V skupni seji senata in poslanske zbornice Združenih držav je predsednik Wilson ob dveh popoldne naznanil prek hijen je diploinatienih zvez z Nemčijo v sledeeem govoru : Cesarska nemška vlada je 31. januaarja naznanila naši vladi, in vladam dru nevtrahlih držav, da bo prvega februarja in pozneje v tem mescu z ozi-rom na bojevanje s podmorskimi čolni zasledovala politiko, na katero Vas moram po svoji dolžnosti opozoriti. Dovolite mi. da Spomnim kongres, da so Združene države z ozirom na potop potniškega parnik a "Sussex" posvarile Xemeijo in podale sledečo izjavo: "Ako cesarska nemška vlada še vedno namerava voditi brezobziren in neizprosen boj s podmorskimi čolni proti trgovskim parni kom, ne oziraje se na to. kar smatrajo Združene države kot sveta in neovrgljiva pravila mednarodnega prava, in ne oziraje se na obče, priznane postave človečanstva, zato so Združene države prisiljene priznati, da imajo na razpolago edino pot. "Ako cesarska vlada takoj ne preneha s tem načinom bojevanja s podmorskimi čolni, potem nimajo Združene države nobenega drugega izhoda, kot da popolnoma prekinejo diploniatične zveze z Nemčijo." Z ozirom na to je cesarska nemška vlada poslala sledeči odgovor: "Nemška vlada je voljna storiti vse. da omeji vse svoje vojne operacije v vojni, ki se bo še vršila, na svoje sovražnike, in s tem garantira varnost plovbe po morju ter dokazuje, da je nemška vlada v tem oziru istega mišljenja kot vlada Združenih držav. Nemška vlada naznanja Združenim državam, da je dobila nemška armada sledeče povelje: "Sporazumno s principi, po katerih se preiskujejo in uničijo trgovski parniki. ki so kot taki priznam po mednarodnem pravu, se naj ti parniki ne potapljajo niti v vojni zoni, niti izven nje brez svarila. Moštvu se mora dati čas in priliko, da se reši. razen v slučaju, da misli pamik pobegniti, ali pa se še zoperstaviti. "Toda nevtralci naj nikar ne pričakujejo, da bo Nemčija, ki je prisiljena bojevati se za svoj obstoj, opustila z ozirom na dobrobit nevtralnih držav, uspešno orožje, ako je nemškim sovražnikom dovoljeno, voditi vojno po načinu lastne volje, ki pa ni v soglasju s pravili mednarodnega prava. "Taka zahteva bi ne bila v soglasju prave nevtralnosti, in nemška vlada je prepričana, da Združene države ne bodo stavile takih zahtev, ker ve, da je vlada Združenih držav že večkrat izjavila, da je njena namera doseči prostost plovbe v vsakem slučaju od katerekoli strani bi bila ovirana." Vlada Združenih držav je prisiljena izjaviti da cesarska nemška vlada noče javno priznati, da ni izvrševanje njene nanovo naznanjene politike v nika-kem oziru odvisno od zaključka diplomatičnih pogajanj med vlado Združenih držav in drugimi bojujočimi se deželami, četudi se zdi. da je cesarska vlada 4. tekočega mesca podobno izjavila. 44Da se pa izognemo vsakemu nesporazumu, sporoča vlada Združenih držav cesarski vladi, da se ne more strinjati s trditvijo, da ni mogoče ozirati se na pravice Združenih držav na morju od strani nemških oblasti. V takih slučajih je odgovornost stvar sama zase. neobčna, absolutna, ne relativna." Na to noto od 18. maja nemška vlada sploh ni odgovorila. 31. januarja v sredo tega tedna pa je izročil nemški poslanik državnemu tajniku formalno noto, v kateri so sledeče izjave: "Cesarska nemška vlada ne dvomi, da bo vlada Združenih držav razumela položaj, katerega je ententa s svojim brutalnim načinom in z namenom iniei-ti centralne države vsilila Nemčiji in da bo vlada Združenih držav uvidela, da je zdaj jasno priznam namen entente dati Nemčiji prostost trgovine, katero si je pridržala v svoji noti na vlado Združenih držav dne 4. maja 1916. Pod temi razmerami je namen Nemčije stopiti nasproti postopanju svojih sovražnikov, da bo ovirala po 1. februarju 1917 vse p arobrodstvo, tudi nevtralno, v vojni zoni krog Anglije, Francije, Italije in vzhodnega Sredozemskega morja. Potopljeni bodo vsi parniki, ki se bodo nahajali v tej zoni." Mislim, da boste z menoj istega in nenja z ozirom na izjavo, ki nenadoma, brez kakega migljaja na katerikoli način ovrže obljube cesarske vlade z dne 4. maja 1916, da nima naša vlada nikakegaa izhoda, ki bi se zlagal s častjo Združenih držav kot zasleduje pot, katero je naznanila naša vlada 18. aprila 1916.. ako nemška vlada ne izjavi in izvede ter obljubi, da opusti način bojevanja s podmorskimi čolni, katerega je ravno tedaj zasledovala in katerega hoče zopet obnoviti. Zato sem naročil državnemu tajniku, da naj naznani njegovi ekseelenci nemškemu poslaniku, da so prekinjene vse diploniatične zveze med Združenimi državami in Nemčijo in da se bo takoj ameriškega poslanika odpokliealo iz Berlina. Z ozirom na to odredbo naj se izročijo njegovi ekscelenci potne listine. Kljub nepričakovanemu postopanju nemške vlade, navzlic nenadnemu in obžalovanja vrednemu preklicu njenih obljub v najkritičnejšem trenutku napetosti med obema državama nikakor ne morem verjeti, da nemške vladne oblasti nameravajo v resnici to izvršiti, kar mislijo, da so opravičene storiti kot so nam v svojem svarilu naznanite. Nikakor ne morem verjeti, da se ne ozirajo več na staro prijateljstvo med našim in njihovim narodom, da se ne ozirajo več na obveznosti, ki so bile sklenjene med nami in med njimi in da bodo uničevali ameriške pamike in ameriške državljane. Edino resnična in jasna dejanja od njihove strani bi me mogla prepričati. Ako se pa varam v svojem prepričanju in bodo res ameriški parniki potopljeni, da bo kršeno mednarodno pravo in da bodo postave človečanstva žrtvovane, tedaj si bom zopet vzel prostost stopiti pred kongres in ga prositi, da se mi da polnomoč uporabiti vsa sredstva, ki so potrebna, da se varujejo naši mornarji in naše ljudstvo na morju. Manj ne morem storiti. Mislim zagotovo, da bodo vse druge nevtralne države sledile mojemu vzgledu. Mi nočemo sovražnosti z Nemčijo, mi smo odkriti prijatelji nemškega ljudstva in resno želimo živeti žnjimi v prij ateljstvu. Ne vrjameinq, da so nam sovražni. Mi ne želimo ničesar drugega kakor braniti pravice našega naroda. Že limo vstrajati pri izjavi, katero sem podal senatu pred dvema tednoma. Iščemo samo našo pravico in prostost in branimo neoviran način življenja. To so podlage miru, ne pa vojne. Daj Bog, da bi ne bili prisiljeni braniti se proti sebični nepravičnosti od strani nemške vlade. r ^^^^^^cruJd^^mik | T A Jk, Tfc ■ ik Jk • ^T^^^lSlovei^^^^ "v ¥ Zedenjcnih državah. > lil ■ ■ /1 ^^^ l^kl /1 ■ ■ ■ ■ /1 JJ| -: in the United States :- III VeQa za vse leto • •. $3.00 111 VJ M Ji 1 VkJ JL 1 lXX|/V/ X/ jfL M l«u«l every ^except Sundays S llf zTZj Ut* 17 en Tli ^ifl^HHp1^ m and Legal Hol ,days. Ij g..... J^— „ ',, „°| List slovenskih delavcev v Ameriki. Readers |g TELEFON PISARNE: 4687 00BTLANDT. Entered m Second-Clasi Matter» September 21, 1903, rt tb» Poet Office a* New York, H. Y„ nnder the Act of Ooagnu at Much 1. 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 30. — STEV. 30. NEW YORK. MONDAY, FEBRUARY 5. 1917. — PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV Združ. drž. in Nemčija; o- RAZNE VARNOSTNE ODREDBE. — VSI MOSTOVI, VODEČI PREKO EAST RIVERJA, SO ZASTRAŽE-i NI. — V SLUČAJU VOJNE BO PREVZELA VLADA VSE LADJEDELNICE. — MORNARJI AVSTRIJSKE! OA PARNIKA SO POKVARILI STROJE. — NEM SKI IN AVSTRIJSKI PARNIKI SO STROGO ZA- j STRAŽENI. — MOŠTVU JE PREPOVEDANO ODITI NA KOPNO. Nedelja, 4. februarja. — Nat mo-1 >lovih. ki v<«lijo i t N»w Yorka v Brooklyn preko East Kiver. so po -j »t ari jene močne straže; ravno tako je zastražen mestni vodovod. To so prve varnostoe odrebe tega mesta in na to delajo skupno po-1 lii'ija vojaitvo in civilne oblasti.' Mornarji imajo nalogo varovati' mostove. skoro dva tisoč vojakov pa M raz i \odovod. Gov erne r Whitman je naznanil, da je pripravljenih vseh 19 tisoč-j vojakov. Vojaštva iz drugih držav ( so /e na potu proti New Yorku. ' Vsi oddelki Rdeče** križa so bi-f li pozvani, da naj pripravijo ob ve-1 /v in naj nabirajo mož** in ženske /a *■ irvžniako službo ter naj otv-j-J ri.io poučne tečaje za prvo pomoč. I"krenilo se je ie vse potrebno.j da v M lučaja vojne, prevzame vlada vse ladjedelnice ter privatne tvor-nice za municijo. Določeno je tudi, da vlada pre-j vzame vse železnice za prevažanje! vojaštva. Parniki zastraženi. Weraj j«* bilo mnogo ljudij na pomolih, kjer so zasidrani nemški1 in avstrijski parniki. da bi videli, kaj se bo žnjiuii zgodilo. Število carinskih uradnikov in I nadzornik«? na pomolih, kjer soj miuški paruiki, je bilo pomnoženo, i1 Povelje za to je prielo iz Washing-1 tona. Posadke interniranih parni-j kov bodo prepeljali na Ellrs Island. Carinski kolektor Malone je kou feriral z zastopniki nemških črt.1 da dožene natančno število moštva j na interniranih parnikih. Vsi i>arniki so bili »trafo zastra-j ženi. Moštvu je bilo .sploh prvpo-1 vedano zapustiti poutol. Doftedajj je bilo dovoljene, da so smeli ljn , dje obiskovali internirane parni-j ke. bodisi, da so imeli na ladji ka k« sorodnike ali znance ali so ineli j Kiik druir nam*-ti V nedeljo pa. ko so prish ameriški nradniki na la- « die. se .ie moral vsak obiskovalec' izkazati, dostopa Poročalo se je, da so mornarji J, na avstrijskem parniku "Iluua j laja pokvarili stroje, zato ho par-uik preiskali pristaniški nadzorni-ki, ki pa niso hoteli povedati. ako. so govoriee resnic« ali ne. Izpuftceni jetniki. Berlin, Nemčija. 4. februarja. ->.} Nemčija je ugodila zahtevi Zdru-j /•■rtih džav m je izpustila 7li Aiue-| rikance v. ki mi bili vzeti iz lMUtop- j I jene if a parnika in katere j*' pripe- j Ijal partuk 'Yarrowdale" v sivine-' mueteh- Tia Nemškem. Podmorski čolni. London, Anglija, 4. februarja.;, Keuterjeeo poročilo pravi, da jc^ bil potopljen španski pamik **LK»j d« Novee mbre". Utoail je cn mož j po*adke. I Potopljen je bil tudi norveiki pamik "Yiner'\ Del moštva je že prišel na suho. Paril, Francija. 4. februarja. — ' Nemški podmorski čoln .ie torpe- i diral španski parnik "Pairra". ki ] je bil na pota v Vi go in je bil na- « ložeu a cemmitom. Ladja jc bila • poškodovana in ravi : — WiWhiw nastop j»* bil eri-meren odeovor na prusko barbar- j stvo. ki je ojrrožalo uničiti vse nev- ' tralne države." Iz delavskega sveta. Zma£* pivovarjev. — Stavci go da- ; bili povišanje plač. — Osem urni delavnik. — Zidarji na boljšem. Scranton, Pa.. 4. februarja. — Včeraj je bila tukaj končana stav-' j ka pivovamiških uslužbencev. Pi-N vovamarji povišali delavcem j i plaeo za en dolar na teden. Stav-; ke se je udeležilo nad f»00 delav- j J cev. Wichita Falls, Tex.. 4. febr. —j; Ki-ut? aktorji so podpisali pojrod- j bo, sklenjeno med njimi in ples- j karji. tapetniki in dekoraterji. —i Oizdaj zanaprej bodo dobili po šliri dolarje osemdeset centov na i i| dan. Louizville, Ky., 4. februarja, — j *" n i ja zidarjev je izvojevala za svoje člane plačo sedemdeset cen-; ] tov ua uro. ! j Pošiljateljem denarja, ji! Vsled napetih razmer med Združenimi državami in Nemčijo so vse večje banke v New Yorku prekinile s poslovanjem z Nemčijo in njenimi zavezniki. Tudi naša tvrdka naznanja svojim prijateljem ši-j rom Amerike, da za nedoločen čas ne bo sprejemala ni-kakih denarnih pošiljatev za omenjene države NE PO POSTI IN NE PO BREZ j ŽIČNEM BRZOJAVTJ. Ko se bodo razmere zbolj- j šale, bomo glede poslovanja takoj sporočili v listu Glas j| Naroda. Do tega časa hranite skrbno svoj denar! j Tvrdka Frank Sakser, j 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. f Amerika pred vojno. ! -o- DIPLOMATICNE ZVEZE PREKINJENE. — BERN ISTORFF JE DOBIL POTNE LISTINE. — CELA SI TUACLTA JE SAMO VPRAŠANJE ČASA. — VLADA SE JE ZAČELA Z VSO NAGLICO PRIPRAVLJATI NA VOJNO. — VELIKO DELA V VOJNEM IN MORNARIŠKEM MINISTRSTVU. — NEMŠKI POSLANIK JE BIL VES DAN V POSLANIŠTVU. — KAJ BO Z AVSTRIJO? — TARNOWSKI. WILSONOV GOVOR. Washington, I). C.. 4. februarja. I V soboto popoldne je predsednik Wilson prekinil diploniatične zve-j ze z Xeiueijo in obenem naročil I Lansingii. nuj izroči nemškemu v>o , slaniku Bernstorffu potne listine. | Ameriškemu poslaniku je bilo po-I i toni kabla in po brezžičnem brzo-| i iavu sporočeno, da naj zahteva ; i svoje listine in naj se pripravi za 1 povrnitev v domovino. V soboto popoldne je Wilson jsklieal senatorje, poslanee in člane vrhovnega sodišča k skupni se-• . . . ji, pri kateri je poročal, da je pre-j kinil diploniatične zveze z Nemčijo. Vsi senatorji, »^lam-i in dru-g-i navzoči so ta Wilsouov korak i j ^'»hravali. '! Vladni krojri se sedaj priprav-! Ijajo na vse eventualnosti, ki bi mogle nastati vsletl prekinjenja diplomatičnih zvez. Celo situaeijo smatrajo srnin vprašanje časa, da i morebiti napravi Nemčija korak, i ki bo imel za posledico, da bo TTil-i son prisiljen stopiti pred konjrres. od katerejra bo zahteval polno moč. tla sme rabiti iij^ado in mor-narieo. da ohrani čast Združenih držav. Vse je odvisno od Nemčije. Ako j potopi kak parnik brez svarila, bo j zadosten vzrok, da se Združene države umešavajo v vojno. Vsako tako dejanje od strani Nemčije bo dejanje, ki bo dovedlo do vojne. Nemei so v petek že potopili ameriški parnik "Honsetonic" in že se je govorilo o vojni. 