p* 111«. ti tte * itn. Cfcicago, in., pondeljek, 8. marca (March H), i926. je priskočil na heoroet. — M — 0- peslanik postaja D. C. — Senator j« izprašal Ksllogga pred odsekom glede avto-izključevanj« tuje-Ti Združenih držav, je prliol pred odsek i , da nastopi proti Bo- predlogi, ki bi zakone in bi jniške postave, po 1 izključeni Saklatvaki, gro-»lyi in grof Karolyi. je bil vpraša*. po ka-zakonu ni b!!o dovoljeno Karolyijevi stopiti na a-tls, a Kellogg je odklo-ko pojasnjevanj« v tem in em drugem slučaju. Ob je ■•da ima po obstoječih _ pravico deportiratl vsa-ujezemca, ne da bi mu bilo t navesti vzroke sa to. Tudi* se ne morejo vtikati v vo akcijo. ■ Je naglašai. da tako po-i postavlja državnega tajni uvtokrata in da izprominja to vlado iz demokracije v cijo, kadar hoče kateri stopiti na ameriško ■ Trdil je, da za tako rav ni ustavne podlag«. Zato M»n«i itlNIH Tajnik sa delo Davi« pravi, da bo registracijski zakon naperjen proti rdečkarjem. Kellogg jih sliši radi svojih avtokratičnih izključitev. Odškodninska predloga je zopet odložena. Indijanski rod Navajo bo vzlic protestom moral prispevati k gradnji mostu čez reko Colo-rado. Prvič v zgodovini se je obne-sel telefonski razgovor med New Yorkom in Londonom. PO SVETU. Briandova vlada na Franco-ikem je padla. Trije ogrski falzifikatorj! na Holandskem morajo v ječo. Ostre debate v Japonski zbornici o vojni z Rusijo. Nove izjave Callesa o doslednem izvajanju ustave v Mehiki. Na Kitajskem je zopet zmagal Feng. M MSKOMMSKA PREKLOGA JE SPET ODLOŽENA Kongrešnika Blanton in Uader-hiU sta povzročila odložitev.-. — Opozicijo sU baje vodila namenoma. ^hfcl ka bo (aspaiar avajik Hth« pravi OiHit biti Me in t izvedeag do biti Ji izjavil predsednik aa delav-A9 konvenciji — De la Huer-ta zopet sanja o vstaji. Mszico City, 6. marca.—Pred sednik Calles je včeraj odločno ui ^^ „ j izjavil v svojem govoru na ssd- teva da se ta moč vzame. konvenciji Mehiške delavske ^^ federacije, ko je posdravil doma* : je zastopal stališče, da take sumarttfep moči ne izvajati i tako, da bi v ljudje, ti ■ Vmes s« j« vmešal se- Lenroot z argumentom, ki ril v prilog državnemu u. Borah Je odgovoril t i jo, da se zadeva, odlofti. I je, da bo študiral postave, tako prepriča* ako J« mo-i izvajati zakon brez tega iz-privilegija. lat ni pečal na tej seji rjevo resolucijo, ki sada ee preišče ogrsko po-Itvo, kakšno ulogo J« Igralo [isključenju KaroljriJeve. V dneh bo senator Wheeler ■ odseku, kakšno eviden-da je grof Scechenjri, yjev poslsnik, plačal $20 detektivski agenciji za po-na podlagi katerega Je bi-^B ženi bivšega predeed-ogrske republike zsbrsnje-?iti na ameriška tla. ' diplomatičnih krogih govo-M Szechenyi postaja selo ko čaka, kako s« bodo U razvili, ienyi j« bil zapleten v in« • ki je segala v Evropo, kjer Pi vlada prišla v zadre- so odkrili zaroto njenih tovskih podpornikov za po-trideset milijard fran ^tfttAttftzut LA ( ATHCART OSTANE. Spadal rata « far Im JttaiatiL STKV.- MJMBER 56 UM. A«t af Ost a. IStT, aatlioriKMi oa Waahington, D. c. — Kon-gresnika Blanton in Underhill sta zopet povzročila odložitev akcije na Fitzgeraklovi delavski od škodninski predlogi za Distrikt Kolumbijo. Ko je kongresnik Keller iz Minnesote poročal predlogo in jo toplo priporočil, da Jo zbornica sprejme, sta vstala Blanton in Underhill drug za drugim in jo zadržala. Underhill je kritiziral Fitage-raldovo predlogo, ki jo podpira ameriško strokovno organizirana delavstvo. Hvalil je pa na vea glas svojo predlogo, ki jo podpirajo zavarovalne druftbe I« trgovske zbornice ter druge podjetniške organizacije. Underhill je priznal, da je državno zavaro- |N. J. — Tukajšnji policijski načelnik Richard O. Zober in dva policaja so bili aretirani v petek popoldne in seveda takoj izpuščeni proti lastni obljubi, da pridejo pred aodlšče. Zadeva izvira iz stavke tekstil- i«, ltia. Pthljifci iižililk n D a A |. u ^ » v riniici iriTiriH Stavkarji in reporterji tožijo, ker ae bili napadeni. nih delavcev. Pet atavkarjev in časnikarskih poročevalcev Je za-tožile načelnika radi brutalnega napada nanje v teku demonstracij prod tovarnami. Mirovni aodnik Julius Katz Je isdal zaporno povelj«. Nekaj časa je kgledalo, da ne bo nobenega policaja, ki bi izvršil aretaci jo. Konstablar John M. Miller Je odklopU službo rekoč, da noče ■NT" Briand Je podal oetavko. ko J« zbornica zavrgla točko njegovega davčnega programa. No-va kriza maje Francijo. Pariz, 7. marca. — Briand, ki • včeraj odpotoval v Ženevo, as vrn« jutri domov. Nov premijer e ni izbran. Znamenja so, da Herriot naaledl Brlanda. Nacionalisti so imeli dane« demonstracije. Zahtevali so, da se par-ament razpusti in vlado prevz* me direktorij. Francoska kriza ; e povzročila konfuzijo v Ženevi t! Miller je nato o-časnikarje In fotografe is few Yorka, češ da so oni krivi da j« prišlo do iagredov. Sodnik se j« nato obrnil na konstablarje v Patersonu in dobil je dva, ki sta iavršila aretacijo. Stavka se nadaljuje. Masno york, N. Y. — Vera trt ostane v Združenih dr« in ne bo deportirana za-moralne pokvarjenosti. 