrija pa bi morala izreči svoj desintere-sement v vseh balkanskih vprašanjih. — „Neue freie Presse“ poroča iz Berolina: MVorwSrts“ prinaša po „Novi Žizni“ pogoje, pod katerimi bi bila nemška vlada pripravljena skleniti mir. Glasom tega poročila je nemška vlada pred kratkim izročila španski vladi pogoje za eventualni mir. Ti pogoji vsebujejo tele točke: 1. Nobenih aneksij in nobenih kontribucij na zapadu.
2.	Mirovne pogodbe z Rusijo in Romunijo ostanejo v veljavi. 3. Vprašanje samoodločbe narodov se reši na mirovni konferenci, enako tudi vprašanje usode Belgije. 4, Balkanska vprašanja se urede šele na splošni mirovni konferenci. 5. Nemčija zahteva svobodno plovbo po morju in raz-oroženje Gibraltara in Sueza. 6. Nemške ladje imajo pravico pri svojih potovanjih posluževati se angleških zalog premoga. 7. Vprašanje nemških kolonij se reši na podlagi statusa quo ante.
Osrednja zveza konsumnih društev v Nemčiji je imela 17. in 18. m. m. 15. občni zbor v Kolinu. Leta 1917 je pripadalo zvezi 1.112 društev z 2,200 000 člani. Promet je znašal v vseh društvih 717 milijonov mark. Lastni kapital znaša 112 milijonov mark, vloge in deleži 210 milijonov mark. Število članov se je tekom vojske zvišalo od 1,718.000 na 2,200000, torej skoro za pol milijona.
Mirbachov naslednik Wolffav urad poroča: Bivši namestnik nemškega državnega kanclerja in bivši državni tajnik dir. Karel von Helifferich je bil imenovan za za-stopnia Noinčje v Moskvi.
Kako vojna uničuje Bolgare. Po izka-miestnega zastopstva v Sofiji je bito tam porodov: 1915. leta 3843, 1916. leta 2602, 1917. leta 1894. Umrlo je 1915. leta 2900 o-seb, 1916. leta 2948, 1917. leta 2707. Porok je bilo 754, 366 in 421.
Prehranjevalne razmere v Bolgariji. »Balkan Zeitung« poroča, da je imela skupina Zanko Balkailova-Omarčevistega posvetovanja o prehranjevalnih vprašanjih im se je vodstvo pogovarjalo tudi z ravnateljem nrada z,a prehrano. Ministrski svet se je pečal v posebni seji s predlogi kmečko stranlke. Ob tiej priliki se ie doseglo popofl-no sponazunulijenje vseli strank v vladnem bloku, katero opravičuje konec vojne za svobodo. — Genora/limaijor Protogemv, ravnatelj urada za prehrano, se je odpeljal te dni v Beroliin na važno posvetovanje. Te dni je Ml zopet ministrska svet, kii se je baVfl v glavnem s prehranjevalnim vprašanjem. Organizirajo ribji lov v vseh vodah. Za domačo rabo sme rediti vsalka družina enega prešiča.
Ruski car ustreljen? Že drugič poročajo, da je bil car umorjen. Zadnja poročila pravijo da je bil na smrt obsojen in ustreljen. Druge vesti pa trdijo, da se nahaja v nekem samostanu.
Lord Robert Cecll je izjavil v nekem razgovoru o mednarodnem pospeševanju gospodarstva:	»Edina	ovira	gospodarski
združitvi je Nemčija, ki si ie podjarmila
slabejše narode. Poleg Vzhodnega morja in Dardanel je spravila zdaj pod svojo kontrolo tudi Donavo, ker je odpravila mednarodno komisijo. Dokler traja vojska, moramo vse storiti, da uničimo gospodarski temelj nemške vojaške sile. Nemška vlada mora popolnoma izpremeniti svoj nazor, da se Nemč jo pripusti kot soudeleženko v gospodarsko skupnost.
Rusija socialistična republika. Peti kongres sovjetov je predložil osnovo za državno obliko Rusije. V smislu predloga maj postane Rusija socialistična republika, kajt. vrhovna oblasit naj bo .sovjet. Kongres tirna pravico izpreminjati ustavo in sklepati državne dogovore.
Rusija in Anglija. ,Pravda" izvaja: Rusija mora natančno opazovati angleško-francoski imperializem. Povedati moramo popolno resnico: Ča tudi ne formelno, obstoja faktično vojska med Anglijo in Rusijo. Angleži nastopajo proti nam brez šuma in obotavljanja, brez oficielnih not s tihim podzemeljskim rovanjem, da nas lepega dne žive ujamejo. Načrt, katerega zasledujejo, je jasen: združiti se nameravajo s Ceho-Slovaki, prodirati s severa, nas odtrgati od Sibirije in vprizoriti protirevolucijo v Arhangelsku, Vologdi, Jekaterinoslavu in drugod.