1/kazalo pa se je, da je bil parnik potop ljen v vojnem okrožju, katerega j je začrtala Nemčija in je bil par-I nik tudi prej posvarjen. Moštvu je bilo dano dovolj časa. da se je moglo rešiti, podmorski čoln je še 90 minut spremljal rešilni čoln proti obali in ko se je pokazal nek angleški patrolni eoln. je dal nemški podmorski čoln angleškemu s strelom znamenje, da je prišel na j pomoč, nakar je nemški podmor-j ski čoln izginil. Tako postopanje ui dejanje, ki bi dal neposreden povod k vojni, toda Nemčija ne bo vedno tako "gentelmensko" potapljala ladij. Vlada m* pripravlja na slučaj vojne z v>o naglico, kajti vojna lahko nastane nenadoma. Nekateri sn mnenja, da bodo Združene držaje igrale isto vlogo kot Japonska; izdelovala bo namreč za zaveznike municijo v najvišji meri in jih bo zalagala s I potrebnim denarjem. Oni pa. ki poznajo mednarodno situacijo, so prepričani, da se bo Amerika dejansko vdeležila vojne. ako bo napovedana. Vdeležila se je l)o na morju iu na suhem. Nič ne bo čudno, ako bo vlada o-i borožila 2 miljona vojakov. Ako i se Združene države ne bi hotele I vdeležile vojne, potem izirubile pri zaveznikih vse prijateljstvo in moglo bi se zgoditi, da se stvari zapletejo tako, da zavezniki po tej vojni skupno vdarijo na Združene države. Stališče Španske. Kraljeva posvetovanja. — Kabinetna seja. — Španija bo protestirala. — Žrtvovanje narodnega življenja. Madrid, Španija. 4. februarja. ' Kralj in kraljica sta bila preteklo noc v gledališču in sta se vrnila o-koli polnoči. Takoj nato je kralj sprejel ministrskega predsednika in ministra zunanjih zadev grofa de Romanones-a rn sta se posvetovala skoro do jutra. Grof Romanones je šel ob enajstih dopoldne zopet h kralju in je bil pri njem do dveh. Razpravljala sta o tem, kak odgovor se po ' alje Nemčiji z ozirom na njeno zad- Zato je potrebno. -ročajo. kaj so dede tega oklenile posamezne vlade. Združene držve zastopajo avstrijske zadeve v različnih njej sovražnih državah in tudi skrbijo za njene podanike in jetnike v različnih državah in jim tudi dejansko pomagajo, zato bo vsa ta pomoč prenehala, ako Avstrija formalno odobri nemško postopanje. Prekinjeuje diplomatičnih zvez bo imelo za posledico, da bodo o zavezniki prepričam, da ne bo mogoče Združenim državam ogniti se vojne, zato že sedaj raz-mitrivajo. kako nalogo jim bodo naložili v tej vojni. Okoli Bele hiše je jenih pr.lno detektivov m nikdo ue more v vladne prostore razu uradnikov. Tudi Wilsona -tra/.i.o detektivi. Predsednik neprestano dobiva pi«ma in brzojavke, v katerih se o-t.' .d rava njegovo postopanje in se mu ponuja pomoč. Vsa Amerika j«- na njegovi strani in nri'»-na je doprinesti vsako žrte\ za domovino. 'nje obvestilo o bojevanju s podmorskimi čolni. Nato je bil ^klican k posvetovanju ves kabinet. . Odgovor nemški vladi bo ooja>-' ljen najbrže že jutri. Španska via-| da bo odločno protestirla proti sedanjemu načinu bojevanja > podmorskimi čolni in je mnenja, da to 1 bojevanje ui v soglasju r. inedna-i rodnim pravom. Španski diplomat se je o tem ; razil sledeče: "Španija ne more žrtvovati svo-; jega narodnega življenja «* tem. da ; odobruje nemška dejanja. Drugačen odgovor kot zavrnitev nemškega postopanja, ne pomeni samo. da prip oznani o pravilnost nem škega bojevanja, temveč tudi a tem dovolimo, da se uničuje naše narodno življenje." ... "GLAS NARODA" (Slovenian Dally.) Owned jod published by tbe ILOV1HIC PV 3LISHINO OOMPAIY (a corporation.) r»A.VK SAKSKH, President, IX>U1S BENEDIK, Treasurer j Flscc of Buslaesa of the corporation and addresses of above officer«: «! Cortland t Street. Borough of Manhattan. New York City. N. T Ea celo leto velja lift za Ameriko in . Za pol leta za. mesto New York.. 2.00 Canatlo .................... $30u ' Za Evropo sa vse leto...........4 50 Ca pui leta.................... 1.60 Za Evropo za pol leta.......... Cs *>e»n leto rs m« sto New York.. 4.00 Za Evropo za četrt leta....................1.70 i.S NARODA" lximja vsak dan irrzemši nedelj In praznikov. ; •Hi L A 8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00._ j Advertisement so agreement. Dorlsi brez [»odpisa In osebnosti se ne prlobCuJeJo. Uensr naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri svreRM-mbl kraj« naročnikov prosimo, ds se nam tudi prejftnje MraUMe nsacnanl. ds bltreje najdemo naslovnika Dopfsom In pofilljstvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" *2 r.trtf r.dt St.. . New York Otty __4HK7 Cortland! _ Naročnikom, čitateljem našega lista in vsem Slovencem v Ameriki. -o- Nemčija, o kateri so vsi mislili, da je njena edina že- j lja* mir ter da je po ovinkih naprosila vlado Združenih držav za posredovanje, je napovedala zaveznikom vojno na j življenje in smrt, vojno na uničenje in na obstanek. S svojimi podmorskimi čolni je zablokirala vso an- j gleško, francosko in italjansko obal in objestno izjavila, da bodo podmorski čolni potopili vsako ladjo, ki bo dospela bcdisi nevedoma bodisi namenoma v vojno zono. Ta njena odločba je v prvi vrsti naperjena proti Zdru ženim državam, ker Združene države trgujejo z zavezniki, posebno pa z Anglijo. Nemčija je hotela s svojo odločbo zadati silen udarec ameriški trgovini in industriji. Amerika je trgovska in industrijska država; od industrije in trgovine je odvisen njen obstoj, in kdor jo hoče v tem ovirati, je njen sovražnik. Kot ie razvidno iz zadnje nemške note, bo Nemčija vstrajaia na svojem stališču. Da bo vstrajala in da se ne pusti omajati, je najboljši doknz to, ker je njena določba stopila isti dan v veljavo, ko je dobila ameriška vlada od nemške vlade tozadev- j no pojasnilo. Na čelu Združenih držav stoji mož, ki je glede previdnosti, odločnosti in dalekovidnosti nadkrilil vse svoje i prednike. _ Ta mož je predsednik WOODROW WILSON. V njegovih rokah leži usoda stomiljonskega naroda, v njegovih rokah ležita usoda in bodočnost Združenih držav. — Se vsak korak, katerega je storil, je bil dobro premišljen, še vse, kar je napravil, je bilo vprid ameriškemu narodu. Kot človek in kot predsednik največje republike na svetu je želel mir Ameriki, mir Evropi in celemu človeštvu. Nemčija se mu je sprva prilizovala, strinjala se je žnjim in navidez vpoštevala njegove nasvete, naenkrat je pa strgala kriko z obraza in pokazala svoje pravo lice, na-kaženo od strasti in bojaželjnosti. Iz odgovora Nemčije je razvidno, da bodo nemški podmorski čolni potopili vsako zavezniško ladjo, kakor tudi nevtralno ladjo, ki bo zašla v vojno zono. Potopila jo bo, čeravno bodo na nji ameriški državljani. Predsednik Wilson ve, da je ameriški državljan prost in neodvisen človek, ter da mu je pot sirom vsega sveta odprta. Ako hoče premagati Nemčija Anglijo, naj jo premaga, toda k tej zmagi si ne sme pomoči s krvjo in življenji ameriških državljanov. In predvčeranjem se je začela nova doba svetovne vojne. — Vlada Združenih držav je prekinila diplomatične zveze z Nemčijo. Vlada Združenih držav je odpoklicala ameriškega poslanika Gerarda iz Berlina in bo poslala nemškega grofa Bernstorffa domov. Ko se enkrat začno dogajati take stvari, mora biti vsakemu jasno, da vojna ni več daleč. TEH POTOM POŽIVLJAMO VSE NAŠE BOJA j KE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV, NAJ BODO PRE VIDNI! NAJ BODO PREVIDNI V BESEDAH IN DEJA NJIH. Smatrajte Ameriko kot svojo novo domovino, ljubite jo ravno tako kot ste ljubili oziroma kot ljubite staro.j NEIZMERNA HVALEŽNOST NAS VEŽE DO TE; ZEMLJE, KER NAM DAJE ZASLUŽEK, ŽIVLJE NJE IN NAM JE ZAGOTOVILA OBSTANEK. Povdarjajte pri va&ki priliki, da ste SLOVENCI KATERIM NI BILA IN NI AVSTRIJA MATI, PAČ PA MAČEHA V PRAVEM POMENU BESEDE. ......Bodite nevtralni in vaše simpatije naj bodo z Združenimi državami. Najboljši vzgled naj vam bo Kanada. Oni Slovenci in J Hrvatje, katerim j« bila Avstrija več kot njifrova dojno vina, ti če ie po dve teti in pol v koncentracijiloh taborih. Oni, Li so ju s i^Ui, ®0 ■ Mm . rs. ,.:■>:, . .. .• . 4 : * kfe 4. ■ ■ ' .. , ; . . Dopisi. Bridgeport, Ohio. — Iz naše naselbine so dopisi bolj redki v našem vrlem dnevniku "Glas Naroda". dasi je tu in v okolici precejšnje število Slovencev in na-; roČnikov "Glas Naroda*\ Menda1 je vzrok temu. ker premogar težko zamenja ,;pick" i:i lop i.to za pero. Tukajšnji premogorovi v; tem času še dosti dobro obratuje-j jo, tako da si s trdim delom pri-j služimo, da se preži viino. Da br kaj ostalo za slabe ease, na to ni . . i misliti, ker draginja nas ture m vzame ie tiste bore prihranke, ki bi imeli ostati v normalnih časih. Res je. da se primeroma dobro dela in plače so se zboljšale, ali to ne koi isti delavcem, v sedanjih časih nič, ker navzlic bol jšim pla-eaan je težje za živeti kot je bilo pred leti. Vso korist in dobiček od sedanjih dobrih časov imajo razni špekulanti in kapitalisti. Delavci smo prišli pa z dežja'pod kap. Splošni sedanji svetovni p^ ložaj jo velika šola za prizadete. Bog zna. če "bo ta šola kaj koristila v bodočnosti. — Na društvenem polju smo tukaj tudi dobroj preskrbljeni, da si lahko vsak iz-j bere društvo, kakoršnega si že! želi. Slovenski politični klub tudi, dobro napreduje, rojaki so se začeli dobro zanimati za državljanske papirje. Odkar obstoji klub. ie že lopo število rojakov dobilo j državljanske pravice in zdaj jih; je zopet napravilo prošnje. Rojaki, le tako naprej! Delujmo tudi j v političnem življenju, ker s tem, koristimo sefoi, naši novi domovini pa se s kažemo hvaležne, da! nas .ie sprejela za svoje sinove | Zato se vabijo vsi rojaki v slov. politični klub. kjer se poučujejo, in ukrepajo važne stvari o politiki in drugih koristnih zadevah. — Tukajšnja slov. zadružna pro-j dajalna tudi dobro napreduje: zo pet dokaz, da v složuosti se lahko j marsikaj koristnega napravi. Ro-! jaki. podpirajmo svoje podjetje: in uspeh nam je zagotovljen. —! Slovenski fantje so si lansko leto! tudi ustanovili godbo na pihala,' ki iovnstno napreduje pod vod-j stvom rojaka Franka Blatnika.—! Tukajšnje dramatično društvo; "Orel" priredi 10. februarja zve-, čer veliko maškaraduo veselico v j korist blagajne. Ker je skoro že zadnji čas v v letošnjem predpu-j stu za take prireditve, se vljudno vabijo vsi rojaki in rojakinje, da' se te zabave udeleže. Odbor bo' priskrbel, da bo vsakemu ust-reže-': no kolikor mogoče. Razdelila se bosta tudi dva lepa darila naj lep-1 ši in najgrši maski na plesu. Igra-' la bode slovenska godba. Veselica se bo vršila v Slovenski dvorani r Boydsville. Vljudno so vabljeni tudi rojaki Is dragih, slo ven- j ZIROMA HRVATJE, SE ŠE ZDAJ LAHKO PROSTO i GIBAJO in sploh ne občutijo vojne. PRIZNATI SE ZA SLOVENCA NI NE GREH NE SRAMOTA. TO JE EDINOLE VAŠA KORIST. SRAMTRATI SE ZA AVSTRIJCA JE LAŽ, KI BO ZA VAS USODEPOLNA. BODITE PAMETNI IN PREVIDNI! NE POLITIZIRAJTE PO GOSTILNAH IN NE PO NAVLJAJTE BESED, KATERE STE BRALI V LI STIH, KI SO BILI IN SO SOVRAŽNI AMERIKI TER PIŠEJO SAMO ZATO ZA AVSTRIJO, KER JIM TO i NESE. BODITE PREVIDNI IN PAMETNI! VSAKA NEPREMIŠLJENA BESEDA JE LAH-j KO USODEPOLNA ZA VAS! PREDSEDNIK WILSON PRED KONGRESOM. setijo ta večer, ker zabave in pustnega, veselja bo dovolj. — Ki i sklepu pozdravljam vse Slovence} in Slovenke širom nove domovi-' ne. "Glasu Naroda" pa "želimi mnogo uspeha med slovenskimi . - - ' narouomi v Združenih državah. — .Mihael Hočevar. j i Cleveland, Ohio. — Tem pe t on. »naznanjam. da je prišla iz vasi Mat ene št. -J4 pri Ljubljani dne( 20. jajuiarja l- 1. v Cleveiand^Ur-j j.