11 sodnik Bonfr J« priznal habeas corpus, ko Jo di-» pravdnik Buckner izjs-zakonolomstvo ni hudobo v Južno afriški uniji-tfica ni bila pripuičena v »ne države, k«r J« ^ je odpotovala z grofom jenom v Južno Afriko, oba Me poročena. AngL — Igro Cath-> "Ashes", ki Jo Je cenzor za dalj časa, Je sdaj pri-pžt| večina Z •^•.ki fcjeo novo vsM religUosnitni in in dustrijskimi točkami vred. . Predsednik je bil burno aplav diran od delegacije in občinstva, ko je izrekel omenjene b«sed4 "Nadalje emfatično izjavljam — J« rekel Calles — da mora Mehika pod sedanjo vlado doseči popolno ekonomsko in narodno neodvisnost. Vsakega tujesem skegs vtikanja v naše zadeve mora biti konec. Vlada bo sledila svojemu programu do zadnje pike. Energija, s katero vlada izvaja ustavo, ne odneha ne glede na to, kako velik je vpliv pritiska in groženj napram nam, dokler sem Jaz predsednik mehiške republike.0 Calles Jo apeliral na delavce in ljudstvo vobče, naj pomaga dvigniti domač« industrija in farmarijo na višjo stopajo, tako Ameriške delavske federacije, ft*«fiki || Evrifl Keller je odgovoril, da so neka- _______i terl člani kongresa "skakali kot ' ZVMftll I oslički", ko je velUci biznis pri-( tisnil na gumb. Blanton je na to! ^ yorf| ^^ §u govori. Dvoril, ako veliki biznis sa« ^ itiri uro. sa par dni vrata *(m«nil je, ? ; , , v«, aaitrajka) , * bodo Netr York, N. Y. - Prvič . brezmočnih ddsvoev pričeli stra- ^ovini ste Ameriks in EvTO- dati. Hammer is Severne Ksrolin« j« pripomnil, ds mišlita Blanton in Underhill toliko časa obštrul« rati predlogo, da bo mrtva. Ona dva sta govoriU. ds Je pričelo redno zborovanje zbornice. Blanton je predlagal, da je vss bodoče delo odseka nelegalno, ker zbornica zboruje. Miki kapital pribija v Rssilt Nemški kapitalisti posredujejo. pa premostili ocean s človeškim glasom z obeh strani. New York in London sta včeraj (7. marca govorila štiri uro in govor ja bi tako giasan in razločen, kakor da sta govornika par blokov na« razen, ne pa 4000 milj. Radio in šics so služile v pogovoru. Ame-rican Telephone k Telegraph Co„ American Radio Corporation in angleška pošta so isvrill i eksperiment. Iti bokjo farmarji? Huerta~in Peli* Diaz snujete na- «rte za novo rotejo v MdhUct O- bs sta v N«w Yorku in kotektata denar za španske duhovne, ki so bili Isgnanl is Mshike. tYAN JE ZAPUSTIL VlC KO POL MILIJONA. TTwUliam, Jen- _____ 6. marca. — Sovjetski isti poročajo, da nemški bankir« i in drugi kapitalisti posojujejo ameriški kapital sovjetski Rusiji. ^ _ "Nemčija daje z dovoljenjem ameriških bankirjev kredit m« skim sovjetom." piše Ivan Bonov. "Stotine milijonov ameriških dolarjev je investiranih Nemčiji. Nemčija Je danes ind^ •trijalna kolonija ameriškega kapitalizma. Mnoge nemške tvrdke so v resnici ameriške. Ameriški kapitalisti hočejo, da njihov kapital v Nemčiji napreduje, sate podpirajo nemško trgovino In tredite v Uniji sovjetskih repub-i ik." NEPOTREBEN 8TEAH^PBEIP SDEČ1M1 CVETLICAMI. llulr— Msss. — Cssnikl so prinesli vsst. ds so pollcljs in izvolteni občinski možje pod vzeli afccijo deportirsjo tujez«n-ce, ker so metali na grob in na krsto purs. Catherine Tamosu-miaa rdeče cveUlce. Un^Ja sa merlške elvilne »«volK>dWine je na to brzojavlla oblastem v Hud-non. da ta akt ne krši nobene postave. Odgovoril J« pa brzojavno John M. Meeerve, občinski tej nflis "Izvoljeni občinski možje niše pod vseli akcije ta t^i ne be-do podvzeU nobene, dokler poli-clja na poroča, de so bile kri** ^^ in sahtsvn nafte s«ill o- To svoje želje so sporočili zbor ničnemu odseku. — Podlogo tek Mi tvori Dicklnsonovs Wsshlngton, D. C. — Dolega« cija farmarjev iz srednjegs za-pada js podala sborničnemu poljedelskemu odseku zs odpomoč farmarjem nov načrt, ki sloni ns Dlckinsonovl prsdlogi. Ta delegacija Je bila izvoljena na far-marski konferenci v Dos Molne- su. Po Dlckinsonovl predlogi se I-ma ustvariti farmski odbor. Farmarji bi plačevali prinos v pose« ben Sklad, ki ima služIti za garancijo cen poljakega pridelka, k n« odide takoj na trg, da mu ne p«de vrednost Ts prinos bi fsr-msrji plačali, ko bi prodali prve poljske produkte. Delegacija pa predlaga, da za prvi prinos pobere, kadar | poljski produkti nahsjajo v tovarniškem procesu, ali pa ko se predajo v trgovske svrhe. Produkte bodo sprsvljata na trg farmamka produktivna dru štva Delegacija podpira predlo go soglasno. Novi načrt, ki ga priporoča F W. Murphy is MlnnesoU, dokrfa osnovanj« fsrmskegs odbora, k bi imel nalogo, da Je popolnoma poučen s preiskavami, ki se vrše od časa do časa. o tržnem poto-ftaju. Te preiskavs uvede odbor n« lastno Inkijstivo sli pa Inici-jativo katerega kooperativnega društva. Ta odkar ki Imel veliko moč. bpoooia M si lahko dsnar bros »UBA JE ZOPET P Ali A JsBAHfii samsm a Hala) sspsssi |vtviv s fs^a ■■ • lovJaHfca MJo Ljute debate v Japonski abornki I e komunistični propagandi na Kitajskem. 8ovJ«tekl organ vidi konflikt radi Mandžurije. — Feng zbira bojno silo pršil reakciji. Tokljo. 