Kolera zopet nastopa. V Varšavi so konštaifiiraii 4 slučaje ikolere. Meja proti U-krajini je zaprta. V Petrogradu je zbolelo dne 8. julija 450, dne 9. julija pa 424 oseb za ikolleo. V Saratovu zahteva kolera silno mnogo žirtev. Na Švedskem so konštatirali v enem dnevu itri slučaje (kolere. Tudi iz Petrograda poročajo dne 15. julliija, da je tam Izibruhnila kolera. Dne 14. julliija je bilo naznanjenih 500 slučajev. Poročilo 19. t. m. pravi, da je 'bilo že 965 slučajev kolere. Manjka zdravnikov, bolniških strežnikov, in sanitetnega materijala. V Petrogradu je do 22. julija1 zbolelo na koleri okoli 1000 o-seib. Iz Stockholma poročajo, da se širi tam kolera vedno bolj. Do 22. julija je bilo na-znanjeinih53 slučajev, nekaj oseb je umrlo. Promet med Petrogradom' in Stockholmom Je ustavljen.
Vattnan In ententa. Znano je, da so bili odnošaji med Vatikanom in glavnimi državami entente pred vojno jako nezadovoljivi. Francija, Anglija, Amerika niso imele pri papeški Stolici niti svojih diplomatičnih zastopnikov. Vojna je položaj spremenila. Ententa se je pričela bati, da bo Vatikan postal opasna diplomatska pozicija centralnih držav in je zato kmalu navezala s papeško Stolico prijateljske stike ter sploh izkazovala papežu kot silni tnoralični potenci mnogo uljudnosti. Da je nedavno angleški prestolonaslednik posetil tudi papeža, je znano, in tudi Wilson vzdržuje vedno intimnejše stike z Vatikanom ; celo razmerje med Italijo in poglavarjem katoliške cerkve se je znatno zboljšalo. Sedaj bo obnovila, kakor poroča
Društveni funkcionarji in člani, pozor!
Da vsa nerazporazumljenja od stranimo, sporočamo da je v soboto 30. tedenski prispevek t. 1. zapadel. •
Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 30 tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 23. prispevek t. I. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
I
»Frankfurter Ztg“, iudi Francija, ki je za časa velikega cerkvenega boja odpoklicala svojega zastopnika pri papeški Stolici, di-plomatične stike z Vatikanom. Za francoskega poslanika bo imenovan konzervativni francoski senator in bivši minister Denys Ccchin, za papeškega nuncija v Parizu pa monsignor Tedeschini. Gre torej za pravcato ententino ofenzivo proti domnevani diplo-matični poziciji centralnih držav pri papežu.
Kongres socialno dem. strank v Italiji prepovedan. Iz Lugatia, dne 22. julija. Vlada je prepovedala nameravani kongres secijalno-demokratičnih strank v Rimu. »Avanti““ pravi, da morejo v vseh vojujočih se državah socijalistične stranke svobodno in javno zborovati in sklepati, samo v Italiji ne.
Železniška stavka v celi Ukrajini. Dne
15. 'julija so pričeli stavkati železničarji na nekaterih železnicah <v Ukrajini; stavki se je čez diva dnii pridružil tudi Kijev, taiko d«j ni ■mioget zapustiti mesto dosllej še nobem vlak. Z '0'ziiroini na to je proimeitini minister Dutenko razglasi1!, da se izplačajo železničarjem za meseca maj in junij zahtevane plače tekom treh dni. Tudi glede preskrbe z živih je bilo izdanih nekaj odredb. Vse druge zahteve železničarjev pa je vlada kategorično odbila in jim obenem zagrozila, da odslovi vsakega, kii ine bi hotel takoj na delo. Ako se stavka nadaljuje, se postavijo železnice pod nemško vrhovno poveljstvo, oni pa, ki stavkajo, bodo izgnani iz Ukrajine.
Honduras napovedal Nemčiji vojno. Državni urad za zunanje zadeve sporoča, da je država Honduras napovedala 19. julija Nemčiji vojno. Diplomatični stiki so bili pretrgani že 18. roaia.
Odredbe proti razširjenju španske bolezni. Občinski sivet v Bernu v Švici je prepovedali proti razširjenju špianske bolezni javno službo božjo, pogrebne svečanosti in sploh vsako shajanje. V kantonu Sotathuru so zaprli šoto'.