-iila Za hi!* do rojaka Andreja j j Terkmana iz Bukovja št. 2-4 pri j I Postojni in sta so tukaj poročila :»<>. januarja. Sedaj bh at a skupaj. ; Poročevalec. — -- Avstrijci in Rusi, Z Dunaja poročajo: Armadna fronta gens.-aiobersta nadvoj. Jožefa. V Gozdnih Karpatih, ob Snio-trocu in ob Babi Ludovi kakor tudi pri obnovljenih močnih napadih v odseku Mesticanosei so nemške in. avstro-ojirske čete popolnoma zavrnile sovražnika. Tudi na obeh | straneh doline Trotusul so zastavi-! li Rusi iznova ljudi in in uničijo za ' močne napade proti nekaterim vi-' šinskim pozicijam. Nemški lovci so pripeljali s pohoda severno od Ladov e 10 v jet ih in 3 strojne puške ; nazaj. Severno od Suite smo pre- • podili Ruse z neke višine, ki jim ! je bila nedavno ostala. Armadna skupina gfm. v. Maciten-sena. Bojno napredovanje na celi i ronti. Frzicem-Mizil sta v naši po-j sesti. Armadna skupina, zlasti de-i veta armada, je odvzela zadnje j dni Rumunom nad 10,000 vjetih. več topov in mnosro vojnejra oro-! dja. Rusko napadalno delovanje v •obmejnem prostoru zapadno in' j severozaapdno od Oene ni še po j | pustilo. Sovražnika smo povsod j zavrnili ter izravnali od njega' j predvčerajšnjim dosežen krajevni j uspeh s prot isnnkom. Na prelazni j j višini pri Valeputni in severozaJ i pad no od tam je nasprotnik v da-( našnjih jutranjih urah izredno sil-| no padale. Sunku v masan, Bri je bil od 1. zjutraj brez artilerijske j priprave izvrsei. so sledili ob 3. in 14. zjutraj nadaljni naskoki, uvede-; • ni z močnim toposkim ojrniem.—j 1 Vsded cujecnosti naše infanterije j in izborneffa delovanja artilerije I so se vse ruske koione zlomile pred j nafti m i ovirami in zbežale v svojo ! izhodno pozicijo. Tudi ▼ pokrajini Ludove in ob Smotrecn. ie ostalo več močnih ua- Rumuni beže v civilni obleki. Kmnunsko vojno ministrstvo v Jaxsy objavlja naslednji poziv: — Naša umikajoča armada potrebuje. da se zbere k novemu odporu, nove obleke. Prebivalstvo se zato poziva, da da takoj vso razpoložljivo obleko na razpolairo vojaškim oblastem, ki jo nujno rabijo. Vsak količkaj uporabljiv kos obleke je dobro došel. Ce prostovoljni darovi ne bodo zadoščali, se bo odredilo prisilno rekviriranje. Pa znaesljivih vesteh se daje ru-munskim vojakom na razpolago civilne obleke, da se rešijo ujetništva. Rumunsko vojno vodstvo je od sporazuma dobavljeno m uničijo nakopičilo zahodno od Jassy. To munieijo vozijo sedaj na povelje Berhtrelota čez Prut v Rusijo. Ru-uumska armada izgubi s tem zadnjo možnost, da brani domovino. Česa pričakujejo Rusi. ' * t 'orriere*' poroča iz Petro grada -. Po pripravah za sovražno bojno črto se sklepa, da sovražnik ne bo prekinil svojega napredovanja. V Moldavi se nahajajo rusko ru-munske postojanko v najmogočnejšem sovražnem topovskem o-gnju. Cilji csntralnih držav. liAz Est" poroča iz Sofije:' — Mnenje merodajnih krogov se giblje okoli dejstva, da se vrše v zadnjem času v vseh entetnih državah velike in radikalne izpremembe: Te izpremembe so se deloma tudi že izvršile. Čeprav ni dvoma, da je | povzročil ta novi preobrat v neki j meri poraz Ruijiunije, imajo izpremembe vendar globlje vzroke. Politični voditelji centralnih držav in njihovih zaveznikov so večkrat že izrekli svoje dobro premišljeno mnenje, da je četverozveza z dosedanjo vojno pravzaprav že dosegla vse svoje politične in vojne cilje. Na drugi strani pridobiva ententa vedno bolj prepričanje, da v bližnji bodočnosti ne more pričakovati na nijednem svojih i bojišč ugodnega preobrata zase, ne na vzhodu ne na zahodu. Radi tega je prisiljena, da revidirh dosedanji politični položaj in njegove pogoje.. Iz Grške. *" pily Ttdegraph'' poroča iz Rima: Po zasebnih poročilih iz A-teu se izvajajo na celem Grškem obsežne vojaške priprave, rekviri-rajo voze in konje. Nad Atenami razglasili vojno stanje. Venize-listov ni ve«* videti. Ječe so prenapolnjene. Times" poročajo iz Syre : V Atenah je mimo. Vojaške priprave se nadaljujejo. V Atenah ni okolici so zbrali 20.000 mož. Poslaniki sporazuma so zahtevali, naj se jim na znani, kaj da to zbiranje pomeni. Grški ministrski predsednik Lam-bros je odgovoril, da so zbrali vojake zato. da morejo vzdržati red. Vladno časopisje priznava, da so zaprli* 1600 Venizelistov. Atenski župan in 188 drugih oseb je obtoženih veleizdtije. Naselbine sporazuma zapuščajo Atene. Francozi £o odpotovali na Kreto. Črnogorski krali. Kralj Nikita se noče odpovedati svojemu prestolu, kakor so zahtevali njegovi ministri, ki želijo, da se Črnagrora"združi s Srbijo pod vlado Aleksandra. Ker kralj noee resignirati, je njegovo ministrstvo demisijoniralo. Črnogorski konzul v New Yorkn je brzojavno obvestil kralja, da se odpove svoji službi, ker je tudi on sa to, da se Čraa-go*a aanu s «trnje. Prt-d enim mescem smo javili. ] da m. Father Mollinger-eve zdra j; vila kupi potom pošte: da recepte. I ki jih je napisal dober duhoven i zdravnik za časa 40 let skušnje med bolniki zapadne Penned vali i je, zamorete preskrbeti na svojem poštnem uradu- Vse kar hočemo, je. da zahtevate eno izmed i 29 mojsterskih zdravil ki jih j«' rabil za različne bolezni. Bilo jih je na stotine, ki so pisali takij. ki so prvič slišali to novico. Ti so danes zadovoljni možj«' in žene. Zadobili so veselo zdravje in lahko opravljajo moška in ženska dela na svetu. Ti so se nam zahvalili za zopet pridobljeno zdravje. Ti hvalijo dan. ko so izvedeli za Father Mollingerja. Vsak dom ima kako bolno osebo. ki potrebuje zdraviliške pomoči. Lepo je misliti na pošiljatev po pošti najboljših uspešnih zdravi1, j ki so vam na razpolago. Vi lahko doite ono. kar je Father Mollinger • izbral za najbolje. On mora vedeti. • ker je porabil 40 let pri bolnikih, potem ko je postal že duhoven i»i . učil za zdravnika v glavnih šolah j in bolninicah sveta. Vprašajte kateregakoli v Pitts j burghu in povedal vam bo. da je ; cerkev v Troy Hill. Pittsburgh, kjer je Father Mollinger živel, spoiuenik. postavljen v njegov spomin. Ti se spominjajo dni ko je še ljudstvo moralo k njemu iz vseli krajev Amerike. Dobro je. da zamorete imeti še zdaj zdravila, ki t jih je on dajal tem ljudem. Kako naročiti. Lahko priporočite pismo. Poš- i ijite money order ali gotov denar.; Ako je vam to nerodno, potem po-: šljemo C. O. D. Ako pošljete 12e- j več. potem bomo zavitek zavaro- j vali. Kadar naročite, označite na- j tančno svoje ime in naslov in ŠTEVILKO ZDRAVILA, KI GA ŽELITE. PROSIMO PREGLEJTE DOBRO TA SEZNAM. Štev. 1. — REVMATIZEM. Father Mollinger je ozdravil čez 10.000 oseb. ki so trpele od te n— ..iznosne in težke bolezni. Njegovo zdravlenje se je obneslo pri bolečinah v bokih in sploh pri vsaki vrsti revmatizma. Računal je vedno. da zdravi na tri vrste, izčistiti in osvežiti kri, odstraniti vodeno kislino, obnoviti moč in žilavost, ter odstraniti bolečine in muke. Vsakdo, ki trpi od te bolezni, bi moral naročiti to zdravilo. Sestavljeno je iz treh raznih zdravil v treh raznih steklenicah in z navodili v vašem maternem eziku. Popolna cena $3.00. Štev. 2. — TONIKA IN KRfeP-ČIL0 ZA TELO. — Zdravilo Father Mollinger-ja za slabe, utrujene, upale možke. ženske in otro ke moralo bi biti v vsaki hiši. To je prava tonika. ki okrepi in napravi, da se počutite močnim, pridobite na teži, povrne zdravje in moč. Osebe, ki so oslabele od kte-rekoli bolezni ali ki trpe od prehlada ali gripe, bi morale rabiti to zdravilo za popolno ozdravljenje. Cena je $1.00. Štev. 3. — GLASOVITI TRAVNI ČAJ FATHER MOLLINGERJA. — Dobri zdravnik je vedno priporočal onim. ki so rabili njegova zdravila, da se varujejo zaprtja in da pazijo, da imajo vedno čreva v redu. Nikakor ne morete biti zdrav ako so vaše čreva zaprta. To provzroči prehlad, vročino in druge nevarne bolezni. Glaso-viti čaj od trav vas bo varoval !pred takimi boleznimi. Ako vzamete katerokoli zdravilo, morete piti ta čaj. da uredi sistem. Ta je natanko po starokrajskem predpisu. Cena $1.00. ; Štev- 4. — ZA ŽELODČNE BO LEZMI, dispepsijo, neprebavo, težak želodec, za vetrove v želodcu.1 slab tek, glavobol, zmedenost. Po nlnenju Father Mollingerja je to eno najboljših zdravil. Cena $1.00. Štev. 5. — ŽENSKE ZADEVE Novi vpoklici v Italiji Kraljevi dekret pooblašča vlado. da takoj rekrutira letnik lS9s» in odredi novo prebiranje vseh, ki zadnje dve leti niso bili potr-^ _ REŠIMO 8LOVKM8XI NAROD 1 LAKOTE! IN VSE ŽENSKE BOLEZNI. To zdravilo je posebno za ženske, to kakor je delovalo na toliko tisoč in tisoč žeusk na svetu v raznih starostih, tako bo tudi delovalo na Vašo ženo ali sestro. — Cena $1.00. Štev. 6. — BOLEZNI IN NEREDI V LEDICAH. — Pazit ce teh znamenj smrti, bolečin v križu oteklih trepalnic, noči brez spanja. Ko se pojavijo znaki v ledi-cab, ne odlašajte, ampak takoj pišite po zdravilo očeta Mollingerja štev. G. Pazite >e sladkorne bolezni in drugih nevarnih neredno-sti. — Cena $1 00. Štev. 7. — ŽIVČNI NEREDI IN BOLEZNI. — Veliko ljudi je bolnih, ker so nervozni. Ne morejo spati. Za nje nima življenje take vrednosti kot za drage ljudi. Najmanjša stvaries jih vznemiri. Ob-; m ti ji vi so in ni jih mogoče pre-inašati. Ti ljudje bi morali vedeli, :da so živci žive žice telesa. Imejte i svoje živce v redu. počutili se boste boljše in mislili boste lahko boljše. Ko boste zavžili to veliko j zdravilo. boSte lepo spali in se bo 'ste v splošnem veliko boijše počutili. — Cena $1.00. Štev. 8. — KRVNI NEREDI IN BOLEZNI. — Krvno zdravilo Father Mollingerja Vam bo očistilo s kože izpahljaje in prišč. Kadar se Vam napravijo na obrazu iz-pušeaji ali kadar se vam koža nakazi. se poslužujte tega slavnega I kričistilea- To zdravilo je delal Father Mollinger sam za kri in jen je dobro opravljal svoje delo. Cena $1.00. Štev. 9. — PLJUČNE BOLEZNI. — Ako poznate kakega reve-jža, ki ima pljučno bolezen v prvi |stopinji, kateri močno kašlja, ka-•teri se ponoči poti in ki se je poli sušil ter oslabel od te nevarne bolezni. in ki ne more dobiti nikjer , j pomoči, mu priporočite, da na j -e ' posluži takoj zdravila Father Mol-lingerja. To zdravilo je sestavije-' | no iz polenovkinega olja in liipo-•;fosfitisa, ki povzročuje, da se to-' liko okrepite, da se zamorete bo-3- riti proti črvičem v pljučah. To ; zdravilo prav posebno priporoča-[ jo vsi oni, ki se ga poslužujejo. ; ! Žal, da ne ve zanj veliko onih 1 I ljudi, ki se iznebu^ejo bolezni, 'itežkega kašlja in prehlada. Cena ' za dve steklenici $2.00. ; j Posebno naznanilo. .I Štev. 25. — Zdaj je čas, da se rešite smrti, katero povzroča gripa in pljučnica. Na prvo zname-, nje prehlada v glavi, prsih ali . grlu, pošljite po Father Mollinger-ja zdravilo zoper kašelj in ^prehlad. To zdravilo vam bo hitro 1 pomagalo in Vas osvobodilo hude > f bolezni. Zanesljivo je za možke, ; ženske in otroke, in ako Vam to ne pomaga, Vam nič ne more po i magati. Vsaka družina bi imela . i imeti to zdravilo v hiši- Cena steklenici $1.00. Ko naročate vprašaj-j j te za številko 25. Ta zdravila morete dobiti samo po pošti. Poslali vam bomo vsako j zdravilo katerega hočete, ako na-|ročujete po številkah, na Vaš po-f jštui flrad: poštnino morate Vi pla-jčati. Za priporočeno pošiljatev je jtreba posebej plačati. Ako pošlje-j te gotovino, money order, ali v Ipriporočenem pismu, potrebujemo . j 12 centov več za poštnino in za t priporoko. Vse adresirajte na: MOLLINGER MEDICINE COMPANY i 205 W. Ohio Street, S Pittsburgh, Pa. P. S. Vsaka steklenica nosi na > lebela sliko in podpis Father Mol-» linger-ja. Brez tega ni zdravilo ■; pravo. Navodila za uporabo v va-! šem maternem jeziku. j Listnica uredništva. 