t a'>■>-CT. r
&<	ul *■?
pp
Mi
S$Mr
.'■>-, >:
ZI/OK NA PAPIRJU ZI/OK NA PAPIRJU ZVOK NA PAPIRJU
Od neum do današnje notacije
Zadnjič smo govorili o prvih poskusih zvočnega zapisa, od enostavnih grafičnih linij (te so gibanje zvočnega toka bolj,.risale" in »opisovale", kot pa natančno določale), do začetkov neumatske notacije in njenih prizadevanj, kako vedno jasneje označevati različne zvočne odtenke. Lahko bi rekli, da je takšen razvoj notnega zapisa pomenil tudi vedno večje utesnjevanje izvajalčeve svobode, kajti kolikor natančnejša je postajala notacija, toliko manj prostora je ostajalo improviziranja željni naravi izvajalca. Obenem je vedno širši krog ljudi dobil možnost natančnejšega poustvarjanja glasbenih stvaritev drugih avtorjev. V tem nadaljevanju teče beseda o tej poti izpopolnjevanja notnega zapisa do danes.
Standardna »zahodna" notacija je napravila od neum do danes dolgo razvojno pot. Njene prve oblike so bile, po mnenju večine raziskovalcev izpeljane iz akcentov stare grške in rimske knjižen nosti (acutus /'/ je označeval dviganje, gravis />/ pa spuščanje glasu), in so le zelo približno označevale gibanje melodije. Brez osnovnega črtovja so lebdele v zraku, njihova interpretacija pa je bila v velikrmeri prepuščena iznajdljivosti izvajalca.
Vedno močneje se je kazala potreba po bolj natančnem notnem .zapisu. Ta bi omogočil pomnjenje in »branje" melodije večjemu številu izvajalcev ter glasbeno manj izurjenim pomagal pri učenju in izvajanju. Zato se je, ob želji doseči čim večjo učinkovitost notnega zapisa, začelo večati število notnih znakov. Te so okoli enajstega stoletja že rezporejali okoli ene imaginarne ali realno označene črte, tako, da je bilo intervalno dviganje in padanje melodije optično prikazano z ustrezno višino pisanih simbolov okoli osnovne linije.
Število črt se je sčasoma večalo in do trinajstega stoletja je' neumatska pisava že imela štiri črte. Črke pred njimi so označevale, kateri ton je napisan na določeni liniji in iz njih so se razvili današnji ključi. Končna oblika neumatske notacije je bila tako-imenovana kvadratna ali koralna notacija (v liturgičnih knjigah
rimokatoliške cerkve se uporablja še danes). Njene neume so kvadratne oblike in se beležijo na štiri črte •
Z vsemi temi notnimi zapisi starega in srednjega veka se je lahko zapisovala le enoglasna glasba, saj niso točno določale odnosov trajanja tonov in zato je razvoj večglasja v evropski glasbi zahteval tudi korenite spremembe v njeni notaciji. Tako sta se okoli leta 1225 pojavili dve notni oznaki za različno trajanje tona, longa in brevis (ena tretjina longe), okoli leta 1250 pa še semibrevis (ena tretjina brevisa). Prva oblika na poti do ritmično natančno določene notacije je bila modalna notacija (zgrajena na sistemih ritmičnih obrazcev — modusov), naslednja stopnja pa menzuralna notacija (njena osnova je merjenje - menzuriranje ritmičnih odnosov med trajanji posameznih not). Slednja je postajala vse bolj zapletena in bila z različnimi spremembami v uporabi do okoli leta-1600, ko je doživela poenostavitev v oblikovanju not (te postanejo oble), ključev, uvedbi taktne črte, predznakov itd. Takšna je v gla/nem ostala do danes. Kasneje so jo obogatile predvsem natančnejše »zunajnotne" oznake za dinamiko, artikulacijo, tempo, ggogiko in interpretacijo, prilagajala pa se je tudi zahtevam razvoja tiskarske tehnike.
Poleg te vrste notacije, ki tudi optično posreduje vtis dejanskega razvoja melodičnega in ritmičnega toka, je bila od 16. do 18. stoletja v rabi tudi posebna vrsta instrumentalne notacije, tabulatura* Ta ni imela namena točno predočiti glasbeno—kompozicijskega poteka, temveč predvsem čimbolj enostavno in pregledno prikazati manualne postopke, s katerimi se na instrumentu dobi določeno višino tona (označevanje strun in prečk na lutnji ali tipk na orglah in čembalu). Zato so uporabljali črke, številke, note in druge znake. Med seboj so se razlikovali glede na vrsto instrumenta, kateremu so bili namenjeni (predvsem za instrumente s tipkami in lutnjo, pa tudi za kitaro, harfo in še nekatere instrumente). Danes se tabulature znova uporabljajo za kitaro in banjo (predvsem za spremljevalno, akordično igranje).
Prihodnjič dalje	LADO	JAKŠA
;; lili H n«14 UU Uli UfciSSsnAs
—J—-3-0- |	   oinui	cop.no	p«,	i
—~ 1 ^	^	-i-I	»	i	t	fmirtti	Mia	n	>n	j
-O-rf-l-O.j-«-? 1 J	-tf-O—1—		;■	-*1—■Picmi cop.fia p*j
-t ‘J J Hrv	i(	
- 1	 ‘f ?,	r	
		
, fi	1 JUfOiJ Tlliompsli).	
h	I	I	'	I	I	I	'	1	'	1	i	!	'	'	'
♦ d v' >>	♦	O	O	9	v	v	^	O	O	9	^	^	^	O	^	O
—- J o		p.		—0—0	1				
"t n j j j j	« j m. v	J * Vf J -r , 'V	
"TJ • "J 1 J J * '	T i“*'	J o- - i - - J
		
	J— J			
 f 5-----------------.------------------J -------
„ i i i i i i l i i i i	i : . i ; i
<»•'*	«»»«<> i « » » $	*	4	4
	T-J | ■ f■ i j——		-*-o	
j .... j j - ■ v-r	J	J , ^
	r;	r+ o j- o i
		... * . 	 1
• II			1 		- -I
l I i ! i l i • i i i I	i	i	i	:	i	i	i	i	t
NAZIV NEUME	POREKLO IZ AKCENTA	ST. GALLEN— SKA PISAVA	NEMŠKA PISAVA	GOTSKA PISAVA IZ 13. STOL.	ANGLEŠKA PISAVA	FRANCOS KA PISAVA
						
VIROA	/ ao/tus	/ r	i ;	t	1	t 1
PC« ILI POOATVS	^ ACUtU* OTAVI S	J V	J J	-r	]	J
SCANMOUI	i /AOOTUf \X OTAVI* MAVI«	/	1 • •	/t	j	!
TOUOULU* ILI PES FLEKU*	ACurut y/Am*vi| OTAVI«	f	ji	a		r •
CUVIS	Aamjt OTAVI*	/>	n	t	f	A
pohriotvi ILI CLIVIt KCSUPIMUS	ACOTUS OTA VIS	A	n	p	rJ	ti
CLIMACUt	ACUTUI S\ OTAVIt \ OTAVI!	A		h	f-	
Tabulatura za lutnjo (L. Milana, 1535)	Primerjalna	tablica	neumatskih	znakov	‘
2
DR43I BR/1LCI DR4GI BRULCI DRjflGI BRULCI
Obeti ljubljanske glasbene sezone
Umetniški program vsake ustanove, ki se vse leto ukvarja z glasbenimi manifestacijami, je zelo zamotan kompromis, ker na njegovo dokončno podobo vpliva nešteto dejavnikov. Predvsem mora program upoštevati dolgoletno planiranje, da bi se zvrstila pred občinstvom tista starejša in novejša dela, ki zaradi svoje pomembnosti spadajo v splošno duhovno razgledanost. Nič manj važna ni umetniška zrelost trenutnih izvajalskih teles in posameznikov, ki soodloča pri izbiri izvedljivih del. Debitiranja, proslave in obletnice, jubileji in gostovanja se vrivajo vsako leto v prvotni splošni načrt repertoarja. Ne nazadnje je tu okus obiskovalcev, ki prej s svojo konservativnostjo kot pa napredno usmerjenostjo vpliva na obisk in s tem na finančni učinek programa. Končno gre za vzgojno umetniški domet repertoarja, ki osvešča, usmerja in povezuje poslušalstvo s sodobnimi hotenji v glasbi. Ob vseh teh neizbežnih vplivih na sestavo sporedov se ti pač nagibajo bolj na tisto stran, ki je dokončnim oblikovalcem najbolj pri srcu. Ti oblikovalci pa bi morali biti skrbno izbrani umetniški sosveti. Bi — naj poudarim, ker praksa tega vedno ne potrjuje.
Pomudimo se najprej pri osrednji koncertni ustanovi Slovenije, pri Slovenski filharmoniji. Predstavlja se s tremi abonmajskimi cikli po osem koncertov in sobotnim abonmajskim ciklom, medtem ko je četrti ciklus prevzela RTV s svojim simfoničnim orkestrom in zborom.
Če površno porazdelimo ponujena dela in njih skladatelje slogovna i razdobja, ugotavljamo, da se je delež tipičnih del XX. stoletja pomnožil in vsaj v treh abonmajih prednjači. Najbolj v sodobnost je usmerjen proyam RTV—Ljubljana, kar je glede na njeno umetniško vlogo povsem upravičeno. Številčno so najslabše zastopani slovenski skladatleji; jugoslovansko ime je eno samo. To ni prav! Deset slovenskih skladateljev na štiridesetih rednih simfoničnih koncertih prav gotovo ni v skladu z nalogami SF, posebno še, če se nekaj pomembnih glasbenih avtorjev že več sezon ne pojavi na rednih sporedih ustanove. -Še vedno je romantično in poromantično slogovno področje močno zastopano predvsem po zaslugi hvaležnih koncertov, ki izvirajo iz tega obdobja. Dobro je zastopana glasbena klasika, ne toliko p" imenih kot po tehtnih delih. Barok pa je za čudo prisoten le z enim Haendlovim delom. — Da bo imelo občinstvo priliko slišati in gledati vrsto odličnih svetovnih dirigentov in solistov, je razvidno že iz bežnega pregleda abonmajskega razpisa.
Žal je zanimanje občinstva še vedno mnogo bolj osredotočeno na izvajalce, in manj na skladbe. To opažamo tudi v operni umetnosti. Prednjačijo še tista dela, ki ob absurdnih libretih nudijo pevskemu organu m njegovi spretnosti neomejen razmah. Delni odrnik od zastarelega okusa opernega občinstva opažamo vendarle v letošnjem repertoarnem načrtu SNG Ljubljana, predvsem zaradi njegove slogovne pisanosti. Sega namreč od sodobne Salome Slavka Osterca do Haendlovega baročnega Orlanda, od Bartokovega ekspresionističnega Sinjebradca do Verdijeve romantične Macbeth, vključuje pa dve izrazito zabavni deli, Offenbachove Hoffmanove pripovedke in Gotovčevega Era. To pa je kar dovolj očesne in slušne paše, za vse umetniške okuse, če priključimo še neoklasicistični balet Pepelko Prokofjeva in s podobnimi sredstvi napisani balet Abraxas VVernerja Egka.
Osrednji koncertni in operni ustanovi se priključujejo tiste ustanove, ki skrbijo za komorne in solistične koncerte, za spoznavanje sodobne glasbene literature in za glasbeno osveščanje mladine. Festival Ljubljana )e angažiral vrsto pomembnih izvajalcev najrazličnejših področij, ki bodo z zanimivimi, redko izvajanimi ali povsem novimi glasbenimi deli vplivali na fiziognomijo letošnje sezone. Argentinska kitaristka Anido je že upravičila naša pričakovanja. Nič manj jih verjetno ne bodo zagrebški pianist Krpan, ruski kvartet Lisenko, Mladinski pevski zbor Maribor, čelist Mlejnik in Lisztov komorni orkester iz Budimpešte. V okviru Festivala pa se bodo zvrstili še občasni izvenabonmajski koncerti solistov, ciklus Ljubljanski umetniki Ljubljani, in komorni abonma Mladi mladim s svojim pisanim sporedom šestih koncertov slovenskih in jugoslovanskih mladih izvajalcev.
Ce dodamo še enajst prireditev Društva slovenskih skladateljev v njegovem ateljeju za omejen krog ljubiteljev izrazito sodobne komorne in solistične literature, ki naj seznani s kompozicijskimi gibanji pretežno zadnjih let, sicer še nismo izčrpali obsega vseh načrtovanih javnih letošnjih glasbenih prireditev. Lahko pa že potrdimo, da bo sezona bogata, zanimiva in zelo pestra tako glede skladateljske bere kot uglednih poustvarjalcev.
PAVEL ŠIVIC
Naslov uredništva:
Revija GM. Krekov trg 2/11, 61000 Ljubljana, telefon 322-367. Račun pri SDK Ljubljana, 50101—678—49381. Izide osemkrat v šolskem letu, celoletna naročnina je 30 din, cena posameznega izvoda 4 din.
Uradniški odbor:
Miloš Bašin (tehnični urednik in oblikovalec), Urška Čop, Lado Jakša, dr. Primož Kuret (glavni urednik), Igor Longyka (odgovorni urednik), Mija Longyka (lektorica), Kaja Šivic (resorna urednica), Bor Turel in Metka Zupančič.
Uredniiki svet:
Sonja Cigan (GMS), Tone Lotrič (ZKOS), Silvester Mihelčič MS), Jože Stabej (DGU) - predsednik, Dane Skeri (DSS), Mirko Vaupotič (ZSMS). Dušan Vodišek (ZDGPS) in delegacija uredništva (glavni, odgovorni in resorni urednik).
Revijo GM izdaja Glasbena mladina Slovenije. Grafično pripra/o izdeluje Dolenjski list v Novem mestu, tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Revija je oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov po sklepu republiškega sekretariata za informacije 412—1—72, z dne 22. oktobra 1973. Sofinancirata jo kulturna skupnost Slovenije.
GM NOI/ICE GM NOI/ICE GM NOGICE
6. seja predsedstva GMS
Decembra programsko-volilna seja RK GMS
Izteka se dvoletno mandatno obdobje organov GMS 1 977-79 in v znamenju priprav na decembrsko programsko-volilno sejo republiške konference GMS je potekala tudi 6. seja predsedstva, ki je bila 13. oktobra na Jesenicah. V začetku jeseni so živahno delovale vse komisije in odbori, ki so pripravljali predloge in stališča za sejo predsedstva. V razpravi je bil program GMS za leto 1980, kadrovski postopek za organe GMS v obdobju 1979-81 in program prireditev ob 10. obletnici Glasbene mladine Slovenije.
Program za prihodnje leto predvideva že vse ustaljene aktivnosti GMS; komentirane koncerte, ki za tezono 79/80 že potekajo, izdajanje revije GM, glasbeni tabor v Vidmu, kviz za osnovnošolce na temo ..Slovenska opera", Dan GMS, Jesenske serenade itd., posebna skrb pa bo v prihodnje namenjena mladim animatorjem, za katere so v načrtu strokovni seminarji. Nove aktiviste GM je treba vzgajati in pridobivati med neposrednimi porabniki kulturnih dobrin, ki jih daje GM. To je lepo uspelo lani na Jesenicah, ko je tamkajšnje društvo GM izvedlo uspešen seminar za 40 mladih animatorjev, ki zdaj že učinkovito opravljajo naloge v svo-
PREDSEDSTVO GMS:
Slavko Mežek (1952, GM Jesenice)
—	predsednik, Franc Križnar (1947, GM Ljubljana) — sekretar, Štefka Božič (1943, GM Maribor), Urška Čop (1956, GM Maribor), Darja Frelih (1953, GM Ljubljana), Mitja Gregorač (1923, GM Ljubljano), Monika Kartin- Duh (1950, GM Ljubljana), Josip Korošec (1941, GM Ljubljana), Marko Košnik (1961, GM Kranj), Franc Okorn (1941, GM Hrastnik), Miloš Poljanšek (1923, GM Ljubljana), Marko Studen (1949, GM Kranj), Kaja Šivic (1947, GM Ljubljana), Marinka Šuštar ( 1953, GM Ajdov-tčina), Franc Toth (GM Lendava), Kristijan Ukmar (1939, GM Ljubljana), Matka Vrtačnik (1938, GM Ljubljana), Metka Zupančič (1950, GM Ljubljana), Franci Žugelj (1952, GM Bele krajine). Dragica Žvar (1947, GM Celje).
jfri sredinah. Jeseniško društvo je sploh eno najuspešnejših dn£tev GM, o čemer so se delegati predsedstva lahko prepričali iz podatkov v poročilu, ki ga je na seji prebral predsednik GM Jesenice Slavko Mežek.
Predsedstvo je na 6. seji obravnavalo osnutek kandidatne liste za organe GMS v novem obdobju in sprejelo predlog,'ki je zdaj v javni razpravi v društvih GM. Ta predlog objavljamo s pripombo, da so podrobnejši biografski podatki o kandidatih na voljo v kompletni listi, ki jo imajo driitva GM.
Komisija za statut organizacijski razvoj in kadrovska vprašanja je v zvezi s pobudo tovariša Tita o kolektivni odgovornosti predložila nekatere statutarne spremembe. Med drugim je predvidena enoletna mandatna doba za vse predsednike orynov GMS, odpravljene so funkcije podpredsednikov in izvršni odbor GMS, katerega naloge bo odslej opravljalo predsedstvo, najvišji organ GMS med dvema konferencama, ki bo štel po novem 20 flanov. Novost v organih GMS bo tudi odbor za izdajateljsko dejavnost ki bo skrbel za izdajanje knjig, plošč, kaset in drugih glasbenih publikacij.
IGY
•
KOMISIJA ZA PROGRAM IN KOORDINACIJO PRI PREDSED STVU GMS:
Josip Korošec — predsednik, Darja Frelih — sekretarka, Breda Bidovec-Oblak (GM Ljubljana), Tomaž Faganel (GM Ljubljana), Valerija Košo-rok (GM Ljubljana), Tomaž Lorenz (GM Ljubljana), Kaja Šivic, Eva Štraus (GM Jesenice), Kristijan Ukmar.
KOMISIJA ZA STATUT , ORGANIZACIJSKI RAZVOJ IN KA DROVSKA VPRAŠANJA	PRI
PREDSEDSTVU GMS:
Franc Okorn - predsednik. Kaja Šivic — sekretarka, Metka Čurman (GM Maribor), Ciril Vertačnik (GM Velenje), Tatjana Gregorič (GM Nove Gorice).
•
ODBOR SAMOUPRAVNEGA NADZORA PRI PREDSEDSTVU GMS:
Gerhard Angleitner (GM Maribor) -predsednik, Martina Vodopivec (GM Ajdovščina), Jani Golob (GM Ljubljana), Milan Stibilj (GM Ljubljana), Ciril Vertačnik.