6. marea. — V japonskem parlamentu odprto ras« previjajo o vojni mod Japonako in sovjetsko Rusijo. Sedanji dogodki na Kitajskem so dali povod ognjevitim debatam v Japonski zbornici, ki trajajo še nekaj dni. Japonski premUor ja včeraj na dolgo poročal o komu« nističnem gibanju. Dojal ja, da Je propaganda na Japonskem Pariš, 6. marca. — Briandov tabinet je danes podal ostavko. Domišlja je sledila porazu v zbornici danes sjutrsj. Zbornica e bila ns dslu vso prejšnjo noč. tfa dnevnem redu je bil finančni irogram, ki tare vse francoske tabinete zadnjih osem mesecev. Jriand je zahteval, da morajo >iti vse točke glede novih davw tov sprejete. Zbornica je spreje-a večino glavnih točk z malo ve-!lno, ko pa jo prišla do točke davku na vsa izplačila, je točko zavrgla z 274 proti 221. Brisnd je takoj zapustil zbornico in eno uro pozneje je naznanil, da je vlsda podala ostavko. Brianda so strmoglavili socia« isti, ki so kompaktno glasovalj proti dotični točki davčne pred oge. ) Briandov padec je prišel ravno v momentu, ko je Francija v velikem finančnem ksosu in po-eg tega zapletena v modnarod-v ni konflikt giede povečanja sve. ta lige narodov. Briand je sinoči isjavil. da situscija je katastrofalna. Vlada ima vašne obligacije in on ne mara Iti v Ženevo na sborovanje lige narodov, ako mu parlament ne da popolne zaupnice. Kdo nasledi Briands, A ni ša znano v tem momentu. Brisnd je bil premijer od sadnjsga novembra. V kratkem lasu prsd njim je padlo pet premUsrjsv, ki sp skušali rešiti finančno vprsšanjs in stabilizirati vradnoit franka. nima nikakršnih dokasov, ki ki pokazali, da Jo gibanje nevarno njenemu obstoju. Veliko močnejše in nevsmajie gibanja pa je ns Kitajskem« Japonski listi citirajo članek ruskega sovjetskega lista "Vsst-nlk Mandžurije", ki ishaja V Harbinu. Članek se glasi, da Jo vojna Tned Japonako in sovjsti neizogibna, če Japonci takoj na odnehsjo od svoje ekspansivno-sti v Mandžuriji in SibirUi. Člankar piše, da so japonski konoeeijonarji, ki sskajo los v Hsinkanu v Trsnsbajkallji, v resnici japonski vojaški Inšsnlr-Jl, ki pripravljajo tamkaj bojno fronto. Ravno tako so vss Japon-sks podjetje v severni Mandiu-rlji maskirsns vojsška priprav« ljanjs. Peking, 6. marca. — Kitajska pekingska vlada se je reorganizirala. Nov kabinet, kateremu načeljuje Cltehjao, le koalicija strank Anfu. Cikli in Knomtv taag. General Fengjuhslang Ja prsjel vrhovno vodstvo ljudskih armad (kuomlnčun) v provincah Clhll, Honan In Sensi, iaiiaraki paaarajalal abaojaal v Haiaa^P Trije falsifikaterjl morajo v zapor. Jankovi! Js dobil devet let ječe. Haag, Holandija. 6. marca. ^ Trije agantje ogrskih ponarejevalcev francoskih frankov, ki so skušali Izmenjstl falzlflkate po tisoč, frankov v Holsndlji, so bili včeraj epoznsnl krivim prsd tukajšnjim sodiščem in obsojeni v dolg zapor. Obsojenci so: pol-kovnik Jankovi*, časnikar Marr sovski In Inženir Msrkovič. Prvi je dobil devet let, zsdnjs dvs ps vsak sedem let ječe. Obravnavi so prisostvovali zastopniki francoske, ograk« In če-hoslovaške vlsde 4n francoske državne banke. PO DVA DOLAEJA SEDEt PRI OBEŠANJU. • s®., v _ V tem fskto se tresli clvilizarijs jih dat r Lezlngtoa. Ky. — V okrsjnl Ječi okraja Fsystie so obesili zamorca Ed. Harrisa. Obsojen Je bil ns smrt, ker Je napadel m rs. Margsret Bryant te potem, ko Je ubil njenegs soproga in dvs otroka. Jetniško dvorišče Je bilo polno ljudstvs. Več ko dve ste oeefe pe ni dobilo prostora na dvorišču TI ljudje so odšli na MitiUp garažo In po plačali po dva dolarja sa ssisi. Harrfcovo dajanje Ja obudi* splošno potorrvHi. Njega Je morate varovati, milka, da Faag ja vrnil udarec u afer* Kitajske ljudske Mandšurco nazaj. Peking, 7. ftarca. — Ljudska armada pod vodstvom maršala Fengs Js včsraj itvojevala vali« ko. zmago na severni fronti. Mandturslce čete so izpraanila Mačang. ANDREWS JE IZGUBIL UPANJE, Mogoče aa zahvali ta shUto Wsshlngton, D. C. — Lincoln Andrews, pompšnl saldadaiiki tajnik, katersmu Js podroiano IzvsJsnJe prohlbicljs, Js napnk vil dve potezi. P Prvič ss Js obrnil na zbornični odsek in mu priporočil, da «• godno poročs o Oramtonovi predlogi, po ksterl se nsj ustanovi posebni prohlbicljoniškl biroj.1 Drugič, priporoča čete pot ste prohiblcijonlšklh detektivov, ki naj bi pod vodstvom John A. Pa* sterja odpravili zlorabo fndtt« strijsksga alkohola. On prizna, da Je Volsteadov zakon ponserečena reč In 4a ni upanja, da bi v sedanjih oknltti-nah lahko Izvedel prohibkljo. Vlada izda o* U do 12 milijonov dolarjev na lato. ds ee Izvoda prohlbicija, uspeha ps le al pra* vage. * Novi posebni biroj mogoča prinese odpomoč. J l>'Ann«n*lo pegoral. Milen, Italija. 