'I I. St., Milwaukee, Wis. — Do-" j.sedaj se ša ni poročalo, da bi mo-. ] rali ljudje zapustiti Savinj&ko do- > lino, torej tudi taka govorica ne l bo resnična. - ^gnSRECNE MATERE. ll^im^l A£0 J£ v HIiiI DOBRO ZDRAVJE, JE CELA --DRUŽINA VESELA. FATHER MOLLINGER JEVA ZDRAVILA. -o- EN VELIK VZROK JE, DA MORATE RESNO PREMISLITI O TEH NAJBOLJŠIH ZDRAVILIH SVETA. -----O- GLAS NAHODA, 5. FBBH1917. X* m Sirom Amerike. Kuuai City, Kant — Vladni u- radniki bo zaprli Grady Webb« v al cd obtožbe, da je on tisti ropar, ki je meseca oktobra 1915 napadel vlak železnice Baltimore-Ohio ui ukradel za jedeu miljon dolar lev bankovcev, ki *«veda ie niso bili podpisani. lian k ovc i «o bili poslani na ueko banko t Louisvil le, Ky., med potom sta pa dva ropar.i h vlak napadla, namerila revolverje na strojevodjo, da je od pel poštni voz in peljal na stran. Bilo je bankovcev za več vreč in roparji *o morali imeti avtomobil, da *o odpeljali vreče. Dasi so vladni detektivi ves čas iskali roparje, m? jim ni posrečilo, da bi jih dobili v roke. Končno ho izvedeli, da se imenuj«- jeden Webb, a dijaka Web-be m nikdo sumil. Razpisali so nagrado #1000, Webba zaprli, ki je sicer pričet koma tajil, konečno pa v*e priznal. JStar je 33 let. Oihkofth. Wis. — Tu se je pričela atritaeija, ki je pa uspeina, da prepeljejo sem zemeljske ostanke bivšejra indijanskega poglavarja Ohskosha. Počival naj bi na zeni-1.1 ivii, ko je je daroval polkovnik Hijrsr*. v Menomonee parku, pred Oshkoshevo soho. Sedaj s«• še njetrovi osianki na indijanskem pokopališču na Menomonee rezervaciji blizo Neopit. — Indijanci so se seveda od pričetka protivili. da bi prenesli njegove kosti. naposled so se dali pa le pregovoriti. Mesto Ohkosii ima ime po tem indijanskem poglavarju; mnogo » asa je prebil poglavar v tem m«-tu ob njegovem prieetku, bil je njegov pijonir. Ncnoaha, Wis. — A. Vinik prišel je v tovarni Menasha Paper ' n. po nesreči med kolesje, ki mu je oil trgalo levo nogo nad kolenom, Nogo in Vinika vrgli so stroji na nasi*rotno stran. Cleveland, 0. — Pred kratkim je skočil \ Superior viadukta ■ e vi.je v globoko Aleks Samot ec. -— Pri padeu se je težko poškodoval, da j«- kmalu nato. ko je bil prepeljan v bolnišnico, umrl. V pretečenem tednu obolelo .i«- v Clevelandu 39 oseb na gripi in pljučnici; nadalje je bilo naznanjeno slučajev pnei^-^nije. — Vlak je povozil blizu poslopja Lake Erie Builders' Supply Co. 'J.'i-letnega Italijana L. Galilla. — Ponesrečenec je na potu v bolni in i co umrl. St. Louis, Mo. — Tu se je vršil shod missourskega tiskovnega društva, udeležili so «e ga izdajatelji manjših listov podeželi. Obravnavali so draginjo papirja, v>led katere je moralo mnogo listov prenehati i/hajati. Papir, ki je stal ie pred letom 2 centa, velja sedaj sedem centov. V. Blanche. ki je bil član preiskovalne komisije r.a draginjo papirja, je rekel. dn ni nikakega vzroka za po-draženje, ampak da je vse to same delo trusta. Papir bi nikakor ne smel biti dražji, stroški se niso povečali. materijala ie dovolj, samo grabežljivost trustovcev je večja. Memphis, Tenn. — p0 južnih državah imajo letos splošno hudo zimo. Po nekaterih krajih, kakor po Virginiji. Texas. Mississippi, Arkansas in Tennesse, zapadlo je toliko Miega. da je bil promet o-virau. V severni Karolini je deževalo, a voda je takoj zmrznila in ceste in hodiš.-a so bila pokrita s palec debelim ledom. Toplomer stoji ja- ko nizko. KADAR GRE ZA OBSTOJ NA-RODA, NI NOBENA ŽRTEV PSE-__VELIKA!_ VABILO na VELIKO VESELICO katero priredi društvo sv. Jožefa »t. 45 J.S.KJ. v India napolisu. Ind., v soboto dne 10. februarja 1917 v dvorani Josipa Gačnik*. 90:{ Kcrtcham St.. Tndianapoli*. Začetek ob 8. uri zvečer. Tempotom vljudno vabimo vsa tukajšnja društva ter oetale roja ke in rojakinje, da se te nase ve-sedico polnoštevilno vdeleže. Za dobro postreU>o in res najbolj^" zabavo bo dobro preskrbljeno. Ci Mti dobiček je namenjen za nakup nove društvene zastav*. Za obilno udeležbo se priporoča Odbor društva »v. Jožefa it. 45 J. Sk K. J. v lndianapoltsu (S-5-2) fs- iz Avstro-Ogrske. ; Nemški radikalci in ministrski j predsednik. Nemško-radikalni poslance Hu-j mer izdaja list, v .katerem napada vnovič ministrskega predsednika dr. pi. K'.-rberja, ker je odklonil zahtevo, naj izven parlamentarnim potom izpolni nemško-radikalne zahteve. Očita mu, da je že tedaj, ko je bil prvič ministrski predsednik, deloval s sredirtvi grofa Tasifle-a in da poskuša jadi izdaj tako delovati. Franc Jožefov krii. Tesar Karel je ustanovil v smi-j slu svoječaane odredbe pokojnega' eesairja Franca Jožefa poseben [ red. da ga dobijo generali, otieirji, in vojaški uradniki, ki so med: vojno služili v e*warski osebni sihi-j išbi. Novi red se imenuje "Križ cesarja Franca JožefaT' ter se nosi j na desuii strani p rs. Na križu jej napis: Militantibus a latere meo.t ] Dnevnik Franca Jožefa. Z Dunaja poročajo: V pisalni j mizi pokojnega cesarja so našli; vkrbno sestavljen di>evnik. kamor i je zapisa val Frane Jožef svojci subjektivne vtise o raznih osebah j in dogodkih. Dnevnik ima baje j veliko zgodovinsko vrednost J t Odrsko-hrvatska inauguralna j diploma. RegnikuLaraa deputacija ogi'-j sko-krvatskega državnega zbora j razpravlja o tekstu inaugurak»; diplome, to- je onega svečanega; dekreta, ki ga izda cesar Kare L |k>t. od o m svojega kronanja ^a o-j 'gi-skega in hrvatskega kralja iu v katerem potrjuje ustavne pra-j vice dežel krone sv. Štefana. Raz-i prava ni zaključena, skoraj go-, . tovo pa. je, da bo iitanguvalna di-Iploma, ki se izda v dveh cxrigina-; lih (madžarskem in hrvatskem:! izvzemat nekatere časovne spre-j membe v tekstu, popolnoma ena-i ka diplo-mi. izdani left a 1367. .povodom kronanja cesarja Franca; i Jožefa. Lc v dveh državuapravnih izrazih se bo glasila diploma dru- j ga»'-e. Mesto oznažbe: "Ogrska m njene postranske dežele" bo uvedena označba: "Ogrska ter Hrvatska. Slavonija in Dalmacija" in v vladarjevem naslovu pride j .' popolnoma pariteta Ogrske do iz-j j raza da se ho ta glasil: "Mi, Karel I., cesar avstrijski hi apostolski kralj Ogrske. Hrvatske, Stla-vonijc in Dalmacije tega imena i IV.. kralj češki itd.** Ogrska opo |zicija zahteva tudi, da bi naj prijelo popolno ediustvo ogrskih dr-I žavljanov v inauguralni diplomi do posebnega izraza s tem, da bi •diploma poudarila pravice imid-; fžarskega jezika kot državnega i jezika. Hočejo gopet podražiti tobak. j Listi naznanjajo, da hoče to bočna uprava cene tobaka zopet j znatno zvišati. Tako bo ccna tine ' ga heave»gvripovedovarl, kako se kesa storjenega pomeverjenja ter jih prosil' pomoči. Policija je izvedela za ta pisma in po njih izsledila defrav-! d&nta Tauberja. Denarja seveda ni pri njem nič več dobila. Črnogorska duhovščina. Z Ifunaja se poroča: Xa predlog generalnega guvernerja za Črno goro in s privoljenjem višjega armadnega poveljstva je interniranim črnogorskim duhovnikom dovoljen povratek v domovino. Zgodilo se je to v prisnanje posebnih zaslug, ki si jih je pridobila doma ostala duhovščina, za lojalno zadržanje črnogorskega prebivalstva. Slike iz saroda. Syisal Pribialav Ogrinec. B E R A C. Vsi t»mo beiiiči — paed lio^eiu' lil pred ljudmi! Kdor prosi miloščine. ali podoutojče. kdoe l>erei v bogajme. ta je berač. Človek, živeč na zemlji, tej dolini solza, sleherni trenutek prihaja v kakoi-šenkoli položaj, v katerem potrebuje in išče (]»omfM*i svojega bliž-njega. iu v Uhu smislu je tudi vsak poedin drug pred drugim nekak berač. Sirumak in veljak, oratar iu vladar — vsaki j»- berač. Enako .ie družabno razmerje. Družina. oV'ina. narod, država --benuHm. in celi svet je beraštvo! V beraški Avstriji n. pr. s« med oestalimi S3o%ani zlasti Šimenci natečivi berači. Hodijo in hodijo rra IXaiaj beračit, pa le kako ne-iTsnatno. plesujivo drobtino seniter tja v bogajme p rip rosi jo svojemu Htradajoc-enni narodu. fVj. *ca.ko beraško! A'endar InTa^i so bili in bodo, dokler človek la/a po zemlji. Že Sveto pismo omenja berača, ki bi bil rad pobiral dr obline, padajoče z bogatinov*- mize. In tudi še danes je najmanj po en berač, na vsakega premožnika: kajti, kolikor ima ed«>u preobilo, toliko drugi premalo. To se ve. da marsikdo. ki se vidi glzdav gospodi-?, nima nič: da, nemalokrat pa tudi več tehta berač kakor dajač, ker včasih v nekaterem zapdatičcnem, beraškem plašču so zlati! Berač nam na mislih je slovenski pro^jak. ki navadno zapravi grunt, potem pa hodi s trebuhom za kruhom od veže do veže: l>odi-si da ne more, bodisi da noče z delom služiti vsakdanjega živeža. Poslednjih je več, obojih ne premalo, žalibog! Pravi berač ima naguban, pa ne i poraščen obraz, sključen život, j hodi počasi, kadar ga vidi kdo, in j pokašl ju je. kadar sliši koga. Na ! videz sploh stara, pomahana gla-jva. Moli očenaš in če^čenomarijo. pa toži, da ima božjast ali kurj« slopoto. Obleka mii je revna, po nošena, zakrpana, pa tudi razcapam: ogoljtno. na sedem pottov razvejeno pokrivalo, srajca razpeta. da kaže ogorete "gosli". : strgan rokav, hlače rpod kolenom j preklane. da sc mu bliskajo med-i le meče. k\ edrasti. ra^prezani i čevlji zvezali i s tito. ob pasu pa-| tarnofiter. e«*-/ ramo malho in v itrflfioči se roki bežj*> kraljestvo »a. v^aak korak lahko kupi za najdrobneji novec, i katerega berač potem navadno za pije v kaki zakotni krčmi na samem. Berač v pogajnjoviin nagibom iu tankim nosom sl«*li svoj delež k tam in tedaj. kje~ in kadar se uži- j v a kaj boljšega. Pred večjimi i cerkvenimi godovi, ko kmečka i gospodinja ^pripravlja okusnih grižljajev, privreva za vrs-tjo v 1 vas. Natanko tudi ve, kdaj imajo pri kateri fari žegnanje in ne za-nuidi prihiteti po "boba" 'krapov) In o Vseh svetih, ko j" naročiti* beračem "ngadieaii" »lan. spi' po j»r<-sčiee v trumah kakor j jesenske kavke na travnik. Pocvrtma v ponve m k rac.-' iz lonca beraču jjm miljo da le.'- više.) nos k posebnim gostijam. Kjer jell kaka svatba, nova maša. botrina, j1 sednrnft ali katera druga sloves-j' na. f«jjedijia. tam je tudi berač ^ zraven na preži. Kot nevafoljenj gost gnjet«- se od zadaj, obira ko- ! Mi za durmi iz vrača kozarce vi-J na ii'a skrivnem, in nevoščljivo 1 meri svoj« žen in j>o-J trt na telesu in mi duši iK)kašlja-vaje, oddehovaje si in kar pojemaj« počasi -vleče pete za seboj rn krevsia po ste.zi proti hiši. "Hvalen bodi Jež Krišč! Pro-sira, ubog revež, za dar božji — v imenu Jeačevem", nai^dravi in zaprosi za jutra stopeč v prvo hišo. Za vrati stoje in izdih ova je moli in preži tja v skledo, iz katere se kadi ostala, razbrzgana jed. pa sredi oeeoiaša — daj mam danes naš vsakdanji kruli" — . pristavi: "Ali pa kako žlico ko-' sila. če je kaj ostalo." 1 Podano skledo poprime z obe-. m a rokama in sedsi k peči na klop' „ stisne jo med kolena, podrza jes-t-. , vino od vseh krajev na kup, zajema na debelo, popihava, da prši v. žlice, povaijuje vroče po ustih vlekoč sapo vase in grgraje požira napol ožvekano. Na migljaj je! prazna posoda in berač spet na nogaih. Vesel, da je brez veliko be-| sedi k ei mgorkim založil želodec J zahvaljuje se: "Bog vam povrni, Bog vam poplačaj. Bog vam daj zdravje!" Potem jo ročno in urno naviše proti sosedu, da bi kdo drug ga ne prehitel še za kak ostanek. —| Proti hiši istotako spet počasi leze. kakor otovorjen z vsemi človeškimi križi in težavami. j "Preveč, preveč vas je beračev!" spotika se gospodinja. i "Ej pač. veliko, veliko nas je ■ reveže v; zato pa tudi redkejši "Slehern bere, potreben ali ne!" očita žena. j "Jaz pa. saj Bog ve. kako sem <1 potreben! Cesarja sem služil devet let, to je pa najslabše na sve-. tu! Ko sem bi'1 onemogel popolnoma, dali »o mi vsemu nadležnemu odpust, da moram 'zdaj nadlegovati dobre ljudi. Pa saj jih ne bode m doilgo! Saj pravim, tak revež sem!" I I Tako stoka in pokašUjuje. kakor > da se ima zdajpazdaj zgruditi na kup. " Letina jc bila slaba, do novi-ne še dolgo, davki veliki, stro-, škov čez glavo, otroci! Vsi nad ubogega kmeta! Ne moremo vsem i kaj!" toži ona. j "Ej. to se ve. da težko dajete, pa — Bog požegnuje in vračaj Žita lei»o kažejo, tudi*sadje in pa zdravje, ljubo zdravje daje Bog!"' i Usmiljena gospoduj .mi nameni vemičieo moke. "Morebiti je l»sit. iNtina^a naravi, da latik«» odstm- j i ni vse bakterije prehlada, katere vW> krat radi zanemarjenosti pcivznit-ijo j neljulto ^rrijK) ali cel« ožive bakterije pljuiHiu-e. kar iuia siuU' iHwihiliee. ! ' Na ti-oo- prostovoljnih zahvalnih piM>iu lahko vidite v našem uradu i Velika družinska datlja H. H. VON , schlickovega bolgarskega krvneoa čaja. ki traja cel uie*v. : stane le en dolar, li .