Španska bolezen v švicarski armadi. Kakor smo že poročali, divja španska bolezen tudi v švicarski armadi in sicer je imniogo smrtnih slučajev. V Pruntutu je mestna bolnica prenapolnjena, v Thuinnu je o boleto zopet okoli 200 mioiž. Sedaj so storjene potrebne sanitarne odredbe in je na razpolago zadosti zdravnikov in strežnikov, tiakp, da je upati, da bo bolezni kmalu konec.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Miši, podgane, stenice ščurki!
Izdelovanje in razpošiljanje izkušenih radikalno učinkujočih uničevalnih pomočkov, za katerp dobivamo vsak dan zahvalna pisma ! — Proti podganam in mišim 5 K, proti ščurkom in rusom 5— K, tinktura proti stenicam 2-—K. Prašek proti moljem K 2’— prašek proti mrčesom K 1 -50 in 3-—, razprše valeč zanj 1-20 K, tinktura proti človeškim ušem P50 K, prašek proti kurjim u<eni K 21—, mazilo proti ušem za živino 2--- K, prašek proti oblačilnim in perilnim ušem 2 K, tinktura proti vsakim bolham 1 K, 20. tinktura proti sadnemu in zelenjavnemu mrčesju (škodliv-cein rastlin) 3 K. tinktura proti pasjim ušem K 150, Posebno učinkujoča „Pre-vasjl“ tinktura proti stenicam K :P50. Pošilja po povzetju.
Zavod za uničevanje mrfesja M. Jliffi,
Zagreb 6 Petrinjska ul. 3 (Hrvaško).
NADOMESTILO MILA.
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12-—, 1 zavoj z --------------- 10	kg	K	23	—	------------
Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14-— Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 181— Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 ve), kosov K 18"—. Razpošilja po povzetju. Pit večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en ------------ zavoj vsake vrste. ---------------
Izvozno podjetje M. JUNKER v Zagrebu št. 6. Petrinjska ulica 3., III. teiefon 23-27.
SRBEČICA
GARJE
Najzanesiivejše sredstvo proti jj temu je
P A R A T O L :
■
domače mazilo. S
• .X. .	Ne maže, je brez duha,	■
LifeAJ	torej tudi čez dan uporabno.	;
HRASTE
Velik lonček K 5’— dvojni	*
lonček 9 K.
PARAT0L-PRAŠEK Škatlja	■
3-— K. varuje občutljivo kožo S
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Z
PARAT0L DELAVNICE lekarnara Uliner,
• / Budapešta VI1-I3., Rozsa-utca 21.
'	m
Vsaka žena
m j bere mojo velezanimivo navodilo o
Preizkušen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: Ida Krause, Pressburg
(Ogrsko), Schnnzbtrasse 2. Abt. 97
Ne stane niči
100 0(10
t
hvaležnih odjemalcev potrjuje, da koreninski pokon-čevalec »Riabalsam* v treh dneh brez bolečin odstranjuje kurja očesa, bradavice, trdo kožo. Uspeh zajamčen. Cena 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. Zobobol odpravlja »Fides," če trdovraten revmatizem povzro.'a zobobol, kadar so vsa siedstva odrekla in če so zobje votli. Če ni uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 Škatljice 7 K, 6 škatljic 11 K. Nič več kamnene nasede, nič več slabega duha iz ust! Snežno bele ztbe dobite po zobnem fluidu „X i r i s". Takojšnji učinek 1 Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgane, miši iztrebijo s pod-
rronchn emrtlA /5..   ..	  *	"
gansko smrtjo. Če ne pomaga, denar nazaj. 100 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. Stenice uši, bolhe, ščuikc uničuje z zalego vred korenito »Thitra". Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, prašek zoper uši zraven 2 K.
KEME\Y, Košiče (Kassa), poštni predal 12/C 85, Ogrsko.
m
registrovana zadruga z omejeno zavsze.
Tiskovin® za šolo, županstva in urad®. Najmodernejše plakate in vabila shode Rn veselice. .%
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-£ur, muzikaiij itd.
Stereotipila. Litografija«
Okrajna bolniška blagajna
= v Ljubljani =—
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
.. , , . || Ordinira Zdravnik blagajne l| || dopol. | po pol.		Stanovanje
Er. Košenina Peter splošno zdravljenje	vin—'/i,	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag
Dr. Ivan Zajet splošno zdravljenje	'/alO-Vl	Turjaški trg 51.4.
	2-3	Prančiškanskanl. 2.
		
Dr. Alojz Kraisher splošno zdravljenje	1—3	Poljanska cesta 18.
1 •		
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajno, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leeijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščninu se izplačuje vsako soboto, če je ta dau praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan Jai in sin.
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Sili strni
in stiole in pletenje (Stilinitbinenj za rodbine in odit
Pisalni stroji Idlei.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.