JANUAR 16 P Marcelln " Mton 18 S Petra, Btol 19 C Kanut JO P Fabijan in BoSt. žl_S_Ncža_ \l N 3". pomfl' 'd! JS P Zaroka D. Mar. 24 T Timotej 25 S Spreob. sv.Pavla 26 O Polikarp 27 P Janez Kriz. + 28 S Pavla___£ 29 N 4. po raz*! G. so P Janez, miloič. 81 T Peter, nol. > PRVI SLOVENSKI XIST 55 SSMERIX3 2T« vero in m rod — M pravico in r*$nU». — od boj* U *m*M GLASILO SLOV. KATOL. DJ^VS^X V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. M0H03JXS S LHIC AG I; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽ/ V AH. __(Official Organ of four, Slovenian Organisation) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH— CHICAGO, ILL., PETEK, 27. JANUARJA — FRIDA Y, JANUARY 27, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. m*1 o If ;elji ve lav , H »ziif vi roč sp' -ješ il •avl a h J la Pf ip» ar* V le< ni Evropski živci zadobivajo dan za dnem nove sunke. — Italija proglasila mobilizacijo enega letnika, okrog 60,000 mož. — Hitler sklical državni zbor k zasedanju. — Špansko vprašanje ostaja napeto. Pariz, Francija. — Vznemirljivi dogodki., ki se vrste da boste na iz-rGsI; zlasti Angliji gre za bogt M°žno J'e namreč, da se da 6 fašistični državi izjavili, cjjj e Pripravljeni k evakua-' ^da pod pogojem, da se MARTIN V BORBI S CIO Razkol v avto uniji v resnem stadiju. Detroit, Mich. — Predsednik avtomobilske unije, Homer Martin, je odločen, da se ne bo boril samo proti glav-neta odboru svoje uniie, ki g« je pred par dnevi odstavil in imenoval na njegovo mesto R. J. Thomasa, marveč tudi proti CIO sami. V radio govoru, ki ga je imel v torek zvečer, je ožigosal Lewisa, češ, da hoče biti diktator nad ameriškim delavstvom, ter je obenem objavil svoj izstop iz CIO in nekako na pol tudi izstop cele unije. Razkol v uniji sami je dosegel resen obseg. Do-čim je nje odbor sklical konvencijo cele unije v Cleveland za 20. marca, je pa nasprotno Martin na svojo roko objavil, da se 'bo konvencija vršila 4. marca, in sicer v Detroitu. LETALO DOSEGLO VRTOGLAVO HITROST Buffalo, N. Y. _ Pri preizkusnem poletu z nekim novim aeroplanom se je zadnji torek dosegla hitrost, ki presega vse doslej znane. Iz višine 22,000 čevljev se je pilot, H. L. Child, spustil navpično navzdol do višine 9,000 čevljev z naglico 575 milj na uro. Največja hitrost, ki se je pri takih poizkusih dosegla doslej, je okrog 500 milj na uro. Pilot se je izrazil, da brzine sploh ni občutil dosti. S tem rekordom se je letalstvo približalo hitrosti 600 milj, o kateri trdijo znanstveniki, da je absolutna meja brzine, katero ne bo mogoče prekoračiti, češ, da postane pri tem zrak nekako trdno telo ter bi se zbiral pred letalom podobno, kakor se zbere sneg pred snežnim plugom. — Aero-plan, s katerim se je sedanja hitrost dosegla, je eden od sto aeroplanov, ki se grade v Ameriki za Francijo. -o- NASLOV FILMA POSTAL RESNICA Marion, Ind. — V enem tukajšnjih gledališč se je v torek zvečer kazal film 'Too Hot to Handle' in za vse gledalce, katerih je bilo okrog 400, ie v resnici postalo "loo hot". Izbruhnil je namreč požar, ki je uničil poslopje ter povzročil škode za $100,000, nič ža-'ega pa se ni pripetilo nikomur od občinstva. Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno u- nešne. DEL TAJNICA OBTOŽENA Republ. poslanec vložil obtožbo proti dei. tajnici. Perkins. nora j o s pirenejskega polotoka spraviti ven prav vsi tuji vplivi. To bi pomenilo, da mo-•a istočasno Anglija zapustiti ;vojo trdnjavo Gibraltar. V Evropi utegne biti letos torej še zelo "zanimivo". Washington, D. C. — Juri-dični odbor poslanske zbornice točasno razmotriva o resoluciji, ki jo je zadnji torek predložil republ. poslanec P. Thomas iz N. J. in v kateri je zahteval, da se delavska tajnica, Frances Perkins, postavi pred zasliševanje. Obdolžil jo je, da je izvršila zločin kršitve ustave, češ. da se je proti-vila deportaciji raznih tuje-zemcev, ki gojijo prevratne ideje proti vladi in so znani kot komunisti; med temi je na prvem mestu Harry Bridges, delavski voditelj v Kaliforniji. Istočasno na zatožni listi ■sta poleg Perkins tudi J. L. Houghteling, imigracijski komisar, in G. D. Reilly, uradnik v del. departmentu. SODNIK SMATRA RAZPO-ROKO ZA LUKSUS Chicago, 111. — Sodnik Klarkowski je zadnji torek sicer dovolil 20 letni Mrs. Dorothy Goodman zahtevano razporoko, toda odbil je njeno zahtevo po alimonijih in tudi sodnijske stroške bo morala sama trpeti. Izrazil se je, da so razporoke razkošje, in, ako si ga želi ženska privoščiti, mora tudi plačati zanj. -o—— SEIPLOVO IN DOLLFUSSO- VO TRUPLO PRENESLI Berlin, Nemčija. — Z Dunaja se poroča, da so trupli bivših avstrijskih kanclerjev, Seipla in Dollfussa, prenesli iz cerkve zopet nazaj na pokopališče, kjer ste bili sprva pokopani. V letu 1934 se je zgradila nova Seipel-Dollfuss spominska cerkev in tedanji kancler Schuschnigg je dal obe trupli prenesti v to cerkev. Kakor trdijo nazijske oblasti, se je sedanji ponovni prenos odredil na zahtevo javnosti, češ, da so se slišali ugovori, da bi rakve stale v hiši molitve. NOV KOMET ODKRILI Cambridge, Mass. — Dva zvezdoslovca, na tisoče milj daleč drug od drugega, sta v noči 19. januarja istočasno odkrila neki novj komet. Eden od teh je bil ruski znanstvenik Kozik iz Taškenta v srednji Aziji, drugi neki C. Peltier iz Delphos, O., in tako se bo repatica imenovala po obeh, Ivozik-Peltier. Točasno se more videti zvezda !e z daljnogledom, toda postala bo vidna s prostim očesom okrog 10. februarja. KRIZEMJVETA — Ottawa, Ont. — Od mi-nisterstva za obrambo se je to sredo predložila v parlamentu resolucija, da se ima razpisati vladno posojilo, da dobi Kanada denar za oboroževanje. To bo prvi slučaj, da se bo Kanada v času miru oboroževala z izposojenim de narjem. — Berlin, Nemčija. — Brazilija bo zopet pričela z izvodom kave in bombaža v Nemčijo, kar je ukiniila meseca junija,ker je imela preveč nemških izvozniških mark. To so objavili zadnji torek nemški časopisi. Pomanjkanje kave je zdaj v Nemčiji zelo občutno. — Santiago. Čile. — Tukajšnje mesto in velik del o-srednjega Cile je bilo v torek ponoči pretreseno od števila potresenih sunkov, ki so povzročili znatno škodo. Šest oseb je bilo ubitih, kakor govore poročila iz podeželskih krajev. VPRAŠANJE PREKLICA IZVOZA Washington, D. C. _ Do- čim se zadnje čase vrši silovita borba med dvema strujama glede preklica prepovedi izvoza orožja v Španijo, so se pa istočasno tudi pravniki temeljito bavili z vprašanjem, kdo i'ma pravico izdati ta preklic, ali predsednik, ali samo kongres. Do končnove-ljavne rešitve še niso prišli, vendar se mnenje bolj nagiba na to, da ima edino kongres to pravico. SPLOSNI Mf:* POBEG Pritisk nacijonalistov na mesto je tak, da se mu bo vlada mogla težko upirati. — Vlada sama se izselila. Hendaye, Francija. — Padec španskega mesta Barcelone v roke nacijonalistov je vprašanje le še nekaj ur, ka kor se je položaj opisoval v sredo zvečer. Prve čete napadalcev so ze prodrle v južni del mesta, dočim so na ostalih mejah, izvzemši na severu, stvorile oblegalni polkrog in mesto je podvrženo strahovitemu ognju od aeroplanov in artilerije. Splošni pobeg prebivalstva se je v sredo še povečal in tudi vlada sama se je umaknila proti severu v mesto Gerono, 35 milj oddaljeno od francoske meje. Nacijonalistični aeroplani so metali v sredo nad mesto letake, na katerih se je izrazil poziv, naj se mesto brez boja poda, da se prepreči nepotrebno prelivanje krvi. Ni pa še gotovo, ali bo vlajda postavila napram nacijonalistom tak odpor, kakor se je sprva objavljalo, ali pa bo izprevi-dela brezpomembnost upiranja in brez bojai prepustila mesto. Opazovalci izražjajo mnenje, da se bo odločila na zadnje. -o- USODEN SLUČAJ Denver, Colo. — V nekem tukajšnjem hotelu so našli f.adnji torek 22 letno Madge Evans mrtvo, s prestreljeno glavo. Sprva je bil slučaj prava zagonetka, kajti vrata so bila zaklenjena od znotraj, v sobi pa ni bila nobenega revolverja. Delno se je uganka rešila, ko so zapazili v stropu luknjo, skozi katero je udarila krogla, popolno pojasnilo pa sta podala dva državna cestna policista, ki sta stanovala eno nadstropje višje nad to sobo. Povedala sta, da 3e je enemu od njih po nesreči sprožil revolver in je krogla predrla tla. Iz Jugoslavije V Litiji bo v kratkem začel delovati protituberkulozni