SAMOUPRAVNO SODIŠČE PRI PREDSEDSTVU GMS:
Mitja Gregorač — predsednik, Božena Hren (GM Maribor) — namestnica predsednika, Tatjana Luthar (GM Murska Sobota) — član, Silvester Mihelčič (GM Bele krajine) — namestnik člana, Jurče Vreže (GM Celje) - član, Franc Zupančič (GM Ajdovščina) — namestnik člana
KOMISIJA ZA SPLOŠNO LJUD SKO OBRAMBO:
Matka Vrtačnik — predsednica, Mitja Gregorač, Urška Čop, Marko Košnik, Kaja Šivic.
Utrjevanje in razvoj organiziranosti je ena od temeljnih nalog Glasbene mladine Slovenije. Medtem ko so v obdobju 1975-77 tekli intenzivni pogovori v posameznih občinah, se je GMS v obdobju 77-79 odločila za obliko regijskih posvetov, ki naj bi ob izmenjavi izkušenj aktivistov GM in drugih, ki se poklicno ukvarjajo z glasbeno dejavnostjo, osvetlili problematiko delovanja GM v posameznih občinah in odpirali možnosti za ustanavljanje novih občinskih in osnovnih dričtev GM.
Zasledujoč takšne cilje vabi GMS na takšne posvete širok krog vseh, ki se po ljubiteljski plati ali poklicno ukvarjajo s kulturno 'dejavnostjo, posebej glasbeno. To so poleg aktivistov GM in predstavnikov t^asbenih institucij predvsem občinske ZSMS in ZKO, ki v okviru svojega kulturnega delovanja zajemajo ali naj bi zajemale tudi glasbo in ki bi morale biti v tesnem stiku z društvi GM.
Kaj so pokazali dosedanji posveti? Ljubljanski, mariborski in kranjski, ki so bili izvedeni spomladi, so sicer dali vpogled v problematiko posameznih dri^tev, niso pa naleteli na ustrezen odmev ravno pri občinski ZSMS in ZKO. Odsotnost predstavnikov teh organizacij je poležala na nepravilno pojmovanje samoupravnih odnosov v kulturni sferi na občinskih nivojih.
Bistveno bolje je uspel prvi jesenski posvet v Ajdovščini, ki zasluži, da o njem zapSemo nekaj več. Udeležili so se ga predstavniki
ODBOR ZA KVIZ:
Marko Studen — predsednik, Urška Čop — sekretarka, Peter Bedjanič (RTV Ljubljana), Jasna Novak-Nemec (RTV Ljubljana), Marinka Šuštar.
•
ODBOR ZA IZDAJATELJSKO DEJAVNOST GMS:
Franc Križnar — predsednik, Evelina Kajzer — umek (DDU Univerzum), Monika Kartin-Duh, dr. Primož Kuret (GM Ljubljana), Igor Lon-gyka (GM Ljubljana), Kaja Šivic, Amina Slapernik (Zavod SRS za šolstvo).
IZDAJATELJSKI SVET REVIJE GM:
dr. Janez Hoefler (GM Ljubljana) -predsednik, dr. Primož Kuret (glavni urednik), Kaja Šivic (odgovorna urednica), Jasmina Pogačnik (GM Kranj), Tone Žuraj (GM Maribor), delegati DGUS, DSS, ZSMS, ZKOS, ZDGPS.
društev GM iz Ajdovščine in Postojne, glasbenih institucij iz Kopra in Nove Gorice ter predstavniki ZKO občin Nova Gorica, Sežana, Koper, Ilirska Bistrica, Idrija in Tolmin. Poročila, ki so jih podali, so pokazala, da ajdovsko društvo GM deluje zelo uspešno, medtem ko obstaja postojnska GM le na papirju; da deluje GM v Novi Gorici kot del aktivnosti ZKO (odbor za GM); da v Kopru sicer ni društva GM, je pa zato Društvo prijateljev glasbe, ki skrbi za glasbeno življenje in ki z njim sodelujejo posamezne šole; da v drugih naštetih občinah glasbeno življenje sicer obstaja, vendar za mladino ni zadostno in ni nač rtno.
Razprava je navrgla vrsto razlogov, zaradi katerih je stanje v posameznih občinah tako različno. To so problemi financiranja, pomanjkanja glasbenih pedagogov, dvoian, neosveščena publika, šibko sodelovanje osnovnih in glasbenih šol, draga ponudba programov GMS, slaba organiziranost ZKO in neustrezno sodelovanje z ZSMS. Značilno je bilo, da na posvetu ni bilo niti enega predstavnika občinskih konferenc ZSMS, ki bi morale biti iniciatorke in usmerjevalke kulturne vzgoje za mladino.
Posvet v Ajdovščini je dal udeležencem vrsto novih spoznanj, približal je delovanje GM tistim, ki ga niso poznali, predvsem pa potrdil misel, da je treba koordinirano usmerjati vsa prizadevanja za kulturno, posebej glasbeno vzgojo mladih.
IGOR LONGYKA
Predlog kandidatne liste za organe GMS 1979/81
Štirje regijski posveti
4
GM NOI/ICE GM NOGICE GM NOGICE
Teden GMS ob jubileju organizacije
Bližnji jubilej, 10. obletnico ob-»top, ja Glasbena mladina Slovenije sklenila proslaviti izrazito delovno. Organizacijski odbor, ki ga vodi podpredsednik GMS Igor Longyka. jev prvi polovici decembra predvidel vrsto pomembnih akcij in prireditev, ki bodo kar najbolj ustrezno predstavile delovanje glasbene mladine v Sloveniji. Celotni sklop prireditev ima naziv TEDEN GLASBENE MLADINE. Kaj vse je predvideno v bogatem programu?
V	teku, je akcija, da bi do decembra vsako dričtvo GM odkupilo 100 Izvodov knjige Kurta Pahlena ,, Poslušam in razumem glasbo", ki jo je letos izdala GMS Za 3. december je predviden izid jubilejne Številke revije GM, ki jo bo brezplačno dobil vsak naročnik revije, in velike plošče s posnetki iz abonmaja Mladi mladim. 4. decembra bo tiskovna konferenca, na kateri bo javnost seznanjena s programom Tedna GM in desetletnim delovanjem organizacije. Sedmega decembra je predvide-
Vsi tisti, ki že vrsto let — nekateri morda prav od začetka, od jeseni 1971 dalje — spremljajo potek mednarodnega tekmovanja glasbene mladine v Beogradu, so letos naleteli na povsem drugačno, nenavedno vedu-šje. Namesto številnih mladih glasbenikov, ki bi po sobah in sobicah pa v dvoranah Se zadnji trenutek pred tekmovanjem skušali izpiliti pasažo, zahteven'akord ali kaj podobnega, je bilo letos v stavbi Kolarčeve delavske univerze sliSati samo vaje simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Solisti so brez nervoze, prav nič tekmovalno, prihajali v pisarno le po pogodbe za nastop, saj letos niso ocenjevali njih. Ker je vendarle Slo za tekmovanje, moramo povedati, d a »o bili letos na vrsti mladi skladatelji. Že pred časom so iz d\»-najstih dežel s štirih celin poslali v Beograd 32 skladb. Šifrirano in s kuverto, v kateri so bili spravljeni vsi podetki. Kategoriji sta bili dve, za orkestrska dela in violinske koncert«. Žirija, katere predsednik je bil prizneni francoski skledatelj Henri Dutilleux, je iz vsake kategorije izbrala tri skladbe.
Orkestrske dela smo slišali 1. oktobra, torej prav na mednarodni dan glatoe. Na iniciativo organizatorjev tekmovanja so mladi .tekmovalci"
na tematska konferenca na temo o Jazzu, združena z jazzovskim koncertom.
Osmega bo dopoldne redni
letni občni zbor GM Ljubljane, ki slavi 15 let obstoja, popoldne pa finalna prireditev letošnjega kviza GMS na temo JAZZ. ki jo bo s.iemala televizija. 9. decembra bo redna seja predsedstva zvezne konference GMJ. 10. decembra bo na vrsti koncert iž abonmajskega cikla MLADI MLADIM.
Nastopil bo Akademski komorni zbor iz Kranja. 11. je na programu slavnostna seja izdajateljskega sveta revije GM ob njeni desetletnici, nato pa programskovo-lilna seja republiške konference GMS, ki ji bo sledil sprejem s slavnostno podelitvijo priznanj GMS in zlatih značk GMJ. Teden GMS bo sklenil jubilejni koncert tenorista Mitja Gregorača 18. decembra (ob 30-letnici umetnSkega dela).
svoje skladbe posvetili temu dnevu, s tem pa so si po svoje zagotovili, da jih bo slišala skoraj vsa Evropa. Odločitev, katera od skladb, izbranih za finale, bo, prejela prvo nagrado, je bila v rokah mladih žirij v osmih evropskih mestih. Točno ob napovedanem času, ob 19.45 prvega oktobra zvečer je napovedovalka poklicala Bremen, Bruselj, Kopen-hagen, Madrid, Pariz, Stockholm, Dunaj in Beograd. V radijskih študijih teh mest so bili mladi člani Glasbene mladine, za katere je veljal dogovor, da ne smejo biti poklicni glasbeniki. Prav neverjeten jr*bil občutek, da je pravzaprav vsa Evropa z nami, da bo glasbo iz dvorane Kolarčeve delavske univerza sliSati na tisoče kilometrov daleč. Na žalost se je pri glasovanju izkazalo, da je vsi niso enako dobro slišali, saj kar tri radijske postaje zaradi slabega sprejema niso hotele nepravično oceniti druga skladbe in so umaknile svoja glasove. Kljub temu ni bilo dvoma-, da se je najbolje uvrstila tretja skladba s šifro 7777777.
Za to šifro se je skrival leta 1950 rojeni grški skladatelj Michael Travlos Glede na to, da ga je ocenjevala mlada žirija, je avtomatično prejel tudi Zlato harfo, ki jo običajno dodeljuje očinstvo.
Medtem ko v prvi kategoriji v finalu ni bilo jugoslovanskih predstavnikov, se je po razglasitvi rezultatov pri koncertih za violino in orkester izkazalo, da se je v finalu ,,borila" tudi štiriindvajsetletna Jugoslovanka Ingeborg Bugarinovič iz Beograda. Mnenja v žiriji, ki je v sredo, 3. oktobra, takoj po koncertu odločala o uvrstitvi, so bila deljena
—	po mnenju nekaterih izredno skrbnoiin violinsko pisana skladba Bugarinovičeve je tako pristala na tretjem mestu, prvo pa je zasedel mladi francoski skladatelj Jean — Claude Wolff, ki se je pojavljal pod šifro 21. Drugo mesto ja zasedlo dekle - Poljakinja Lidia Zielinska, ki je dobila največ glasov občinstva in s tem Zlato harfo. Zaradi izvrstne izvedbe Sretena Krstiča, Zvezdane Vujič in Carla Chiarappe je bilo težko presoditi, kdo naj bi prejel
V zadnjih dneh septembra se je v Sofiji sestal komite animatorjev mednarodne zveze Glasbenih mladin in se pogavoril o dolgoročnejših načrtih ter konkretnem delu do naslednjega sestanka, ki bo na srečanju animatorjev v aprilu v Budimpešti. Organizatorji v Glasbeni mladini Bolgarije so prireditev dobro pripravili in jo obogatili s seminarjem o zborovski glasbi, ki se ga je udeležilo okoli štirideset animatorjev, delavcev v Glasbeni mladini ter muzikologov in glasbenih pedagogov iz devetih držav.
Bolgari so semlnaristom predstavili delo z otroškimi in mladinskimi zbori, ki ga je zares vredno videti in sliSati. Kljub temu da srro o animaciji izvedeli zelo malo, zato paveč o dresuri, smo lahko spoznali izjemno visoko raven zborovskega petja te dežele. Po uvodnem prikazu običajnega učenja pesmic z razredom prvošolčkov, ki poteka zelo podobno kot pri nas, smo se srečali s folklornim zborom pionirjev in mladinskim zborom bolgarskege radia in televizije.
V dopoldanskih urah sta nam d irigenta obeh zborov v obliki običajna vaje nazorno pokazala, kako pripravljata program, kako oblikujeta mlade glasove, kako izpopolnjujeta muzikalne sposobnosti zbora. Ta prikaz, ki mu je sledil sproščen razgovor z udeleženci seminarja, sta d o polnila večerna koncerta obeh ansamblov. Zbor bolgarskega radia in televizije, ki ga vodi dolgoletni glasbeni pedagog in skladatelj Kristo Nedjalkov, je z enournim programom prikazal vse načine petja, od melodičnega In spevnega Schuberta do najsodobnejših skladb in ritmičnih bolgarskih narodnih pesmi. Zbor po pravici zasluži mednarodni sloves, ki si ga je pridobil kot eden najboljših mladinskih zbo-
katero od nagrad. Vse kaže, de se dekleta močno uveljavljajo tudi v kompoziciji, pri čemer moramo ugotoviti, da nobena od skladb — ne v prvi ne v drugi kategoriji — ne pomeni izrazitega umetniškega dosežka Nekoliko je temu kriva mladost udeležencev tekmovanja, ki še nimajo dovolj rutine in znanja, da bi se izognili pomanjkljivostim ali celo napakam. Morda pa narava v Be o-gradu izvedenih skladb nekako vendarle tudi kaže, kakšno vrsto glasbe se mladim zdi primerno pisati (in kaj potem pošiljajo na tekmovanja).
Tako kot običajno vsako leto je v času tekmovanja v Beogradu zasedalo še nekaj mednarodnih komitejev, tehnična skupina za Grožnjan,
rov na svetu, saj že dolga leta gostuje po vseh oelinah.
Pionirski folklorni zbor, ki so ga osnovali pred osemnajstimi leti, vodi živahni dirigent Mihail Bukurestliev. Ansambel živahnih deklet (dečke uporabljajo le za soliste, ker se jim v tem obdobju prehitro menja glas) sodeluje s plesno folklorno skupino in mladinskim narodnim orkestrom. Na večernem koncertu so vsi skupaj predstavili pisan spored ljudskih pesmi, skladb in plesov iz raznih delov Bolgarije. Vse tri skupine, ki vestno gojijo izvirno ljudsko glesbo ob pomoči glasbenikov in koreografov, pogosto nastopajo po celi državi za vsakršno občinstvo — za mladino, delovne organizacije, na proslavah in po vaseh.
Po bogatem programu so udeleženci seminarje izmenjali izkušnje še med seboj. K pestrejšemu razgovoru so prispevali predstavniki Madžarske, Šv edske in Poljske, ki so poročali o svojih načinih dela z mladino, predvsem z zbori. Imenitno demonstracijo je imela predsednice Glasbene mladine Švedske, Ma deleine Uggla, pedagoginja in avtorica mnogih publikacij o glasbeni vzgoji. Celotno skupino semineristov je povabila v zbor, s katerim je preizkusila svoj način dela z odraslimi amaterskimi skupinami, ki ga že dolga leta izpopolnjuje na Švedskem. Njeno učenje glasbe in petja ne temelji na starih, preizkušenih šablonah, temveč približa pevcu glasbo kot enotno umetnost tonov in Sumov. Zato se lahko samo veselimo prihodnjih prispevkov, ki Jih bodo švedski animatorji skupaj z drugimi udeleženci srečanja animatorjev predstavili aprila v Budimpešti, kjer bo tema prireditve .Glasbena mladina in sodobna glasba".
KAJA ŠIV IC
IGY
9. mednarodno tekmovanje GM v Beogradu
skupina za mednarodno tekmovanje, razen tega pa tudi svet tekmovanja.
METKA ZUPANČIČ
Srečanje animatorjev GM v Sofiji
■	t
5
XXX,-KONGRES FIJM XXX. KONGRES FIJM XXX. KONGRES FIJM
Več stikov med članicami FIJM
Okrogla miza z udeleženci kongresa
• GČRAN BERGENDAL:
V	tehničnem pogledu je letošnji kongres zelo dobro pripravljen, program je dobro izdelan in vsebuje mnoge kvalitetne in pomembne dogodke. Nekateri so navdušfeni nad Forumom (razpravljalska tribuna Kongresa, Op. p.), jaz pa nisem, saj je to zame zapravljanje časa. Ob Forumu najdem predvsem možnosti, da se pogovorim s tistimi, ki me zanimajo. Menim, da je nemogoče voditi ploden razgovor s predstavniki mnogih dežel naenkrat, zelo pomembno pa je, da nam omogočite pogovore v manjših skupinah, kot je tale tu. Isto je s federacijo, ki kot celota ravno ne deluje zelo dobro, daje pa možnosti, da se srečujemo in izmenjujemo izkušnje na hitrejši način kot bi jih uradno preko ambasad in mednarodnih organizacij.
•	CLAUDE MICHEROUX:
Gotovo kongres ni bil slabo pripravljen, le pomanjkljivo je bil najavljen in do zadnjega nismo bili prepričani, da zares bo. K sreči imamo v Belgiji dva sodelavca, ki sta sposobna samostojno nastopiti s prispevki in veseli smo, da sta se lahko izkazala. Forum je izrednega pomena, vendar pa ne moremo biti zadovoljni z načinom izvajanja. Gotovo je pomembno imeti velike ljudi kot je na primer profesor Tran van Khe, ki lahko veliko važnega pove, potrebno pa je tudi, da lahko svoje mnenje pove vsakdo. Letošnji Forum ni bil pripravljen za to, ker ni dovoljeval debate. Zato ga moramo v prihodnje reorganizirati. Vsaka organizacija mora priti pripravljena na aktivno sodelovanje. Poleg tega je na tem kongresu pomembno spoznanje, da prihajajo novi člani, mladi, ki bodo nadaljevali delo. Volitve v biro so zelo pomembne in razveseljivo je dejstvo, da se biro ml adi.
• ,MARIACECILIA GOMEZ:
Kongres je gotovo velika prltož-nost za srečanja in izmenjavo izkušenj, pa tudi velika kulturna pri reditev. Mislim, da ima tudi Forum svoj pomen, saj tu ljudje lahko vsem povedo o svojem delu v Glasbeni mladini.