6. marca. — Cs-briel d'Annunzijeva nova opora, ki Je bile sinoči prvič vprisorje-na v tukajšnji U Scala Opsri. Je bila fiaako. Opers predstavlja mučeaištvo ev. BebasUJana. u-Annunslo. ki 00 Je še večkrat spri e cerkvijo, ee Je hotel Ste opero prikupil Vatikana, t^s dosegel Je ravno rnsproO^Csr-kv*nl krogi so proglasi op^jm PROSVETA ULASILO *JX>VEffSftl NABODNB FODPOBNB JKDNOT* ■"■ 11 LJjnmU UOVKNSKB NABODNR PODPOBNB S »tfaročnina Zedinjeoe ml leta in fllS m tri WU f 1 M za tH mM«*, to m ll* vr.f»)" * Cbieage) $6 0" M | to OMT9 ICJO M lata. HJf M pol m fM, ktr iM stik t -PROSVETA" MT-M Mm Uradale kvmm "THE ENLIGHTENMENT" Oegag gf HM Slovane Netieoal Beneflt Seeiety. ^Mimir 0»m4 ky tka Slovane Natioaal Beoefit 8ociety. SubeertpUon. United Statee (ezcept Chicago) and fmr, Cbieage 96AO, aatf foreign eoontries 88,00 p« iw ; a# fSk PKDEDKATED It* ■ v oklepaju n. pr ■P uam i« • tem Al M *S» M* ualavl I tat. •«.•.»....<.. M S.tt iUU 151 KSBtuoky •»•.••«....••..,.. .. 6.68 174 Ohio .................. 148 Pennaylvania ............. 6.40 180 TMOMUN •»•.••.....••.«.,. .. 4.08 169 Vtrginia ........•>.....,„,, .. 4.6A 226 West Virgin i a.......... .. 6.10 182 Za vse............. 1T2 Hinojški rudarji so zaslužili v tem letu $155 več, kot rudarji v Zapadni Virginiji, $214 več ko v Virginiji in $285 več kot rudarji v Kentuekyju, kljub temu so pa delali še manj dni v letu kot rudarji iz Zapadne Virginije, Virgi-nije in Kentuckyja. Jasno je kot beli dan, da znižanje mezde ne prinaša rudarjem bolj stalnega dela, ampak povišuje le bedo med njimi. Treba je znižati delavni čas in razmere po rudarskih naselbinah se bodo obrnile na bolje. SUKEIZ Tragediji v Tem Hautejv, Ind. Terre Haute, lad. — Pri nae 80 take rasmere, da kdor ima dovolj denarja, lahko pride sem. Novic je tu več kot preveč, toda ne veselih. — Pred tremi tedni je Poljak Joe Kuharski s kuhinjskim no-tem zabodel Poljakinjo Michaela, pri kateri je bil na stanovanju. Pri tem se je zlomil nož za ročajem, tako da je ostal v njenem trebuhu. Umrla je par ur nato v bolnišnici. Poljak je zdaj zaprt in bo najbrž Sel po elektriki v nebesa. Vzroka ni imel dragega, kakor — to sam pravi — da mu je odpovedala stanovanje. — Dne 27. februarja je Madžar John Maruza frahlnl z mesarskim nožem svojo ženo in sebe. Njo je zabodel petkrat, sebe pa štirikrat. Samega sebe je botf-«e pogodU, kajti umrl je takoj, dočim jo njegova žena izdahnfla ftele čez dve uri v bolnišnici. Pokojno je poznalo več Slovencev, živela sta v lastnem dtatu na 2088 N. 20th St. Vzrok je, kakor pravijo, njegova neozdravljiva bolezen. On jo 1|8jo že v domovini nekoga zaklal pred 22 $1,128 Premogovniški podjetniki izjavljajo, da bodo rudarji bolj stalno delali, ako se zniža mezda. To je velika neresnica. Ako bodo rudarji delali ceneje, bodo imeli podjetniki več dobička in ne več naročil. tPremoga se samo toliko naroči, kolikor se ga potrebi^Jb. Nihče ni tako neumen, da bo pokuril več premoga, ker je* ceneji. Ako se hoče uvesti bolj stalno zaposlenje rudarjev, je treba znižati delavne ure. Mesto 8-urnega delavnika se naj uvede šeiturni, pa bodo rudarji bolj stalno delali jimak Podjetniki pa sami nočejo, da bi rudarji delali bolj stalno, ker Je njih želja, da je armada brezposelnih rudarjev vedno velika. Tablica sama nam pove, da premogovniški podjetniki govore neresnico, ako pravijo, da nižja mesda povzroči bolj stalno delo in boljši zaslužek. Rudarji v Zapadni Virginiji in K*ntuckyju so is daleč od tega, da bodo delali dve sto osemdeset dni v letu, dasiravno so sprejeli lestvico izleta 1917. Delali so pa 26 in 84 dni v letu ve« ko rudarji ? Illinoisu, pa so vseeno manj zaslutili na leto kot ilinojški tragedije, je, ds njune More 89 bivale v sosednji sobi, f» niso niti slutile nesreče, dokler itf njih mati za vpila ns pomoč. On ni mogel več drugega izgovoriti*, kakor: "I told you so, Elizabeti) 1" Dna 1. marca jo bil aku-pen pogreb, in sicer cerkven. To mene sicer nič ne briga, ampak jtovem pa, ker je dvakratni morilec In Se samomorilec imel tako lep pogreb. Odločal je namreč denar. Ubožca bi že ne nesli v cerkev. Gornje bo mogoče pomagalo komu oči odpreti, kot jih je meni sličen slučaj. Naj bo v življenju, kar hoče, cerkev za denar vse odpusti. Župnik dotične angleške cerkve, h kateri spadajo tudi nekateri inozemci, pravi, da se vzame manj "(iakor dolar. Dam mu prav; kaj bi si tnešal glavo s tistim drobižem! — Ker sem ravno pri morilcu in samomorilcu, dovolite, 4* napišem, kako so pri nas v domovini pokopali vojaka, samomorilca. Bilo je v košanski (ari leta 1900. Imeli smo vojske na manevrih. Eden se je zgubil, njegovo truplo pa so par mesecev nato našli v grofovskem borštu. Poleg njega je bila vojaška puška, s katero se je usttslUrfKrffto so sbili is surovih desk, zmetali so noter, kar je še ostalo, kaj ti truplo je že razpadlo, nato pa dobili MatMeta, da je s velikim vozom sa seno odpeljal ostanke samomorilca na pok opališče. Takrat je pokal s bičem, kot še menda nikoli v ovojem življenju. To je delal bržkone radi tega ker niso zvonili, ali pa zato, ker je peljal "pogubljenca" ter si ns tak aačin dajal poguma samemu sebi. drugim pa kazal, da se nič ne boji. Ce bi bn vojak premožen« ali mislite, da bi bil tudi tako po Aintarnko (Trunkov izraz) pokopan? Kaj še! lagovor bi nsAli, da ss mu je omračil um in pokopali bi ga s vsem oerkvenisB alo-veaom. — Fr. Žagar. DOPIS S POTA. J J demdeeet ljudi, mad njimi samo eden