dispanzer. — V tovarni lovskih nabojev v Kranju je eksplozija razmesarila mladega delavca iz Primsko-vega. — Smrtna kosa, nezgode in drugo. Velika pridobitev Ljubljana, 8. jan. — Za protituberkulozni dispanzer so je Litija že pred leti zavzemala ter je bila tudi v ta namen ustanovljena Protituber-kulozna liga pod predsedstvom g. Preissa, ravnatelja J u g o s 1. tekstilnih tvornic Mautner d. d. Po smrti g. Preissa pa je bila misel na prepotrebni protituberkulozni dispanzer kaj kmalu pozabljena. Pred dvema letoma pa se je v okviru okrajnega odbora Rdečega križa, ki rnu predseduje g. san. ref. dr. Orel, u-stanovil odsek proti tuberkulozne lige. Vendar akcija za dispanzer je iz več vzrokov počasi napredovala, v prvi vrsti zaradi tega, ker je v Litiji samo eno večje industrijsko podjetje. Že je kazalo,d a bodo vsa prizadevanja za Kapslje je metal v zaboj, katerega je imel pod stolom, na katerem je sedel. Pri izpraz-njevanju se je po nesrečnem naključju eden vnel in pognal v zrak še- ostale. Pri tem je Šmajdku odtrgalo desno nogo in ga zagnalo preko železnega droga pri bližnjem stroju, kjer se mu je ob udarcu zlomila še leva noga. ——o--v Dr. Korošec boter Iz Dol. Logatca poročajo, da se je družini delavca Fran* ca Mačka, po domače "Petra-,čev," narodil enajsti otrok —. fantek. Za krstnega botra je bil po svojem zastopniku bivši notranji minister Dr. Anton Korošec, ki je ob tej priliki družino velikodušno obdaroval. --o- Zemlja ga je zasula Na novi baliovinski cesti, kf man, ko je iznenada vso akci- Jjo grade mod Št. Lenartom in POLJSKE PLESE PRIŠLI PREDSTAVLJAT jo rešil agilni ravnatelj Ju-gosl. tekstilnih tvornic Mautner g. Gjaja in jo zaključil s pomembnim uspehom. G. ravnatelj Gjaja je namreč pri vodstvu tvornic Mautner posredoval za podporo.. In res je upravni svet tvornic po njegovi zaslugi poklonil Protituberkulozni ligi v Litiji kot darilo ob 20 letnici Jugoslavije vočji znesek, ki je potreben za nabavo rontgen-aparata. Po vsem tem smemo zdaj u-pravičeno upati, da bo v Litiji v kratkem začel delovati Protituberkulozni dispanzer. . U P°ljskega mesta Zak°Pane> ki leži v karpatskem pogorju, je prispela v Ameriko nedavno sku-~ p.na šestenh mladih oseb, da bo prirejala predstave svojih narodnih plesov. Slika kaže enega prizorov v njih plesih. Žrtev eksplozije Kranj, ob Novfem letu. — V četrtek po Božiču se je primerila v tovarni lovskih nabojev v Kranju močna eksplozija, ki je močno pretresla vse mestne prebivalce. čeprav je bila tovarna lovilcih nabojev v inventuri in je bilo delavstvo že od Božičf naprej na dopustu, sta vendar ostala v tovarni še en puškar in neka delavka, da opravite manjše posle. Po eksploziji sta pritekla v tovarno gg. Smole in Pogačnik, ki stanujeta v isti hiši. Nudil se jima je strašen prizor. Pred odprtimi vrati je sedela do smrti preplašena delavka, ki k sreči ni bila ranjena. Toda med stroji je ležal ves raztrgan in okrvavljen 25 letni puškar Marjan Šmajclek iz Primsko-vega. Kako se je pripetila nesreča, ne more nihče natančno pojasniti. Domnevajo,da se je pri odstranjevanju vžigalnih kapsljev iz praznih lovskih nabojev zataknil železni iz-praznjevalec, ki je pri udarcu vnel kapselj. To je povzročilo eksplozijo ostalih 2.000 kapsljev, ki jih je imel Šmaj-dek v zaboju pod nogami. Sedanja Šmajdkova naloga je bila namreč ta, da je izpraz-njeval vžigalne kapslje iz pokvarjenih praznih nabojev. Sv. Bolfenikom v Slovenskih goricah, se je pripetila nesreča, ki bi skoro zahtevala človeško življenje. Pri odkopava-nju hriba, čez katerega bo izpeljana cesta v globoki zarezi, se je naenkrat vsul zemeljski plaz in podkopal pod seboj 18 letnega delavca Jožeta Jarca, posestniškega sinai iz Sv. Lenarta. Fanta so nje-govi tovariši nezavestnega od-kopali in ga odpeljali v mariborsko bolnico. Nesreče pri smučanju V ljubljansko bolnico je bil pripeljan Joško Lavša. Deček se je smučal in si pri te'm zlomil nogo. __ Istotako se je Ponesrečila pri smučanju tudi 13 letna Cilka Česnova iz gj. ?ke in je tudi bila pripeljana v bolnico. _ V vlaku je umrl v gorenjskem vlaku, ki prihaja popoldne z Gorenjskega v Ljubljano, je nenadno umrl neki potnik, v katerem so po-^neje spoznali 68 letnega občinskega siromaka Lovra Štu-larja iz Ljubna, ki je pristo. en v Breznico. Štular je bil namenjen v ljubljansko bolni-■o, pa je že med potjo izdihnil, zaradi oslabelosti. -e- Napaden V Spodnji Počehovi so neki muzikanti z noži navalili na 56 letnega viničarja Ferda Serpa iz Košakov. Šerpe jo obležal zaboden v pleča. Statistika Po zadnjem uradnem ljudskem štetju leta 1931 je Št, Vid nad Ljubljano štel z zavodom vred 7319 prebivalcev. Sedaj bo to število gotovo višje, saj se je v zadnjih letih sezidalo nad 100 novih hiš. Rojenih je bilo preteklo leto 138 otrok, umrlo je pa 79 oseb, oklicanih je bilo 119 parov, doma poročenih 62 pa-rov. ŠTEV. (NO.) 18. ^^^^^^ I i............ • I —................... mi i iiiiniiii ...............................................»minili...............................Il«...... . mu «11 M lili ......................... .m ■ —.. ■■ , .......... .".j1 l*".'l- ■" ■".' '■' . ■■ ! ■!'»»'■ .........'^»'III ""■pg AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 27. j nimam 1939i Prosimo, da naj služi vsem to v pojasnilo in vodilo za naprej. Uredništvo se bo v bodoče ravnalo po tem pravilu. Čas je, da enkrat napravimo red tudi pri tem. Nihče, ki pravično misli nam ne more tega šteti v zlo. Amerikanski Slovenec Pv4)i in najstarejši slovenski The first and tke Oldest Slovene Ust v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. .Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto................................$5.00 For one year --------------.--------------------$5.00 Za pol leta.............................. 2.50 For half a year ---------------------------- 2.50 2a četrt leta ............................... 1-50 For three months .................-......... L50 2a Chicago, Kanado in Evropo: .... Chicago, Canada and Europe: 2a. «lo let® __________________________$6-00 For one year ................................$6.00 3a pol leta _______________________3.00 For half year ______________.______-........... 3-00 Za tetrt leta ________________________ 1.75 For three months _....,................. 1-75 »»samegna etevilka .....................— 3c Single copy ............................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vcaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1S79. Listnica uredništva ROJAKOM ŠIROM AMERIKE Biwabik, Minn. .Dragi mi'rojaki širom Amerike! Prav gotovo ste brali med novicami iz Jugoslavije v št. 8. Amer. Slovenca, kako neka gospa opisuje strašno bedo neke družine. Mati je vdova mora skrbeti za šest majhnih otrok. Je to družina Jožefe Marolt, vas Marinčke pri Robu blizu Velikih Lašč. Dotična gospa piše, da se ne da popisati revščino ki jo je videla. Oče je umrl zadnje leto za jetiko, mati pa ne more dovolj zaslužiti da bi preživela šest otrok, ki so vsi majhni. V hiši ni ne postelje, ne posteljnine; otroci skoraj goli, lačni in bosi in vsi prezebli. Človeku se stiska srce, ko vidi toliko revščino. Kaj praviš ti slovenska ma- (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (36) llinTEi) Ki^TU'!!K 6YNDICV1T, Inc. Tarzan, ki je mislil na vse in imel za vse skrb, še je podal na lov. Ravno je bil zavohal antilopo, katero je hotel ustreliti za hrano ... — V .tistem kraju so bile tudi velike divje opice. Njih kralj Ungo je z nekaterimi tovariši oprczal za, žrtvijo, katero bi potrebovali za Dum-Dum ples. Atan Thome je ob tej neveseli vesti obstal osupnjen. Če bi se to zgodilo ob kakem drugem času, bi bil vzrojil, toda seciaj. ko je bil že tako blizu ciija, se je premagal in kljub temu, da je bilo še zgodaj popoldne, je naročil, da postavijo šotore ter upal, da bodo drugi dan dečki voljni iti , , . "Sam bom govoril z nosači," je rekel Atatt vodniku;;"morda bodo jutri, ko se spočijejo drugačnih niitli • •. ■" — Ta zgodnji počitek, ki ga je odločil Thonie, bo morda pomagal Tarzanu, da preje dohiti svojega tekuleca, v.se-kako pa prodno ta, pride v Prepovedano mesto Athair, kamoV je uame-fcjen, 01» tqm sporpčilu svojega drznega zaveznika je Thome obstal in gledal na divj? vulkansko gorovje, ki je ob-kroževalo