• SYLVAIN VAZEY:
Najbrž to pogovori mimo javnih,
organiziranih razprav naobhodno dopolnilo takega srečanja in rekel bi, da je to pomembno, ker imamo
Avgustovski kongres mednarodne federacije glasbene mla- , dine je po splošni oceni izzvenel kot uspela manifestacija, ki je nakazala nekatere nove poti razvoja organizacije. V prvi številki revije GM smo že zelo obširno pisali o kongresu. Danes objavljamo še zapis o okrogli mizi, ki jo je uredništvo revije GM pripravilo ob koncu kongresa v Zagrebu z nekaterimi uglednimi funkcionarji Glasbene mladine Evrope in Južne Amerike. Namen pogovora je bil izvedeti mnenja tujih strokovnjakov o kongresu samem in njihove misli o tem, kaj utegne prispevati k nadaljnjemu razvoju Glasbene mladine v njihovih državah. Debata, ki se je ob
vsi, ki smo tu, povedati marsikaj, kar ne najde časa in prostora na sestankih, komisij in na Forumu. Upam, da bo delo komiteja animatorjev napredovalo v iskanju novih zamisli. To telo imam za nekakšen laboratorij, saj bi animatorji morali biti dinamična sila organizacije.
•	BEATASCHANDA:
Dodala bi, da center za animacijo in informatiko v Bydgoszcsu na
tem razvila, je razkrila nekatere zanimivosti in značilnosti položaja organizacij GM po svetu in osvetila tudi problematiko delovanja mednarodne zveze.
V	razgovoru so sodelovali Goeran Bergendal Švedska, šef programa za šole pri angeciji Rikskonserter, Jean— Pierre Bissot, Belgija, animator v GM Belgije, Maria Cecilia Gomez, Venezuela, članica komiteja FIJM za animacijo, Claude Micheroux, * Belgija, .generalni sekretar GM Belgije, Beata Schanda, Madžarska, učiteljica glasbe v- osnovni šoli, Sylvan Vazey, Francija, režiser ter Igor Longyka in Kaja Šivic, ki sta pogovor pripravila za objava
Poljskem začenja z delom in ga vsi težko čakamo. Vendar ta center lahko razpošilja informacije šele ko jih dobi od posameznih članic.
•	CLAUDE MICHEROUX:
Belgija jih je že zdavnaj poslala, pa jih še nikjer nismo zasledili. Publicitete in srečanj je še vedno premalo. Tu sem videl mnogo zanimivih reči, recimo va5o revijo GM. Tudi Francija ima publikacije, imajo
jih drugod po svetu in tudi pri nas v Belgiji, vendar ni revije na mednarodnem nivoju. To je sicer naloga generalnega sekretariata, vendar bi mu lahko pomagali. V mednarodni Glasbeni mladini smo dokaj revni, gBneralni sekretar Donnet je sam s tajnico. Vendar tu ni le vprašanje revščine, tu je tudi neke vrste zaviranje aktivnosti. Spoznati je treba, da je napredek nujen. Že pred nekaj leti smo nekateri, med nami je bil tudi Jugoslovan Daniel Kirn iz Beograda, predlagali ustanovitev novega telesa in nakazali načine, po katerih bi se mladi glasbeni mladinci lahko med seboj srečevali in se pogovarjali, vendar to še ni do kraja izpeljano. Sedaj imamo komite animatorjev, kar je seveda že napredek, še vedno pa ne dela s polno paro. Problem je tisk, razširjanje informacij, ki bi omogočalo izmenjavanje izkušenj. Slabo se poznamo, mlade, ki jih volimo v organe, nimamo možnosti spoznati. Morali bi jim dati priložnost, da pokažejo, kako in kaj delajo, in morali bi nato z njimi sodelovati tudi pozneje, ko bi bili naši predstavniki. Zato menim, da moramo biti profesionalci. Seveda potrebujemo prostovoljce in amaterje, vendar nas mora biti nekaj, ki jim pomagamo. Tu smo zato da pokažemo, kako moramo delati. Najprej moramo najti skupni jezik in kaj skupaj ustvariti, nato pa izmed nas izvoliti funkcionarje.
• GORAN BERGENDAL:
Delo v federaciji je zapleteno in težko. Poglejte samo Združene narode. Izgleda, kot da se nič ne dogaja, nič ne premakne, vendar irnajo ljudje v raznih organih in komisijah možnosti delovanja. Že srečevanje vseh teh članov omogoča razgovore in delo.
• BEATASCHANDA:
Madžarska Glasbena mladina nima niti enega profesionalca. Razen organizatorja, ki je nastavljen s polovičnim delovnim časom, vsi v Glasbeni mladini delamo poleg svoje redne službe, smo pedagogi, knjižničarji, organizatorji koncertov in podobno. Kljub temu ste tu na kongresu lahko videli, da smo zelo aktivni člani mednarodne zveze Glasbene mladine. Zdi se mi, da ni bistvena velika ustanova, bolj važni so osebni stiki. Največ kajpak pripomore osebna zagnanoc. posameznih članov GM, aktivnost doma in federaciji.
Z leve proti desni: Maria Cecilia Gomez iz Kolumbije, Sylvain Vazey iz Francije, Beata Shanda z Madžarske In Lena Bjorg s Švedske.
A.
XXX« KONGRES FIJM XXX. KONGRES FIJM XXX. KONGRES FIJM
• CLAUDE MICHEROUX:
To je prav gotovo res. Vendar problem ni v tem, da je nekdo prostovoljec, ker ima dovolj časa. Ne maram tistih, ki ničesar ne delajo, tudi v GM ne, so pa v organizaciji, ker imajo denar.
• G6RAN BERGENDAL:
Če lahko dodam še nekaj o federaciji, bi rekel, da smo zveza mnogih zelo različnih dežel. Cilj delovanja federacije ne bi smelo biti Sirjenje neke visoke umetnosti po svetu. Nikoli ne smemo dopustiti vsiljevanja, pa naj bo to vsiljevanje klasične evropske kulture v Sudan ali obratno. Vesel sem, da smo tu slišali mnogo primerov najrazličnejših glasbenih kultur, ne da bi se postavljali z najboljšim. Pokazali smo le, kaj in kako delamo.
• BEATASCHANDA:
Kolikor poznam manjša srečanja in simpozije, na kongresu sem tokrat prvič, se mi zdi razlika predvsem v tem, da nam kongres lahko da neko okvirno sliko o delovanju skoraj vseh držav članic, medtem ko simpoziji omogočajo bolj poglobljeno profesionalno delo. Tam seveda bolj podrobno spoznaš delovanje in aktivnost posameznih Glasbenih mladin, si pridobiš več znanja o animaciji, kongres ali skupščina pa sta teoretična, bolj oddaljena od vsakdanjega dela.
• JEAN—PIERRE BISSOT:
Če tu spomnim na Forum, moram reči, da je ob referatih močno manjkala debata, ki bi soočila različne ideje. To se je seveda dogajalo za kulisami, kot smo tu že omenili. Menim, da je eden najpomembnejših komitejev animatorski, ki naj bi igral vlogo raziskovalca in neprestano opozarjal zvezo in ji postavljal vprašanja, na katera bo morala odgovoriti. Resnično sem prepričan, da to ni samo vprašanje posameznikov.
• GORAN BERGENDAL:
Bojim se, da komiteju animatorjev pripisujete preveliko moč. Tri leta že delam v njem in žal vam moram povedati, da nismo imeli prav nič časa za raziskovanje. Edino, kar nam je uspelo, je bilo nekaj simpozijev in srečanj, kjer je sodelovalo več dežel.
• CLAUDE MICHEROUX:
Že to je napredek. Nekateri 'obžalujejo, da se tu na kongresu križajo sestanki, da se animatorji srečujejo v času, ko zaseda Forum, ali da je seja komiteja za Grožnjan v času drugih prireditev, vendar sam menim, da smo že tako daleč, da vsak od nas lahko odgovarja za svoje odločitve. Naloge si moramo razdeliti, in če koga na nekem srečanju ni poleg.
naj posreduje svoje izkušnje kolegom. Drugače delo zaviramo. Žal preveč dežel pošlje na take velike prireditve po enega predstavnika in s tem onemogoči delitev dela. Tak človek je povsod in nikjer. Nekaj pa je tudi takih, ki molčijo, kar seveda ne pomeni, da nimajo mnenja. Le povedo ga ne. Imajo pa pravico voliti in v Glasbeni mladini ne bi smeli biti odvisni od molčeče ve-činel
•	REVIJA GM:
Povedali ste svoje mnenje o letošnjem kongresu in strinjamo se, da je pomembna manifestacija. Kakšen bo njegov vpliv na delo vaših nacionalnih organizacij Glasbene mladine?
• GORAN BERGENDAL:
Za Švedsko moram reči, da od tu odhajamo bogatejši za mnogo novih zamisli o možnih akcijah, pa tudi s prepričanjem, da Švedska kongresa ne bo nikoli organizirala. Tisto malo denarja, kar ga imamo, bomo poskušali porabiti za glasbo, seveda pa smo vam zelo hvaležni, da ste kongres organizirali vi in veseli smo, da smo bili tu.
• CLAUDE MICHEROUX:
Pred desetimi let' sem obiskal Švedsko in bil sem presenečen nad imenitno ustanovo, kjer delajo vse tisto, kar počnemo v Belgiji, Franciji ali Jugoslaviji, vendar imajo tudi biltene, plošče, revije in podobno. V tistem času v Belgiji vsega tega nismo imeli. Bil sem kot poskusni pes znanstvenika Pavlova, ko sem gledal to razkošje, danes pa sem ponosen, da lahko povem, da sicer še nismo dosegli razvitosti švedske organizacije, vendar nas dela v Glasbeni mladini Belgije že 40. Na Švedskem jih je namreč 1001
o BEATASCHANDA:
Kongres ima tudi praktično stran, ki je pomembna za nas vse v/našem domačem delu. Za Madžarsko lahko rečem, da smo se na srečanja vedno pripravljali in tudi tokrat smo prišli pripravljeni. Poskusili smo zbrati vse ideje in dokumente o nafem delu in pri tem smo odkrili tudi pomanjkljivosti, kar je dobro. Strinjam se z ostalimi, da so osebni stiki pomembni, mnogo sem se naučila in novega spoznala, pri tem pa dobila tudi boljši vpogled v delovanje federacije. Tako bomo lahko v prihodnje bolje sodelovali v mednarodnih in drugih akcijah.
o MARIACECILIA GOMEZ:
S stališča Latinske Amerike je zanimivo, da so sodelovale Kuba, Ekvador, Argentinain Brazilija, vendar so vse te dežele poslale v glavnem po enega ali dva predstavnika — kongresista. To mi je še enkrat pol« zal o, da so GM v Latinski Ameriki skoraj sanje v primerjavi s profesionalnim delovanjem organizacije v Združenih državah, v Evropi ali na Japonskem. Vedno so pri nas le majhne skupine, ki doma sicer delajo zanimive reči, vendar imajo ekonomske probleme in jim je težko sodelovati povsod, kjer bi bilo potrebno.
o CLAUDE MICHEROUX:
Na področju gledališča Latinska Amerika zelo aktivno sodeluje po celem svetu, to pomeni, da se sredstva da najti. Ekonomske težave so gotovo ovira, vendar je treba najti prave ljudi.
o MARIA CECILIA GOMEZ
Kolikor poznam te dežele, sem namreč Kolumbijka, delam pa trenutno v Venezueli, ima tu gledališče privilegirano vlogo. Zelo dobro se
Ob že naštetih predstavnikih sedijo Gčran Bergendal s Švedske, Jean— Pierre Bissot ter Claude Micheroux iz Belgije.
razvija in ima vso podporo. Vendar so za nas razdalje tako velike, da je težko najti denar za vse.
SYLVAIN VAZEY:
Poleg osebnih stikov ima najbrž velik pomen tudi samo dejstvo, da se lahko vsi nekje predstavimo in tu ima FIJM veliko vlogo.
•	CLAUDE MICHEROUX:
FIJM je velik milnat mehurček. Federacija štiridesetih držav, ki jo vodita dva človeka, ni resna. Saj nam manjka denar, vendar nam manjka tudi volje. Če federacija Marie Cecilie Gomez, ki se je s svojim delom že izkazala, ni sposobna poslati v dežele Latinske 'Amerike, da animira Glasbeno mladino, ni zadovoljiva organizacija.
•	JEAN-PIERRE BISSOT:
Predlog, ki ga je sprožil Claude v generalni skupščini, je sprejemljiv. Dežele, ki imajo močno aktivnost Glasbene mladine, bi morale prevzeti iniciativo in pomagati sosedam, kjer delo sicer teče, a imajo težave in ne vedo, kako bi jih premagali. S takim sodelovanjem bi lahko našli nove ljudi, nove zamisli.
•	REVIJA GM:
Ali lahko kdo med vami razloži zvezo med FIJM in UNESCOM?
•	MARIA CECILIA GOMEZ:
Sestavni del UNESCA je tudi Mednarodni svet za glasbo (CIM), ki mu predseduje ameriški muzikolog dr. Everett Helm (sodeloval je na kongresu v Zagrebu, op. p.). FIJM je ustanovni član CIM, ki ima sedež v Parizu in ga financira UNESCO. CIM ima pravico glasovanja v generalni skupščini UNESCA Del mednarodnega sveta za glasbo deluje prav za mladino in tja "> me poslali na izpopolnjevanje, s p edovanjem FIJM. Moja naloga je poglobiti vezi med tema dvema organizacijama
•	CLAUDE MICHEROUX:
Žal tu FIJM spet nezadovoljivo dela Generalni sekretariat dobiva vabila in poročila o sestankih, kjer premlevajo najrazličnejše probleme, ki zadevajo tudi našo organizacijo. Vendar' zanje nikoli ne izvemo: ne vemo, kdo se je sej udeležil, kaj so tam sklenili. Zato še enkrat omenjam, da je novinarsko delo tudi v našem delovanju nujno potrebno.
FOTOGRAFIRAL IGOR LONGYKA
7
JESENSKI FESTIVAL JESENSKI FESTIVALI JESENSKI FESTIVALI
Barok v Mariboru
Radenci 79
Enajsti festival baročne glasbe v Mariboru je sklenjen. Na petih koncertih so umetniki iz Moskve, Zagreba, Marburga na Lahni, Ljubljane in Maribora izvajali glasbena dela iz obdobja baroka. Le-ta ima za današnjega človeka, ki si želi spočiti od bučnega dne, mnogo privlačnosti. Zato ni ču dno, da je festival postal že kar tradicionalen, kar je zlasti razveseljivo ob ugotovitivi, da predstavlja glavni del občinstva mladina.
Na jbolj obiskan je bil prvi koncert, 2. oktobra, ko je v Viteški dvorani mariborskega gradu nastopal znameniti ansambel Ba rocco iz Moskve. Skupino sestavljajo violina, oboa, flavta, čembalo in violončelo. Glasbeniki so letos ponovno dokazali vrhunsko kvaliteto. V prvem delu koncerta so izvajali skladbe treh nemških mojstrov: Telemanna, Johanna Sebastiana in Johanna Christiana Bacha.
Koncert, trio sonata in kvintet teh sijajnih glasbenikov so enkratne in svojevrstne umetnine, ki so v dovršeni izvedbi čudovito zaživele. V drugem delu pa so moskovski umetniki prav ta' brezhibno odigrali zani-m	4. simfonijo dubrov-
nii _ skladatelja Luke Sorko-čeviča ter zelo lep kvintet pomembnega ruskega skladatelja Dmitrija Bortnjanskega. Glede na umetniško kakovost izvedbe tega koncerta je festival že v prvem večeru dosegel višek.
Drugi koncert je 5. oktobra izvajal komorni orkester zagrebške filharmonije z dirigentom Tonkom Niničem ter solisti: sopranistko Nado Ruždjak ter violinistom Tonkom Niničem in Vladimirjem Firstom. V prvem delu sporeda so izvajali možati in velikopotezni Haendlov Con-4 certo grosso v g—molu in ču do-viti Bachov Koncert za dve violini in godala v d—molu. izvedba obeh skladb je pokazala, da ansambel sestavljajo dobri glasbeniki, da pa nimajo prvovrstnih voditeljev posameznih skupin instrumentov, ki dajejo lesk. Tudi Ninič kot violinist je bil občutno boljši od Firsta. V drugem delu je Nada Ruždjak
imenitno zapela dve Haendlovi ariji. Slišali pa smo tudi manj izvirnega Bonportija in prikupno predklasično simfonijo našega Amanda Ivančiča.
Tretji koncert, 8. oktobra, je bil vsebinsko in po izvedbi zelo zanimiv, saj so solisti Zlata Ognjanovič, Božena Glavakova, Jurij Reja in Franc Javornik ter Marburger Bachchor iz Marburga na Lahni z orkestrom mariborske opere izvedli pod taktirko VVolframa VVehnerta doslej skoraj neznano mašo v C—duru Bachovega sodobnika češkega porekla Jana Dismasa Zelenke. Koncert je pokazal, da je bil Zelenka velik mojster in da se splača njegova dela oživ Ijati, saj je predvsem zborovski stavek, na katerem je naj več ji poudarek, prav imeniten. Iz vrsten je bil zlasti zbor, žal je bila tokrat Unionska dvorana slabo zasedena.
Četrti koncert je bil spet v Viteški dvorani 10. oktobra. Nastopila je čembalistka Višnja Maiuran iz Zagreba — poznamo jo kot sodelavko Zagrebških solistov — in pripravila je narav nost očarljiv večer skladb za čembalo Johanna Sebastiana Bacha. Njen izbor je bil izvrsten:	zahtevna fantazija V
e—molu, dve mikavni troglasni invenciji, pa en ču davit preludij ter fuga iz prvega in drugega zvezka Prav ubranega klavirja, presenetljiva kromatična fantazija in fuga v d—molu, prikupna druga frankovska suita v c—molu in mojstrski Italijanski koncert v F—duru. Višnja Ma-žuran je ta tehtni in zahtevni spored prepričljivo zaigrala in zapustila pri navdušenem občinstvu zelo lep vtis. Manj učinkovit in kvaliteten je bil 15. oktobra duo tenorista Josipa Novosela in lutnjarja Alojzija Sederja, ki sta sicer zanimiv, v glavnem renespnčni spored izvajala tekoče, a ne prepričljivo, pri čemer je tenorist Novosel večkrat obču tno nižal. Škoda, da hvalevredna prizadevanja gojiti staro glasbo tu niso imela dovolj močnega umetniškega učinka.
VLADO GO LOB
T radicionalna prireditev je ponovno glasbeno oživila naše Pomurje. Radenska v Radencih, ki je mecen skoraj vsemu kvalitetnemu in množičnemu na kulturnem področju severovzhodnega dela Slovenije, je skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije, občinsko kulturno skupnostjo Gornja Radgona, RTV Ljubljano, JRT in Koncertno poslovalnico Maribor ponovno omogočila edini glasbeni festival v naši republiki, usmerjen v sodobnost. Na festivalu smo v dobrih štiriindvajsetih urah (29. in 30. septembra) prisostvovali kar štirim komornim koncertom.