škatelj jiet dolar- : jev iti jo jicwljetiio kauu>rk*»li akn dold- i tuo denar ali i>a tudi C. M. 1». Marvel Products Co. 9 Marvel Bldg. pittsburgh, pa. Opoudia. Ako hoeete pošiljatev zava . rovati. pošljite lOc. ve«;-. imenu", katerega se najbolj baji berač. V sve&ti si. prava beseda na pravem medu dostikrat bolje zaleže mimo prenavadnega prosevanja. prihaja drugam s kakim dobrikavim razgovorom. Po priliki sam toži. kako je tlanda-lr.LŠnji ypl«»h slaki iu zlasti bt-ra ska: da ljudje nimajo kaj. da za-, pirajo duri, da po malo in malo-. kje dajejo beračem; po priliki pa; hvali, da l.iudje so vendar lc dobri! 'ii usmiljeni, da še dosti radi d-i-j jo po premožnosti, da berača ne odgamjajo brez daru itd. Polog j tega pa meje, pa 5e po drugem j načinu prijezikati si obilnejših j darov. CkJličen berač je selski novičar;i on je kmetom to. kar časnik me- i sčanc-m. Va svojem potu pobiraj in prenaša razne novice in zgori- j be: zlasti, kdo sc v ti vasi ali oni, fari žeai ali možl. kdo je bolan; kje in krlo je umrl. Bolnikom rad \ daje dobre svete in priporoča, sto | pripomočkov in zelišč, katera so pomagala že tam in temu isi katerih hoče tudi on prinesti iz naj-j zanesljivejšega kraja. Tako je be-|rač tudi kmečki vrač (zdi-avnik).! ! Ob drugih piuio/noslih jim je tn-di debel kvasac. včasih zabavač. ( ki pripoveduje povesti, poje zlasti svete peeiui. po prikki pa tudi uganja burke in Če se primeri, da se prevari v svoji nadi na obilni tleh. Tedaj si nabaše pipo tobaka in i mirno puhajc prebira ki tehta božje darove'*, zraven pa iz do ■ brodejue hladne sence lepo gleda ' «>krog po svetu in zlasti po polju, kjer marljivi kmet v potu svojega < brazii komari j>o njivah — tudi za njegovo malho. Ko se nagiblje solnee, misli berač na svojo večerjo tn prenoei-^če. V ta namen ima v vsakem kraju eno hišo že 4tuganeno". j kjer dobiva oboje. k.t ga že dalje časa poznajo, da je pravičen in da n*ma kaj "nalezljivega". Po večerji v svoj "beračev" kot pri peči odloži torbo pipo iu netilo da imi v žepu ne nastane ogenj in ne zapali lbrtju v lopi ali slame na svislih, kjer si vgujezdi ležišče za , eno noč. Vlegši se nekaj hripavo! hrka in pokašl ju je, potlej za^i. i JSlabše izhaja pozimi. Zlasti o velikem snegu počasi plazi po ga-s.i od praga do praga iu navzet . mraza pritiska k pečeni hrbet. ' kjer le more. Prenočevaje ostaja J v hiši in na tleh kleče polglasno moli do večerje, katero tudi on zajema z družino vred iz tiste i sklede, če je dovolj prostora o-i krog mize. Potem o dolgih večerih rad pripoveduje, kar ve zna-menitejšega novega iz obližja in dalja, posebno rad £e o hnenitnej-•ah, daljših božjih potih in čudežih. katere je kot romar videl tam ali tact. Semtartja materi na Ijn- F O UČNI KNJIGI: Aknov nemikoangleŠki tol- nifti, Tesan • llitri računa r —.40 «rkrena egodovtna • ~.7U Poljedelstvo —.M Popolni nauk o 4ebelar- •tvu, vesan ti. 09 Postrežba bolnikom —.2® Sadjereja v pogovorit —.15 ' Slov.-angleiki in angl. ■lov. slovar .—.5i j Slov.-angL in angl.-alov. slo var L«! Trtna ni in trtoreja "—.40 Umna Živinoreja --.96 Umni kmetovale« —M Veliki dovenako-angleiki tolmai fl.99 SAB1VHX ni RAZNX DEUOS XHJIGS: Doli a orožjem I r—.00 J ETubad, pripovedke, L ln S. rresek po —.BO j Leban, 100 beril ^-.20 j Trojka, povest —.00 j Vojna na Balkana, IS. sves. $1.85 j Zgodovina e. in k. peipolkm it 17 s slikami —.M { življenje na avstr. dvora ali Smrt eesarjeviča Eudolfa OfOKBi: NsrotUom js pilW tevHyM naknnlsl. «11 H^ (Tragedija v Meyerlingu) —.71 ftAZGLSDHIOa: Jlewyorfke s evetUeaml, humoristične, božične, novoletne In velikonočne, komad po —.M ducat po —.M album mesta New Torka s krasnimi slikami mali r-JI XEMTJZVIDI: Združenih držav mali —.10 veliki —Ji Astrijsko-Italljanska vojna mapa ttalksatskik driai —41 Evrope, veaan —.50 ^ojna stenska map« fl.50 Vojni atlas ^-M Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, K"sn>ss. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wia sonsm, Wyoming In West Virginia la vsek drngik držav po -it ^vstro-Ogrsks mall —JO velDd vesaa —.80 OeU xvet ^Jl Velika stenska mapa 0. B. m dragi strani pa seli svsi «LM KM denorno vrednost, bodlri v go-h sassskak. Poltak* js pol vitsA CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANOT ST. NEW YORK. N. V. Kaj je vojna? I Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-. «kih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v ' j resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakine j j so njene grozote. Največja zlocinstva i I kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev-! ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj | čakajo rešitve. "Boj proti boju" I to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajse-I tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je | slabo za narod. j Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice i Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem r i Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. T. j f ! Im» tudi r««.i p»*tra*4 sitnega, ne |1 mirnega otroka, če-i. da »a bo rze] j i >ki pobasai v ttialhu. če ut* bo tih j !in zaspančka!. I*o občui molitvi, kateri berač, najglasneje priteza. priiu ^- mu , ržeu otep v Mik> in raz-ti-M«* ;tl»'h. Naiij zavali svoje ■ ude iu od best* nogre pomol? ••«• if:-, si. Iu v tem. ko mirno spi s«- prt ■ jjrodi. da ponoči mu domačih kil'-i pozabivši pomeudra po bedresih : miši prejrlodajo malho i:\ ščui'ki lezejo v uš'--a in za plašče ve za plate. Sanj:« se mu. da l^ži n;» mravljišču. IN« teai premišljevanju v klimo, j da — kakor mi je odličen bera«"; sam trdil — "beraški stan sieer ni slaven, pa ni slab!" Varčen, i ne pijansk berač n:imreč < kakor-; jšiii so pa bele vrane'-. p»» svojih i-skromnih prib^rkih s ra-oni nabere veliko, ali *"sf nalezei"a-I krat postane sa-mosvestuo poi»o-sj ;uie'\ Primeroma sta berača prišla ;v stranski* kivra« iu «ibt«-vala bokal "beraskir.i vina". Krč vi ar piiutv»e najslabsetra. --e^. t<> i«- b*1-ra-ško. Pa bera"* ua ^ pos«» ln vred reš^i za Juri in pode i krč ni ari ia heraško vino je najbolj^ ^naui so tu«5i .post-bni kraju kj< imajo berači v odmerjenih čast *voja irhodišča. da dobro jedo. p jo. plešejo in rajajo celo noč n« t« r do belesra dne. Ln vrhu tef« rla-ti mestni berači m» niso pr« ro«lki. kateri obojračeui zapušt-aj -vajim pot«>iueem stotake. pa tu( i isiM-ake! Navadno pa naš beraT- r^ven i ubosr prebira in preriva po tei Wraskem svetu, »lokler enkra kadar s.» sam najmanj a«».dej *re«a belo smrt iu ^r** /. njo. Um je lahko, kjer jc: pod streho n P«n1 milile nebom. Bližnji sos«te»- zunanjih ban»n H t i;m jt- iiiif-nt> vr.u t ■ * n vfls'ifi stotniku, .t i/ve.n službe. OLAfi NAHODA. 8. FBB8. 1817. BIiO VENSKO podp. društvo! svete Barbare ■-- [g —Is? SA UDUJXSZ DSiAVZ 8IVZBXI UKlil, s Bedel: FOREST CITY, PA. hfclMliin te SL Januasja 1M2 v driarl PuiajiliMfc, GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. 8. TAUCDER, 674 Ah say Ave., Rock Spring«, Wya Pod prod »edrilk: JAKOB DOLENC, box 181, Brousbtan, Pa. Taj&lk: FRANK PAVLOVOlČ. box 647, Forest City, Pa. tajnik: AVOD8T GOSTIJA, box 310, Forest City. Pa. MUfjM*: JOSIP M AR1NČIČ, 5805 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. Zaaimlk: NADZORNI ODBOR: Prwlscdulk Mdi. odbora: JOSIP PETERNEL, box 95, Wtllolk, Pa. L nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 05, Federal, Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th SU Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: PrwdMdnik porot, odbora: MARTIN OB REŽ AN, box 72, E. Mineral, Kana. L porotnik: FRANC TEROFČ1Č, R F. D. Na 3, box 146, Fort Smith, Ark, t porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So. 14th St., Springfield, IU. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. i Uradno glasilo: "GLAS NAHODA", 82 Cortland t St., New York, N. Z. CenJ«aa društva, oziroma njih uradniki so naproSeni poSiljati vse dopise direktno n« glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa po Ulja edino potom pofitnlh, e kup resnih ali bančnih denarnih nakaznic, nika- 1 kor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank PavlovCič and Farmers * Miners National Bank, Forest City, Pa. V slučaju, dg opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika t kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da as aamore napako popraviti. .....................UMI HI................—— I Basen. 1 --r Nekdaj je živel na štajerskem rnl-ad, krepak junak, kateremu je * bilo ime Kis. Ta je bil velik in tako močan, da ko irovorili ljudje, ^ če j« bil kdo Bioeaa; ""Ta je 1110- s čan kakor Ris." Nekega dne re^e Kis, ko že ne vole z oranja proti domu, sam k w nebi : "To oranje in razkopavanje N p« njivah mi je /e preotroejej . Kaj hot-ern početi s svojo nioč-J jo, česar ne hi bil poskusil ? Na 1 Slovenskem mi je pretesno in pre-dolgočasno; jaz poj d eni v svet na' korajžo, da poskusim svojo moč. "t*: Re«če, pusti plin? na njivi, priže-p ne svoja vola domov, vrle jima na vse lil ate krme pod iroge in * gre v svet. ne poslovivši se od ni1 kogar, razen od svojih ljubih vo-. 1 lire v. j f ' * Sročno, ljuba voleka"', reče ' jima božeaje. "jejta ui pasita se; ^ čez leto dni se zopet vidimo, ako' «mo ivi!" P Ris gre naravnost proti turški I meji. Ko pride do Kolpe, zagleda 1 privezan eoinie, odreže vože, za-j' krni čoln in po daln-asnem vesla-f 1 njoi, koje »e mu jo jako ljubilo, prebrodi na turški kraj. Tam pri-j1 šidši skoči na kopno, brcne čoln ! v vodo in hajd na Turško posku-j' nat tunšKe »reče! AH jedva stori j dva-tri korake, že mu zaskočita ' pot dva turška vojaka. 1 **&toj!" mu zakiieeta. "Odkod i je tvoj pot iu kam?" ' "Jaz sem Iti*. če ga poznate; 4 pridem s slovenske strani in grom i Turkom režat glave!" To rekši zgrabi enega, pomete ! z njim drugega in vrže oba v Kol-J po. kakor da bi zasipal iz meha ( koruzo. \e z meni v si se dalje e« oba Turka, ki sta jedva zopet pri-j kobacala iz vode na suho, gre da Jje svojim potoan gledat, kakšna je turška dežela. Ali Turka sta mu |>ri»la po stranskih potih v' preke in ko Ris stopi v neko go-j »to šumo, napade ga sto Turkov | in med temi ona dva, k.ttera je, bU zalučal v Kolpo. Vname se hud boj. Zdaj Ris 'trešči eneitn. zdaj drugega Tureina v smreko j ali v hrast; petdeset jih je bil že otepel, kar se spodtakne na nekem štoru m pade na liee. Onih petdeset Tur činov, ki so še bili po konci, plane nanj. /.vežejo mu ro-f ke na opak in hajdi ž njiip n*-j prej pred sodnika, a»la sta mu tudi silno lepega 1 'orožja, a onega denarja, ko j i sta p um vtisnila v roko, nista hotela11 • jemati več nazaj. I OkrepeaHf nasičen in lepo oble-J J čeli, poleg tega preskrbljen \l orož-J jem. stopa Ris dalje naprej hitro tn lahko kakor srna čez skalovje ( v gorah. >' Ko tako celo popoldne potuje, J pride od, stambuLski ear, do 1 ma * .faz mu tu priženem Štiri ina- 1 lopridneže, ki tvojemu carju in ] vsemu carstvu delajo sramoto. Ce i je car pravičen, kakor ga slišim i hvaliti, tedaj tem ne bode manj- 1 k al o zaslužene kazni, meni pa ne zaslužene časti, ker jih dam ptra-j viei v roko." i, Zvezani beg pa, kateri je do- ' zdaj vodno molčal, nekaj od jeze, nekaj iz ošabnosti, odpre zdaj usta, pa na glas kriči: "Svetli j paša, ne ver j ami teinn neverske-i mu lisjaku 11a konju! Najprej nas ; je ogoljufal za harač (davek), po-jtem podaril naše konje nekemu 'nevrednemu kristjanu isa smrtno j pobil enega izmed nas carskih po-j slaneev. Sam vidiš, kako -zdaj zj nami dela. Zatorej se ne daj pre-j kaniti od tega krščenega lis-' jaka!" Ko paša sliši, da je Ris zaklal enega Turčina zgrabi ga jeza; lio-1 ee mu pri tej priči odsekati gla-! vo; a eden izmed tovarišev ga ta-1 koj ustavi in mu pravi: "Svetli p«aša , škoda tvoje sablje. da jo,skrhaš na tej nevredni 1 lobanji. Hitra smrt je premHost-J na ea tega predrzneža; zve£mo ga in pošljimo v temno vazo (je-i &o), da ga tam-izstradamo in ga > potem, kadar bode ie ves izein-žen, nasadimo na kol. Naj ta pes s trepeee pred kaznijo, ki ga e čaka!" Paša nato vtakne svojo sabljo nazaj v nožnico; njegovi sluge in 