Prepovedano mesto Athair. Tedaj je pristopil k njemu vodnik no-sačev in rekel, da nosači ne gredo več naprej, bojijo se nepoznanih sovražnikov, ki pokončajo vse, kar se jim bliža. SPOMINI NA OBISK V STA-RO DOMOVINO Pueblo, Colo. Ko sem se v Ljubljani nekoliko odpočil, sem se podal na postajo in se odpeljal v Zagreb. Tam sem najprej obiskal hčerko moje sestre. Seveda, sem ji naznanil da pridem in tudi kedaj pridem, pa je bila silno vesela tega sporočila. Ko sem se pripeljal z vlakom na kolodvor, me je ona že tam čakala, z njo je bil tudi njen mož. Jaz bi seveda ne spoznal, toda z menoj je bila moja sestra, oziroma njena mati in po tem me je ona spoznala ter začela vesela klicati: "Moj stric! moj stric!" Veseli smo sj podali roke in vsi smo imeli od iznenadnega srečanja solzne oči. Podali smo se na njih dom, kjer smo bili gostoljubno postrežem z jedjo in pijačo. Vprašal sem, koliko gostov neki pričakujejo, ko so • toliko pripravili, pa se mi samo nasmehnejo. Ob okusnem i prigrizku in dobri vinski kap-1 J j i c i črnini, smo se začeli pogovarjati po raznih stvareh. SIJAJNA PROSVETA! S Cleveland, Ohio. Kaj se boš ti človek ponašal? Nič nisi! Pai-a zabita si! Ti žival živalska! Ti potomec opice, beži nazaj v džunglo, ] ko nočeš biti izobražen in na- ' preden. Ko nočeš brati takih 1 knjig, da bi te razsvetlile, da bi lahko spoznal, da si opičji ' potomec! Vzemite v roko obligatno , številko Prosvete od srede 18. , jan. t. 1. in berite in še rečem berite! Berite dvakrat, petkrat in tudi desetkrat preberite, pa se bodo vam odprle oči spoznanja, da ste potomci o-pice. Tako navdušeno in zavzeto piše ta uradna Prosve-la, katero izdajajo za 42 tisoč članov SNPJ. Blagor članstvu omenjene jednote, ki je pitano s tako duševno hrano! Kar prepričati ga hočejo, da je ; prišlo iz džungle. Člankar v Prosveti priporoča knjigo in • pravi: Berite dvakrat, petkrat [ in desetkrat, pa se bodo od-l prle oči in videli bote nazaj ^ v prazgodovino stolisočletja in spoznali, da ste najprvo hodili po štirih nogah in še le po • tem po dveh. Spoznali bote . svoje sorodnike pradode in } srečni bote, nad vse srečni. Nobenega komentarja ni • potreba, k taki visoki prosveti. Kdor hoče imeti za sorodnike in potomce take džungel- - ske angelčke, naj jih kar svo- - bodno ima. Kdor se hoče izobraževati za sedanje čase s takimi prastarimi dokumenti j pred tisočletji, kakor svetuje prosvitljeni člankar, naj se le poslužuje takega prosvitljene-% ga kotička in srečen bo! aa nam je cas Kaj nitro tekel naprej. Ura je bila že čez polnoč,ko smo se podali k počitku. Drugo jutro smo pa šli v mesto, kjer se mi je vse videlo prav lepo in tudi zanimivo. Ceste vse snažne, da so se kajr svetile od jutranje zarje, ki je žarela na nebu. Vprašam sestro, zakaj se ceste tako svetijo. Pa mi je takoj pojasnila, da ponoči vse ulice z \odo pomijejo. Zato se mi je pa Zagreb tako dopadel, ker je snalžno mesto in lahko rečem, najbolj snažno v Jugoslaviji. Odpeljali smo se v mestni park. kjer sem tudi videl različne živali, katerih imen se več ne spominjam. Zopet se podamo na dom moje nečakinje in si naročimo It-ter dobrega konjaka, ki se nam je prav prilegel. Zapeli smo tudi nekoliko hrvaških pesmi in potem smo dobili dobro hrvaško godbo, da smo se ob nje zvokih veselo zavrteli Ler bili vs,i v prav prijetnem položaju. — Drugi dan sem se od njih poslovil. Odšel sem na kolodvor ter si tam kupil listek do Beograda, kamor lem se pripeljal ob 9:30 zvečer. Ko stojim na kolodvoru, pride k meni šofer nekega avtomobila in me nagovori, kam želim da me odpelje in jaz mu rečem, da v mestu. Potem me vpraša, kdo sem ter mu povem, da sem Slovenec in sem mu tudi pokazal naslov enega Slovenca. Povedal mi je,da ga on pozna. Ko me pa pripelje v sredino mesta, mi reče, da ne ve kje stanuje in da naj kar izstopim, Kar imam sočutje v tem je to, da morajo te bedarije prejemati naši katoliški rojaki in za nje še plačevati pri članarini. Ce to ni peklensko politično izkoriščanje, potem ne vem, kaj naj bo izkoriščanje. Ako se že hočejo' odpadniki vzgajati s takim sredstvom, dober tek! Ampak naj to po-skrbe za svoje lastne novce! Ne pa da se tudi one, ki se s tako pisavo ne strinjajo taksira za glasilo enako, kakor one, ki so njihovega duha. Pa se li med tolikimi tisoči katoličanov res ne dobi nikogar, da bi zavrnil to vsiljivost in predrznost? Ali moramo katoličani res požirati vsako godljo, ki jo nam ser vira j o na take načine naši verski odpadniki? Člani, ki še niste zavrgli svoje vere, kje ste? Glasilo je Viiša lastnina, kakor je lastnina vseh ostalih j članov pri jedroti. Ali je vam prav, da se v vašem lastnem glasili! tako pisari? Kaj pravite na to? Anton Grdina ri» wwvw m mir*' | ""O ! | fl J <3 j | PO ; » S- 3' ** < > g 3 o • i * S 2 "*L I i o s sr > S. P S- I | S18 i ; B o » > •g 3 i > S "" e: 1 > B «-<• Es i > S to gf , ' M ' k M . » S S > >— 3 2. i i S i : I i ! S o ° i 1 > fB JO I : e . < ? S ! ZAHVALA! Ljubljana. Za mojo šestde-setletnico in za zadnji božič sem sprejel iz Amerike zelo) veliko voščil in kartic. Ako bi hotel vsem odgovoriti bi .potreboval precejšnjo vsoto, ker naša pošta v Ameriko je dra-gn. Denarja pa nimam. Zato naj mi vsi moji dragi in nepozabni prijatelji v Ameriki o-proste, če se vsem in vsakemu posebej kar tukaj v Ameri-kanskem Slovencu lepo zahvalim in prosim vse. naj se me še nadalje spominjajo,zlasti v molitvah, kako se tudi jaz.vseh spominjam zlasti pri sv. maši. Bog plačaj! Nekateri so mi pisali tudi, zakaj več ne pišem v ameriške liste. Rad bi: Toda nakopal sem si z Družbo sv. Rafaela ii} z veliko faro toliko dela, da ga komaj zmagujem. Poskusil sem se otresti dela pri Rafaelovi družbi. Pa ni šlo. Sicer pa vidim in čitam, da imate kar lepo urejevane vse Vaše liste in so polhi zanimivih in lepih stvari. Ko bi vedel, da uredniki res nimajo tvarine, seveda, ti, ki živiš tukaj v Ameriki? t Ali te ne pretrese mraz, ko to 1 bereš? Prav gotovo, kot me- j ne. V duhu gledam te otroke, j ki se stiskajo skupaj lačni in mrzli ter čakajo mame, kedaj bo prišla, ker je že zjutraj odšla, da jim kaj zasluži. Ko je odhajala jim je naročila, naj bodo pridni, da jim bo gotovo ; prinesla kruha. — Prav tako, ] kot piše naš pokojni Cankar: ; In ko zaslišijo od zunaj korake, kako skočijo vsi k vratom — mama, mama, ali si prine sla k r u ha ? Dasiravno prezebli in lačni, so zopet vsi ži- , vahni in veseli. Saj za enkrat ie mama zopet nasitila te lačne želodčke. Jaz sem se namenila trkati na vaša dobra in usmiljena srca, za kakšno malo podporo. — Spomnite se rojaki na besede Kristusove, ki je rekel, da karkoli ste storili kateremu njegovih najmanjših bratov, je toliko, kot bi storili njemu samemu. — Pa sem 1 prav trdno prepričana, da te ■ moje vrstice ne bodo ostale . glals vpijočega v puščavi'. Zla-, sti vi Laščanje, pa tudi drugi . sosedni farani. darujte po svo-r jih močeh. Kako bo ta revna , družina vesela, ko bo dobila ) oomoč iz Amerike, odkoder . io je najbrže najmanj priča-, kovala. Pošljite, če mislite, . kaj darovati kar na moj na-i slov in jaz bom vsakega daro-; valca objavila v našem priljubljenem listu "A. S.", svo-1 to pa poslala na dotično dru i žino, da bo tudi ta revna vdo-. va imela s svojimi otroci vese-- lo Velikonoč. Ako pa kdo dru-3 gi hoče da se njemu pošlje, 3 da bo on poslal darove na to b družino,ker morda to družino . sani osebno pozna, pa tudi a dobro; pa mi naj piše na spo-e daj navedeni naslov. e V upanju, dragi rojaki, da ii te vrstice ne bodo zaman, se [. vam že v naprej zahvaljujem n za vsak najmanjši dar in o-i_ stanem vam hvaležna !