Vrhunec letošnjega festivala RADENCI 1979 je bil že kar prvi koncert. Vokalni sekstet a cappella (trije ženski in moški pevski glasovi) COLLEGIUM VACALE iz Koelna se je predstavil s skladbami Te rzakisa, Volkonskega, Beckerja in Me-deka. Čista in prefinjena vokalna interpretacija, ki je na naših koncertnih odrih sploh ne slišimo, je spodbodla našega Jakoba Ježa. Zanje je napisal CACCIO BARBARO za pet vokalnih solistov a cappella. Jež je uporabil »glasbeni teater" in tako tudi v tej skladbi nadaljeval. Skladba zahteva številne onomatopoetske zvoke, šume in ropote. Drzni slovenski skladatelj daje izvajalcem v roke prave športne lovske loke s puščicami. Izvajalci so po tej plati več igrali kot pa muzicirali. Prvinska obču tja ob lo\u je Jež absolutiziral s posameznimi sumerskimi besedami, ki se nanašajo na lov.
Precej manj eksperimentalni, pa zato nič manj kvalitetni glas-
beni večer je izvedel naš odlični klavirski virtuoz ACI BERTONCELJ. Njegov nastop je potrdil vse njegove doslej znane'kvalitete, ki jih žanje prav v skladbah moderne glasbene dobe. Aci Bertoncelj je tokrat igral samo dva tuja avtorja (Berg in Crumb). Njegov večer je bil namenjen skoraj izključno domači glasbi 20. stoletja: Jani Golob — VALSE (praizvedba), Lojze Lebič - SONET, Vuk Kulenovič - STROFE in Uroš Krek - SUR UNE MELODIE. Po tradiciji radenskega festivala je en koncert vsako leto namenjen, godalnemu kvartetu. Leto* se je predstavil ZAGREBŠKI KVARTET s svojimi zadnjimi načini komponiranja.
Kljub .sodobnejšemu" prvemu delu je kvartet v tem nastopu pokazal vse svoje kvalitete zagrebške godalne šole v edinem Ravelovem GODALNEM KVARTETU v F-duru. MADŽARSKI SOLISTI s cim-balistko MARTO FABIAN so zaključili letošnji festival s samimi skladbami madžarskih skladateljev. Osrednja osebnost
ansambla je bila cimbalistka Marta Fabian, v ansamblu pa so nastopili še sopranistka, violi’ nistka, flavtist in igralec na citre. Zanimiv in pri nas neznan ansambelski sestav ima globoke korenine v bogati madžarski folklori, ki je prav tako že zako; reninjena v njihovi umetni glasbi. Omenjeni izvajalci so se ponovno predstavili našemu občinstvu naslednji dan, 1. oktobra, v otvoritvenem Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev.
FRANC KRIŽNAR
Madžarski solisti s cimbalistko Marto Fabian
8
yp!!
fglPi
Irena Grafenauer med nastopom v Brnu
JESENSKI FESTIVAL JESENSKI FESTIVA
Ll
JESENSKI FESTIVALI
Musiča instrumentalis v Brnu
Češkoslovaška je dežela z bogato glasbeno tradicijo. Že pred stoletji je slovela kot .evropski konservatorij", saj so njeni glasbeniki obvladovali &oraj vso Ev ropo. Spomnimo se le slovitih Mannheimcev, Predhodnikov dunajske klasike, ki so bili vsi v glavnem Čehi in Moravci.
Ta bogata tradicija in visoka kultura s kar najglobljimi koreninami je danes prav tako živa. Dežela ima vrsto simfoničnih orkestrov, opernih hiš, tri hiše za izdajanje gramofonskih plošč, vrsto profesionalnih in tudi amaterskih ansamblov, ki se posvečajo izvajanju glasbe preteklih stoletij in seveda tudi sodobni glasbi. To bogato glasbeno življenje se strne na festivalih, od katerih so znani zlasti štirje mednarodni festivali v Pragi (znamenita Praška pomlad), Ostravi, v Brnu in Bratislavi. Ob njih je še več manjših festivalov, ki jih organizirajo posamezna mesta.
V	letošnjem letu je sodelovala septembra in v začetku oktobra na vrsti takšnih prireditev tudi Slovenska filharmonija z dirigentom Urošem Lajovicem in trobentačem Stankom Arnoldom. Na programu so bila dela našega baročnega skladatelja J. K. Dolarja, J. N. Hummla (rojenega v Bratislavi) in Hinde-mithova simfonija Slikar Mathis. S tem programom je nastopila Slovenska filharmonija v Pragi, Nitri, v Bratislavi ter povsod doživela pri kritiki in pri občinstvu kar največji uspeh. Nazadnje je nastopila na mednarodnem festivalu v Brnu, ki je
bil letos že štirinajstič po vrsti in je imel motto »Musiča instrumentalis" (instrumentalna glasba).
Brnski festival je vsako leto povezan tudi z mednarodnim muziko-loškim kolokvijem na določeno temo. Letos je bilo govora o .glasbi kot sporočilu", o glasbeni semiotiki, kjer so z referati sodelovali številni znani muzikologi iz Evrope in Amerike.
Monotematični koncept brnskega festivala sili organizatorje, da iščejo vedno nova področja, kjer bi lahko na novo osvetlili aktualne probleme glasbene kulture. Po vrsti uspešnih festivalov in kolokvijev, katerih motiv so bili veliki družbeni in kulturni jubileji, se je letošnji program festivala posvetil vrstam in žanru glasbenega ustvarjanja, ki naj bi sodobnemu človeku predstavil oprijemljiva vrednostna področja. Usmeritev k instrumentalni glasbi ni bila slučajna. Na eni strani je Brno hotelo dokazati, da je več kot le središče za Janačkovo glasbo, na drugi strani pa so želeli predstaviti prav instrumentalno glasbo kot težišče koncertnega repertoarja. Domači in tuji obiskovalci naj bi se prepričali, da je tudi zgodovinsko vzeto, instrumentalna glasba v svoji emancipirani obliki v stanju povedati tudi kaj o človeku in družbi, kjer je nastala. Kolokvij je usmeril svoje tržišče direktno k vprašanjem sposobnosti sporočanja instrumentalnega glasbenega izražanja.
Na sporedu je bilo mnogo baročne glasbe pa tudi mnogo glasbe 20. stoletja. Eden prvih koncertov je
bil v rokokojskem dvorcu Rajec zunaj Brna, kjer je nastopil v baročnih kostumih brnski Collegium pro Musiča Antiqua ter izvedel spored na originalnih glasbilih. Dvorec z okolico vred sta nudila tej glasbi (Pezel, Jarzebski, Speer) avtentično okolje. V dvorcu je bogata knjižnica s prek 40.000 knjigami, okoli 40 srednjeveškimi rokopisi in tiski izpred 1. 1550, pa tudi galerija slik nizozemskih mojstrov od 16. do 18. stoletja.
Baročnim skladbam je bil v glav nem posvečen tudi spored komornega orkestra iz Mainza (dela J. S. Bacha in njegovih sinov ter Kreneka in Hindemitha), ki ga vodi Guenter Kehr, solist pa je bil flavtist H. J. Moehring. Slovenski delež ne letošnjem festivalu ni bil omejen samo na nastop orkestra Slovenske filharmonije; z bmskim komornim orkestrom Je nastopila namreč tudi naša znana izvrstna flavtistka Irena Grafenauer v Pergolesijevem koncertu.
Njen nastop je navdušil občinstvo s svojo sproščeno, muzikalno in tehnično odlično igra Sicer pa je dirigent Jan štych izvedel še Suito za 16 godal sodobnega češkega skladatelja Adamika, Haendlov orgelski koncert z organistom Jaroslavom Tumo ter Honeggerjevo 2. simfonijo. Poleg koncertov čeških komornih solistov, kijevskega komornega orkestra, moravske filharmonije iz Olomouca in slovaške filharmonije iz Bratislave naj posebej omenim koncert, ki ga je izvedel londonski Gabrieli Brass Ensemble, skupina sijajnih trobilcev; njihov spored je vse-
boval dela raznih baročnih in starejših skladateljev pa tudi nekaj sodobnejših del (Poulenc, Horovitz). S svojim bravu rožnim nastopom je prav tako navdušila kot večer pozneje naša filharmonija. Za zaključek pa je spet nastopila brnska filharmonija z dirigentom Františkom Jilekom. Njen nastop je bil zanimiv predvsem zaradi izvedbe Pendereckega Violinskega koncerta (solistka Christiane Edinger). Koncert je nastal 1976 in je posvečen Isaacu Sternu, ki ga je v Baslu leto dni pozneje tudi izvedel. Osnovno razpoloženje koncerta je elegično.
Glavne misli eksponirajo globoki, temni glasovi, njegovo melodično figuracijo primerjajo v smislu baročne glasbene retorike z lamentom (tožbo). Penderecki se v njem odreka novim izraznim možnostim v tolikšni meri, da bi delo celo lahko označili kot .korak nazaj", seveda glede na njevoga prejšnja dela. Današnje ustvarjanje Pendereckega se navezuje neposredno na tradicijo ali kakor pravi sam: „Čutim, da je moja glasba v njej trdno zakoreninjena in je zrasla s širokim tokom, ki teče od renesanse in baroka organsko do danes." Kljub temu sledi umetniška izpoved Pendereckega sodobnemu in s tem kar najbolj prepričljivemu načinu. Zaključek koncerta je bil — po tradiciji — namenjen izvedbi Ja načkove Simfoniette.
Z njo pa se je končalo tudi deset dni, polnih koncertov, predavanj in izmenjav misli v Brnu.
PRIMOŽ KURET
Brnski ansambel Collegium pro Musiča Antiqua pred rokokojskim dvorcem Rajec
9
NASI NA TUJEM NASI NA TUJEM NASI NA TUJEM
IZ GLASBENIH SOL IZ GLASBENIH SOL IZ GLASBENIH SOL
Tekmovanje v Anconi
Italijanski organizatorji so letos že drugič pripravili mednarodno tekmovanje pihalcev in trobilcev v Anconi ob italijanski obali. Iz Ljubljane so se tja odpravili trije mladi umetniki, dva trobentača, ki sta že diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, in pozavnist, ki še „guli šolske klopi". Glasbeniki, ki so se prijavili na uradni razpis do 15. junija, so prišli na predtekmovanja v septembru. Tekmovali so pred komisijo in številnimi poslušalci, in to v treh kategorijah: v prvi so muzicirali glasbeniki do 35 let starosti, diplomanti in vsi , ki so se Čutili dovolj pripravljene za višjo stopnjo, v drugi so se zbrali nekaj mlajši in študentje, tretjo kategorijo pa so napolnile številne komorne zasedbe.
Ob obveznih skladbah, Honegger-jevi Intradi za prvo in Bernsteinovi Elegy for Mippi II za drugo kategorijo, so umetniki zaigrali še svobodno izbrani program, vendar ne daljši od 20 minut. Na tem izbirnem tekmovanju so najboljši po točkah prišli v finale, ki je'odločal o nagradah. Seveda so nastope spremljali novinarji in kritiki, čeprav je organizacija sem in tja nekoliko popustila, morda tudi zaradi velikega števila sodelujočih.
V prvi kategoriji sta uspešno nastopila trobentača Ljuben Dimka-rovski, ,,stari" ^asbeni mladinec, in Stanko Praprotnik. Oba sta na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomirala leta 1977. Ljuben Dimka-rovski si je z uspešno zaigranim obveznim programom in Petričevo Sonatino priboril drugo mesto, Stanku Praprotniku, ki si je za nastop izbral Franfaixovo Sonatino, pa je pripadlo četrto mesto. Sicer pa sta oba zelo aktivna glasbenika: Ljuben Dimkarovski ob rednem igranju v orkestru ljubljanske opere vodi komorni ženski zbor Tkalnice iz Vižmarij in z njim veliko nastopa, najde pa še čas za študij tekmovalnih programov. Letos januarja je sodeloval na jugoslovanskem tekmovanju v Zagrebu, kjer glasbenike razvrstijo po stopnjah, in dosegel drugo kategorijo.
V drugi kategoriji v Anconi si je 'študent tretjega letnika ljubljanske
Akademije za glasbo, Stanko Vavh priboril drugo nagrado (prve sploh niso podelili). Stanko, ki je že prvi pozavnist simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, je v prostem programu zaigral Hindemithovo Sonato.
URŠKA ČOP
Slovenci na Dunaju
Dunaj je bil nekoč Meka za slovenske študente, zlasti za glasbenike. Mnogi so tu tudi naredili veliko kariero, pomislimo le na znamenita pevca Julija Betetta in Antona Dermota Zdaj je na najboljši poti, da takšno kariero naredi, tudi mlada slovenska pevka — altistka Marjana Lipovšek. Letos je že podpisala pogodbo z Državno opero, njeni nastopi v tej znameniti hiši pa so vse pogostejši in tudi opaznejši.
Sicer pa se Slovenci na Dunaju združujejo v kulturnem društvu Ivan Cankar, imajo svoj pevski zbor, katerega spiritus agens je zborovodja Avgust Ipavec, ki po uspešno končanem študiju kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo zdšj nadaljuje študij na dunajski Visoki šoli za glasbo pri znanem skladatelju Alfredu Uhlu. Že v času svojega ljubljanskega študija je Ipavec pisal večje delo, ki ga je na Dunaju predelal in zdaj tudi končal. To je balet Zlatorog, ali kot pravi skladatelj v podnaslovu ..slovenska simfonija za ples, zbor in orkester", za katerega je po raznih virih priredila scenarij dr. Danica Godina, aktivna in agilna tajnica slovenskega društva na Dunaju. Ipavčevo obširno zasnovano delo temelji na znani slovenski pripo/edki o Zlatorogu, ki jo raziirja še z mislimi in dogodki iz
Prešernovega Krsta pri Savici ter na koncu združi predstavnike alpskih narodov v pesmi o svobodi in miru. Skladatelj je delo posvetil vsem, ki so umrli v gorah, ga tesno naslonil na slovensko ljudsko glasbo, se zavestno izognil vsakršnim nagibanjem v kakršnokoli glasbeno eksperimentiranje ter spregovoril v vsakomur razumljivem in dostopnem glasbenem jeziku. Plesu je dodal zbore in tako še bolj poudaril vsebino.
Zlatorog postaja v Ipavčevem delu prava visoka pesem slovenski zemlji, lepotam njenega gorskega sveta in njeni naravi ter tako prerašča osnovno misel pripovedke.
Delo je avtor posvetil slovenskemu društvu na Dunaju in mu prepustil tudi avtorske pravice. Skladatelj in društvo si mnogo obetata od pogovorov, ki so jih imeli tako avtor kot predstavniki društva v Ljubljani na najrazličnejših odgovornih mestih, da bi delo bilo uprizorjeno. Za sedaj še ni znana nadaljnja usoda te partiture, ki bi bila vredna uprizoritve, saj gre za novo slovensko celovečerno odrsko glasbeno delo (ki so pri nas sila redka) in tudi novo skladateljsko ime, ki ga naša javnost še ne pozna.
PRIMOŽ KURET
Seminar za učitelje klavirja
Glasbeni pedagogi, mladi pianisti, bodoči profesorji in malčki ki so nestrpno čakali, da pokažejo svoje znanje, so napolnili dvorano Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, kjer je bil drugi seminar za učitelje klavirja na glasbenih in vzgojiteljskih šolah ter na pedagoški gimnaziji.
Seminar sta organizirala Društvo glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske ter ljubljanska organizacijska enota Zavoda SRS za šolstvo. Skrbno pripravljeno predavanje je vodil profesor Igor Dekleva in s pomočjo mladih, zelo pogumnih pianistov predstavil svoje učbenike za začetni pouk klavirja Dober dan, ciciban. Ciciban igra in Mali pianist. Vabljeni učitelji so prejeli ustrezno gradivo, ki so ga preštudirali in na seminarju prispevali veliko koristnih pripomb iz Izkušenj o delu z mladimi pianisti.
Zavod za šolstvo je vsem udeležencem razdelil poseben vprašalnik, na katerem so učitelji ocenili vsebino, metode dela in organizacijo seminarja ter s tem prispevali svoja spoznanja in predloge za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje.
Profesor Igor Dekleva je uvodoma označil že izdane učbenike, razdelil
delo seminarja v tri celote in pr«4 stavil mlade pieniste iz štirih glasbr nih šo*, celo iz Ljutomera, kar P bilo zelo koristno za primerja** med načinom dela posameznti uW tel jev. Učenci, s katerimi je profr sor. Dekleva pokazal praktični so bili izredno prisrčni in so br* treme muzikalno zaigrali preprost* pa tudi tehnično zahtevne skla4 bice. Začetni pouk klavirja grad* profesor Dekleva izrazito na ljud' skih elementih in zagoverja načela naj bo vsaka osnova glasbenega izc braževanja nacionalna. V nadalje vanju se tehnične zahteve stopnjtc jejo, vendar so še vedno povezana’ izraznostjo, ki izhaja iz pesemsM tematike. Vaje In etude so prijeti* in zdi se, da so ma lim pianistom if njihovim učiteljem blizu. Posebno ugodna je sistematika učbenika, ^ gradi na poudarkih besedil; ta so vat ali manj povsod osnovna metod#' nemu toku. Profesor pa nepozablj' skupinske štiri- ali šestročne igre, ^ vzgaja za kolektivno muziciranje.
Gotovo je oblika seminarja zelo koristna, saj je živahna razprav* razkrila mnogo dobrih izkušeni' pokazala slabosti ter nakazala sm*' nice za nadaljnjo pot
URŠKA ČOP
Profesor Igor Dekleva se pogovarja z malimi pianisti.
10
LJUDSM G^SBK LJUDSKI GL4SBK LJUDSKI GMSBk
„Kje je moj mili dom...”
Na obisku pri slovenskih izseljencih v Franciji
*JL	Zut	^4
\</tk	c	£»V-^>vy>
vC. fcc‘	^. Lx£nč.
f	;7	~~?~2
v%	| C/**u&s*4nu
/lf> f, '*-V*C .tums. L f/7 1 , \'	,	.	J
iUCl^fr-**]
Det zveščka slovenskih pesmi, ki sta jih v začetku tega stoletja pisali Marija,,Mica" Ulčnik, poročena Pajk (1875 — 1948) in njena sestra Agata Ulčnik (cca 1870 - 1920). Zvešček je last Frančiške Drobne, rojene Pajk, hčerke Mice Ulčnik, ki živi v Franciji v kraju Aumetz od leta 1925.
Glasba, ta čudoviti in posebni način človekovega izražanja, nas v vseh svojih pojavnih oblikah spremlja od rojstva do smrti.