Hrvgt, Slovenec pa nobeden. -n " Podal mu m v drugo ■lovemfcn-bfvaAko naaelbino, DisU, Wyon*)g. Kakor v prvi, tako sem naiel tudi v drugi naselbini. Od rudnika it. 7 z nekdaj živahno slovensko naselbino danes ni drugega ostalo kakor mala poljaka cerkvica, ki ie Um samotar! brez Poljakov na nagi samoti, kakor bi jO vetrovi Odkod prinesli. Malo naprej je rudnik it. 8, kateri tudi ie več kakor eno leto počita. Tam je ie nekoliko slovenskih družin, katerih'gospodarji pa največ delajo v premogovniku Kcme in ftfeoestring. Ta rudnika ie obratujeta po dva do tri dni ha U dolge ee nisem eglastt v "Pro-sveti" kt ker ee* bil ie velikokrat opoeerjea od mnogih prljateljbv, sem Se topel namenil, da svaJe potovanje po takoa divjem ~ sapadu. kateri pa. *1 vet divji. Ko eem ae naa»enil v| vemhra 1. 1885. da se sopet padam proti paeiftia! obali, sem al kupil listek v Cbleagti teko dolg, kakor Martina Potokarja -hoi«»trog*rj#. a namenom. de ml ke «aa...t,,v.i W Cbl-caga do pnrtfitne obeli In ob »acitttni obali sopet naaaj do Ckieaga. Dne 6. nnvsmkpa 1888 m ea vae-del v Oiieagu M C. I. A O elnk M. S MoJ prvi etlj |a bU Cambris, Wr». fV teh krajih sem gotovo hitro o-pravil, na kar eem ta f>odga in Bear Creeka, sem se podal v naaeU kini Roundup in Klein. Te naselbine M preoej iivahna, kar tod'so bila v aadnjih par letih Se precej povoljne delavske rasmere. Pa ne tako, da bi mogoče kdo ismed diuteljev misUl, da aa Um lahko delo dobi. Na. Tudi kupiti ga nI in je ie veliko premogarjev ie več mesecev brea dala. Več Slo. vencev v Uj okolici ima tudi svoja trgovina, kakor grocerije, mesnice in tirnice s mehkimi pijačami, gaatop. noft med njimi je ie precej povoljna it) druitveno so dabro organisirani. Zanimivi ao bili enkrat ti kraji radi Vulkanskih pašnikov. Se pred par teti aa Je tod paslo qa tisoče In tisoče goveje iivine pod nadzorstvom "cow-boyev": Deloma je tako ie danee, ampak tudi to te icumira. Le daleč v no. tranjosti deiele, pod visokimi hribi aa »o dqbijo večje črede goveje iivine, o-krog katerih dirjajo cowboyji v. divjem taku, da jih obračajo ob vodah in potokih, koder je sočna trava In dobra voda sa napajanja. Ob ieleznlikih progah so le povsot kmetije radi ka- se pomakniti s svojimi čredami daleč ▼ osadje pod gora, dokler jih tudi tam na zadene ravno Ukifta usoda. Po monUnskem, wyomlnikem in u-Uikam gorovju je ie veliko divjih konj, Ukozvanlh musUngov. So krasne tivsli, ampak Jako piailjivi; kadar aačutijo človeka, tbeiljo v divjam diru v hribovje med praeeke in le točko jih je ujeti. Podal sem se sopet dalje v Great Falls, Heleno in ButU, kakor tudi v Anacondo. V Oraat Fallsu In Heleni so same topilnioe. Delajo ie precej sovoljno, ampak plače so niake, da se tlovek komaj prelivi ,v UJ draginji. Bsvnotako je v Anacondi. ButU je rudarske mesto. Največ sa Um pro-dncifa baker, sraven pa tudi cink, svinec, srebro In nekoUko zlaU. V Uh rudnikih je delalo pred par leti ie čka 10,000 tisoč rudarjev, sedaj jih ne dala več polovieo toliko. Varok so največ sUvke, v katerih je blU rasbl-ta njih unija, Ukesvana W. F. of M. Slovencev je v Buttu ie precej, smelo trdim, da okrog 8,000. Delajo večino-aia vel v rudnikih, le nekaj jih je v trgovinah. Mesde v rudnikih ButU in okolioe so od $4.7* do 86 00 na daa, ampak dalo teiko dobi kdor nima pri-jaUljev. V ButU sem bil do.bollča. Na smem posakiU, da sem bU na boilč povabljen na obad k prlJaUlju In rojaku F. BenčiCu, na Walkerville. Mont. (predmestje ButU). Zabave leteli precej, sapeli smo nekollko| venskih ia pri pasmi in pri čaiid aSi Jd čas hitro poUkal do Atlrih popol-■■■tVkrat sam se spomnll.Biip ram dalje. Talko ml je bilo lotiti ee ad prijasne Benčičeve drullne ravno na beilčnl dan. ampak potevalec nikoli ne miruje. Benčičev sin me je peljal na poeUjo N. P. lelesnice In drugi dan ob 8:80 minut sjutraj sem ee snaiel daleč v državi divjog. pelina, v Diamondvtllu, Wyo. fm Dr lava divjega pelina je ie kakor je bila pred leti, le bolj eU«ao ea M vas sdl. Vzrok je Udi, bar se ■ tavske razmere ed muh. Mladina je večinoasa odpotovala na vahod v industrijska mesta, ker v teh krajih Wyomlnga sploh druge industrije ni kakor pfamogakopl. V okolici ja I slovenskih naselbin, kakor DlamonS-vBa,1 Kemeror. Oleneoe, Cumborland. Elco. Oakley la mali štajerski Suhlet Nekako SO milj od tu je zopet veHka Sbvensks naselhinn R^k Wyo. Odkar eem bil zadnjikrat ta. ee je Boek ftprings veliko predmtni/il Memo je naraatlo od 80 do lit. Pa-greUI »eni kolibe sa "CNdMr, ^H jih val Usada je jo hotela radi lepSe-gs, Sa je medna greiali. Čigar zasluga je, mu morate biti .bvalaini. Pogroiil som tudi MChineUsmN. Tudi tega ni več. Ti-ste kitajske koče pod semljo sedaj di-itjo kleti modemih "bungalows,,. v katerih šive beli ljudj«- KiUjeev ni . t . f..« , J V okolici Boek Sprlngdk letos slabo delajo, nekateri rudniki popolnoma počivajo le dalj časa. Delo se teiko dobi bi je le pol časa. Kakor druK<«i je tudi v Wyomingu nai narod jako naklonjen prohibiciji, kjer le morejo pničujejo vsaka pijačo, ie le ime kaj alkohola v sebi. Ob taki deetrukciji, mislim, da bo Wyoming suh v kratki dobL/ ' 1 t. ' .v. 