- Mary Delak >1 Box 317, i, Biwabik, Minn, v -o- za vožnjo s kolodvora pa naj i mu plačam tri kovače. Ura je . bila že 11 ponoči, pa še nisem nič vedel kaj bi moral : vse napraviti. Drugega mi ni kazalo, kot da sem se podal na orožniško postajo in tam vprašal, če oni kaj vedo, kje ta in ta stanuje. Seveda nisem vsega razumel, 'štja' in 'što' so mi ta'm povedali, vendar nekoliko pa le. Zopet sem se odpravil v mesto in hodil dve.uri, predno sem dobil tega ki sem ga iskal. In ta Slo-\enec ima tam gostilno. Jaz tem pa prišel do njega že docela zmučen in žejen, zato ni čudno, da sem si takoj naročil najboljši prigrizek in najboljšega vina, nakar sem ga vprašal, če bi mogel pri njemu prenočiti. Povedal mi je, da tega ni mogoče, pač pa mi je rekel, da ve za hotel, kjer se dobi prenočišče. Ko sem ga potem vprašal koliko sem dolžan, mi je rekel da sedem kovačev in pet dinarjev. Naročil sem še en liter vina ter rekel, naj še on prisede in pije. Potem sva se nekaj časa pogovarjala, pa mi reče, da iahko kar pri njemu prenočim, kar se mj je zdelo prav dobro. Ko sem zjutraj vstal, ; me je že čakalo kosilo. Nato sem vprašal gospodinjo, koli-' ko sem dolžan za prenočišče, pa ni zahtevala ničesar. Vseeno sem ji dal dva dolarja,za , kar je bila jako vesela in se je lepo zahvalila. ( Kmalu nato sem se podal zopet ven v mesto, da si ga nekoliko ogledam. Bilo je nekako 10 ura zjutraj in še ni-j še'm prehodil dva bloka, ko , me nekdo pozdravi z "dobro ^ rano" po srbohrvatsko in me . vprašal, kam sem namenjen. Dobro sem ga razumel, pa sem se držal kakor da ga ne [ razumem, on pa je le v me " silil, če imam kaj časa, da bi '' hodil nekaj časa z njim. Od-govoril sem mu, da nimam časa hoditi po stranskih uli-cah, pa me je kar grdo pogle-dal in odgovoril, da bi imel r "dobre čase",če bi šel z njim, , nakar se je podal od mene v ^ stran, jaz sem pa stopil v ne-^ ko gostilno. — Tako je bilo v Beogradu, prihodnjič vam pa ^ povem kaj drugega in bom ^ zaključil moje spomine. jI Louis Germ Našim dopisnikom, društvom in ustanovam je treba enkrat povedati jasno besedo glede raznih poročil, dopisov ' in oglasov. V poročila in dopise spadajo razne novice in dogodki, ki so novice za splošno javnost. Te objavlja vsak list drage volje, ker se pač tičejo splošnosti, in naročniki tudi za to plačujejo list radi novic. Ni pa novica' za splošno javnost, kadar kak dopisnik začne z dopisom tako le: O delavskih razmerah nimam kaj poročati, tudi o drugem ne. Potem pa začne pripovedovati, da društvo tega in onega imena, ali podružnica ta ali ta, bo. imela veselico, piknik itd. O tem pa napiše včasih eno, včasih dve kolone. Cel program objavi, apelira na javnost, da kupuje vstopnice in vse mogoče stvari vključi Vse to se tiče samo tiste naselbine, kjer se bo to vršilo in še tam zanima morda le tiste, ki so pri taki organizaciji. Druge to ne zanima. Vendar prostor v listu je porabljen, za dopis, ki nič drugega, kakor en sam dolg oglas. In mnogi pričakujejo take objave brezplačno. In to od listov, ki se bore za žive in mrtve za svoj obstoj. Ali je to pravično? Ne. Prav tako ne, kakor bi kdo prišel k sosedu rekoč, pridi in mi pomagaj, da bova to le njivo dobro obdelala. Plačila pa nobenega. Kako dolgo bi to šlo ? Amerikanski Slovenec drage volje pomaga vsepovsod, kadar gre za splošni blagobit naroda. Ne more pa delati oglaševalne tlake vse čase in za vse slučaje. V imenu pravičnosti naj vzame vsak to na znanje in za naprej ravna vsak, kakor mu veleva pravična vest. Vsak naj pomisli to le: Pišem o prireditvi. Naše društvo, podružnica ali organizacija, ali karkoli je že na takem dnevnem redu, prireja prireditev. Od tega bo imelo korist. Pri tej prireditvi moramo plačati vse, kar je potreba. Luč nam v dvorani ne sveti zastonj, plačati jo moramo. Eent od dvorane moramo plačati. Muzikante moramo plačati, kratko vse, še, ko se peljem na prireditev moram plačati voznino na štrikari, ali pa gasolin za mašino. Ampak listu, ki je javnosti povedal vse o tej prireditvi, da so se ljudje začeli zanimati za njo, da so prišli na njo in na isti potrošili svoje novce, od katerega pride dobiček, temu pa nič. Temu se pa na koncu dolgega dopifea včasih, pa še to ne vedno, le zapiše, kratek stavek, da se tako še več prostora porabi v njem: "Listu A. S. pa želimo obilo novih naročnikov." Samo želijo jih, kadar so kampanje, navadno tisti najmanj storijo za list. Ali je to pravično? Mihce nam ne more zameriti, ce smo se za naprej oa- 3 ločili, da bomo delali razliko med dopisi, v katerih so res i splošne novice po naselbinah, in med onimi, ki bodo le ] oglaševali razne prireditve. Splošne novice bomo vedno : drage volje objavljali, kakor doslej. Vse dopise, ki bodo ( vsebovali le oglase, za razne prireditve, bodisi privatne ali i ■ druge, bomo smatrali kot oglase in jih bomo objavljali le ! proti plačilu kot oglase. To naj vzamejo za naprej na | znanje vsi dopisniki, da ne bo potem kakih neljubih nesporazumov. Tudi poročila o raznih prireditvah so novice, a le do gotove meje. Kot n. pr.: "Društvo sv. Jožefa se pripravlja, da ta in ta dan priredi veliko slavnost ob priliki svoje 30 letnice v tej ali oni dvorani. Slavnost se bo začela s slovesno sv. mašo v cerkvi, zatem pa bo v dvorani banket in govorniški program."'— To je novica. Ni pa več novica, če gre poročilo dalje, apelira na čitatelje, cla si preskrbe vstopnice po tej in oni ceni, vabi k udeležbi, oglaša godbo, pijače, ples in še druge reči, kar po celo kolono, kakor imajo to mnogi navado. V prvem kvotiranem delu poročila j'e napoved, to JE novica. V drugem delu pa gre za business, to JE pa OGLAS in ne več novica. Vse, ki zraven sodelujejo največ v vseh slučajih, plačajo pri tem, le lista ki dela reklamo za to. Oglasi v Amerikanskem Slovencu se objavljajo slovenskim društvom in organizacijam po znižani ceni 35 centov palec ali kolonska inča. Palec aH kolonska in& pomeni en palec ali eno inčo prostora v eni navadni posamezni koloni, ki meri dva palca in en četrt širine. Ta ce na je ža enkratno objavo. Za več objav istega besedila brez tiskovnih sprememb, damo znaten popust. bi se morda tudi kaj naredilo. Vendar mislim, da niso prav nič v zadregi. Iskreno pozdravljeni! — P. Kazimir Zakrajšek -o- DOLENJSKE NOVICE Iz Temeniške doline Na Raki je umrla 22. nov. Marija Zorko iz Brezja v 72. letu svoje starosti. Bila je jako verna žena in usmiljena do revežev, zato je :bila daleč naokoli znana. V Kostanjevici je dopolnil 15. nov. dolenjski Matuzalem Janez Marolt 98 let in stopil v 99 leto svojega življenja. Mož se še dobro počuti. Bil je svoj čas v službi pri notarju, potem pri sodišču, bil je tudi poštar in nazadnje davčni iztirjevalec. Na Raki je umrl tudi še nenadoma Franc Bajec iz Malega Korena, star 77 let. Bil je okrog 30 let obč. odbornik in odbornik raške hranilnice. V Dobrepoljah je stopilo na, praznik Brezmad. Spočetja M. D. 49 fantov v Mar. družbo. Pred kratkem je umrl tam Ignac Škulj iz Zagorice in učenec Jože Žnidaršič iz Ceste. V Ambrusu je umrl 14. dec. Franc Godec, ki je bil dolgo let cerkovnik, v starosti 70 tet. Župnijo Šmihel pri Novem mestu je nastopil novi župnik g. Anton Bergant, dosedanji kaplan v St. Rupertu, prej pa v Št. Vidu pri Stični. Za upravitelja župnije Leskovec pri Krškem je 'bil imenovan g-Alojzij Štrukelj, kaplan rav-riotam. Premeščen pa je bil g. Jože Rozman, župni upravitelj v Grčaricah, za kaplana v Št. Vidu pri Stični, z bivališčem! v Velikem Gabru. V št. Rupert pa pride kot kaplan g■ Franc Tom z Dobrove, g. Franc Mozetič pa iz Trebnjega na Dobrovo. V Tržišču je umrla po nov. letu Jim'te'zova mati iz Skov* ca, stara 75 let, Rojstev je bilo v tej župniji lani 84, umrlo je 32 oseb, poročenih pa je bilo 20 parov. V župniji Višnja gora pa je bilo lani rojenih 42 otrok, umrlo je 24 oseb. | V Šmartnem pri Litiji je umrl po težki bolezni Franc Žitnik iz Vintarjevca, in Terezija Jug iz Skubč, stara 72 iet. Kojemn je bilo tam lam 05 otrok,umrlo pa je 38 oseb. Na praznik sv. Štefana sof imeli v Brusnicah pri Novem mestu novo mašo, katero je daroval g. Anton Vidmar iz Gumberka. Njegov brat Leopold pa deluje kot brat družbe Jezusove v indijski Kalku-ti. V noči od 2. na 3. jan. j® umrl v št. Vidu nad Ljubljano upokojeni ravnatelj' škof-zavodov g. dr. Anton Ratajec, rojen Dolenjec iz Bučke. Pri nas v Št. Lovrencu ie bilo lani rojenih 24 otrok, u'm'rlo je 12 ose'b, poročeni pa so bili 4 pari. Lani sem večkrat poročal, kako lepo jesef smo imeli in brez snega in zime. Po lepi in suhi jeseni ,je začelo 16. doc. snežiti in se je začela zima. 1. ŠaSeli Stran 2 S? \*-j V^^^MSB&i..... M Wml'N lf» r " . ^rmi~r-r.«r —rti~..J /,A AMERIKANSKI SLOVENEC (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah 111 Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. wtieZ. JOU&l, 111. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. Podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2- podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis. "ačelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Plac^, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wads worth Ave., North Chicago, 111. ■ Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermalc Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bol-n'ških podpor v znesku $165,3^6.00. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski odde-lek pa od rojstva do 16. leta. ... Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se razšle certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty ear Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Cenena bolniška podpora. Družba sv. Družine 100% solventna. Rojaki (inje) ! Pristopite v njeno sredo. T Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., J°iiet, Illinois. Eden najsilovitejših nasprotnikov predsednika Roosevelta in njegovega New deala je senator Rush D. Holt iz W. Va. Na sliki drži avtomobilski lepak, s katerim kaže protest proti Rooseveltovemu tretjemu terminu. D op isi lokalnih društev ^■BBBDtuliiliIllIUHIlHIllIllUlItlilllllllClIlllllllIiUUIHHIHlim 12 URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. # . Joliet, 111. , članstvu našega društva, - asti tem, ki se jim ni bilo ideležiti zadnje dru-. Vele seje se naznanja, da upo-* v*jo sklepe, ki so bili na ome- - seji 26. dec. 1. 1. potrjeni. 3 ^Uarska seja se bo vršila 1 laftiesto četrto nedeljo, peto in to je 29. januarja. J se vse, da se te seje ude-, v polnem številu. Na tej bo umeščenje odbora za 3 ^ošiije leto in bo ob enem c četrtletno poročilo na- - ^ društvenih nadzornikov o 2 °s'ovanju dru:./.va, ozir. o i 'Ceneni star.ju društva. '* nastopu novega leta je 3 ^mnogih navada, da napra-3 svoje načrte ali zaobljube e j. Nastopno leto. Umestno bi z da bi tudi člani in Člani-1- Zasega društva napravili z l!stvenim odborom vred na- - j, e> kateri bi naj bili da sku-'^0 pridobiti kakega nove- e' e'lana ali članico v odrastli -.1 Mladinski oddelek drust-J' , Vedite. da odbor sam ne •, (.°l,e «am napraviti toliko, kot , Napravilo vse članstvo, če e skupaj. Saj je bilo že ,j tokrat omenjeno v naše'rn a L Sl™.«. da imamo vsi enake lra!ice enake dolžnost: dc »V^va, pa naj bodo to dru-i- J8|i»i uradniki ali članstvo, ej'1-! bi si tudi enako ne pri-e ^ «fivali za napredek. Veruj-/ tudi odbor izgubi vese-) L lr.' »avdušenje do dela, če ' nikakeSa sodelovanja. , 0 vas prosim vse skupaj in 11 Posameznega člana % ?ico> tudi odbor- 1 ^iso izvzeti, da vsi pride- * lin - • i|u _ \zgoraj omenjeno sejo, lQ *ačnenio v novem letu res-W kovati za društvo in trj, • Pomnimo, da bomo le« faLPr°slavUali 25 letnico na-k^di-ugtva in DSD. Zave-PHi5° Se SV0J'ih dolžnosti do ob JVa in DSD, pa se bomo Sej- °ncu letošnjega leta z ve-l939m Poslavljali od leta ite^ 2 zavestjo, cla smo v klo u storili svojo dolžnost ^ ^Ustva in DSD. Bog daj, Čjje 1 se te moje želje uresni-' To naznanilo naj veže 4£l vse članstvo, kot se'm Se v začetku. Sicer se Neva Je seje udeležilo lepo ° članstva, pa jih je žal > 'i nc'kaj, ki jim ni bilo mo- vsem naročnikom "Amer. Slovenca: • -A. "Pxatna ofo £uxope map EUROPE tuaon-ivoii '"< weaio1 DENARNE POŠILJKE nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene: Za 100 Dinarjev........$ 2.45 Za 200 Dinarjev........$ 4.75 Za 300 Dinarjev........$ 7.00 Za 500 Dinarjev........$ 11.00 Za 1000 Dinarjev........$ 21.50 Za 2000 Dinarjev........$ 42.50 V ITALIJO: Za 50 Lir......................$ 3.25 Za 100 Lir.....................$ 6.30 Za 200 Lir......................$12.00 Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati: Za $ 5.00 ____________..$ 5.75 Za $10.00 ................$10.85 Za $15.00 _______________$16.00 Za $25.00 ...................$26.25 Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, » CHICAGO, ILL. ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" je novi zemlje- ! vid, ki prikazuje: 1. Zbirko v barvah tiskanih zastav vseh vodilnih evropskih j držav. '2. Zemljevid Evrope, ki kaže: f a) Meje Evrope pred svetovno Vojno 191&. i b) Meje Evrope po svStovni vojni leta 1918. j c) Meje Evrope po MomkovsM vtešetariji, ki kaže kako ! so okrnili Čehoslovaško. d) Narodnostne meje, ki kažejo po katerih delih Evrope bivajo rasne narodnosti. O Slovencih kaže barva, da segajo notri v Furlanijo v Benečijo, Ta del zenlje> vidat, je zelo pomemben, „ , ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" je zbirka zemljevidov, ki ka- žejo, stare m nove meje med državami v Evropi. Kaže zgodovino 1 Evrope. Zelo važen zemljevid je to. Posebno označbe raznih narod- I nosti na evropski celini dajo misliti vsakemu, kako jo 'pričakovati da se i bo Evropa v tem oziru spreminjala v bodočnosti. Predoči vam tudi to ' katero države bodo zopet Igrale tisto vlogo v bodoči vojni med Rusijo m Nemčijo, kakor je igrala Belgija med Nemčijo in Francijo v svetovni I vojm. Pove vam, zakaj želita imeti skupno mejo Poljska in Ogrska f Pove vam, zakaj hoče Mussolini Korziko in Tunizijo. * J* Ta ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" dobi tekom letošnje kam-panje "Arnerikanskega Slovenca", ki traja od 25. JANUARJA PA DO 31. MARCA 1939. vsak naročnik NOV ali STAR, ki bo v tem času p1a- I čal celoletno naročnino na list "Amerikariski Slovenec". Polletne m- I ročnine ne pridejo v poštev, ampak samo CELOLETNE, zapomnite 1 si to. _ J Torej kdor še ni naročnik "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" naj se tekom te kampanje da 31. marca 1939 naroči za celo leto na ta J list in bo dobil BREZPLAČNO od Upravo lista ta liirasni pomenljivi I zemljevid "DRAMA EVROPE" VSI TISTI, ki so že naročniki jj "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" naj v tem času gotovo obnovijo j CELOLtCTNO NAROČNINO in dobili bodo BREZPLAČNO ta za- ; nimivi zemljevid. |. Naročnine pošljite, na Upravo lista, ali pa iste plačajte našim za- | stopnikoni(cam) v vaših naselbinah. HOLY FAMILY LEAGUE Joliet, 111. Jan. 12, 1939. Won Lost Presidents .......... 26 16 Vice-Presidents .. 25 17 Treasurers .......... 17 25 Secretaries .......... 16 26 Presidents Petek ................159 20,4 178 Eieh ..................104 152 119 M. Nosse ........ 156 149- 145 J. Wedic.......... 167 177 154 R. Wedic............203 192 183 Totals....789 874 Secretaries L. Wedic ............157 150 F. Wedic ............136 172 Slack ...............151 164 Subar .............'...157 131 Rostan ..............187 126 AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road Chicago, Illinois .Totals,...788 743 792 Družba sv. Družine j SUEŠKI PREKOP središča. Anglija je bila še v Ce- I zarjevem času popolnoma divja- P ška. Na vzhodu pa so močna kul- F turna središča: za Arabijo leži- v ta Mezopotamija in Indija, Si- f najski polotok je najbližja skup- lf na točka Afrike in Azije proti \ Evropi. Cesta iz Azije v Afriko ^ pelje preko njega. Sinajski po- ^ lotok spaja te dve celini. Ali ker I je že v starem veku morje bilo vezalo ljudi kot kopnina, ni čud- j 110, da so že takrat prišli na misel o napravi morske poti iz Sre- '< dozemskega morja na Vzhod. 