4 tovariS. zvleče j o Risa s konja ter a ga denejo v lisice, katerih so no-t sili s seboj polne tovore, da bi v nje kovali krS£anske jetnike, ter a ga pošljejo v bOfnje mesto v je- ?o. Ječa je imela okno in nasproti v; i>knu so postavili visok rtast kol. ji kateri je bil nam-anjen njegovi glavi, da bi ipodnevu in ponoči, a kadar bi mesec svetil, imel pred 01 ?eboj podobo svoje prihodnje p smrti. Res je voljno pretrpel vse ter ti je sam pri sebi mislil: "Zdaj le d trpi, da ti kateri prej ne smerne p glave. Dokler nosim glavo med rr ramama, nisem ie veš!" b V vozi so mu dajali čez več dni samo sk'cdieo vode, a namesto o kruha kamen v skiedici ter so ho- n teli, da bi najprej shujšal in po- v tem še samo toliko živel, da bi mo- ži gel na kolu umreti kakor jagnje na ražnji. Tako so delali celih de- v set dmi. s Ris, ki je bil čvrste postave in s1 prej dobro rejen, spočetka ni ve- & liko maral, šele deseti dan, ko mu n je zače-1 želodec silno kruliti, po-i-ne premišljevati, kako bode za- l1 naprej. Kola se je malo bal; mi- v slil si je: ako v vozi umreš, kola £ ne potrebuješ; ako pa te hočejo a tu izstradati, potem jo kol tvoje.11 rešenje. | Ko mine deseti dan hi solncejv tiiaznani enajsti dan. prinese mu v usmiljeni jetničar na vse jutro'g košček kruha. Ris, ki je čez dan! navadno gledal čaz okno, je videl1 n večkrat pred seboj golobe se pasti' e ali iz smeti pobirati. Pride mu 11a pamet, da jim začne od svojega 1 kruha dol metati. Ko golobje za- j pazijo, odkod jim padajo drobti-1 z ue, prihajajo tudi 11a njbgovo ok- q no, in da bi raje tja hodili, trosi f jim Ris 11a polico 111 na okno več- T krat svojega kruha, tako da so se p golobje njega privadili. Tako mu s je pa lahko bilo vsak daa po ene- j; ga, po dva uloviti, oskubsti in s r kamenjem stolčenega pojesti, karj ga je dobro redilo. Perje je skri-'; val pod odrinec, na katerem je .1 ležal, in tako si je že v desetih T dneh dobro pomogel h koži. Go- 1 lobje so pridno in ponavadi prile- j tovali k njemu na okno, in čerav- ] 110 jo vselej eden manj odlatel, 1 vendar jih je dosti ostajalo za pri- >s hodnost, ker so se poleg tudi plo- * dili. Tako se je dobro poredil, a ^ da bi jetničar ne videl njegovega 1 dob roga lica. vlegel se je vselej, r kadar so vrata zaškripala, z ol>ra- * EOin (proti steni, da bi mu jetničar j ne videl obraza. j ' Tako je preteklo več mesecev,' * a Turki niso Risa nasadili na kol i ker so zavoljo vojne pozabili i nanj. j i Medtem ko je Ris bival v ječi i prikaže se v Stambuslu nek silni i junak, kateremu je bilo ime Arap. «| Ta je bil za eno in pol glave višji lado drevo za čevelj debe ; ] lo, katei*o je z levoroko izpipai iz , zemlje. Vsakega Turka, s katerim ' se je bojeval, je premagal | r Nazadnje je stopil pred stani-,' bulskega carja iii mu rekel: "Po- ' stavi mi junaka, ki me premaga; ' ako me ne znuaga, daš mi hčer za ' ljubico." I« Car so močno ustraši, še bolj ' mlada caričina, katera ni hotela < vzeti črnega Araspa za moža. Za- 1 prla se je v visoki turen j in se tam 1 noč in dan jokala pa dejala, da , se rajši utopi v morju, kakor da , bi šla za Arapom. Car da na znanje vse«i ljudem svojega carstva, kateri bi se čutil, junaka, naj;pride v Stambul ru-vst se z Arapom. A dolgo ni bilo, ; nobenega. i To zve tudi Risov jcfcniear, iu ker "se mu je Ris smilil, mu pove. naj se gre raje vojskovat z Ara-j pom, nego da bi v vozi hiral. Ris da carju povedati, ako ga izpusti iz ječe, da hoče premagati Arapa. j Car z veseljem potrdi in pravi: i "Ris. ako mi premagaš Arapa, do-|biš svobodo in earičino!" Gresta se na trg ruvat. Arap je zakrohotal, ko je za-' gledal malega Risa sebi nasproti, potem je zavrgel svoj drog, re-. koč: "Na žabe se ne spuščam ssu-. lieo!" " j Zaženeta se dnie v drugega; Ris se mu oklene levega kolena in ga v zgib pod kolenom tako ščšpne, da Arap počene od boile-i čine, Ris pa mu brž porine nož pod rebro. Turki glasno zarvriska-jo veselja. { Car stopi s prestola m stisne, RLsu roko od veselje ter reče •; i "Ris, ker si rešil moje carstvo in; j mojo hčer. dam ti zlata, kolikor ga z obema rokama vzdignež, in > povrh še mojo hčer ter te vzamem l 2» zeta, da z menoi vladaš v de-j • želi." - 1 Ris pa se odkašlja in reče: "Vaša cesarekostl Če ram je r prav, dajte 1 ni pošteno kosalo in • nekaj okroglih ?a na pot domov, SL0VENSR0-AMER1KANSKI KOLEDAR i za navadno leto 1917 1 obsega razen koledarskega dela tudi sledeče: * Pesmi: | ^ Padlim. — Vojakov grob. i} Članki in povesti: 3 ^ r lb Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa- ^ rica. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o § ^ razmerah v Mehiki — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Voj- f \ na tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. — Mož za pečjo, f } — Kdo je predsednik republike Švice t — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri- k £ najstmesečnih bojih. Zopet' izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. — f & Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Za- j | kaj t — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowboyi. — j * Z brzovlakom. — Bitka ob Sommi. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. — Kap. — liov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — Čaša kave. ^ j, — Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji. | ^ — Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovine f \ umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti. — Izgube fgp v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne. Slike. |g Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska ba- # terija na pohodu. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski alpinci v pre- f t doru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervi- f I stL — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvo- $ P jene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska bolniška strežnica. — Operacija na nogi — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. — S Strelni jarki pri Gorici — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Pri- S zor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pri S Podgori — Avstrijska kavalerija na južni fronti. — Italijanska gorska arti- m lerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve & v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo municijo na laški % fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. S. K. J. — Desetletni ® srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija na ¥ soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. — §| Avstrijski municijski transport. — Avstrijski vojaki plezajo v gorsko postojanko. — Roveret. S ftala. — Zanimivosti. — Oglasi. jp Koledar stane 35 centov. Naročajte ga pri: '' % Slovenic Publishing Co., | 82 CORTLAlfDT STREET, HEW YORK CITY, N. Y. S vaše hčeri pa nočem. Kaj -bi de- 1 j al a slovenska dekleta, kadar bi se povrnil s TnrkinjoT Vladati pa eelo ne zinatm. ampak kvečjemu or at i in kositi. Ako se smem več prositi, dajte nd svobodo." Car, kateremu je bil jako ljub ta odgovor, ker mu ni bilo treba . dajati ne hčeri, ne vladarstva, ga povabi k sebi na obed in potem mu napolni vse žepe zlata in srebra. - Vesed, da je tako srečno rešen, ogleda si Ris Stambul, a ko se ga nagleda, .premišljuje, kako bi ae vrnil v svojo domovino, kajti tožilo se mu je že po njej. "Po suhem ne grem več skozi te vražje Turke nazaj", govori sam s seiboj; 41 tudi je dolgčas po tistem potu nazaj hoditi. Jaz hočem eaikrat poskusiti svojo srečo na morju.' * Rekši gre proti ladji, ki je sta-' la blizu v luki ter se odpravljala v Italijo. Gospodar ladje, katere-J ga je nagovoril, ga vesel sprejme J a tudi brž popraša. ali ima kaj novcev za brodaarino?* J, Ali Ris reče: "Za denar me ne , vprašajte, rajše me povejte, če vam morem na ladji kaj pomagati." Gospodar je bil zelo vesel te po- < nudbe, ker je ravno potreboval, enega mornarja, ki mu je bil ušel v Stambul, ter Risu odkaizal delo. Vozili so se noč in dan celi teden in Čez ter končno pridejo blizu Benetk. Na ladji sta bila en Grk in en Italijan, katerega je Grk vozil s seboj vklenjenega za-! voljo dolgov, ker mu ni povrnil posojenega denaa-ja o pravem ča-j su, čeravno je imel doma dostr blaga. Grk pa je bil neusmiljen in. postava mu ga je dala za sužnja.; Risu se je usmilil mladi kupec iz Florencije, ker je tako žalosten1 ■moral priklenjen ležati na ladji-nem krovu. Ris mu pomigne, a Italijan ga je brž razumel. Ltfdja pride ponoči blizu nekega otoka. Ris je bil z nekim drugim mornarjem na krovu. Grk je hrčal in spal, Italijan pa žalostno v noč gledal. Zdaj mu Ris brž odklene verigo, spusti čolnič, ki je visel na boku ladje, v morje in oni mornar, Italijan in Ris se spustijo po vrvi dol v čolniček iu so brž odveslali na otok. Grk se zdajci prebudi, ko še čoln ni bil ravno daleč, in kliče kar more na pomoč gospodarja ladje m druge k spanja, a ker ti brž ne pomagajo, skoči nespameten v vodo, da bi tplavai za čolnom, a po nesreči ga zgrabi morska riba in uje. Čolnič se je že skril za otokom in zavozil v plitve Kraje, kamor ladja ni •moffla za njim. Ris in Italijan pustita mornarja samega in ko x>a suho stopita. izogneta Benetk in jo mahneta ' proti Fioreneiji. Tam se Italijan prikaže svoji gospodščini in pove | vse, kako je ušel in naj ga brani florentinska gosposka, Kis pa pritrjuje, kako je Grk po nečloveški j ravnal z Italijanom, pa da ponujenih denarjev ni hotel sprejeti, 1 samo da bi ubogega Italijana o-škodoval na življenje in premoženju. Italijan je hotel obdržati Risa pri sebi, da bi skupaj barata-la, a Risu je bilo vedno bolj tož-no po domovini. Poslovi se od Italijana, ki ga je bogato obdaril, iu pride, predno je še minulo eno leto, nazaj v svoj kraj na Slovensko. i Voleka sta se ravno pasla na pašniku pod gričem in sta veselo zamukala. ko sta zagledala sv,»je-ira gospodarja, in plug je še veti no tičal tam na njivi, kjer ga jo bil Ris pustil. Ker je v tistem kraju bilo mnogo zemlje, a mah* ljudi, niso se bližnji sosedje brigali več za plug in vole. Hlev j»-bil noč in dan odprt in vola sta hodila noter iu ven, kakoi se je jima ljubilo. Ris pa si z denarji, katerih j** prinesel polni meh domov, sezida veliko hišo, poišče si tovarišieo v zakon in je potem večkrat pripovedoval zvečer pod lipo svojim otrokom in vnukom, kako je potoval po Turškem in ka-^o se je vozil po morju. Ko bi jaz ne bil slišal Risa pripovedovati, ne bi bil mogel spi sati te basni. Zato je pa ta basen od konca do kraja — resnična. _J. P. Rad bi izvedel za naslov svoje sestre TONE LADIC, omožene KRESOVIČ. Če kdo izmed rojakov ve za njen naslov, naj g:i mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama javi. ker poročati ji imam nekaj važnega. — Anton Ladič, Big Bay, M i eh. (2-5—2) Vi lahko rabite sto različnih zdravil, toda le eno je uspešno zdravilo za protin. D ET M PROTIPROTINSKO ■ m mmm ITI V^ Zličnozdravilo To je edino uspešno zdravilo za protin, bolečine v hrbtu, na straneh, ohromelost kosti in druge bolezni, ki nastanejo vsled prehlada. Ena steklenica $1.00r tri steklenice $2.80, šest steklenie, popolno zdravljenje $5.00. K meni lahko pridete s I CROWN PHARMACY katerokoli tajno boleznijo, ^^ ^ rurT . %rrk in zdravil vas bom popol- (jf tLElVtLlAIND noma tajno. 2812 E. 29th ST., CLEVELAND, O. B ——; —B Jugoslovanska ^^ Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D No. 1, Conemangh, PL Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTKLLO. Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: tr. JOSEPH V. GRAHEK. 