'f Po nekoliko tednih obiska v Wyo-mingu sem se podal v državo Utah v okolico Salt Lake City. bolje rečeno, v mormonski #im, kar Salt Laka City je stolica mormonske vere. Kakina je U vera, mi ni znano, le toliko vem o njej. da njihov odreieniklie le pride. Spe^Sta ure, kdaj pride, ie sami na vejo. Verujejo Udi v mnogoienstvo, kar jim je pa stric Sam prepovedal v zadnjih par letih. Sedaj se morajo zadovoljiti s samo eno ženo, kakor se moramo*drugi grelniki v svobodni A- V Salt Lake Cityju je malo Slovencev, le par ee jih ukvarja s takozva-nimi prenočiičnimi hiiami. V bližini Je pa več slovenskih naselbin, kakor Murray, Garfield, Tuella, Midvale in dfuge. Po teh naselbinah ie precej dobro delajo, toda plače 90 popolnoma hrraike. Dela 'so težka po topilnicah, organizacije ni in tudi mislit ni na organizacijo, dokler so Um mormooci lp Grki, ki delajo sa vsako ceno. Naj-oolj zanimiva je naselbina Bingham Canyon. Visoko gori v hribih se nahaja mesto Blagem, a ie viije gori, 4ye milji od Biqghama, v ozki soteski med dvema gorama ae nahaja aloven ska naselbina Highland Boy. Tako za nimive naselbine sploh ni na avatu. Hlie aUje druga nad drugo v hribih iS do nekaUrih mora človek hoditi po dveeto stopnic visoko. Za pjjance tu kaj aploh ni, kar ako bi kateri slučaj* no padel, bi ae vaUal pol milje globoko} proden b| aa mu bilo mogoče usUviti in iti pobirat svoje kosti. Daleč., sa Vrhuncu Uh gora hreičijo lokomotive, katera orevažajo drago bakreno rado V dolina in Odtam v topilnice. Draga aanimivost je. kako na vrknn dh tega ggtovja dan lp poč hreičijo parne lopate, katere trgajo temelje gorovja z bogatimi zakladi bakra. £u do Istočasno nakladajo v Ukozvane "conveyorJe" ki jo nosijo po cablu v 17 milj oddaljeno naselbino Tuelo, kjer rudo topijo. Na vahuneih gorovja se večkrat zlili slovenska pe-posebno ob Plačilnih dnevih. IV U, rt Zlnto tde M 9 * Sil As« Vse je mirno in Ju cerkve na gornjem ko n, Streeta do pomola na dolnjJ se Čita v listih. Mnenje navadnih ljudi je1 tatovi ne hodijo v cerkev, dj boje oltarja kakor hudič kril Morda ao izjeme med malimi! tovi, ampak fakt je, da veliki tovi v Wall Streetu imajo »J cerkev, ki stoji na gornjem k( cu Streeta. Pravijo, da je tal kev zelo bogata. Naravno. I cerkve, ki jih postavijo tata so bogate. Vse je mirno in jasno .. J '• 'V^V'-1:-- e o e Ta je dobra. Mussolini pozvoni: "Hej, fa poglej in povej, na koga| jutri jezen!" — (The Iliifl Miner.) h' .c' t veliko ane-ga. Delo ae tod v Um času leta jako težko dobi, pač pa bo dela dovolj apo. mladij ker bo ijp veliko delavcev na Odtod sem se podal v državo Wash-Najprej aem se uaUvil v Cle-u In okolici, kjer je le precej Slovencev in HrvaUy, ampak neka-Uri le toliko delajo, d* aa skromno preživijo. Večina popolnoma nič dela. ker je val premogovnikov pq|noma zaprtih. V par dnevih ae tudi od Ukajinjlh rojakov poslovil tn sam ae podal preko etrmega gorovja Cascade In skozi dve milji dolg predor SUmpeed proti Tacomi. Po prihodu čez gorovje ae nam ja odprl kraeen pogled na paetfičao obal in vedno zeleni Washlngton, deželo ogromnih smrek In dragih iglavcev britja in pisanih tulipanov, najlahtnajiega iočivje, jabolk, hruiek, čreienj, sliv Itd. Na abraijlh vidite naše Dalmatlnee ribariti s svojimi ribiškimi čolni ln do pobijali tožbo f^7 ve žene Zisi Lambri-LUt#,ra /a toži v Parizu za 10 Bonov frankov. Karol pravi, imunskih zakonih po-' n od Zizi, v sled česar LV" , f dolžan. Karol je sr-!**r je Zizi naredila tak 1* ' < la afera njegove lju-|dr Zui se bo zdaj prals [Tar.ikim SOdilT Karol« pscijoj Banditi odnesli Ipternatioiud Harvester kompaniji $80,000. Denar je bil namenjen sa plačo delavcem. — Policija je na sledu drznim roparjem. Chicago, lil. — V petek opoldne je nepričakovano vdrlo v u-ade International Harvester kompanije na 2600 zapadna 81. cesta osem banditov, ki so deset minut kasneje planili ven na cesto ter oddirjali v dveh čakajo-i ih avtomobilih z bogatim plenom $80,000. Oropani denar je bil namenjen za izplačilo plač in so ga malo prej oboroženi stražniki prinesli v ursde. . ' Banditi so nastopili izredno predrzno in so se izkazali, da so izvežbani zločinci/ Jasno je tudi, da so imeli banditi dobrega voditelja. — K sreči je nekdo zapazil številko enega izmed obeh avtomobilov, s katerima so banditi pobegnili. Policija je kmalu ugotovila, da je bila dotična številka izdana nekemu James Gentilu, ki je policiji precej dobro znan in je imel prvič opravka t čika&kiml obhutmi že leta 1918. Policija sedaj pridno išče Gentila in njegove tovariše, ki so osumljeni, da so zakrivili še več drugih ropov. Vsegs skupaj ima policija v rokah imena in naslove osemnajstih osumljencev. Nobenega izmed osumljencev razen enega niso mogli doslej še najti. Eden je bil aretiran, a še ni bil identificiran od uradnikov kompanije, ki so bili priča drznega ropa. Oddelek kompanijakih tovarn, v katerem izdelujejo traktorje, ima uslužbenih kakih 8,000 