1 i Ze v 14. stoletju pr. Kr. sta | poskušala egiptovska faraona s Setos I. in Ramses II. napraviti < prekop od Nila na jezero Timza, j od tam pa do Rdečega morja, cla , bi mogla svoje ladjevje prevaža- < ti iz enega morja v. drugo. Ta . prekop je najbrž propadel zaradi malomarnosti. Šele v 7. stoletju pr. Kr. so začeli graditi kanal od Bubastisa na Nilu do Pa- ] tumosa v Arabskem zalivu. Ker < bi po neki prerokbi moral kanal ] služiti barbarom, Feničanom, ga niso dovršili, čeprav je 12.000 , ljudi z življenjem plačalo gradnjo. Končal ga je nazadnje Da- , rej Histapis (521—486 pr. Kr.), Ptolomejci pa so ga dalje izpopolnjevali. V Kleopatrinem času , je bil že zasut, a za časa Trajana spet popravljen. Ob propadanju rimskega cesarstva in preseljevanja narodov se o njem nič ne sliši. Arabci, napredno trgovsko ljudstvo, so imeli posebno korist od zveze Egipta z Rdečim morjem. Zato je Anos, vojskovodja kalifa Omarja, obnovil kanal do Rdečega morja. V glavnem so ga uporabljali za prevažanje žita. V 8. stoletju po Kr. je bil prekop spet neuporaben. Benečani so večkrat nameravali obnoviti prekop, da s tem okrepe svojo trgovino, ki je mnogo trpela zaradi dolge poti okoli Rta dobrega upanja (v Južni Afriki). Nemški filozof Leibnitz je pisal o vprašanju : prekopa francoskemu kralju Ludoviku XIV. Sultan Mustafa in voditelj mamelukov Ali Be j sta se prav tako zanimala za na-! črte o kanalu. Vse zastonj. V za-l četku novega veka je bilo za take načrte še manj upanja, ker je ' Sredozemlje nehalo biti središče ! sveta. Glavna trgovska pota so . se prestavila na Atlantski ocean. »ITo je doba velikih odkritij 111 Na razpolago brezplačno | KRASI ZEMLJEVID j ■s "The Irasii of Europe" s I Ta krivica ga je tako razsrdila, da je sklenil hudo maščevanje. Pobeguc iz zapora in kot ubežnik se skriva po gozdovih in gorah, organizira tolovajsko organizacijo, ki je bila dolgo vrsto let strah in trepet vsega Spodnjega Štajerja in še daleč doli v hrvatsko Zagorje. Nazadnje je izvršil napovedano maščevanje. Od Brežic do Maribora in še naprej so po svoje strahovali ljudi, liki rokovnjači. Vsa povest je vrlo napeta in zanimiva. Vsak jo bo čital z največjim zanimanjem. Opozorite svoje prijatelje in sosede^ da si naro-če tudi oni list "Amer. Slovenec" in čitajo to zanimivo ljudsko povest od začetka. Vsak, ki mu je naročnina potekla, naj isto tudi pravočasno obnovi, da se mu med to povestjo ne bo ustavilo lista. goče priti na sejo. Zato me-nini, da bi bilo prav, če bi ti do društva pokazali svojo hvaležnost s tem, da se udeleže vsaj vsake trimesečne se-ie, da uvidijo stanje društvene blagajne. Seja bo v Slovenia dvorani v spodnjih prostorih v nedeljo točno ob 1 uri popoldne. Dolžnega se čutim, da se sedaj v začetku leta zahvalim sam, kakor tudi v imenu ostalih starih in novih društvenih uradnikov, vsem onim, ki so nam v preteklem letu šli lepo na roke, da s'mo pri društvu tako lepo napredovali. Zato iskrena hvala za složno sodelovanje in želim, da bote tako delovali tudi za naprej. Vse drugo se pa pomenimo na seji. na katero pridite vsi, ker bomo imeli po seji nekoliko družbene proste zabave in 0-krepčila. — Obilo sreče v novem letu, napredka in blagoslova vsemu članstvu DSD. — Bratski pozdrav. John Barbič, tajnik -o- POPRAVEK V zadnji številki glasila DSD z dne 13. januarja so bila imena odbornikov od dr. sv. Družine št. 3, La Salle, 111. napačno priobcena, zato naj sledi poročilo še enkrat. Na decemberski seji je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Anton Strukel, podpredsednik Anton Cvelbar, tajnik in blagajnik John Prazen, zapisnikar Joe Brate, zastavonoša Rudy Vidergar, nadzorniki Anton Cvelbar, Jr. in Anton 1 Jerovec; porotniki Andrew Urbanch in Anton Baznik. preds. športa Rudy Vidergar, " Jr. Treasurers d Zelko ..................158 161 124 Horwath ............168 148 189 Fabian ..............121 181 131 g J. Nosse ............149 165 180 r ---c Totals....596 655 624 t Vice-Presidents t Ivnik ..................163 147 120 r Strametz ............157 126 178 ( Mauser ..............193 135 171 [ Zulich ................167 200 193 , ---t Totals....680 608 662 ( -- j Jan. 18, 1939. t Won Lost 1 Presidents ............ 27 18 1 Vice-Presidents .. 27 18 j Treasurers .......... 19 26 ] Secretaries .......... 17 28 ] Presidents Petek ................189 157 203 j Eich ..................170 117 -109' ] Low-Score ..........136 133 142 < J. Wedic ............170 130 157 ! R. Wedic ............178 206 199 1 _ —M I' I........... ..... J Totals....843 743 810 . Treasurers Zelko ..................186 158 156 1 Horwath ............179 160 162 Gasperic ............188 133 181 ] Fabian ..............159 169 142 : Nosse ................136 163 158 i Totals....848 783 799 Vice-Presidents Ivnik .................162 168 166 Savol ..................156 135 187 Strametz ............158 166 157 Hauser ..............206 183 201 Zulich ................179 156 183 Totals....861 808 894 Secretaries L. Wedic !...........122 176 172 F. Wedic ............168 205 180 Slack ..................120 135 171 Low-Score ..........156 135 157 Subar ................157 166 132 Totals....723 817 812' Morska pot v starem veku. s Sredozemsko morje je bilo ^ skozi ves stari vek in globoko v j. srednji vek "središče sveta". ^ Egipčani, Feničani, Kartažani, . Grki se zapovrstjo izmenjavajo ^ 'a tega niso storili in so izročili pisma v varstvo Mestne hranilnice, kjer so jih zdaj našli. Širite ■ in priporočajte list 'Amarlianski Slovenec"! Ostanek 85.000 delnic je vzel č egiptovski podkralj Said paša. £ Družba je dobila koncesijo od 1 egiptovskega podkralja za 99 let, potem pa pride kanal v egiptovsko last. Lesseps je odšel v j Carigrad, da dobi dovoljenje J turškega sultana, toda angleška , diplomacija mu je motila raču- 1 ne. Strah pred Napoleonom je bil še vedno močan. Pozneje je lord Palmerston izjavil Lessep-su, da je po mišljenju britanske vlade tak kanal nemogočost, in če bi ga naredili, bi ogražal britansko morsko premoč. In to bi pomenilo vmešavanje Francije 1 na Vzhodu. Zaradi tega je dal ' sultan dovoljenje šele leta 1866. s Lessepsov načrt je bil: prekop ■ Port Said—Suez, i 25. aprila 1859 so zasadili pr-i vo lopato v Port Saidu, na sever-. nem koncu prekopa. Po pogodbi - z Egiptom so morali zaposliti ; samo domače delavce oziroma i mora Egipt preskrbeti delovne 1 moči. Ponovil se je primer iz ča-i sov faraona Neka: smrt je gro- - zno razsajala med egiptovskimi - falahi; nazadnje jih morajo za- - menjati evropski delavci. Obseg dela je bil velikanski. - Leta 1862. je^ družba uporablja-a la 1800 velblodov, od tega 1600 i samo za donašanje pitne vode za i- 25.000 delavcev. Šele decembra 1863 so napravili kanal za slad-•- ko vodo iz Nila. S tem so prihranili na leto 3 milijone frankov, e — 28. marca 1869 se je združila li voda iz obeh morij. 16. novembra 1869 so kanal odprli prometu in takoj je zaplulo 68 ladij iz Sredozemskega v Rdeče morje. Kanal je dolg 161 km, širok 60 do 110 metrov na površini, na dnu 22 metrov, globok 8 metrov. Sčasoma so globino in širino povečavah. Vse delo je stalo 19 milijonov funtov. Zakaj je bil kanal zgrajen? Pri gradnji Sueškega kanala sta bila važna dva povoda: neposreden in posreden zaslužek. To drugo, kar se imenuje napredovanje znanosti, tehnike in velikih mornarjev. Kdo bi se te- < daj brigal za Suez! < Novo življenje. ( Evropa je postala v 18. in 19. : stoletju kolonizatorska sila. Angleška osvaja Indijo, Avstralijo, dele Afrike in koncesije na Kitajskem. Francija se useda v In-clokini. Promet z vzhodno Azijo postaja vedno večji. To niso le pustolovska osvajanja in navadno ropanje, ampak se uvaja redna trgovina. Pot okoli Afrike je dolga in draga za vedno poslovanje. Vojna je pospešila graditev nujno potrebnega prekopa. Napoleon se ni zadovoljil samo s "kontinentalnim bojkotom" Anglije. Imel je daljnosežnejše načrte: Anglija je pomorska država, njen "biser v kroni" za parnike, a za praktike glavni vir dohodkov je bila — Indija. : In Napoleon se je odločil, da napade Anglijo v Indiji. Za to je izbral najkrajšo pot — skozi Egipt. Zato je naročil inženjerju . Lepereju ob času egiptovskega . pohoda (1798), da začne s pri-. pravami. Uspeha ni bilo. Posta-. vili so celo vprašanje, če je na-. prava prekopa sploh mogoča, . ker je prišel Lepere do napač-i nega rezultata, da je površina 3 Črnega morja za 9,90 m višja od . Sredozemskega. Načrti so pro-r padli za 50 let. Leta 1841. so angleški oficirji dokazali Leperovo napako. Leta 1847. in 1855.