Na svojstven način pa na nas vpliva ljudska glasba, posebno še, če živimo kje na tujem, zuhaj matične domovine. Ljudska glasba je poleg jezika verjetno najtrdnejša vez (včasih celo edina), ki je v človeku globoko zasidrana in nas spominja ter opominja na naše poreklo, na naše globoke korenine, iz katerih smo zrasli.
Doma, v matični domovini, se tega dejstva posebno v novejšem času morda niti ne zavedamo dovolj. Vse drugače in bolj pa se to občuti pri Slovencih v zamejstvu (v Italiji, na Koroškem in Madžarskem) ter pri Slovencih — izseljencih in zdomarjih v raznih deželah po svetu. Konec junija 1979. leta sem obiskal nekatere kraje v severni Franciji (Aumetz in Sallaumines), kjer žive naši rojaki — izseljenci. Moj obisk je imel dvojen namen: raziskati in ugotoviti, ali se je ljudsko glasbeno izročilo kaj ohranilo pri najstarejšem rodu izseljencev, kakšno je in ali se je spremeni-
lo,	koliko tega pozna drugi rod in koliko najmlajSi. Iz posnetega gradiva naj bi pripravil nekaj oddaj za redni ciklus „Sloven-ska zemlja v pesmi in besedi".
Denarno je to raziskovanje in terensko snemanje omogočila naša ljubljanska radijska hiša Kako glasbeni narodopisec (etnomuzikolog) dela na terenu, smo skušali razložiti v eni od lanskih številk GM. Tudi med slovenskimi izseljenci v Franciji se je pokazalo, da je en sam obisk prem a la Kar tako, iz rokava, je vsakemu človeku težko ugoditi radovednosti raziskovalca. V tujem okolju še toliko bolj, saj se je bilo treba pogovoriti tudi o mnogih drugih stvareh, ki zanimajo naše rojake. Vendar pa je že prvi
obisk potrdil vsa pričakovanja. Marsikaj je bilo včasih že nekoliko prekrito z drugimi spomini in potisnjeno globoko v zavest, toda je že tako... kri ni voda...
V nekaj drteh sem posnel 313 enot: pesmi, pripovedovanje o petju in godcih, opise navad in šeg ipd. Zelo zanimiva je tudi jezikovna plat pripovedovanja, saj so skoraj vsi lepo govorili slovensko, vsak v svojem narečju in to v klenem, sočnem jeziku in ne v papirnatem, večkrat nerazumljivem jeziku, kot ga poslušamo in beremo v matični domovini. Tako
kot je starejši rod prenesel na drugega in tretjega slikovito in pojoče narečje, tako so prenesli ter ohranili pesemski repertoar, ki sega v leta okoli prve svetovne vojne. Kaj vse so peli, niti ni mogoče na kratko zapisati, pomembneje pa je, da so pri petju ohranili več prvinskega n. pr. v ritmu, v načinu petja, v tempu, marsikatero besedilo je tudi popolnejše od tistih, ki so se ohranila doma.
Zanimivo je tudi, da skoraj vsi zelo natanko ločijo ljudsko pesem od drugih, n. pr. zborovskih in umetnih ter narodnoza-
bavnih viž, ki so se tudi med izseljenci razširile (kasete, plošče, obiski narodno zabavnih ansamblov). Čeprav so to lepe in dobrodošle novotarije, pa le niso čisto naše, kot mi je marsikdo zagotavljal. Radi bi še kdaj zapeli... po starem, po naše, radi bi večkrat tudi kaj poslušali, toda priložnosti je vedno manj. Starejši rod se vedno bolj redči, mlajši nimajo več toliko časa, najmlajši pa ne znajo več slovensko, vse več je mešanih zakonov, ni učiteljev, ki bi učili slovensko, ni pravih učbenikov ... še bi lahko naštevali!
Kaj pa pomeni izseljencu slovenska pesem, morda najlepše pove pesem, ki je bila sicer napisana v francoščini (neznani in neodkriti slovenski avtor iz Aumetza je očitno lažje svojo izpoved napisal v jeziku, v katerem se je šolal).
Takole je zapisal (v slov. prostem prevodu): Moja slovenska pesem. Ti si najlepša, tebe imam najraje. Povsod in vedno si v meni, ti moja iskrena prijateljica vsakega trenutka, skupaj si deliva življenje. Tvoj vpliv je velik, presenetljiv. Znaš prodreti globoko v moje srce, v meni prebujaš presenetljivo čustvo.
Često mi zaradi tvoje miline pridejo solze v oči, telo mi vztrepeta, kri mi oledeni, tresejo se mi ustnice. Znaš tudi izražati moja čustva: kadar sem srečen, na ves glas poješ moje veselje; kadar sem žalosten, otožno šepetaš, da mi olajšaš gorje. Ti, ki si bila priča moje velike ljubezni in si ji bila posredovalka mojih čustev, znova te najdem v domovini, odkrivam vso tvojo lepoto, tvojo opojno melodijo. Slovenska pesem, pesem moje domovine, rotim te, ostani vedno tako lepa. Ti, ki zbližuješ ljudi, ki se imajo radi, ostani taka kot si, dragocena veriga, združuj ljudstva, bodi plodna, večna.
JULIJAN STRAJNAR
11
NAS SKLADATELJ NAS SKLADATELJ NAS SKLADATELJ
Darijan Božič
vAi'	■ ... *
liim	M«
BtT	
	h
Najprej nekaj bolj suhih podatkov iz skladateljeve personalne mape: rojen 29. 'IV. 1933 v Slavonskem Brodu, po maturi na ..neusmerjeni" klasični gimnaziji končal študij kompozicijev pri Lucijanu Mariji Škerjancu (1958), dirigiranje pa pri Danilu Švari (1961), oboje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nakar se je izpopolnjeval v Parizu in Londonu (1967). V Ljubljani je bil violist opernega orkestra (1953—64) in Slovenske filharmonije (1964—68), dirigent Opere Slovenskega narodnega gledališča (1968—70) in umetniški vodja Slovenske filharmonije (1970—74); poslej živi in deluje kot svobodni umetnik. Manj „suha" je ugotovitev, da gre pri tem za ostrega misleca, odličnega in duhovitega diskutanta, nepopustljivo doslednega za pravično stvar, polnega pokončnih idej - torej obdarjenega z vrsto kvalitet, ki, žal, ne sodijo v slovensko značajsko povprečje. A to je druga zgodba, ki pa je konec koncev tako ali drugače prisotna tudi v njegovem ustvarjalnem hotenju.
Božičeve kompozicije so svojevrsten primer sodobnega skladateljskega opusa, ki ga ne moremo stisniti v pretekle bibliografske okvire: instrumentalne, vokalne in vokalno—instrumentalne kompozicije; opere, kantate, simfonična dela, komorna dela, samospevi in podobno. Kakor koli že obračamo in etiketiramo posamezne bibliografske predale, se nekaj ne ujema: ali preostane vrsta stvaritev, ki bi se mogle vtakniti samo pod „razno", ali pa pridemo do zaključka, da tradicionalni pojmi ne ustrezajo več, da jih je
L » L
i4.nrr .
j
viett kTT 1V
'4 -
vlfiwiy
•»
treba prevrednotiti, jim določiti novo vsebino ter jih dopolniti z novimi. Pač pa se ponuja razmeroma enostavna razdelitev, ki ustreza osnovni dvotirnosti skladateljevega mišljenja in njegovih prizadevanj, dvotirnosti, ki ima za posledico na eni strani komponiranje bolj ali manj „čiste", nepovedne instrumentalne glasbe, na drugi strani pa ustvarjanje, ki razen občasne uporabe sistematičnega zvoka in vizualnega' dogajanja, vključuje tudi govorjeno ali peto besedo. To se pravi; da Božič instrumentalno izpoved dopolnjuje s takimi skladbami, s katerimi se ne samo glasbeno izpoveduje, ampak tudi glasbeno pripoveduje. In ravno to področje, se zdi, je za skladatelja še prav posebno mikavno, saj s svojo idejno in literarno pojmovnostjo bistveno razširja jasnost glasbene izpovedi. Še bolj zanimivo pa je dejstvo, da so bistvena sestavina teh in takih sintez jazzovska izhodišča, jazz pa je glasbena govorica, ki je sama po sebi in v okolju, v katerem je nastala, izrazito muzikantska in torej samozadostna. Pa vendar doživlja pri Božiču razširitve in povezave, ki so kot razvojni izrastki podobnih, obenem krčevito človeških in zato umetniško združljivih izhodišč.
Imamo torej opraviti s skladateljem, ki je tradicionalno šolan stopil v svet glasbe skozi jazz in ne morda skozi narodno pesem, kar je posledica izrazito urbanega okolja iz katerega je izšel, okolja, ki dandanašnji močno odmeva in ki bolj ali manj resnim zvočnim poizkusom mlajših in najmlajših celo že priznava pridevek
Del partiture skladbe Pop art III za godalni kvartet
> i
i ■
12
..slovenskosti". Zlasti po prvih, čeprav sočnih, a epigonskih poizkusih, kot jih kaže na primer gershvvinovski Koncert za klavir in orkester (1956) in nato vrsta komornih sonat „in cool", izstopa nekaj značilnih del, ki povezujejo sestavine jazza z evropsko glasbeno tradicijo: Concerto grosso (1960), Koncert za trobento in orkester (1961), Simfonija (1965). Božič v nadaljnjem razvoju seveda ne ostane na tej ravni, ampak jazzovske prijeme v melodični liniji, harmoniji in „beatu" povezuje z novodobnejšimi načeli serialnega oblikovanja. Še več: značilnost vizualnih struktur rabi kot podlago svojskega reševanja glasbene oblike, kar izhaja že iz naslovov kompozicij, kot so Elongacije za klavir in 12 instrumentov (1967), Pop art III za godalni kvartet (1971), Audiospectrum za simfonični orkester (1972) ali Audiostmcturae za klavir in orkester (1973).
To je glasbeno »absolutni" Božič. V isti osebi pa obstaja še eden, ki razširja tisto, česar neprogramski instrumentalni zvok sam na sebi ne more izraziti. Tako se ukvarja z vprašanji povezovanja besede in zvoka, normalnega, elektronskega in konkretnega. Ta dela značilno osvetljujejo skladateljevo čustveno in miselno usmerjenost v današnjem svetu.
Na začetku te razvojne poti stojijo ,,Trije dnevi Anne Frank" (1963) za magnetofonski trak, ki izrablja elektronske in konkretne
Darijan Božič pregleduje partituro z dirigentom Urošem Lajovicem
vire zvoka, preparirani klavir, nekaj „neprepariranih" instrumentov in recitatorja. Izbor tega teksta kaže na Božičev zavzet odnos do strahot polpretekle dobe, teme, h kateri se bo še povrnil. Collage sonore, to bi bila v prevodu nekakšna zvočna lepljenka, za alt-klarinet in 8 izvajalcev (1966) na verze Svetlane Makarovič, pa razkriva posluh za intimno pretresljivi pesniški svet sodobnosti, ki iz pesimizma najde pot k svetlobi („Jutri se bom prebudila v sonce"). Monolog se je tu razširil v dialog, tako da je samo korak do Polineika (1966) po drami Antigona Dominika Smoleta. To je značilna Božičeva stvaritev, ki jo lahko opredelimo nekje med radijsko dramo in koncertno melodramo; zasedba predvideva kar pet recitatorjev, dva posneta glasova, nepopolna pihala in trobila, širi zvočnike k štirim magnetofonom, katerih posnetki (deloma istega, že omenjenega ansambla, deloma „rešetanega" električnega zvoka, koralnega petja in vetra) bistveno dopolnjujejo in razširjajo izrazne možnosti. In osnovna ideja ..skladbe"? Približno takole: ali naj človek živi povprečno življenje in dela celo zlo zavoljo ljubega miru ali pa naj se dvigne, sledi svoji vesti ter idealom, za katere se je vredno žrtvovati.
Še tehtnejši v tej seriji ».akustičnih gledališč" je Requiem (1969). Gre za nekoncertno delo, namenjeno izključno gramofonski oziroma magnetofonski reprodukciji, se pravi za klasičen
primer „tape mušic". Po pesnitvi sovjetskega pesnika Roberta Roždestvenskega hoče tudi Božič „ubiti vojno" in jo celo miselno odpraviti za vse bodoče generacije. Originalni tekst ni uporabljen v celoti, ampak ga je skladatelj razdelil med recitatorje, soliste in zbor in ga z dodatki iz latinske žalne maše razdelil v šest miselnih enot oziroma stavkov. Prvi stavek — Gloria mortis (Slava smrti) -poveličuje smrt herojev. Decus irae (Lepota jeze) vprašuje domovino, ali mora ostati vojak, ki je zanjo padel, zares neznan. Agon hominis (Krč človeka) izraža bolečino matere, ki je izgubila svoje najdražje — sina. Četrti in peti stavek — Benedice (S prijaznimi besedami) in Sanctitas mortuorum (Svetost mrtvih) — z mladim rodom najprej neizkušeno in s parolami vzklikata prihodnosti, nakar se oglasijo mrtvi in opozarjajo, da se ne sme pozabiti na travo, na drevesa, na reke in oblake, to je na vso lepoto narave, v kateri naj bi človek srečno živel. Tako izzveni zaključni Credar (Težko mi bodo verjeli) v molitvi proti vojni ter v novem upanju in zaupanju temu svetu.
Od tu naprej se zdijo vredna pozornosti vsaj tri dela, ki bistveno razširjajo in zakoreninjajo Božičeva zvočna prizadevanja: Sloven-ske pesmi (1972), Bela krizantema (1976) in Maximilien Robespierre (1978). Prvo od omenjenih del za mezzosopran, recitatorja, napovedovalca in orkester, je pravzaprav umetniško priostren priročnik slovenske nacionalne zavesti in prizadetosti: ne samo da zvočno izpoved Božič začini s poltoni istrskega kova, z litanijami in zvonovi, s čimer geografsko jasno opredeli dogajanje, ampak seže z lepljenko tekstov — od slovenskih narodnih, Župančiča in Kosovela, Albrehta in Kuntnerja do citatov iz časopisov in originalnih zapisov na smrt obsojenifrs sten celic smrti v Begunjah — v jedro slovenske preteklosti in sedanjosti, v bistvo slovenskega nacionalnega obstoja. Vbšenje—preludij, Vandrovska, Kmečka, Ples—interludij, Soldaška, Sedmina—postludij so trpke postaje v usodi malega naroda: janičarstvo, talstvo, zdomstvo nujno ..evakuirajo človeško dušo". Bela krizantema, koncertantna drama za igralca-recitatorja, dramatski sopran, bariton in orkester, samo še razširi razsežnosti skladateljevih dvomov: mesto in vloga umetnika je skozi Cankarja in ob njem naturalistično stopnjevano pritirana do brezizhodne smrti, pri kateri se harmonika kot simbol „zdravega" slovenstva s svojo ponavljajočo usločeno vižo izkaže kot grobar slovenske (glasbene) kulture ...
In končno, a ne nazadnje, audio—drama Maximilien Robespierre za dva recitatorja, zbor in tolkala, ki žgoče — tekstovno in zvočno
—	obdeluje problem absolutne oblasti in njen vpliv na človeka: pesem—refren, ki se vedno znova ponavlja in spreminja svoj značaj od himničnosti do popevke poulične drhali in nazaj, je obenem več kot nazoren opomin za najrazličnejše izvenglasbene manipulacije s to umetnostjo v zgodovini — in sedanjosti. S tem pa smo pri bistvu problema: kako obravnavati te in take Božičeve zvočne stvaritve, ki svojo pripovedno in izpovedno težo dolgujejo predvsem izboru besedila in njegovi tehtnosti, in ne izključno glasbenemu deležu. Zdi se, da je vrednost Božičevega snovanja in skladateljskega sporočila prav v tem, da navkljub »urbanim" in ,v,tujerodnim" izhodiščem svojega glasbenega jezika, ki pa je bil zlasti v svojih začetkih jezik »ponižanih in razžaljenih", s svojo pretanjeno glasbeno preobleko pravzaprav aktualizira in obenem stopnjuje idejne razsežnosti posameznih besedil. Njegove lepljenke so zvočno podprte povečave tistih miselnih razsežnosti, ki prikrito ležijo na voljo resnično angažiranemu glasbeniku. Po taki poti postaja in ostaja Božič pretresljivo človeški in vznemirljivo slovenski skladatelj, skladatelj.
ANDREJ RIJAVEC Fotografiral SREČKO ZALOKAR
Oddaja „lz dela Glasbene mladine", v kateri bomo predstavili besedo in glasbo skladatelja Darijana Božiča, bo na I. sporedu Radia Ljubljana v soboto, 24. novembra ob 18.30 uri.
13
				
AAAU ORKESTRI M\AD\ ORKESTRI MIADl ORKESTRI
Volja, tovarištvo in uspehi
Orkester mladih beograjskih filharmonikov
mladine, so v dvorani Vatroslav Lisinski predstavili klasična glasbena dela.
Brahmsove Variacije na Haydnovo temo op. 56 a, Mozartov Koncert za flavto in orkester v D-duru s solistom Ljubišo Jovanovičem in popularno Beethovnovo peto simfonijo v c-molu.
Ključ delovnega uspeha mladih beograjskih filharmonikov je prav gotovo v stalnem izpopolnjevanju in odgovornosti do skupnega dela. Mnoge Studijske dni pilijo program, se pogovarjajo o glasbeni zgodovini, značilnostih del, ki jih igrajo; polne dvorane in navdušeni aplavzi so jim velika spodbuda. Sami pravijo, da želijo igrati pred strogimi poslušalci, kritiki in priznanimi umetniki, ki jim radi svetujejo, kaj je potrebno še vaditi, izpopolnjevati, izoblikovati.
V	Jugoslaviji jih največ poslušalcev pozna v Srbiji, v Beogradu, kjer so tudi največ nastopali. Zdi se, da so ljudje željni orkestrskega zvoka, saj, kot pravijo glasbeniki sami, Beograd nima orkestrske tradicije. Temu primemo pa izbirajo tudi program izvajanih skladb, ki ga sestavljajo v glavnem dela dunajskih klasikov in romantikov 19. stoletja. Svetovnim skladateljem klasične glasbe se na koncertih pridružijo tudi zvoki jugoslovanskih mojstrov. Tako so na turnejah Mladih beograjskih filharmonikov poslušalci v Franciji in Švici spoznali tudi našo glasbeno ustvarjalnost.
Povprašali smo mlade poustvarjalce, če sodelujejo z Glasbeno mladina
Veselo so potrdili in poudari-
li,	da so zaigrali na mnogih glasbeno-mladinskih koncertih v Beogradu, na fakultetah, v nizu koncertov Mladi mladim in prav vsi orkestraši so člani Glasbene mladine.