843 East Ohio Street, Pittsburgh, NADZORNIKI: JOHNGOUZE, Box 105, Ely, Minn ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M'*f So. Chicago, 111. JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN BUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiUjatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. / Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote se sprejema le URADNIM POTOM. To se pravi: — Noben clan nam ne more poslati pristojbine za Glasilo sam, niti potom našega zastopnika, niti potom odbornika tega ali onega društva J. S. K. J. Vsak prispevek za Glasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega odbora Jugoslovanske Kat. Jednote. To naj vpoštevajo tudi oni, ki so naročniki Glas Naroda in ki hočejo imeti razen Glasila še ostale številke za $2.50 na leto. Vpoštevalo se bode naroČila, sprejeta oziroma poslana potom društvenih uradov. Uredništvo. Goljuf. Spisal Pavel Perko. Bil j«- debel in nekoliko zabuhe' v obraz; počasne. malo neoitretin hoje in oblečen v debelo hodničn« »rajeo, ki j«* bila vedno t«->no napeta ob mesnatih lakteh. Tak j»- hi! Rogljanov .lan««/. r*r •*i»edih ni bil priljubljen. Bil j« preveč samosvoj in pr»-nialo od kri t<»«r?en. Kolikokrat jt- lunlil pred svoj« hiio rori in deli. irleeboj. V."-a>ih y postal ter pojriedal okr>«r set) skoro boječe, ali ca kdo vidi al ue. In ko ni bilo nikogar, je Sel z« hia<> na vzviien kraj ter Od taw meVil z vajenim pogledom prosto; okrog sebe. Trata in poljr in vsi povest njegovih soaedov daleč o krojr mu je bila znana. Vedno j< računal s ** parcelam i" in vednc utribal, kako bi xi prikupil ie ka. sveta ali pa ira zamenjal k sosrdon v svoj dobiček. ... Sosedje s<> g? poznali in pravili, da ni dobre apuaČati se v kupčije z njim.... In res se ni zlepa naael kdo. ki b bil hotel stopiti z njim. v resni pogajanja. Takrat je ulnrla so**da Bolan tačka. Bila je vdova, ki je imeli za raj aim možem majhno hišico ii nekaj parcel sveta okrog vogrla Zapustila je hčer Ano, ki je bili ie bolj v letih. Ta jr torej postali za njo lastnica hišice in nekolik« sveta. Sosed Bende pa je bil Anii boter in ob enem postavljen kot varih njenega premoženja. Tedaj torej, ko je umrla stara Bolantačka. je Roditnov Janez | mislil takole: Sosed Bende ima zelo malo sveta otirog svoje hiše; na eni strani komaj toliko, da kap bije na njegovo. Sedaj je bila prilika, da Bende kupi nekaj sveta od Ane Bolautačeve. Stara je bila fcvojesrlavna in ni hotela prodajati j svata; mlada bo menda boljša____I No In saj jc Bende boter njen____j Potem je mislil Rogljanov Jana« nadalje, da bo - no. - da bo' U* leto in dan Bender in a itak njegova. In bolje bo, da se ob kifc irži nekaj sveta. Iz tistetra sveta in z hiše bi se dalo kaj napraviti... In Janez je čez "dalje hitreje sto->i<*al okrojr svoje hiše ter se trla. lil no napetih laktih. Zabuhlo li-•e mu je srorelo; v očeh pa se mu ie bliskalo velo upanje.... "Če bo le mlada hotela kaj sli-, iati o kupčiji?" Ta misel «ra je zaskrbela. In jrc-j lote je zapičil konce prstov jjlo-' »oko v rokave svoje srajce, da se! e i/valovila debela koža pod nji-! ni. — Dokler je živ«»la stara Bolan-aeka, sc jc držala Ana njenih be-;ed kakor evangelija in ker sta-a ni bila za prodajo, sove, tudi nlada ni bila. Sedaj pa, ko je sia-•a mrtva, menda ne bo težko pretvarjati---- In Bende —, slab'| >oter in slab mož bi moral biti, ko ie bi imel toliko moči, da bi pregovoril neizkušeno babnico.... In Janezu je čez dalje lepše u-: >anje sijalo raz obraza. Oko mu e bliskalo, ko je merilo svet med! Sendetom iu Bolantačkiuo hišo. i Misli pa so mu hitele v prihod-j ijost — in vesele misli so to bile...1 Na Dobračevi je zazvonilo. Tnž-li glasovi zvonov so se razlili čez' •avan iu ljudje so rekli: "Bolau-akr-ka je umrla; jutri jo bodo za-J copali." Rogljanov Janez je dvignil gla-' o. Malo je postal in obraz se mu e zresnil----V tem trenotku pa 'e tudi sosed Bende prišel mimo . ojrla. \"jela sta se z očmi. '4Je umrla!" je zaklical Janez' n z glavo pokazal proti Bolanta-; •evi hiši. - Veš. kaj premišljeval", je' ai-el .Janez — "stara Bolantačka, jej daj mir, je bila dobra žen-1 ska. a zelo trdovratna." "Trmasta je bila!" je pritegnil; sosed Bende. *'Na mar mi pride, kako sem jo obdeloval zavoljo »ve-j ta, ki sem ga mislil prikupiti. Pal je bila vsaka beseda bob v steno.! — Vrag je to. če se mora človek j prepirati z ženskami." •"Res je. Toda mlada bo boljša." ''Tudi ja* bi mislil tako.. Veš, prišlo mi je zopet upanje, da bi se, dalo dekle preprost t i in bi mi pre-! dala tistih par metrov sveta ob! mojem voglu. Da bi človek vsaj toliko svojega imel, da bi kokoš šla brez skrbi okrog hiše." Boter si ji in čudno bi bilo. da bi je ne mogel pregovoriti. — Veš. sosed, ako drugače ne gre, jaz ti prodam polovico parcele tam pou jarkom. Ta svet meji na Bolantačkiuo njivo. Ako se dekle ne da I drugače pregovoriti, potem zamenjaj z njo. Ti ji daš magari par metrov več sveta, ker svet ob jarku je nekoliko močviren. Ona p» naj ti odstopi par sežnjev ob tvoji hiši. Tako bo obema prav. Ona bo imela prav za prav če več sveta pri j hiši; a tvoja hiša bo vred na toliko več.... Kaj misliš?" "Poskusiti hočem", — je rekel Bende po kratkem premisleku, "ko zagrebemo Bolantačko, bom stopil enkrat tja k dekletu in govoril z njo." 1L Zvonovi so zvonili____zvonili... Žalosten je glas zvonov, ko ti leži na mrtvaškem odru draga oseba in ko to zvonenje naznanja, da so za ta svet pretrgane vezi.... In čim slajše so bile vezi, teni bolj žalostni so glasovi zvonov. Ana se je spominjala skrbi in ljubezni rajne matere in neizrečeno bridko ji je bilo pri srcu. — Začutila se je samo in zapuščeno od vsega sveta, siroto brez varstva in pravic. Ko je stopila iz hiše in videla, kako Rogljan in Bende stikata glave, jo Je zapeklo še bolj. pa sama ni vedela zakaj. Spomnila se je. kako rajna mati Rogljana ni imela za dovolj zanesljivega in kako jc tudi Bendetu tem manj zaupala, čim bolj se je družil z Roglja- uo---- In Bende je boter in od gosposke ji postavljen za variha' in oskrbnika.... Ana se je umaknila nazaj v vežo; soseda je nista bila i\itj zapazila. Zvonovi pa so zvonili in zvonili... Žalosten je glas zvonov, kadar zvoni mrliču. Ko pa so zakopali staro Bolantačko. tedaj šele se je naselila v majhno hišico prava samota in žalost! Kako je bilo vse prazno po j kotih! Kako se je slišalo le tikta-i kanje ure, ker ni bilo nikogar v hiši, da bi bil govoril in motil ti-j šino---- Potem ni bilo dolgo, ko se je o-j glasil sosed Bende in rekel: "Ana, zdaj si sama. Dolgčas ti je po materi, jeli?"' "Gotovo" je rekla Ana ter bila naenkrat vsa solzna. Kako ne bi jo kala! Svoje slabosti je imela rajna mati, res! Včasih je bila sitna, a kar jc rekla, je bilo modro in premišljeno. — A sedaj je ni več! i Oh, kako bo še pusto in dolgočasno na svetu." Ana se je sklanjala globoko do li na svoje ročno delo. In prav ji ie bilo, da pride sosed Bernle In se pomeni o materi. "I, kaj bi —" je tolažil Bende. ki jc bil mehkega srca. In skoro da mu je prišlo na mar, da je on vendarle boter iu da bi moral skrbeti za Anine koristi. "Kaj bi jokala. Jokati ne pomaga. Rajna je oslabela in šla je. kamor bomo šli prej, ali selj vsi----No, pa toliko U je! le zapustila, da se pošteno preži-viš. Malo lažje ali malo težje —, i da se človek le preživi. — Poglej, mene! Jaz imam otroke; a svetal skoraj nimam drugega kot hišico. — Pa kaj sem že hotel reči: j hotel sem te prositi, veš kaj, ko1 bi mi odstopila polovico parcele j tam ob moji hiši. Otroci skačejo I okrog hiše in dopovej jim človek., ako moreš, da po tujem ne smejo. Prav tam. kjer bi ne smeli, ti po-1 skačejo in ubijejo rušo. Nerodno i ! je to. — Kaj Ana, ko bi mi pro-' dala tistih par metrov sveta?" i Ana je sklonila glavo še nižje in i težko ji je bilo pri srcu. Ura jej tiktakala na steni. Mimo okna jc! j vozil voznik iu pokal z bičem. Iznad gora je vstajalo nekaj meglic, j ki so se zbirale v oblake.... Poj sobi je hodil Bende in čakal na odgovor. "Kaj bodeš rekla, povej!" se je j vstavil pred njo. Mislil si je pa. j "Taka bo. kot ie bila rajna: ne bo se dala kreniti." Ze je hotel zastaviti trdo nese-do; pa premislil se jc. — Dekle ima morda prav. da ne proda. Svet se drži lepo skupaj; in rodoviten svet je to. In čemu sploh kupčeva-t\. Par pedi sveta več ali manj; nekaj kapesa bi zrastlo pomladi in | nekaj fižola, ako bi otroci vsega | ne pohodili in polomili. To bi bilo vse. kar bi imel od tega sveta. "Boter Bende, vsa sem še razburjena radi materine smrti Danes ne morem 'nič reči. Le to vem, i da je mati z vso duio visela na j tej njivi in je vedno trdila, da je ! bolje sveta prikupiti nego predajati ...♦ . _______- j Sicer pa. ako je včasih kak trok skočil preko meje, nikdar nisva nič rekli; saj smo si svoji." j "Imaš prav. Zavoljo tega ostanemo vendar le prijatelji. Jaz sem | :nislil le tako----Saj pravzaprav ni je vse eno." In sosed Bende je odšel.; pa m bil hnd. To jc dobro delo Ani Bo-antačevi. (Konec prihodnjič). • Apno in nJega uporaba. Apno se rabi v kmetijstvu za *azne namene, med drugim tudi '.a škropljenje trt ali, boljše re-•eno. za -pripravljanje škropilne tekočine. Apno se izdeluje iz apnenca. Apnenec aliNjpneui kamen je spojina oglikove kisline in apna. Ako upoienec žgeiuo, oglikova kislina, d je plin, uide v zrak iji v peči ostane apno, ki ga imenujemo ži-vov«pno. HI. H , Ce "poškropimo ali .polijemo ži- j vo aprno z vodo. se ugaša, to je.! navzame se vode in razpade vj, prah. Sto kilogramov- apna vzame pri } tem -J2 list rov vode vase. Ce pustimo živo apno legati, se s tudi samo od sebe vgasi. Ker jemlje eračno vlago vase. To sc- seveda vrši bolj počasi. t'c polijemo apno z večjo mno-l1 žino vode nego je treba, da sc sa-! mo vgasi. dobimo mastno apno. j! Tako apno se pri Slovencih naj-j, večkrat pripravlja in hrani. Žali- s bog se pa hrani večinoma prav!', slabo, tako da ni večkrat prav ničvredno. Vgašeaio apno se na zraku kva-1* ! H. to je iz zraka potegne zopet '>glikovo kislino vase in se spremeni zopet v apnenec. To vidimo uajboljo ma apueui vodi. Če naan-reč raztopimo košček apna v vodi in pustimo potem vodo nekaj ča-' , . . • . . . M ^a stati, se na njem povrsnu naredi tanka, svetla skorjiea ali škr-i lup. Ta tanka (skorjiea ni nič drn-gesra kot tanka plast apnenca, ki i se je napravil na ta način, da se j je oglikova kislina, ki se nahajaj |v zraku, spojila z apnom, raz t op-i | Ijenim v vodi. Nekaj podobnega se godi, če i leži vgaseno apno v odprti jaan.il ' ua zraku. Tu se spreminja polagoma v apnenec, seveda ne takoj v cele kamne, ampak le v droban apnenčev pesek. Tako apaio pocrt-aja, kakor pravimo. peščeno in s tem manj vred- j no. Zato je treba, da apno predi škodljivim učinkom zraka zava-; j m jemo. To storimo najbolje, če i ga tako dobro zakrijetmo. da ne; , more zrak do njega. Manjše množine apna splavija-| mo na primer laliko v stare sode z vrateami, ki jih dobro zapremo in postavimo v klet, da se ne raz-j sušijo. Večje množine vgašenega apna pa najboljše spravimo v jaime.! •Jama naj bodo obzidana ali vsaj z dilami obita, da se apno z zemljo ne -meša in ne maže. Kadar apno v jamo napolnimo, | zakrijemo jamo z dilami in te za-sujemo z zemljo, ki apno najbolje varuje pred škodljivim učinkom oglikove kisline v zraku. č> apno rabimo, odkrijemo ne-; kaj desk, in ko apno iz jame izvzamemo, ga žopet z deskami in zemljo dobro zakrijemo. Tako se ohrani apno lahko leta ; in lota sveže in v dobrem ter po-| rabnem stanju: če se pa pusti ap-jno v odprti jami ležati in če se . presuši, potem postane kmalu i slab<». | Slabega apna je treba za napravo škropilne tekočine vzeti i več kot dobrega. Vsiled tega po-■ stane ta tekočina bolj gosta, težje ! se ž njo škropi iu škropilnice zamaši. zlasti pa tudi zaradi tega. j ker ima slabo pano obilo drobne-! ga peska v sebi. i Vinogradniki, ne puščajte te-i daj apnenih jam odprtih, temveč j jih takoj, ko vanje apno napol-! nite, zakrijte in vselej, kadar ap-! no ven vzamete, zopet zakrijte. ! Le tako bodete imeli vedno dobro uiastno apno za škropljenje trt in 'tudi za druge namene na razpo-■ jlago. ...... ■ KNJIGE ZA JETNIKE -- Kdor ima več knjig na razpola-; ! go in morda katero, ki je več ne ;rabi. ali pa jo vsaj lahko pogreša, naj jo pošlje našim jetnikom, ki ■tako željno pričakujejo naae po-jinoči. zlasti vedno prosijo za knji-! 