-56. začne avstrijski državljan Negreli preiskovati ozemlje. Na podlagi teh raziskovanj predloži, neki komisiji v Parizu svoj skrbno sestavljeni načrt (1856). Načrt so sprejeli leta 1858. Negrelija je egiptovski podkralj Said imenoval za glavnega nadzornika sueških del. 1. oktobra leta 1858. je Negrelli umrl. Veliko delo Ferdinanda Lcssepsa Vse Negrellijeve načrte je takoj kupil francoski inženjer Lesseps. Ustanovil je delniško družbo za napravo kanala pod naslovom "Compagnie universalle du canal de Suez". Kapital 200 milijonov frankov se je vpisoval v 400 tisoč delnicah po 500 frankov. Odziv na vpisovanje je bil velikanski. V manj kot mesecu dni so prodali 314.494 delnic. Nad 200.000 delnic je ostalo v Franciji, 96.000 jih je vzelo osmansko Cesarstvo (Egipt je bil v tem času še pod turško nadvlado). Anglija, Avstrija, Italija, Rusija in Zdr. države so se držale popolnoma na strani. Jfoek, 27. januarja 1939 _ je zanimiva ljudska povest, zajeta iz življenja naših ljudi v zelenem Šta-jerju. Guzaj, posten slovenski mladenič, postane po zaslugi hinavske žene zločinec. Podtaknjen mu je zločin in po nedolžnem mora v dolgi zapor. Ta krivica ga je tako razsrdila, da je Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK Ona vendar ni bila samo ženska, bila je tudi človek? In tudi on je človek! Ali se tedaj ne bi mogel prisiliti, se premagati, speljati svojo energijo v drugi tir? Toda čemu misli sedaj na vse to? Saj je minilo, minilo! Oh, in mogoče ne bi prišlo tako, če bi ne bila ločitev zakona tako lahka. Toda sedaj je vendar vse dovoljeno. Saj je prav za prav smešno, če živiš z ženo, ki je ne ljubiš več, ko vendar tako lahko najdeš drugo, mlajšo, lepšo. In prav za prav nisva živela slabo; imel me je vendarle tudi rad — a sedaj je vse razvezano, vse osvobojeno; nobenih dolžnosti ni več in tako se je vse zrušilo ... Ana Ivanovna je bila tako zatopljena v svoje misli, da ni niti opazila, kako je prišla do reke. Sedaj je ležala pred njo ta temna, skrivnostna voda. Slišala je tihe udarce valov, ki so se razbijali ob bregu; mrzel veter, ki je pihal od reke, ji je udaril v obraz. Nenadoma je začutila, da že od ranega jutra tiči v njej misel na smrt. Samo skok — in vse bo končano! Toda tedaj se je spomnila svojih otrok. Če jih je le Vasja spravil v posteljo? Ce že iskanje ... nekaj, o čemer si še sam ni mogel biti na jasnem, potem ona tega procesa ne sme motiti z vprašanji. Kje pa naj bi dobila življenjepis tega svetnika? Iz knjižnic so nabožne knjige že davno Odstranili, jih sežgali, spravili v papirnico ali pa prodali v inozemstvo, če so imele kako vrednost za ljubitelje knjig. Dolgo si je Tanja belila glavo, kako naj bi storila, ne da bi spravila sebe ali svojega moža v nevarnost. Včasih se ji je zdelo, da jo tovariš Vladimirov z nemim pogledom spominja na obljubo, ki mu jo je takrat dala. Nekoč jo je poklical s posebnim glasom in bil pri tem z obrazom obrnjen od nje proti oknu. Ko ga je vprašala, česa želi, je tako zardel, da je morala opaziti celo na ušesih, ki so nenadoma zagorela kakor v ognju. Vendar je po kratki zadregi spregovoril: "Oh, hotel sem te le spomniti na papirje, ki jih moraš nesti v IspolKom!" Tanja se je tiho smehljala in si mislila, da jo je gotovo hotel spomniti na njeno obljubo, in z novo vnemo se je vrgla na spijo? Kako bi jokali otroci, če bi se zgodaj zjutraj zbudili in bi je ne našli doma! In kako grozno bi bilo, če bi ubogi, bledi Vasja zvedel, da je mrtva! Kako bi potem pri sosedih prosjačili za kruh, ne da bi kaj dobili, ko vendar vsi skupaj nimajo kaj jesti! Kako bo Ninel nebrižno šla mimo njih in kako bo Vitalij Vladimirovič ukrenil vse, da jih spravi v dečji dom ... Namesto da bi se vdala misli, ld se ji je še minuto prej zdela edini možni izhod, se je obrnila in s hitrimi koraki hitela domov. Domov! Zakaj otroci je ne morejo pogrešati niti takšne, kakršna je sedaj. Noče biti tako nesramna, tako strahopetna kakor Vitalij Vladimirovič. Njihova mati je in tega ne bo pohabila! Njene oči so zažarele skoraj kakor v odsevu velikega veselja. Zaradi svojih otrok se hoče ozdraviti! Boriti se hoče dalje in doseči to, kar se ji je pred minuto zdelo še nemogoče: svojim otrokom hoče pomagati živeti. Kako bo to napravila, tega sedaj še ni vedela; a posrečilo se ji bo, ker se ji mora! Tesno se je zavila v svoj tenki plašč. Vedno hitreje je stopala in srce ji je bilo, kakor da bi hotelo počiti, ko je bežala po strmih stopnicah navzgor k svojim otrokom ... 41. Ko je tovariš Vladimirov takrat v svoji bolezni prosil Tanjo, da mu preskrbi življenjepis sv Simeona Pravičnega, je bila zelo začudena. Saj je bilo to z vsemi nazori tovariša Vladimirova v takšnem nasprotju, da se v prvem trenutku nikakor ni mogla znajti. Ali se je hotel iz nje norčevati, kakor je to često delal z drugimi v svojih protiverskih predavanjih? Ali nnj bi v življenju tega svetnika našel nekaj, kar bi mu nudilo snov za protiversko propagando? Tanja je zadnje dni mnogo razmišljala o tem, končno pa je prišla do prepričanja, da mora v tem vendarle tiča-ti nekaj drugega. Njena obzirnost ji je govorila, da še ni prišel trenutek, da bi z njim o tem govorila. Ce se je sedaj res nekaj godilo v njegovi duši, če je zorelo v nji Končno je Tanja našla, kar je iskala. Bila je seveda le tenka brošura, vendar pa je v grobih obrisih nazorno prikazala sv. Simeona Pravičnega. Tanja jo je prebrala nekolikokrat zapored in je sedaj z veselo napetostjo čakala svojega moža, ki se je ravno razgovarjal z Mironovo o borbi proti razkolništvu. Tanja je pospravila sobo, položila otroka spat in pripravila večerjo; ko je zabr-nel zvonec, je tekla veselo vznemirjena v predsobo, da bi odprla vrata. "Senja, Senja, našla sem!" mu je zaše-petala na uho, ko ga je objela. Toda tovariš Vladimirov jo je odrinil in ko je videl knjižico v njeni roki, surovo rekel: "No, kaj se je treba pri tem veseliti, če ljudje poneumljajo ljudstvo s temi svojimi izmišljenimi svetniki!" Šel je v svojo sobo. Tanja se je s sklonjeno glavo splazila za njim in se spraševala, kako je le mogla misliti, da njen mož namerava kaj drugega, kot norčevati se iz svetnika. Kar najhuje si je očitala, da mu je pri tem še sama pomagala. V svoji sobi je tovariš Vladimirov odložil čepico, slekel suknjo in ostro zrl Tanji v oči. Ni vedela, zakaj, a prav v tem trenutku je opazila, da je njegov vrat nenavadno močan, žilav in, mišičast, kakor vrat kake krepke živali. "Tanja," je rekel s hripavim glasom, "moram ti povedati, da pravkar z Mironovo nisem razpravljal o razkolnikih, temveč da je prišla k meni kot ženska. Povem ti to zaradi tega, ker nisem buržuj, ki vara svojo ženo." V njegovem obličju je pri teh besedah ležalo nekaj izzivajočega, obenem pa je trepetal okrog njegovih ust izraz kakšnega najdemo pri otroku, ki hoče s kljubovalnim nastopom skriti svojo zadrego. Dolgo časa sta molčala. "Zakaj ničesar ne rečeš?" je končno vprašal tovariš Vladimirov surovo. "Kaj naj ti rečem?" je prav tiho odgovorila. "Ce jo ljubiš, ti nočem biti na poti!" (Dalje prihodnjič) SLOVENSKIM ROJAKOM* ZANIMIVO ZGODOVINSKO POVESTI Kdo Izmed naših dragih a-meriških rojakov bi se ne o-klepal z vso dušo in srcem spominov na ljubljeni rojstni kraj, ki ga nikoli ne more pozabiti! V pismih in knjigah, ali v kramljanju z onimi, ki so se vrnili z izleta iz domovine — vedno in vedno si žele rojaki v tujini tople notranje vezi z ljubljenim in nepozabnim domačim krajem. Močno in toplo tako notranjo vez Vam nudi brez dvoma knjiga, v kateri je utelešeno bitje in žitje te naše slovenske zemlje. In ta knjiga je nedvomno Matičičeva zgodovinska povest "ŽIVI IZVIRI", v kateri je živo podano yse pestro živi j';;, je preteklih po-kolenj ter burbe, rast in žilavi podvigi današnjega našega rodii, ki se zakoreninjen v to svojo zemljo ne mara nikomur u'makniti. Knjiga je vzbudila senzacijo, kritika jo prišteva med odlična dela izvirnega slovstva — in prav spričo njenih vrlin ter izredno bogate vsebine jo je odlikovalo literarno lazsodišče s pivo banoVinsko nagrado. Knjigo prodaj* "AME&k ŠKI SLOVENEC", Chicago, 111., po $2 — s poštnino vred. Knjiga je elegantno vezana in. obsega 412 strani. V nobeni slovenski družini, ne v društvu in ne v knjižnici ne sme manjkati knjiga "ŽIVI IZVIRI"! Pišite takoj ponj o. NI SMELA VIDETI SAMA SEBE V FILMU Hanlca Karvovska, plesalka varšavske opere, je nedavno nastopila v filmu, ki prikazuje življenje plesalk. Flesala je glavno vlogo. Ko je film prišel v Varšavo in so ga začeli predvajati, je tudi Karvovska šla k blagajni, da bi si kupila vstopnico za film. Toda, kakšno razočaranje! Pri blagajni ji niso hoteli prodati vstopnice, češ da je premlada, predstava pa je za mladino neprimerna. Šele ko je plesalka dokazala, da igra ona glavno vlogo v filmu, so ji dovolili, da je stopila v dvorano, kjer se je predvajal film. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Petek, 27. fonuarja za NASI ZASTOPNIKI list "AMERIKANSKI SLOVENEC" in mesečnik "NOVI SVET", pri katerih naši naročniki vsak čas lahko poravnajo svojo naročnino. COLORADO! Canon City. — Ana Susman. Colorado Spring«. — M. Kapack. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, —• G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jainnik, Miss Mary IClwn, John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B.. J. Meglen ILLINOIS: Argo, — John Poljak. . Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Kose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. La Salle, — Anton Strijkel. Joliet.in Rockdale — John Krama-rich. No, Chicago, — Gabriel Drashler. Oglefiby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph B re-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Gor-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. Whiting, Ind. — Miss Katie Triller. KANSAS: Franklin. — John Bobravec. Frnntensr, — Toccnh 7nr<\ Cansas Oity, — Peter Majerje, Joseph Kostelec. Molbery, Kans. — Mrs. B. Omahne MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich Iron Mountain, Mich. — Frank Richtarsich. Manistique, — Anton Krašovec. MINNESOTA: Aurora, •— E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Antoni* Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, —- Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Jf«e Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, — A. Heeler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapid«, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Lnusnm. Virginia, — Angela Schncller. MONTANA: Butte in Walkerville, _ Mary Kot- VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG" Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen: 1. KOLEDAR za leto 1940. 2. VEČERNICE, povest "Pravica do živ-ljenja". 3. ZGODOVINA SLOV. NARODA, 16, r- hi -poslednji snopič. 4. ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 14. snopič. 5. JEZUS DOBRI PASTIR, molitvenik. Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo SAMO DO 11. MARCA 1939. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej želi Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje naročnino čimpreje, da ne bo zamudil. KNJIGE STANEJO -_____-$1.25 z vezanim molitvenikom pa__$1.50 Naročila za Ameriko sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, 111. ze. Barberton, Bedford. - ©HIO: - Frank Smole. Frank Stavec. Pisano polje mm j. M. Trunk Bridgeport. — L. Hoče. Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prišel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik, Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert. Conneaut, — Aneela Berus. Lorain, — Justina' Paul. Girard, — John Dolčič. Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan Beading In Sygan, — Mary Useničnik Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Tintar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Forest Citv, —' Mrs. Marv Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Imperial in okolica — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšck. I Lawrence, Pa. — Carolina -Rosman. Morgan. — M. Dernovšek Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olypliant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield and Owen —• Joseph Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gregorčič. Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshelc in Ludvik Perušek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville.— Krank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Ce3ar. Little Falls, — Amalia Furlan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Kihtar Valley. Wash.. — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolovec. Brooklyn, N. Y. in New York. — Anton Anžlovar. Drobiž. Novi predsednik Čohoslova-ške je šel v katedralo sv. Vida k maši, ko je bil izvoljen. Ha-cha je tretji predsednik hudo okrnjene države, prejšnjih dveh ni bilo v cerkvi. Klerika-iizem morda kdo poreče. Naj, če hoče. Masaryk je umrl, Be-neš še živi, pa ni več predsednik. Malo le lahko premišljuješ. * Zgodovina je dobra učiteljica, če kdo hoče poslušati in se učiti. Politično Slovenci nismo niti sto let stari. Celo tisočletje skoroda nimamo politične zgodovine, ker smo prišli pod druge. Neka samostojnost se je pričela šele z letom 1848. Prav do konca svetovne vojske je bilo klaverno. Za vsako notarsko mesto se je bilo treba boriti. Vsaj v Jugoslaviji se je obrnilo na bolje, di-ugje pa postalo še slabše. V Jugoslaviji menda Srbijanci dominirajo, ampak vsaj za šole, uradna mesta, pravice jezika ni prejšnje borbe. Drugače se pa tudi v Jugoslaviji vsak ne more voziti s parom, kakor pač nikjer na svetu, in če bi se kje vsakemu preskrbe! par, jutri že bi imel eden dva para, drugi pa nobenega. "Kar med tednom zaslužijo, v. nedeljah vse za-Pijejo", se je glasilo poročilo. Zgodovina bi lahko poučila, pa je ne poslušajo. • Chas. Kramer, Menominee, Mich., pripoveduje v "Prosve-ti" o "zakladu in hudiču". Pravi sam, da je "pravljica", in kot taka je, tudi glede hudiča, ki se je prikazal "kakšna kobilica ali drevesna žaba", ali je fantom "zapiskal". Skoroda ni starega gradu, »o katerem bi ne bilo pripovedk o "šacih". Ce so ljudje glede "šacov" tako lahkoverni, da jih hodijo dvigat, kakor bi bili "šaci" nekaj resničnega, ne bo jim pomagati, dasi prav ierkev vsako praznoverje prepoveduje. Drugo pa je glede hudiča. Tudi to je praznoverje, da bi se bil hudič prikazal kot kobilica ali žaba, ali da bi bil fantoma "zapiskal". Tedaj je bil Chas. Kramer še fant in ni mu zameriti, če je letel, da bi bil še hlače zgubiLali če so mu zobje šklepetali pri pripovedovanju o "strahovih". Zdaj je rriož. V pravljice o šacih, kobilicah, žabah, RIMKI SLOVENCI! Kadar Selite o. krasiti grobove svojih dragih, ne poza bite, da imate ne razpolago lastnegp rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste tagrobno spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, ddo jamčeno, postrežba solidna. Se irinorožam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite ns podpisanega za vsa pojasnila in n cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 piskanju...zdaj ne veruje in to je vrlo dobro, jaz kot fant nisem veroval, pak pri — hudiču je m drugačna urnara. Pravi: "T J ni bodo (ljudje) ostali, kler bodo verjeli v to, kar cerkev uči". Cerkev ničf ne uči glede šacov, kol žab, piskanja, ampak S hudiča pa močno uči in bo učila, ko Kramerja že do ne bo več, da hudič je, i" on zdaj kot mož misli, d« hudič le, ker cerkev tako in je hudič le, ker ljudje kvi verujejo, naj malo P** ka, in videl bo hudiča, «f kobilici, žabi, ..pravega pravcatega bo videl, in & dosti previden, in ostaja pastirski in kozji logiki, d3 hudiča, ker je le veter M .-■kal, mu hudič lahko še W zapiska, ne kak veter. Ako dosti previden pri tem, j uči cerkev, se mu lahko Še možu hlače tresejo, in vem, če bo mogel pred f vim hudičem teči, da bi gf zgrabil. Pravljica je prav ca, vera pa vera. >x V Jugoslaviji je vse p" pritožb. Umevno. Vsem !more biti ustreženo, niti najboljši volji. Hrvati so pod Mažari pritoževali, d" so imeli povodov, zdaj sploh le sama pritožba. ^ zopet pride Mažar, bo ne pritožb, ampak dosti xn«! dasi bo stokrat več povo1 za pritožbe. Na KoroŠl;i vzamejo kratkomalo pra^ n. pr. zdravniku, da ne * praktioirati tu ali tam, in pritožiti se ne more. Part1 pamet. POSESTVO NA PRODAJ Lepa prilika za tistega, si želi kupiti posestvo v rem kraju. Posestvo se nah* v vasi Topal, št. 11, na t kah, Jugoslavija. Za na<^ nja pojasnila se obrnite 11 Anton Milavec, 20954 N« man Ave., Euclid, Ohio. DR. J. E. URSIGH ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne i° —8 zvečer izvzemsi ob sredah. . RezidenShi telefon: La Grange 39s Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. IZBORNO MONARCH PIVO ...... Monarch družba izdeluje nove vrste pivo "EXPORT BEER" Poskusite ga! MONARCH pivo je izdelovano skrbno in natančno in vsebuje vse najboljše kakovosti, ki napravijo pivo dobro in okusno. Vedno pazite kako pivo se vara servira. Na zapadni strani mesta Chicage razpečava MONARCH pivo BEER DEPOT ,; John Knefievaff WEST SIDE DISTRIBUTOR OF MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street Tel. Canal 6177 Chicago, Illinois Pratifo Našim čitateljem if ročamo, da srno p1* jeli zalogo ' Pratifc za leto in sicer obe vrsti B laznikovj kakor tudi Družinsk Obe vrsti ste zelo ^ nimivi in ju krasi $ vilo lepih slik. N^ čite si jih takoj, < ler ne poide zaW Vsak komad stafle poštnino vred 25 eento^ Naročajo se od; KNJIGARNA * AMER. SLOVEJff 1849 West Cermak Ro»( CHICAGO, ILL.