TEKST IN FOTOGRAFIJA:
URŠKA ČOP
Ob letošnjem najpomembnejšem glasbenomladinskem dogodku, XXX. kongresu mednarodne Glasbene mladine v Zagrebu, so se na svečanem otvoritvenem koncertu predstavili tudi Mladi beograjski filharmoniki. Orkestraše že dve len, vse od skromne skupine osmih glasbenikov pa do današnjega več kot osemdeset-članskega orkestra, vodi mojster Borislav Paščan. Dirigentu pomaga na vajah kar pet koncertnih mojstrov, ki s posameznimi instrumentalnimi skupinami oblikujejo glasbeno materijo, preigravajo težje pasaže, vadijo z novinci in še in še. Med njimi je tudi sedemnajstletni Vladimir Milič, zelo zgovoren in samozavesten dijak srednje glasbene šole. Vse skupaj se je začelo nekako takole: skupino mladih glasbenikov je na glasbeni poti usmerjal dirigent Borislav Paščan, kasneje so se jim pridružili novi ljubitelji muziciranja, saj so v ansamblu začutili lepe možnosti za delo. Kmalu jih je bilo že dvajset in več. Skupina glasbenikov je prerasla v orkester in beograjski Dom mladine jih je sprejel pod svoje okrilje, kjer še danes ustvarjajo.
Pred zagrebško predstavitvijo se je beograjski orkester ustavil tudi v Mariboru na svoji poti na Dunaj. Mladi beograjski filharmoniki so bili polni ustvarjalne energije, saj so kar tri tedne v mestecu Tijesno pri Šibeniku pripravljali pbširen program petnajstih del. Tako jim je bil mariborski koncert generalka pred dunajsko mednarodno proslavo ob letu otroka pod pokroviteljstvom Unesca. Prav tako so se predstavili na številnih koncertih širom po Avstriji in si priborili častno četrto mesto v izbirnem programu za otvoritev novega centra OZN v avstrijskem glavnem mestu.
Kaj druži mlade orkestraše?
V	orkestru sodelujejo štirinajstletni mojstri, pa tudi tisti nekoliko starejši mladinci nad
Med samostojnim nastopom v dvorani Vatroslav Lisinski.
dvajset Vsakdo, ki mu je skupinsko muziciranje blizu, lahko pride na vajo in zaigra, uradnih avdicij namreč ne poznajo. Tako tovariško in požrtvovalno dvakrat tedensko vadijo z ramo ob rami učenci glasbenih šol (orkestru na turnejah in koncertih pomagajo tudi nekateri godalci iz čuprijske šole za glasbene talente), študentje glasbene akademije in vsi tisti, ki ljubiteljsko igrajo katerokoli glasbila Mlade glasbenike ob tem druži tudi dirigentova osebnost, ustvarjalna volja in ne nazadnje lepi trenutki ob uspehih, grenkoba manj navdušujočih izvajanj glasbenih del.
vse to pa odtehta sproščen pogovor, ples v disco klubu. Tudi mladi Beograjčani imajo radi sodobno glasbo.
Med nastopi v Mariboru, Zagrebu in med ogrevanji v zakulisju smo začutili prav osupljivo resnost, studioznost in neverjetno ambicioznost vseh članov orkestra. Mladostni polet in želja za čim boljšo interpretacijo sta v nekaterih skladbah prinesla prekipevajočo zvočno maso, nekaj nezanesljivosti, vendar sta mladost in suveren nastop odtehtala tudi to. številnim poslušalcem, domačinom in gostom — delegatom mednarodne federacije Glasbene
Na svečanem koncertu XXX. kongresa FIJM, kjer so zaigrali pod vodstvom Borislava Paščana.
14
OBLETNICA
OBLETNICA
OBLETNICA
Richard Strauss (1864-1949)
Septembra letos je minilo trideset let, odkar je umrl eden od glasbenih velikanov našega stoletja, nemški skladatelj in dirigent Richard Strauss. Bil je eden najbolj vznemirljivih glasbenikov ob prelomu stoletja. Ob njem so se lomila kopja tako med občinstvom kot med kritiki, kakor pred njim samo Se o VVagnerju. Š svojimi deli je v edno znova presenečal poslušalce. Dionizični Elektri je sledil apolinični Kavalir z rožo. Morda Sele danes spoznavamo tisto, kar je skupno vsem njegovim delom: razkošno čutnost, vzkipljivi zagon in kar nervozno večglasnost, ki je redko zares polifona, večinoma je skrita homofonija.
Strauss je začel s komorno glasbo, potem pa se je posvetil simfonični pesnitvi, ki jo je pripeljal do zadnjih vrhov. Don Juan, delo 24—letnega mladeniča, je edinstveni preblisk genija, je kar kvintesenca njegove glasbe, mladostno in vendar mojstrsko delo polne moči in izraz življenjskega optimizma. To je skladba, v kateri odmeva
doba fin de sidcla, kjer že prvi takti kažejo nov svet mogočne in bleščeče zvočnosti. Mnogo ima obču dovalcev, dunajski kritik Hanslick pa govori o »non plus ultra popačeni glasbi sicer velikega talenta". A Straussova pot gre zmagoslavno naprej: Smrt in poveličanje, Vesele dogodivščine Tilla Euienspiegla, Macbeth, Tako je govoril Zaratustra, Don Ouihote, Junakovo življenje, Sinfonia domestica in Alpska simfonija.
Težišče dela pa se je vedno bolj nagibalo k operi. Po dveh mladostnih delih pod Wa gner-jevim vplivom mu je s Salome po Oscarju VVildeu uspela svetovna senzacija. Glasbeno dramo je privedel do simfonične odrske pesnitve. Moti-vična psihologija se dopolni v genialno in virtuozno komponirani psihoanalizi, ki je v bistvu skrivnost Salome. Finese, številne bleščeče zvočne barve, sladke impresije, prepletajoče se teme, fino deljeni glasovi, senzibilni glasovi — to je Saloma. Z njo je konec romantične glasbe, saj ni poti naprej.
Čutnost, ki jo je v glasbo vpeljal VVagner, stopnjuje Strauss do ekstremov. Kar idealno sodelo-v anje z deset let mlajšim avstrijskim pesnikom Hugom von Hofmannstahlom rodi vrsto umetnin. Najprej Elektro, ki je
—	kot Salome — ekstrem surovega realizma. Strauss je šel tu skoraj do meja, ki vodijp v ato-nalnost, čeprav tega praga ni nikoli prestopil. V ELEKTRI pa je to pot končal. £o strastnih likih in brskanju po najbolj temnih kotičkih človeškega srca se je nasmehnil postarnemu baronu Ochsu, ki si išče mlado ženo. Premiera opere Kavalir z i*oio januarja 1911 v Dresdenu velja še danes za najbolj slavnostno in brezskrbno gledališko slavje Evrope pred prvo vojno. La hkotnost, dunajska dobrodušnost in valčkov tempo so genialno preneseni v Straussovo muziko, za katero bi rekli, da ji je praded kar sam Mozart. Toda kot pri Mozartu so tudi tu temnejše poteze: maršalica, zrela žena, se odpove ljubezni do mlajšega. Dunajski valček je genialno vgrajen v svet rokokoja
in ta drzni anahronizem niti najmanj ne moti. — Nato je nastala še vrsta oper, vendar nobena ni dosegla uspeha prvih treh. Z zadnjo opero Capriccio iz 1942, ki je duhovita parafraza teme: najprej beseda, nato glasba ali obratno, je Strauss sklenil svoje gledališko delo. Njegova skladateljska pot se je končala tam, kjer se je začela: z glasbo, ki je bila klasična po obliki, romantična po občutju in topla po melodijah ter hor-monijah. Spet in zadnjič se je posvetil pesmim in v njih zapel svoj labodji spev.
Ob skladateljskem delu je bil Strauss še eden najbolj iskanih in slavljenih dirigentov svojega časa, osrednja osebnost na prelomu stoletja in nekaj deset tet po njem. Za to je zbujal mnoge, tudi nasprotujoče si sodbe. Danes občudujemo le še velikega umetnika in nedosežnega mojstra zvoka, skladatelja izvrstnih simfoničnih pesnitev in nekaterih oper, ki so postale sestavni del repertoarja vseh opernih gledališč.
PRIMOŽ KURET
15
JAZZ
JAZZ
JAZZ
600 umetnikov raznih zvrsti
Trinajsti festival v Montreuxu
Letošnji trinajsti mednarodni jazzovski festival v Montreuxu je gostil glasbene umetnike od 6. do 22. julija.
Največji „krivci" za enega najbolj uspešnih in v svetu priznanih jazzovskih festivalov so prizadevni organizatorji, zaljubljeni v glasbo in pripravljeni za delo. Zeio zgodaj pa so ugotovili, da bo testival tudi dobra kupčija; to se je kazalo tudi pri cenah vstopnic (od 200 do 1200 dinarjev za koncert).
V	začetku so menjavali vsakoletni program, zdaj pa že nekaj let velja isti programski koncept. Naj povemo, da je na prvem montrejskem jazzovskem shodu uspešno nastopil tudi trobentač Duško Gojkovič, edini jugoslovanski jazzist v zgodovini festivala.
Mesto živi za svojo prireditev, zidovi so prelepljeni s plakati, izložbe polne fotografij glasbenikov, meščani in celo policaji fcaj dobrohotno gledajo številne festivalske poslušalce, ki s spalnimi vrečami preplavijo mestne zelenice.
Prava čast za vsakega glasbenika je povabilo na ta jazzovski shod, poslušalci pa prav zaradi dragih vstopnic nekajkrat premislijo, koga bodo poslušali. Na koncertih je odnos^ glasbenikov do poslušalcev zelo zanimiv. Nastopajoči dajo vse od sebe, pritegnejo mlade navdušence, ki se razživijo in ne skoparijo s priznanju Ta glasbeni ping pong
traja včasih tudi do zore, ko vsi sodelujoči popolnoma omagajo.
Letos je nastopilo kar 600 umetnikov iz najrazličnejših glasbenih področij. Prišlo je veliko dobrih glasbenikov, ponudili so glasbo za vsak okus od reggae, countrv, rock in folk glasbe, do bluesa jazz-rocka, tradicionalne in sodobne jazzovske ustvarjalnosti. Letos so v program vključili celo nekaj japonske folklore. Festival je bil tako prenapolnjen
s koncerti; med njimi je bil eden najboljših nastop pevca Ala Jareuja, ki čudovito obvlada glas. Vsak večer se je glasba razlegala z odrov od 20.30 pa do zgodnjih jutranjih ur v fantastičnih jam-sessionih. Nič nenavadnega ni bilo, da so se na odru zbrali trije pianisti, sedem blues kitaristov in še kdo. Čudovitim glasbenim dialogom ni hotelo biti konca. Takšnih ..dvobojev" je bilo nekaj:	Chick Corea — Herbie
Hancock, Honk Jones — John
Skupina „Mingus Dynasty" nadaljuje glasbeno smer, ki jo je začrtal legendami basist Charles Mingus
Levvis, Martial Šolal — Joackim Kuehn, Joe Beck — Gabor Szabo... V večeru super electronic bluesa so nastopili „kralj bluesa" B. B. King, Albert Colins in še nekaj kitaristov čikaške šole. Ob temperamentnih karibskih ritmih Taja Mahala (izgovori Tad) so poslušalci oživeli in neumorno plesali prav do štirih zjutraj. Izredno doživeto jazovsko glasbo sta v duetu ustvarila pianist Oscar Peterson in basist Niels Pede resen.
V	programu je nastopila tudi skupina VVeather Report in zazveneli svobodnejše in lahkotnejše kot v Ljubljani.
Za ljubitelje posebnih dogodkov pa še tole: poslušalci so lahko videli na odru nekdanje člane skupine Ves, žal pa stari mojstri glasbeno niso opravičili nekdanjega slovesa. Ob skupini Yes je starejše ljubitelje rockovske glasbe razveselil tudi kitarist Rory Gallagher.
Po skupni oceni sta pripravili najboljša koncerta skupini Mingus Dynasty, ki jo sestavljajo člani bivše skupine legendarnega Charlesa Mingusa, in druga, ki so jo sestavili klaviaturist Jasper Van't Hof, bobnar Alphonse Mouzon, saksofonist Bob Malik in basist Miroslan Vitous.
BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: MIRZA DŽUMHUR
Starejši mojster akustične kitare Joe Pas s.
Vodilna glasbenika v skupini VVeather Report sta saksofonist Wayne Shorter in basist Jaco Patorius
George Adams, saksofonist v skupini „Mingus Dynasty".
16
JAZZ
JAZZ
JAZZ
GM Novi Sad organizirala Dneve jazza
Glasbena mladina Novi Sad je v vojvodinskem glavnem mestu med 12. in 15. septembrom prvič pripravila glasbeno srečanje, ki so ga imenovali Dnevi jazza v Novem Sadu. Samoupravna interesna skupnost za kulturo je predlagala, da bi bilo jazzovsko srečanje pred začetkom uradne koncertne sezone. Glasbeni mladinci so se potrudili in povabili k sodelovanju vse, ki so bili pripravljeni pomagati, da bi se ta prireditev razširila in postala kvalitetnejša. Z Glasbeno mladino so sodelovali le Radio-televizija Novi Sad, Kulturni center mladih Sonja Marinkovič in Vojvodinakoncert
Organizatorje srečanja je vodila osnovna misel, da ponudijo priložnost za nastop vsem mladim jugoslovanskim jazzovskim skupinam, ki ustrezajo določenim kriterijem. Ob bodočih jazzovskih mojstrih pa so povabili tudi starejše „mačke", ki so sl že dolgo tega priborili svoje mesto v jazzovskem svetu.
Mladi glasbenomladinski navdušenci so opravili največ zahtevnih organizacijskih nalog, čeprav Se nikoli prej niso počeli kaj podobnega Srečanje je uspelo. Glasbena mladina Novi Sad zasluži vso pohvalo.
Pregled jazzovske ustvarjalnosti se je začel 12. septembra v znamenju ..tistih, ki prihajajo" v veliki dvorani Tribune mladih. Najprej so nastopili mladi amaterji, ki so jih izbrali na podlagi razpisa GM Novi Sad za Vojvodina Polurne nastope so pripravile skupine: MONS kvintet, Slobodan Kozarčič svving septet, Raster, Laki in XX. vek. Skupine so pokazale mnogo volje in vero v svoje delo. Po ocenah poslušalcev je večer
zelo uspel.
\
Studio M Radia-televizije Novi Sad je gostil naslednje tri večere. 13. septembra so uradno odprli srečanje. Prvi je ob praznovanju 10-letnice dela nastopil Plesni orkester Radia-televizije Novi Sad. Njegov kvalitetni nastop je presenetil poslušalce; med solisti se je izkazal gostujoči trobentač Stjepko Gut.
Trio pianista Vlajka Laliča je potrdil svoje sposobnosti. Njegov vodja je največje upanje domače jazzovske ustvarjalnosti.
Madžarski gostje, Binder kvartet, so prvič nastopili izven meja, vodi
jih pianist Binder Karoly. Vsi člani skupine so lani končali Študij jazza na budimpeStanski glasbeni akademiji. V Novem Sadu so zaigrali tehnično izpiljeno, vendar s premajhnim smislom za improvizacijo.
Zagrebška skupina Obečanje pro-Iječa je nastopila zadnja v prvem večeru. Igrala je solidno, kako bo v prihodnje, pa bomo videli.
V	drugem večeru so začeli najboljši od amaterjev Slobodan Kozarčič svving septet. Presenetili so predvsem z dobro zaigranimi skladbami starejših jazzovskih mojstrov. Skupina XX. vek iz Novega Sada je bila najmlajša, zato tudi njen čas Sele prihaja, fv.iadi poslušalci so jo izredno dobro sprejeli, saj jim je blizu glasba v stilu kitaristov Geonga Ben-sona in Ala Di Meole. Se eni zagrebški gostje so pokazali rezultate večletnega dela — dober jazz-rock — to je bila skupina Toranj 77.
Madžarski Szeged Oldtimers so potrdili sloves ene najboljših evropskih dixieland skupin. Po mnogih ocenah je bila najkvalitetnejša skupina Mednarodni kvartet Toneta Janše. Njegova glasba je drugi večer spremenila v najbolj zanimivo doživetje. Igrali so: Tone Janša saksofon in flavto, Evvald Oberleitner bas, Andrč Jeanquartier klavir in Miroslav Karlovič bobne.
Zadnji večer je začel Jazzovski orkester RTV Beograd, ki ga vodi Vojislav Simič. V goste so povabili pianista Borislava Rokoviča in saksofonista Milivoja Markoviča Zaigrali so dobro kot običajno.
Novosadska Meta sekcija glasbeno uspečno posega vse više, k odličnemu igranju in zanesljivemu nastopu pa sta prispevali izkušnji iz Opatije in Subotice. Največje presenečenje novosadskih jazzovskih dni so bili skopski rockerji, skupina Leb i sol. Poslušalci so se spraševali, kaj bo počela rock skupina na jazzovskem srečanju, ,,Leb i sol" je igrala ..tisto, kar si že dolgo želijo in imajo radi”, torej glasbo, ki je zadovoljila tudi jazzovske navdušence.
Glasbeni mladinci so dokazali, da so sposobni organizirati tako veliko prireditev. Srčno upajo, da bo prihodnji shod Se kvalitetnejši.
MILOŠ POPOV Foto: NANDOR SILADJI
Anthony Braxton nastopi v Mariboru
V	mariborskem Unionu bo 21. novembra nastopil eden najbolj ustvarjalnih pihalcev Anthony Braxton z njim bosta improvizirala še mojster elektronskega zvoka Richard Titelbaum in izredno nadarjeni pozavnist Ray Anderson. Antony Braxton pa ni samo izvajalec; mnogo komponira, dirigira različnim skupinam, tudi orkestru, rad eksperimentira in, kar je pomembno, vzgaja mlade kneativce, ki iz njegove skupine prihajajo kot zrele glasbene osebnosti.
Ob napovedi letošnjega najpomembnejšega mariborskega glasbenega dogodka lahko obžalujemo le to, da največji mojstri sodobne kreativne glasbe ne bodo nastopili tudi drugod.
URŠKA ČOP
Madžarska skupina Szeged Oldtimers nastopa v Studiu M
Izvrsten nastop mednarodnega kvarteta saksofonista Torysta Janše
17
Ujetnik levega brega
Francoski šansonje Piermy v Ljubljani
Ni vse zlato...
Turneja Aleksandra Mežka
Poleg nekaterih starih skladb je Mežek zapel in zaigral nekaj novih, pri katerih pa nismo odkrili nič novega, Se manj izvirnega. Pri besedilih smo spet lahko ugotovili, da so najprej napisana v angleškem jeziku, Sele potem jih prevede v materin jezik.