delavcev. Ti delavci ne dobe vsi naenkrat piače, temveč ena tretjina dobi plačo ob pondeljkih, druga tretjina ob sredah in tretja ob petkih. Banditi so odnesl. zsbojček, v katerem je bilo približno tisoč plsčilnih kuvert z vsegs skupaj kakih $80,000. Ta denar bi bil izplačan v petek tistim delsvcem, ki dobivajo svojo plačo ob petkih. Med ropom je bilo oddanih tudi precej strelov. Neki kompa-nl/ski čuvsj je namreč otvoril o-genj iz pirfke na bandite, ki so hiteli s svojim plenom ns čska-joča avtomobils. Banditi so odgovorili z ognjem, kolikor ps je znsno, ni bil nihče ranjen. rfV/ Vsepovsod so se moški prepričali! da pomeni "Chesterfield kakovost" vedro neprestan dober okus. Tramvaj rstsieesiii or»*nika V Beogradu je tramvaj po%or orožnika Rsdovsns Martnkovlča, a in r . W*t jtv pod vodstvom NatfcanUla Wyetha je tega dne zapustilo mesto Boston in se spravilo na pot proti skrajnemu zapa4u preko Baltimorja. Pittaburghfr. Cin-cinnatija, St. Louisa in zapadne poti, ki je kasneje dobila ime "The Oregon Trall". Le osroeri-ca izmed njih je dosegla reko Co-lumbijo koncem oktobra istega leta. Ti so bili prvi beli nasaUen-ei severnega zapada, ki so prišli z vzhoda. It. marca 17§7.—Rojstni dan Aadrew JacJcsona. Jšcknon, ena izmed naj pomembnejših figllr v ameriški zgodovini, se je rorfD v Waxhamu, North Carolina, dne 16. marca 1767. Šolske izobrazbe nI imel veliko. Ko je bil 14 let star, je vstopil v vojsko ameriške revolucij« in je bil ujtt od Angležev. V 17. letu svoje starosti je začel študirati pravo in tri leta kasneje je bil odvetnik. Preselil se je v Nash vlile, TSnnes-see, kjer ja bfl I, 1790 tm«aa*aft za federalnega pravdnika dotič-nega okraja. Postal je tedaj pristaš političnih naukov Thomasa Jeffemona, velikega zagovornika ameriške demokracije. Kasneje je postal sodnik višjega sodišča v državi Tenneesee. Leta 1812 je izbruhnila vojna s Angleška in čudno je, da edini vojaški poveljnik, ki je v tej vojni trajno zaslovel, je bil Andrew Jackeon, kateri sploh n* imel ni-kakega vojaškega šolanja in tudi jako malo splošne izobrazb«. Ali izkazal s« j« za velikega bojevnika proti Indijancem. Jackson je zmagal nad Angleži v bitki pri New Orleansu, kateri dogodek je bil tam bolj znasmnlt, ker se j t bitka vršila 15 dni potem, ko je bil mir fte podpisan; vesti so tedaj potovale jako počasi. Britanska armada je obHtojala iz 12,000 izurjenih angleških veteranov, Jackson je povaljevisl 6,000 možem, od katerih je bilo le 600 rednih vojakov, drugi pa po bCI n. t. stare* 1461.—Rojstni dan Asserigs Veapuccija, po katerem $e Amerika dobila »roje ime. A-merigo Vespucci. italijanski bro. dar, se je rodil v Plorenci. Vstopil je v službo one trgovske tvrd-i ke na Španskem, ki je aranžirala drugo Kolumbovo vožnjo. Kakor |e aam trdil, se je udeletil štirih ekapedicij v novi svet in izdal 0a popis o vsaki. V pismu, ki ga je pisal florentinskemu vladarju Lorenzu de Medici glada svoje tretje vožnje, označuj« pokrajino, ki jo je videl, z imenom Mun-dus Novus (novi svet). Mimogrede rečeno, kssneje so našli, da dotična pokrajina je bila Bpasilija. Od tedaj se j« beseda novi svet udomsčila. Kasneje so nekateri prigovarjali, naj se Mundus Novus označuje kot "četrti del svetf" in naj s« naziva "America" na čast dozdevnemu odkriUlju. Kakor vsi znamo, pa |« bil Kolumb prvi, ki j« odkril novi svet. Tako Je pustolovec Amerigo Vespucci doživel čast tarstltelja nofega kontinenta. Kakor s« sdi, je prvi, ki je rabil ime Amerika za novoodkrito aemljo, bfl neki nemški zemljepl-sec z imenom Martin Valdsee-mueller, kateri je z navdušenjem prečital opiše Vespuccija. Ime Amerigo, iz katerega se j« razvila beseda Amerika, j« germanskega izvora. V gotiškem jeziku J« zvenela AmaJarelks in v alt-hochdeutsch Amalrich ali Amel-rieh, kar pomen j a "bogat na silnih činih/ V Italiji s« j« to ger-manakojme po invaziji Gotov po-latinilo v Almerico ali Amelrigo in kasneja v Amerigo. 11. marca 1882. — Prvi na-aeljenci Oregona so u spravili *** "p""181 M™*- mi lahko koristila pri ustvarjanju lastnih zale* 1 j učkov, polog tega me je pa vodH v to svrho najbolj zmožen mož. Vse, kar je preostalo, j« bil pregled dokazov, ki so a« zbrali v mojem spominu in Is tistih storiti strog ter dobro preteti-tan zaključek. Na papir sam. narisal točka, ok*. H katerih so se sukale moj« miali, in is spoftfo na sem dodal vse argumente, na katere sem **> letel v mojem dolgem raziskovanju. Cisto nič niso nam« vplivali kaki sovražni pisatelji, 1csfj-ti čital aam jih jako malo, kakor tudi vprašanja nisem ntttoli razpravljal s kom, ki bi n« bil ka» toličan. Edino vprašanje je bilo, da-li so dokazi, katar« a«m zbral, zadostni ali nš. O božičnih po* čltnieah sem s« namenil rešiti nalogo in neprf-trgano c«l dan in pol noči aam ponovno in po* novno raaglabljal na podlagi mojih študij. Točka sa točko protiargipnentov a« j« podajala valod pritiaka. Študij« pa so povzročile, da j« nadma padla la t«ška in moreča savest, da plavam daleč v sredino nepoznanega morja. In bilo j« na božič zjutraj 1. 