Tudi šestčlanska vokalna skupina Echoes of Joy ni presenetila prav posebno; pri izvajanju Mežkovih skladb tudi ni prišla do izraza. In, ne nazadnje, z našimi Strunami smo lahko več kot zadovoljni.
Če se je Aleksander Mežek odločil, da dela in ustvarja v Veliki Britaniji in da nekajkrat letno pride tudi do domačih poslušalcev, potem bi se tam od kopice galsbenikov lahko marsičesa naučil. Verjamemo pa, da ni prijetno igrati pred malo gledalci v tako lepem avditoriju, kot je portoroški, ali pa v tako — tudi kar se ti£e poslušalcev — hladni dvorani, kot je bila na jeseniškem koncertu. Ali pa so naši ljubitelji glasbe le začeli ločiti zrno od plevela in pozobati tisto, kar je dobro, pa čerprav včasih tudi malce drago? Vstopnina za Mežkove koncerte je bila žal mnogo previsoka (120 din v Portorožu ).
Slava je zelo spremenljiva; kdor sedi na lovorovih vencih, se mu lahko ti kaj kmalu spremene v kaktuse, je nekoč dejal znani Peter Ustinov. Na tej kratki turneji po Sloveniji je Aleksander Mežek le nekoliko predolgo sedel na lovorovih listih. . .
PRIMOŽ HIENG
interpretaciji, glasbeni in igralski hkrati. Piermy je najbolj prisrčen, prepričljiv in neposreden v svojih pesmih: oseben je in igriv, iskriv in ironičen. Kot pravi za svojo pesem Ujetnik levega brega: na desni strani Sene so doma ljubezenske pesmice, v katerih je vse rožnato, ljubko, urejeno. Na levem bregu pa se spopadamo z velikimi temami: z življenjem, s smrtjo, z bogom, z usodo. Temu je šansonje zapisan, čeprav mu ne zagotavlja ,»speha". Kajti radio ne mara predolgih pesmi, in sploh, zakaj bi ljudi mučili s tistim, kar šansonjeji kritizirajo, iz česar se norčujejo; na kar se jim zdi vredno kazati s prstom: z glasom in s kitaro ali harmoniko, v ritmu „valse musette", ki je prav tako pariška, kot so oni sami.
METKA ZUPANČIČ
Fotografiral Alain Volkmar
Gorenjski Anglež Aleksander Mežek — John bolj poredko prihaja v Slovenijo, o njem In njegovem delu v Veliki Britaniji oziroma Londonu pa slišimo bolj malo. ..
Tokrat je Aleksander Mežek pripravil štiri velike koncerte v štirih v*likih dvoranah. Jesenice (športna dvorana), Velenje (Rdeča dvorana). Novo mesto (dvorana Marof) in portoroški Avditorij so bila mesta, kjer je Mežek nastopal s skupino The Tovver Band (v njej so glasbeniki, ki so sodelovali na snemanjih! bolj znanih imen svetovnega glasbenega prizorišča; tako je bilo natisnjeno na plakatih) in črnsko šestčlansko vokalno skupino Echoes of Joy.
Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da še za noben koncert slovenskega izvajalca popularne glasbe ni bilo toliko reklame kot prav za Mežkove koncerte. Tudi organizator, blejski Generalturist, se je potrudil, toda žal je odpovedal sam Aleksander Mežek, ki s svojimi nastopi ni navdušil peščice poslušalcev. Kljub obetajoči spremljevalni skupini (The Tovver Band) pa vseh dvanajst ljudi na odru (okrašenem z venčkom reklam), ni pokazalo tistega, kar bi verjetno lahko. Mežkov nastop je bil bled, medel, brez najmanjšega stika s poslušalci in tudi brez volje, da bi ta stik kako vzpostavil. Ako pa je to željo po stiku s poslušalci le imel, je bil njegov odnos do njih nekoliko preveč vzvišen. Nihče rad ne ploska po naročilu prav tako pa si tudi ne želimo glasbe v stilu ,a hočte, da vam še eno zaigram". . .
Pariz šansonov se deli na levi in desni breg: na šansonjeje kabarete*,” majhnih lokalov okoli Saint Ger-maina in Saint Michela, pa na tiste, ki so se zapisali komerciali in si s tem agotovili redno nastopanje, dohodke, turneje in .slavo". Kdor se zapiše levemu bregu Sene, postane njegov ujetnik, pravi mladi ša nsonje Piermy, ki smo ga 1 7 oktobra slišali v Mali drami v Ljubljani (zahvaljujoč organizatorju. Francoskemu kulturnemu centru). Piermy je eden izmed tistih, ki so si za vzor izbrali Brassensa, ki brskajo po kvalitetnih šansonih iz tridesetih let, se spominjajo Aristida Bruanda, legendarnega ša nsonjera z Montmartre. Njegov nastop je zato sprehajanje po Parizu nekdanjega in današnjega šansona, prijetno obujanje spominov na znane melodije, .pariško" doživetje tako po .tipičnih temah kot po
PLOSCE
PLOSCE
PLOSCE
iTTTOTTT1
fA
n
BULDOŽER/ ŽIVI BILI PA VIDJELI/ HELIDON
Buldožer je edina jugoslovanska skupina z dodelanim konceptom. Priljubljene primerjave s skupinami Franka Zappe in zlasti z Mothers of Invention, so že zdavnaj postale povsem odveč. Tako je tudi z zadnjo ploščo Živi bili pa vidjeli, na kateri je glasba iz istoimenskega filma. „Črnobelost" filma, ki gradi predvsem na vizualnih efektih, površno pa obravnava medčloveške odnose, je idejnost glasbe Buldožerja povsem prekrila Kljub temu da je bila delana za film, lahko živi tudi sama in povsem zasluženo je dobila Zlato areno za glasbo na letošnjem jugoslovanskem filmskem festivalu v Puli. Glasba Buldožerja je na tej plošči doživela nekaj sprememb: kot glasbilo je dodana violina, veliko je zvočnih efektov. Glasba se ne giblje samo v domeni razgibanega rocka in rock'n rolla, temveč so ji dodani sledovi country in blues glasbe v pravšnji, komaj razpoznavni obliki, kar skupini daje še bolj samosvoj zvok. Skladbe so sicer kratke, kot sta jih potrebovala režiserja filma, vendar so razgibane, polne nihanj in drobnih zvočnih presenečenj (otroške igrače in zvočila, elektronski efekti . . .). Vsak od glasbenikov je prispeval enakovreden delež v igranju. Očitne in značilne so medigre električnih kitar in violine ter glasbil s klaviaturo.
V	njih nihče ne izstopa. Glasbila se zlijejo v enoten zvok. Besedila in naslovi skladb so angažirani, včasih tudi norčavi. Najbolj opazne so Stari druže, Jeftini slatkBi in provokativna Novo vrijeme, ki veliko bolj opozarja na napake, ki so bile v filmu prepovršno nakazane (zaposlovanje, „obstoj" študentov, stanovanjski problem . ..). Ploščo poživljajo tudi kratki dialogi iz filma, pravzaprav gegi Rada Šerbedžije, Sanje Vejn6vič in Mladena Vasaryja.
KOD MENE IMAŠ VELIKI PLUS/ SRDJAN MARJANOVIČ/ RTV LJUBLJANA
Od vseh glasbenikov individualistov nam ima Srdjan Marjanovič
povedati in zaigrati najmanj. Zakaj? Znano je, da so redki glasbeniki individualisti, ki bi zmogli brez napak napisati skladbo, glasbo in besedilo, priredbo ter jo tudi zaigrati in zapeti. Mnogi znajo ustvariti^ vsaj del tega. Srdjan pa zmore le mala Korektno sicer poje in igra kitaro, vendar je vse to veliko premalo, da bi razdajal SVOJO glasbo na ploščah. Vse skladbe so ljubezenske. Na prvi strani v hitrejšem ritmu, lahko bi se označile kot rock, medtem ko so na drugi strani balade. Srdjan je ob sebi zbral še tri glasbenike, ki igrajo glasbila s tipkami, bas in bobne, sam poje in igra električne in akustične kitare.
Recept za priredbe vseh skladb je preprost: v ospredju so kitarska šola in glas, ritem sekcija skrbi za dovolj trden ritem medtem ko glasbila s tipkami ustvarjajo široke zavese povečini elektronskih zvokov, ki omilijo enoličen ritem in včasih oster glas kitare. Glede na ljubezenska besedila bi pričakovali nove ..resnice” na to temo. Vendar Srdjan te priljubljene tematike ne zna povedati na nov način: vsa besedila so enoplastna, polna že zdavnaj dorečenih in obrabljenih besed in misli, ki jih ne moremo večkrat poslušati. Izpovedovanje ljubezni, predvsem pa razočaranj na fak način smo brali že v osnovni šoli.
Plus zaslužijo glasbeniki in snemalec, ki je v dokaj skromnih razmerah odlično posnel majhne skupine in razporedil zvok. Ob tej plašči se lahko vprašamo, kako. da še ni plošč nekaterih slovenskih ^asbenikov individualistov, ki bi jih že zdavnaj zaslužiti: Andreja Trobentarja, Janija Kovačiča, Bojana Drobeža z Orehkom, Vena Dolenca s Sedmino. Najbrž jih bodo dobili, a bi jih zaradi kvalitet morali dobiti pred Srdjanom in njegovimi popevkami
IAN HUNTER/ YOU'RE NEVER ALONE VVITH A SCHIZOPHRENIC/ RTV LJUBLJANA
Po razpadu skupine Mott The Hoople leta 1974, poizkuša ustano-
vitelj te skupine lan Hunter s samostojnim delovanjem. Kot na prejšnjih samostojnih ploščah je tudi tokrat opazen vpliv soproducenta in kitarista Micka Ronsona, ki je tudi soavtor najuspešnejše skladbe s te plošče Just another night. Za ostale je glasbo in besedila prispeval lan Hunter.
Na njegovo glasbo je najbolj vplival rock'n roli v svoji prvotni obliki. Najbolj slišna je električna kitara z ostrim zvokom, za trdno, a ne enolično ritmično podlago bobnov in basa. Vse to pa omilijo akustični klavir z bogatim niansi-ranjem, kar rock improviziranjem ter tenor in bas saksofon, ki izrazito obarvata skladbe. Za razliko od ostalih skladb, ki, so v hitrejšem ritmu, sta na plošči tudi dve rock baladi, v katerih pride do izraza akustična kitara in občuteno petje lana Hunterja. Značilnost skladb so skrbno izdelane priredbe, kljub množici glasbil za to zvrst nikoli prebogate in prav zaradi njih so skladbe kljub kratkosti raznolike s poudarkom na melodični liniji, ki jo vodi glas lana Hunterja.
LEO KOTTKE/ BALANCE/ RTV LJUBLJANA
S ploščo Balance se prvič pri nas srečujemo z ameriškim individualistom Leom Kottkejem, pa čeprav ustvarja že deset let Vseskozi je njegova glasba nastajala pod vplivom bluesa in deloma countryj& Kottke je razvil samosvojo obliko bluesa na šest in dvanajststrunski kitari. Drobne melodične obrazce bluesovsko razvija tako, da pravzaprav skladbo sestavlja mnogo med seboj povezanih delov. Igro zvokov včasih preplete tudi z besedilom, vendar samo v skladbah, ki so bližje countryju. V njih pride do izraza tudi njegov glas in jasna, spevna melodija Na tej plošči je zvok dopolnil še z dodatnimi glasbili: klavirjem, basom in bobni.
Ritem sekcija sodeluje samo v skladbah, kjer je prisoten Kottke-jev glas in te skladbe se približujejo country-rocku. Vendar je ta izraz
mnogo preozek, saj je kljub temu tenkočutno igranje Kottkeja na kitarah najbolj slišna Akustični klavir dopolnjuje kitaro kot enakovredno glasbilo in povzroča igrivost zvokov skozi blues improvizacijo. Tako je Kottke na tej plošči še najbolj pokazal svojo raznolikost igranja in skladb, ki jih je z izjemo dveh (Embryonic Journey/ Jerma Kaukonen in Learning the Game/ Buddy Holly) vse napisal sam. Zvoki, ki jih morate občutiti.
THE BAND/ THE LAST VVALTZ/ SUZY
Med zadnje mesece silno redkimi izdajami novih licenčnih plošč je izjemno zanimiv tudi trojni, poslovilni album ameriške skupine The Band, ki je v klasični rock in rock'n roli zasedbi dosegla celovit zvok, temelječ predvsem na izrednem čutenju in poslušanju soglasbenikov. Ob odličnem tehničnem obvladanju glasbil, seveda.
Ena izmed plošč, na kateri so to izvrstno dokazali, je Dylanova The basement tapes.
Za zadnji koncert so k sodelovanju povabili znane pop glasbenike: Paula Butterfielda, Eriča Clapto-na. Boba Dylana, Emmylou Harris, Ronnia Havvkinsa, Dr. Johna, Joni Mitchell, Van Morisona, The Staples, Ringa Starra, Muddyja VVatersa, Rona Wooda, Neila Diamonda in Neila Younga. Sama imena povedo, da se glasba na ploščah giblje skozi vse oblike pop glasbe in je na nek način tudi pregled ameriške pop glasbe. Toliko raznolikosti smo redkokdaj srečali na kakšni plošči in jih je v kratki predstavitvi tudi nemogoče opisati. Vsi glasbeniki sodelujejo v zasedbah, ki jih bomo težko še kdaj slišali: Joni Mitchell in Neil Voung, Muddy VVaters in Paul Butterfield, v Dylanovi I shall be released nastopajo skupaj Dylan in skoraj vsi sodelujoči. Vse skladbe pa odlikuje kar neverjetna sproščenost. Če bi bile vse pop plošče te kvalitete ...
MILOŠ BAŠI N
GLASBILO
GMSBILO
GL4SBILO
Klavir
Klavir danes — (lahko) stoji na enem izmed številnih odrov koncertnih dvoran in čaka tega ali onega velikega pianista, da na njem ponovno zaigra eno izmed neštetih izvedb — konkretizacij nekega dela pretekle ali sodobne klavirske glasbe.
Klavir danes — (lahko) stoji v sobi neke glasbene šole, kjer bolj ali manj nadarjeni učenci vadijo lestvice, da bi nato (tako vsaj upajo) brezhibno izvedli zahtevnejši odstavek te ali one Mozartove ali Beethovnove sonate, ali pa kjer drugi, ki jim je to upanje še prihranjeno, neutrudno čakajo v vrsti pred okencem za vpis v prvi letnik klavirja. Klavir danes — (lahko) stoji v studiu radijske ati gramofonske hiše in čaka na snemanje spet nove plošče ali glasbene oddaje.
Klavir danes - (lahko) stoji, ne eden, celo šest, v prodajalni muzikalij, kjer ameriški skladatelj Steve Reich s petimi sodelavci izvaja svoj repetitivni projekt „Six Pianos".
Steve Reich: „Six pianos"
Klavir danes — (lahko) stoji v glasbeni delavnici tega ali onega skladatelja, ki na njem tonsko preverja svoje kompozicijske zamisli ali pa mu je izhodišče za novo, prelomno režitev organizacije zvoka, o kateri estetika nove glasbe piše takole: „Med novimi proizvodi instrumentalne glasbe lahko opazimo neko skupno karakteristiko: avtonomnost interpreta pri realizaciji dela, ki ni svoboden samo v tem, da po svoji lastni občutljivosti tolmači skladateljeve napotke, temveč da prav tako ustvarja strukturo kompozicije, često z odrejanjem trajanja not ali sosledja zvokov v dejanju ustvarjalne improvizacije... V skladbi KlavierstueckXI Karelheinza Stockhausna avtor daje izvajalcu na enem samem velikem listu niz grup, med katerimi mora izvajalec izbrati najprej tisto, s katero bo začel, nato pa vsakič tisto, ki bo spajala predhodno z naslednjo. V tej izvedbi deluje svoboda interpreta na ..pripovedno strukturo skladbe z avtonomnim ..montiranjem" zaporedja glasbenih fraz." (Iz: Umbero Ecco, Otvoreno djelo).
T° 6
T° 2
Karelheinz Stockhausen: Klavierstueck XI, odlomek iz partiture
danes
Nova glasba — novo poslušanje. Lahko pa rečemo: nova glasba — novi zvoki, nove kompozicijske tehnike, nov odnos do instrumenta in — predvsem — odnos do instrumenta kot zvočila, kot vira zvoka. Ko se je v zahodnoevropski glasbi na prelomu stoletja zgodila emancipacija tona v odnosu do njegove funkcionalnosti v tonalnem sistemu, so se odprle nove poti k mbinacijam tona in zvena, ki so jih skladatelji realizirali prav na področju instrumentalnega zvoka. Zato lahko rečemo, da posebno klavir danes ni več sredstvo uveljavljanja samozagledane meščanske kulture prejšnjega stoletja, temveč ga skladatelji v okviru iskanja novih kompozicijskih rešitev uporabljajo predvsem kot zvočilo. Ti dve poti - iskanje ter raziskovanje zvoka (na klavirju) in uvajanje novih organizacijskih principov glasbe sta tekli vzporedno:	v
1910: Claude Debussy izda prvi zvezek svojih preludijev za klavir. V sicer ne popolnoma atonalni skladbi Voiles uporablja material celotonske lestvice, predvsem pa zvokov ne „gradi", ne veže jih v enosmiselno in enosmerno celoto drugega za drugim, niza jih enega ob drugega. Vsak ton in skupek tonov je hkrati tudi samostojen zvok, je osamosvojen zvok. Hkrati odkriva zvočnost klavirja in radikalizira tehniko igranja: zvenenje tona, akorda samo po sebi, sistematizacija razpona dinamičnih odnosov, popolna osamosvojitev igranja obeh rok, ne v smislu izvajanja forme (fuga) ali senzibil itete homofonega principa (Chopin), temveč v smislu zvočnih zahtev.
1925: na podlagi harmonsko-teoretičnih izkušenj četrttonskega sistema češki skladatelj Alois Haba predlaga tovarni Foerster izdelavo četrttonskega klavirja.
1930: ameriški skladatelj Henry Covvell se začne ukvarjati z raziskavo zvoka na klavirju. Po klaviaturi igra s pestmi, s celo
Tone s	ttJffCKAu	sneti -YJ?	&	scuv J4ED. 60-T xuw	iuvs fr 2-5 Z-3	$			ss	TOI u 0 F
m				9CAE.V	£-3					e
m-				S0llW	2-3					E*
£				S*L 60uT	Z-3					D
fc				StMV	Z-3	a«				C?
m				ftocr	l-\	3*				C
» f				sc&tv	Z-3					9
					2-3	~Ti.				ur
i .				ID 30.T	Z-3					A
BS				SCWV	2-J	25*				A*
				5CAEV	Z-l	J5'				6
u:			1*	SCREVf	Z-3	Tv				F*
V m	SuUV	‘A		P: £ tar-i .Up SUE.V NxT	Z-3 Z-3 M	S 1*»		t-3	s-	f Z E»
!*f				^Ci\£W	Z-3					C?
				SCREV AOSluT	*-3	1*.				c
					2-3	v.				3
				&iUW	2-3					A
m*		1-2-5	Vi	KK"[ TAL 5*2	2 3	ii				a*
			$	Saiv	Z-3	A				F*
\					2-3	Z'*				F
J										£
m	JMBKA	:•»	o't	faifi ^cT*rwr	2-3	o\				E*
				?(wtrw: x*r	2-3	l\				0
		1-2-3	3%							0»
				^OLT 50-T	2-3	7k				c
					Z-3	Z				B
	Sc MM	i-Z	10		2-3	1	3D33CK	1-2-3		t
		1-2-3 U-3					ac.Mrft	1-2-3 1-2-3		S 0
	V\A>K >*)		H					1-2-3		?
	&A>T-C0*‘ "7*	:-2\					ROMU	1-2-3	n	?
		1-2	•n	boa	23	16		1-2-3	/vv	D>
jr Vir	RXT	1*2		3ouT	2-5		AlDBKJi	1-2-3	ah.	C
	.V.LT	trt		&0LT	2-J	■w	RUSKA	l-2-l	*	5
® F	ima	1-2-3		m Ja.T	2-3	toV				
PSffT	ScBev	1.2	5S	Lfa &xT	2-3	5H		W	L	A
	JciT	il	71	»a Boc	Z-3	2V	ibTHS	1-2-3		A>
	Ufib BoiT	H	8\	U> Bolt	2-3	3 V				(?
			ik	fccT	Z-3					D
		1-1								D
		1	a\							P
»H£A*>U
Pag« from score
John Cage: Musič of changes - tabela pfaparacije
20
SILENCE
MUNCC
n Tilbury: prepariran klavir za skladbo Gavina Bryarsa
dlanjo in uporablja ,,clustre", „grozde" tonov, kromatične skupine, ki niso v harmonskem odnosu. Razen po klaviaturi igra tudi po strunah in po ohišju klavirja. Pri tem uporablja različne predmete in začne polagati na strune različne materiale.
1938: na podlagi njegovih eksperimentov ameriški skladatelj John Cage uvede sistematično preparacijo klavirja, ki jo 1951 dosledno realizira v skladbi Musič of Changes (Glasba sprememb).
Opis izvajanja nekaterih novih klavirskih zvokov v odnosu do novih načinov tehnike igranja: klaviatura:
a) klasični način igranja (prstna tehnika, zapestna tehnika, celoročna tehnika, delna emancipacija rok) ;
b) igranje s pestjo, s celo dlanjo (navznoter), poleg — glissando (navzven), s komolcem, s celo podlaktjo, kombinirano;
c) igranje z različnimi materiali po klaviaturi (Tolkalne palčke, različni predmeti različnih materialov);
zvočni rezultati:
— cluster;
— različni glissandi;
— „gluhi" toni: nemo dušenje z (levo) roko v basovskem registru, izvajanje tonov, tonskih sklopov z (desno) roko, kar omogoča resoniranje določenih alikvotnih tonov udušenega registra;
— različne kombinacije, ki predvsem z natančno uporabo pedala spreminjajo osnovno karakteristiko klavirskega zvena (kratka attacca in dolg izzven);
strune:
— enostavni poteg po strunah (z roko ali z določenim predmetom);
— trzaj ene ali več strun;
— udarci po strunah z roko ali z določenim predmetom;
— spuščanje različnih materialov po strunah (npr: ping-pong žogice, ki z odskakovanjem povzročajo prelivanje posameznih zgoščevanj zvoka);
Bor Turel: Chance determined mušic for prepared piano and 2 performers — stran iz partiture (prva objava)
Miša Savič izvaja svojo skladbo Zagrijani kružeči zvuk klavira
konstrukcija (ohišje): udarci ali kompleksi udarcev z roko ali raznimi predmeti po delih ohišja; ponavadi se te zvočne akcije izvajajo ob odprtem pedalu; strune-*- klaviatura:
— dušenje strun z eno roko in izvajanje tonov na klaviaturi z drugo roko pri odprtem pedalu;
— izvajanje alikvotnih tonov (rahel pritisk na 1/2, 1/3, 1/4 itd. strune in ob hkratnem udarcu na tipko zazveni ustrezen alikvotni ton);
— kombinacija povzročanja simultanih resonanc (z udarcem na strune in gluhim dušenjem klaviature).
Preparacija klavirja: polaganje različnih materialov na strune ali med strune (vijak, zatič, radirka, plastika, les, steklo, itd.). S preparacijo se klavirju zelo poveča obseg zvokov, čeprav je izvajanje izključno na klaviaturi. Klavir se po zvoku morda res približa „tolkalnemu orkestru", vendar je osnovni princip udarjanja
kladivca ob struno ohranjen. Eden izmed ..dosežkov" preparacije je recimo zvenenje do 4 tonov naenkrat ob udarcu na eno tipko.
Klavir je instrument, je zvočilo in vir zvoka in je prostor, kjer se lahko zgodi izvajalna akcija.
Klavir danes - (lahko) stoji v koncertni dvorani in čaka, da bo Terry Riley izvedel njemu posvečeno skladbo La Mont Younga
Piano Piece forTerry Riley s takimile napotki:
..Potisni klavir ob steno tako, da bo s plosko stranjo močno ob njej! Nato nadaljuj s potiskanjem v stenol Potiskaj kolikor močno le moreš! Če gre klavir skozi steno, nadaljuj s potiskanjem v isti smeri glede na nove ovire in nadaljuj s potiskanjem, kolikor močno le moreš, če se klavir ob tej oviri ustavi ali pa gre naprej.
Skladba je končana, ko si preveč izčrpan, da bi potiskal še
naprei "	BOR TUREL
21
GIASBENE UG1NKE GMSBENE UGINKE GMSBENE UOINKE
Sestavlja IGOR LONGYKA
Razpis in nagrade
Dragi mladi reievalci, najprej se vam moramo opravičiti, ker jev križanki manjkalo eno črno polje. Seveda pa ste to napako hitro sami popravili in poslali veliko pravilnih rešitev, med katerimi smo izirebali tri: Reievalci Erika HABIČ iz Ljubljane, Zoran BEZLAJ iz Celja in Oton ZAVOZNIL izTržiCa bodo v kratkem prejeli obljubljeno ploičo Akademskega pevskega zbora iz Kranja
V	tej Številki vam spet ponujamo celo stran glasbenih ugank in razpisujemo tri nagrade za pravilne reiitve slikovne križanke. Izžrebani reievalci bodo dobili veliko ploičo natega saksofonista Toneta Janše. Veliko volje vam želimo.
Rešitve ugank iz prve številke
   - .................
Nagradna slikovna križanka: Vodoravno — plin, septima, Reni, Creusot, eta, Herrera, Karl Bohm, rak, dirigent. Bela,
NG, beta, Jim, Meir, aga, Aja, krokodil, čaj, gniloba.
Male serpentine - 1. fantalin, 2. numerale, 3. ep, 4. Puszta, 5. avanzma, 6. adut. Na poljih s krogci: FRANZ LISZT.
Posetnice
V	posetnicah se skrivajo imena in priimki treh sodobnih slovenskih skladateljev.
MOSA P. MROŽ
VITO REPIC
R LOZEJ
Prečrtovalnica
- - ■  -----------
V	vodoravnih vrstah so skriti priimki slovenskih skladateljev 19. stoletja.
Prečrtajte črke teh priimkov, preostale črke pa preberite po vodoravnih vrstah in dobili boste naziv osrednje slovenske glasbene ustanove v 19. stoletju I
G	E	G	R	B	L	I	Č
A	M	S	A	S	B	E	K
E	N	J	E	N	A	K	0
M	I	P	A	V	A	F	c
T	A	L	J	I	C	A	z
H	A	J	D	A	R	I	H
Premikalnica
Premikalnica, ki smo jo objavili zadnjič, je bila pomotoma napačno postavljena. Besede bi morale biti vse druga pod drugo, zato to uganko ponavljamo.
Premikaj spodnje beseda drugo nad drugo tako, da boš v treh navpičnih vrstah dobil tri glasbila.
KAFKA
BELILO
KANARČEK
LEVOVNIK
SINTEZA
TRSAT
NAGRADNk SLIKOVNK KRIŽANKK
KOS GAR
ZA NA
GLAVO
PRAVOSLAVNI DUHOVNIK
ORGAN
VIDA
r
ŽIVAL. KI RIJE POO ZEMLJO
RADIJ
ALKALOID IZ
VOLČJE
ČEŠNJE
POLETI
KONJSKA KRMA
OLEPŠANJE
ŽILE
OOVOO
NICE
%
NAČELO,
VODILO
PTIČICA
Q
*
NIKAL
NICA
IME ČEŠKE GA PISCA JIRASKA
VOLUMEN.
PROSTOR
NINA
GERMAN
SKI
NAROD
KDOR
DEDUJE
JAPONSKI
SKAKALEC
NA
SMUČEH
MARTIN
(LJUBKO
VALNOI
ČOSAN
VANDA
GERLOVIČ
GRADBENI
MATERIAL
IVAN
MINATTI
KRATICA
ZAMOUNT
MAJHNE
KUVERTE
ŽLAHTNI
PLIN
NASPRO TJK VOJ NK
22
GLASBO
IN R AZUM KM
GM PISMK GM PISMK GM PISMk
7
Nagradni razpis
Naš pevski zbor
Novo Šolsko leto nam je prineslo nove skrbi, a tudi prijetna nova poznanstva. Mednje prav gotovo sodi prvo srečanje s tovarišico glasbenega pouka. Prva glasbena ura je bila prijetna Takoj smo občutili simpatijo. Mislim, da vsak človek, ki ljubi glasbo, ima rad vse. Glasbo rada poslušam, zato me je pogovor o njej, ki smo ga jmeli s tovarišico, pritegnil. Odločila sem se, da bom sodelovalo v šolskem zboru skupaj z nekaterimi prijateljicami. *
Na prvi vaji se nas je zbralo kar lepo število učencev od 4. do 8. razreda. Uspeh zbora Modre ptice, ki ga je prej vodila naša nova
tovarišica Smoi/a, je vzbudil upanje tudi na naš uspeh. Vsi smo bili živahno razpoloženi in z ritmom tovarišice so se ujeli naši glasovi.
Po nekaj urah vadbe je že prišel prvi nastop in pesmi Očka, moj očka ter Rastejo trave in misli sta izzveneli v navdušenju poslušalcev.
Najbolj pa se veselimo nastopa za 29. november, ko bomo zapeli kar osem pesmi. Zato pridno in z velikim veseljem hodimo na pevske vaje.
JANA DŽAFELTlCVIČ, 8. b OŠ dr. Jože Potrč, Ljubljena
Praznik šole
V sredo, 19. 9. 1979, smo imeli na osnovni šoli Blaž Arnič v Lučah dan šole. Naš dan smo izbrali v spomin na tragični dogodek pred devetimi leti, ko se je smrtno ponesrečil skledatelj Blaž Arnič, po katerem se imenuje naša šola
Ob osmih smo prišli v šolo vsi praznično razpoloženi. Prva ura je bila naša. Razdelili smo se ptf razredih in peli ali poslušali plošče, neketeri pa smo šli v telovadnico ali na igrišče.
Čez eno uro smo se s titovkami na glavi in rdečimi rutami okrog vratu odpravili k spomeniku Blaža Arniča, kjer smo iz deklamacij in pesmi spoznali skladateljevo otroštvo in študij. Učenec je v spomin velikemu rojaku k spomeniku položil venec.
Proslava se ja nedaljevala v šoli, kjer je za nas nastopal znani trio Lorenz. Izvajali so Arničeve sklad-
be. Izpod njihovih prstov je prihajala prelepa glasba, ki nas je prarzela. Občutili smo jo, morda tudi zato, ker jo je skomponiral naš rojak Blaž Arnič. Zelo nas je navdušila tudi pesem, ki jo je zapel operni pevec Jože Stabej.
Kot gosta sta se proslave udeležila tudi njegova hčerka in sin, Blaženka in Lovro Arnič. Po končanem koncertu (te povedala nekaj o a/o jem očetu. Komponiral je v prisotnosti otrok, zato ni čudno, da je glasba prevzela tudi nje. Odločili so se, da bodo šil po očetovih stopinjah.
Blaženka je pianistka in poučuje klavir, Lovro je dirigent drugi sin pa v Švici igra violino.
Bila sta vesela, da se tudi mi spominjemo njunega očeta in da se naša šola imenuje po njem.
MARJETA MATIJOVC OŠ Blež Arnič, Luče
Jesenski mol
Fotografiral LADO JAKŠA
V prvi številki revije smo vas spet povabili k sodelovanju v rubriki GM PISMA. Vse pa kaže, da ste mnogi prezrli naš nagradni razpis za mlade dopisnike. Prejeli smo namreč le dva dopisa, ki sta sicer oba primerna za objavo, ncb:den pa ne zasluži knjižne nagrade kot prispevek meseca. Tako zdaj znova razpisujemo tele nagrade za najboljše dopise:
PRISPEVEK MESECA si bo prislužil knjigo Kurta Pahlena POSLUŠAM IN RAZUMEM GLASBO, VSAK OBJAVLJENI PRISPEVEK po eno od tematskih številk revije GM.
KURT PAIILKN
POSLUŠAM
23
T
REPORT/lZ/l REPOR1A1A REPORL4Z>4
Čembalo, lutnja, pesem in ples
Nastopata Pavel in Sherrill Šraj
Šolska avla ali telovadnica, polna mladih zvedavih obrazov, tovarišice, ki tekajo sem in tja in mirijo najživahnejše, stoli, ki ropotajo in Skripljejo, zvonec, ki se bučno oglaša — tako se začenja skoraj vsak šolski koncert.
Pred mlado občinstvo stopita bradati Pavel Šraj in njegova drobna žena Sherrill, ki sede na „barski" stolček ob čembalu. Pavel Šraj vzame v roke lutnjo, lepo oblikovano okroglo brenkalo, podobno današnji kitari, in začne pripovedovati o glasbi, ob kateri so uživali naši predniki v 16. stoletju, v dobi renesanse. V tem času ni bilo ne radia in ne televizije, ljudje so si morali glasbo poiskati sami. Igrali so na razne doma izdelane instrumente, peli so in plesali. Glasba, ki jo predstavljata iPavel in Sherrill Šraj, je pravzaprav pop glasba naših prednikom. V renesansi je bila zelo popularna lutnja, ki so jo v 10. stoletju iz Azije prek Španije v Evropo prinesli arabski zavojevalci. Glasbilo se je skozi stoletja izpopolnjevalo, dobivalo vse več strun, ki so praviloma dvojne; dolgo so jih izdelovali iz ovčjih črev, danes pa so seveda kovinske. Pavel Šraj, ki vse instrumente izdela sam, igra na dve lutnji. Manjša ima šest strun in večja osem, pri obeh pa so vse strune razen prve dvojne. Sherrill igra na čembalo, ki ga je prav tako izdelal njen mož sam. Glasbilo je predhodnik klavirja. Im a nežen ton, z udarcem na tipko sprožimo vzmet, ki je bila nekoč izdelana iz svinjske ščetine, in ta vzmet povzroči, da trn, vdelan v ploščico, brenkne ob struna
Skladbe in pripovedovanje Pavla Srnja prikličejo pred mlade radovedneže podobe trubadurjev, ki opevajo zmage svojih gospodarjev in lepoto gospodaric, podotre lepo oblečenih dvornih dam in gospodov, krinolin, naborkov in lasulj, slike bogatih gostij in razkošnih dvornih plesov, pa sevcida tudi žalostnih balad pouličnih pevcev in pesnikov, ki opevajo na smrt obsojene in nesrečne. Med zanimivimi skladbami so tudi nekatere, ki jih je zložil v dobi renesanse zelo čaščeni skladatelj severnoevropskih dvorov, John Dovvland. Zanimiv lik razu::danega glasbenika te dobe spomni mlade poslušalce tudi na verske; vojne in nesoglasja, saj je bil Dovvland Irec in katoličan, kar mu je oteževalo vstop na
angleški dvor, kjer je prevladovala anglikanska vera. Tako je dolgo prepeval in godel v Amsterdamu, ko pa so ga tu zaradi pijančevanja imeli dovolj, ga je zaradi slave, ki si jo je v tem času pridobil, kraljica Elizabeta I. le vzela na svoj dvor. Njegove skladbe še danes mnogo izvajajo po celem svetu. Ob vsem tem prihajajo na dan zanimivosti iz načina življenja te dobe, ki nam je danes že zelo odmaknjena, vendar v filmih in na televiziji vidimo marsikaj in tudi učenci dobro vedo, da so se takrat radi sabljali in zastrupljali, da so se za vsako malenkost obsojali na smrt, da čistoča ni bila ravno na višini, pač pa so se premožnejši radi pudrali... Pavel Šraj še doda, da je moral francoski kralj Ludvik XIV. izdati kar odlok, da se mora vsak državljan najmanj dvakrat na leto okopati, kar seveda izzove med mladim občinstvom prešeren smeh.
Za konec koncerta pokaže Sherrill ob zvokih lutnje dva tipična renesančna plesa, alemando in galjardo. Prva je počasen ples, ki je bil namenjen starejšim in okornejšim plesalcem (Allemande je star izraz za Nemčijo), galjarda pa je hiter in vesel ples, ki so si ga lahko privoščili le mladi in poskočni (francosko pomeni beseda „vesel, razposajen"). Povabilo obeh izvajalcev, naj iz občinstva pri plesu pomaga kakšen mlad junak, povzroči sicer smeh in suvanje, junaka pa kar od nikoder, in Sherrill sama odpleše'ples.
Po končanem sporedu se učenci sproščeno pogovarjajo in živahno sprašujejo oba glasbenika, če kaj vadita, kje sta to staro glasbo študirala, koliko stanejo njuna glasbila, kakšne so note, po katerih igrata in še mnogo drugih zanimivosti. Konča pa se dogodek tako kot običajno — s šopkom cvetja in podpisovanjem v beležnice in zvezke, tako da Sherrill ugotovi, da jo od tega roka bolj boli kot od igranja.	h
Takole sta Pavel in Sherrill Šraj konec oktobra s kombijem potovala po Štajerski in razveseljevala učence s staro glasbo in plesom.	)
KAJA ŠIVIC