1896, potem ko aem bral tri maša Ur so Župnijski zvonovi oznanjali Kri-stovo poslanico ljudstvu o miru, da sem m znašel daleč od poznan«ga sveta, zapuščen in brea doma, brez ciljev podeč ae dalje. Ampak zvonovi ao navsezadnje vendarle svonill prav, od tist« ur« dalj« sem s« počutil prostega od moro dvomov, ki je ležala na m«ni dolgih deset lat Literatura, katero sam preučeval zadnja leta, ja bila v glavnem latinska in francoška. Umevno je, da sem iskal protidokasov tudi v velikem arsenalu katoliške apologetike. Prav nič takrat Š« nisem poznal Kantove in Hegeto*« filozofij« Ur vsega, na katerem sloni, Greefl, Kiak«, Lotze, Roice in Qrtrd so mi bili nepoznani. Filoaofijs škoUke šole od lUida do HamiltO-na a« samo sdi zadostna, kakor j« s Aristotelovo, toraj nič drugega kot ponovitev školastičn*. ga aiatama. Tudi Martineau je v vseh svojih boljših delih 1« školsstik s svojim "ekstra-ro-cijonallsmom", katorega bi za avojo osebo *e maral sa noben važnejši korak v življenje. TV ko sem prišel do zaključkov, kakoršnlh so se dotaknili modemi pisatelji. Z ekatremno akub-nostjo aam študiral sv. Tomaža, av. Bonaven-turo, Scotuaa in celo kopico drugih menišldh veteranov, deloma pa tudi precejšnjo ntorieo modernih piaateljev rimake eerkve. Angleška katoliška literatura j« imela malo čtlva. V mlajših letih «o me učili, naj iščem krova pod velikim Newmanom. Pred malo *em pa spoanal, da j« on samo nekak kompromis fUocofa. V šolah vlada rak. da je 1i\m* vreden toliko, kolikor eo vredni njegovi ar«* m«ntl. pa iitč veš. Newmaa je pa ravno zadnji sa vodnika v filozofijo. Kljpč v njegov« miali je v napiau njegovega filozofIčnega dela, ki je \t«t sv. Ambroziju ter se glasi: "Bog ni odrešil tvojega ljudstva radi logik«." N«wmana j« pea-šinil U slavoapovni izraz, kar pa j« tudi dovdj, da rasuitramo, zakaj tako zvesto doluj« pri «*-»tavi argumentov o eksistenci boga in boUn-stvu KrUta. Ena njegovih prič olmgu j« nja-gova saveet ( v svoji pridigi pravi, da bi Ml brtajapsaU ataiat), pa neprestani pažnji pa Kas«n tega, da ljudem ni snano pravo število, koliko duhovnikov v resnici odstopi, bom tudi rsssv«tlil dr« stvari, ds bo lsžj« odgovoriti na to vprsšsnjs. Predvsem so duhovnikovo šolanj« uredili tako enostransko, površno in vratarsko, da mu v praktičnem življenju to znanje n« mar« koristiti. Jako malo je duhovnikov, ki M nadaljevali svoje študije na univarsi, a celo tam W študije ozkoobzorne, še vedno površne bi vratarske. Takoj po posveienju duhovniki nastopijo župnijsko dalo, nič jih n« navdušuj« k privatnemu nadaljnemu študiranju in tudi laa jim j« predpisan aamo za nekoliko kasul-Stiks, dočim jim j« dovoljenega salo veliko časa In tudi prilik«, da potratijo čas v klepetanju pri oblakih ali se sapl«t«jo v prijetne in brezd«ln« vsakdanjosti. V takih okoliščinah absolutno po-sabljo na proučevanj« vsakega filozofa ali ml-aleca. Bogonlovaki šolaki sistem m jim sdi, da ja ladosUn, kakoršnega jim je podal profesor, aato smatrajo, da jim ni treba še dalja rasmo-trivati o predmetu. C« ae še pomisli, v kake amašnjave bi duhovnik zašel, če bi aa lotil resne-fa učenj s. je rssumljlvo, zakaj to opušča. Pri Jaobraš«nem katoliškem lajiku je čisto druga-Nn temperament v alučaju skeptičnoeti (dvomov v vero); navadno ae bo podal v razglabljanja; pri duhovniku pa se pojavi odpor, da če le mor« premaga v sebi vsake dvome in zopet u-ravna svoje misli v staro slepo vernost. ' C« m 1« prip«tl, da dvomi prodrojo v misli duhovnlks (pri zaupnem razgovoru Človek kmalu apoena, da takih alučajev ni malo jaz sam jam Aee tokrat slišal duhovnike izražati se v d-nišni skeptičnoeti), kako naj si pa navaden duhovnik uravna Čas, da bo mogel podaljšati svoje Študije in proučevati svoja nova mnenja? Z vsemi privilegiji, ki sem jih dobil, in prilikami me je vido deeet let stalnega čitanja in mišljenja, da a«m prišel do končnega in zanesljivega zaključka. Dejstvo. da,eo odpadli od Rima navadno aamo tisti duhovniki, kateri so imeli poeobno priliko in razpoloženj* za študije, j« dovolj značilno; tako tudi ni nič preaenetljl-vo, ako je med navadno duhovščino taško najti duhovnik«, ki bi ee upali zr«ti v obrat mučni borbi odpadništva. Pridna zunanja aapoelenoet prežene dvome is misli. Preveč se udaJatl dvomom, bi bilo nepošteno ta duhovnika* vendar pa bi se jih malo ravnslo po kstollškem pravilu, da mora vsak nemudoma zatroti vsake dvome, kar je vendar usoda duhovnikova. Skušal aem celo aam najti odpomoč v začetnih nalogah pri organisiranju kolegija, a k+korhitro je bilo to delo dovršeno, ao prišla topgt na površje a tare vprašanja, jat pa sem se odločil, ds bom odgovoru nanje, naj me stane kar hoče. Moji dvomi so bili fUotofMnega In-oanovne-ga enačaja. CuUI aem. da dokler aa oanovne Leningrad, 6. marca. — Trinajst špijonov, ki so bili pred kratkim obsojeni na smrt, je bilo včeraj tu ustrolj«nih. Večinoma so Estonci in Poljski. .»■.»lil...................i . n CUNARD V. JUGOSLAVIJO balon tiftjai kaMJ aH preklad. Odlrtlu m takoj dobiti oiajlbo r»Wl H.v.rorm, tafcoan