1 ge. Kdor koče kaj poslati, naj na-; jslovj potiljatev na sledeči naslov :j ' Lotto Kuhar, i pršgkmiaro di guerra, caserma Um-i » ^ tado L, BvSmsm, Italia, Novice iz stare domovine. — ( Padel je j1 na rumunskem bojišču rezervni 1 Ičetovodja Adalbert Ivančie, do-,* : ma iz Deskel ua Goriškem, iz-zna j ne narodne in spoštovane druži- ' nc. Bil je zadet v pljuča. Pokoj / nik je bil mirnega, blagega zna , I čaja in zvest pristaš napredne strauikc. V ruskem vjetništvu se nahajajo po poizvedbah, došlih informacij-j skemu uradu v begunskem taborišču v AVagni- Andrej Silič iz Št.1 j Petra, 24 let star. v C embarju, gu-bernija 1 Vtisa: Fran Škarabot iz i Šempasa, 'J.i let. v Ilarkovu; Fran SkiU-abot Seiupasa, 24 let, v Pe-| jtropavlovsku; Andrej Ražem iz , Ocizle-Klanec, 32 let. v Harkovu.l Svojemu mozu j ie tfila poslala neka Daimatinka' raznih reči, za katere je prosil, j Dobra žena je menila, da je mož' gotovo dobil poslane reči, ali čez' dolgo časa je prišla pošiljatev na-, za j z opazko, da jo mož odpotoval I dalje. Zena je žalostna odprla o-voj in v njeno veliko presenečenje sta skočili iz skoro praznega! ovoja dve veliki podgani. s Zimski večer. j i - ! Ruski spisal A. Puškin. Poslovenil Ivan Vesel. Burja v meglo krije. Snežna vihra gro/mo mete: Kakor zveir zdaj divje vije, i Zdaj zaveka kakor dete. Zdaj po strehi ostareli j Krrti s slamo hitro švrka, ; Zdaj kot potnik zakasneli ! K nam na okence potrka. Temna in pa nevesela Naša hišica je stara; Al' pri oknu onemela ; Stara moja'si nemara' Jj Al' o burnem si vihranju, Draga, tako oslabljena. Ali dremlješ pri drčanju Tihem svojega vretena? Aii prijateljica draga Moje žalostne mladosti. Giej, tu kapljica je blaga! Srce plava naj v radosti! Pevaj, kako je sinica Tam za morjem mu prebila, Pevaj, kako je devica Zjutraj po vodo hodila! i Burja v meglo nebo krije. Snežna vihra grozno m^te.: Kakor zver zdaj divje vije. Zdaj zaveka kakor dete. Ah, prijateljica draga Moje žalostne mladosti. I Glej, tu kapljica je blaga! Srec plava naj v radosti! Čakanje. Nočca je tiha. Vetrček piha. Sladko i*ožice vse V sanjah zibljejo se. Rožica ena Le je boleua, Ne zatiska oči. Tožna bedi v noei. Dckliea sama Gleda iz hrama. Roža moj'ga srca Mene čaka doma. Glaveo podpira. Zvezde prebira, j Na trepalnici pa Solza ji trepeta. ] Zveadice milo So tolažilo. Mittth al totalni«- mi&^mS&L__ » y ^^50,000 KNJIŽIC trpite na katerikoli moški bolezni, pišite p# našo Tirezplačno knjižico. I ^^VS^P^P^BHH^P^H V tej knjižici lahko citate, kake ne možje, ki trpijo ua bolezni kot je zastrupljena. Bff.lv mal ^IH kri, moztdji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, »■IplallkpH nadnha, neprebavnost, zapeka ali konstipacija, katar, zlata žila. revmatizem, BHMBiIi^I okorela jetra in želodčne ter meborne bolezni, vspešno zdravijo privatno dotna in z majhnimi stroški. ^BPJ^^H^B ^ Trpite li na bolečinah v križu in v zgibili. na glavobolu, izgubi teka. kislini * VIWl ■ V ^H v želodeu, povraeanju hrane, bljuvanju, žolčnem riganju, nečistem jeziku, smrd-^H U If WM ■ U Ijivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem* razburjanju, ^HS^^^^^^^H nervoznoeti, razdraženosti in glabogti vb jutrih, črnih kolobarjih pod očmi, izgubi volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenosti t Ti sim-ptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči m nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam oomaira ■■■■■■■■■■■■■■■ k zdravju, moči in kreposti. Pošljite* kupon za brezplačno knjižico. DR. J. RUSSELL PRICE CO., 8*903Madison it Clinton Sti., Chicago, 111. Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. Ime.............................................. .................................................... Naslov ..............................................................................* Blokirana Grška. London, Anglija, 2. februarja. Grška je prosila zaveznike, da pre-uehajo z blokado, ker je izpolnila' njihove zahteve iu večino čet so že! prepeljali na Peloponez. ! Zavezniki še niso odgovorili, to-' da ukrenilo se bo, da se pomore revnejšemu ljudstvu, blokada pa »stane še nadalje. Nemške čete ob nizozemski meji. Rotterdam, Nizozemsko, 2. febr. Po danes tukaj došlih poročilih zbirajo Nemci nadaljne čete ob nizozemski meji pri "VVeilen in Ve-nebruejrge. Razburjenje na Nizozemskem je v sled tega še povečano-_ MODERNO UREJENA JfKKfflA SL1S »AROM SS!! VSAKOVRSTNE TISKOVINE SEE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • DELO OKUSNO. • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • • UNIJSKO ORGANIZIRANA. • • • posebnost so; DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. vsa naroČila pošljite na: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ^BJMBBBi^B^MMPnwyT'^PiBWnrBI^^WBBBBIMgMBWBMIiyii' ii' ii mi1'1 ' EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary PubUc) ▼ GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. STKN8KO MAPO CELE EVROPE $1.00 VEZJKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZJS-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, DENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AV8TR O-OGRSKE Z ITALIJO. ^ CENA JE 15 CENTOV. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company f a Cortlandt Bt, mmr T«k, 1L T. IED. STILGEBAUER PHicuo. j Roman Iz sedanje vojne« Za O. N. priredil J. T. Iti Nadaljevanje.) — Tako! — Ne v rja nu-ni. — Iti v bojno erto, kamor pada na. etotine izstrelkov, to ni šala. moj prijatelj. — Ranjenec, po katereca *eiu šel. je bii moj bataljonski poveljnik. I In nieesv tlru^ejra. Adolf T Tedaj >ta vstopila Wolf in enoletnik Klotz. — Enoletnik K lot z. prideljen «rMui stotniji kot tolmae. Ali znate dobro fraueosko. enoletnik? — Sv precej, gospod major. — Prosim. sedite. -- Enoletnik Klotz. vi boste sestavili protokol. — — Na i Mi vel je, c<»si»od major. — Reeite možu za ločilno mizo, naj pride sem. Oče lUijmon nekaj zamrmra in pride na .sredo sobe. Klot/. vprašajte um/a. kaki« piše iu če jc župan vasi Rosey. Na ta vprašanja odjrpvori krčniar: .laz sem Marie Jo*epbe Pierre Jiupnon. župan vasi Rosey. Ali j«' mož poročen T — Koliko ima otrok in koliko so stari: Župan pove, da ima enega sina iu dve hčeri. — Hčeri sta že po-1 ročeni. — Kilo je ono dekle, ki streže v gostilni? Jeana Lolsir. moja nečakinja. — Ali je v Košev kak duhovnik! — jir l>a. — .lean Bonvisajre. » — Kje stanuje? V župnišču pole* cerkve. Kdo je najbogatejši v Rosey? — Aristid Marteau. — Ali stanuje daleč od tukaj? Kavno nasproti moje krčme. — Dobro. Oba/, župana Kuifiioiia izpreliti nek ruden nasmeh. Narednik Wolf, dajte moje povelje enoletniku Klotzu. naj fa prestavi v fram-oščino Enoletnik v« t a ne iti prebere v francoskem jeziku : Prebivalci vasi Rosey: — Prebivalcem vasi Rosev jv jn roti; zapirati okiriee zavzeli karštiokoli sovražni« stališče napram četam njegovega veličanstva pru>ke(ra kralja. — Ali ste razumeli, gospod župan t Da. razumel sem, gospodje. Ali ^t' izpolnili povelje. ki sem ga bil dal danes zjutraj potom svoje ordoiiance? — Katero povelje, gospod a — C led«- orožja. Da. vse orožje je v skednju. > -—* V katerem skednju? — V skednju polge moje hiše. — V a e orožje ? Major j«* canalaše povdaril to besedo. — Da, vse orožje, gospod. Opozorim Va*. da jamčite s svojim življenjem, da je vse o-roije v skednju. — Da, gnsiiod. Zda i mu pa povejte, enoletnik Klotz. da sem prisiljen nje-pa. župnika it! onega, kako se žt piše?.... - Aristid Marteau! Ari-ti la Marteau, vzeti za talee. — Stopite po dva moža u. imia povejte, naj pripeljeta Župnika in Marteaua. — Na povelje, gospod major. — Vzemite s seboj tudi euoletnika Klotza. da se boste lažje razumeli t ljudmi. — Da. tro>»»od major. Narednik Wolf in euoletnik Klotz sta odšla. (■ospod i*>romik JHehlosser. — pravi major adjutantu — pa še enkrat kontrolirajte orožje v skednju. - — Na povelje, gospod major. — Župan ali imate ključe T Bugnou s« oplazi k omari in prinese šop ključev. Berkersburg in Adolf sta zopet ostala sama * F ' 4. T Po pret«-ku p«»l ure «.ia prišla euoletnik Klolz in narednik Wolf » kmetom Marteauom. Medtem »ta *<•" Beriu r»burg in Adolf pogovarjala samo o navadnih stvari 1 kljub temu. da >ta imela tako ugodno priliko za kak intimnejši pogovor Adolf je takoj obrnil pogovor na drugo stran, ko mu je začel major izražati svojo hvaležnost. Narednik stopi k mizi. ^alutira in naznani: — Narednik Wolf in enoletnik Klotz sta privedla kmeta Marteaua iu župnika Bonvisaga. — Počakajte - pravi major — da se vrne adjutant Schlosser z županom. — Na povelje, g«»spod major. Major in Adolf sedeta zopet k mizi. , — Tudi vidva sedita — pravi major župniku in kmetu. Nobenega odgovora. — Sedita! * * /.upnik sv j. nasmehnil in sedel, kmet je pa nekaj nerazumljivega zamrmra! in tudi sedel. Marteau je bila zelo odurna prikazen. — Pravi tip vaškega o-» eruha. Ve* drugačen človek je bil pa župnik. — Bil je visoke, suhe postave m srebrno belih las. Kmalo zatem vstopita Sehlosser in župan. — Ali je v*e v redu, gospod poročnik? Mislim, da — Zupan uli je dal častno besedo, da je vse oro ije v skednju. — Ali »te ga opuaorili. da jamči s svojo glavo za resničuost svoje Izjave f -r- Da, gospod major. — Ali se vam zdi, da je res vse orožje v skednju T — Oroije je zelo staro in večinoma nerabno. — Kolikor morem jaz presoditi, j* vse. Major se se enkrat obrne k županu rekoč: — Ali j« vse orožje vasi Rosey v skednju? I župan se nekaj obotavlja. Lutfty |>rVfttA\ lWf JliiA V pi'MCfiJ^- ŽGANJA poŠti jam na v m; kraje naravno ts tovarne po iMrtlb cenah: Udeča igranja po $3.00 salon, 10 falonov as $19.00. Rdeča žganja po $4.00 salon, 10 saIonov sa $27JO. Troptnjevee ln Sllvovlea pa ravno istih ih Kdor Sell vino ali piva naj plfie po cenik. Expreaa all trcigbt pla-Cam Jas na neh pijačah, man pire. Oposorjam posebno prebivalce v Coioradi, da si naročijo pijače aa naprej. Defeelnl odbor ae pripravlja, da priredi postave proti poiiljat-rmm pijač v Colorado. Caaa Je —ln __ JOHN LANI C H mx m. a4nwai mnflw. - ^ samsm cm. mo. Ameriški poslanik za Mehiko. Queretero, Mehika, li .febr. — Ameriška vlada je naznanila zunanjem n ministru Aguilarju, da je i ameriški poslauik Fletcher na po-j tu v Mehiko. ! Rad bi izvedel za naslov svojih j dveh prijateljev ANTONA SMERDEL. podomače Touče j tov iz Trnja pri Št. Petru na Krasu, in /a MATEVŽA VV-j ČINA. »jonia iz Skoč pri št. Petru na Krasu Pred dvema let o-j tua sta sf nahajala v okolici; Pittsbnrgha. Ce kdo izmed rojakov ve iza igu naslov, prosim.] da ga mi javi. ali naj se pa sa-1 ma oglasita, ker poročati njima imam nekaj zelo važnega, ---j Joe Margon, Box 314. Davis.: W. Va._(5-7—2) ■ Možje.; AKO niste močni kot bi mo^Ii biti. AJCO nimate nu»£attvo. življensko tuoč in ener- j (ijo, ki bi morali imeti. AJCO ne rutite utrajentm. slabotnim. potrtim in ako h potite po n*t-i, izgubljate seme, h te | nezmožni, pošljite še dan»*? en dolar za eno Hkarijo "Juiito Tablete zi nemo ene", i Te vam bodo s-ou>vo pomagale kot bo pomagale I več tiso* drugim, ki so trpeli. Natilovite: JUVTTO LABORATORY South Hill Branch, _ Pittsburgh. Pa. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem i obiskal naš zastopnik Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za 14Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko TJredniitvo. Dr. KOLER, 638 Pean Ave., Pitubwgh'Pa. EDr- Kol or J* najztarcjdt slovenski zdravnik, Spsel Jsllst t Plttabur»hu. ki Ima lSletno prakso ▼ zdravljenju tajnih mo ■dh ^bolezni. atrupljenjo krvi zdravi a alaaovl-el dr. prof. Erllcta Cs Imata mozolj« ali mehurčka po telesu, y arlu.Upsdanis tss, bolečine v kostsA, pridite ln Izemil vam bo kri. Ne tekajte, ker ta bolezen ae nelsss. Izgubo aemena nenaravnim potom, aSravIm v par dneh, kspsvsc ali tri-per ln tudi vse drug« posledice. Id nastanejo radi israbljivanja a&mega sebe. Shisieoje cevi, ki vodi ls meburja oa-dravtm V kratkem tesu, Hydrocelo att kilo osdravtm v N urata ln aicer bres operacije. Boiesnl mehurja, ki povarodjo bote Tine v krilu ln hrbtu ln v«aath tudi prt spuščanju voda, oudravlm • foto-votetvo. Roumatlsam, trganja, bolečina, otekline, srhe Co. ftfcrofls »n druse kotna bolezni, k! na* ta jejo vtled neClste krvi osdravtm v kratkem Sašo 1» nI psfaaS no leda ti - ■ - ■ i Ali je vse orožje vasi Rosey v skednju? - T)a, vse orožje vasi Rosey — pravi župan. — Dobro. Na majorjev poziv vstaneta župnik in kmet Marteau. — Enoletnik. preberite moje povelje. Enoletnik Klotz vstane in začne brati: — Opozarjam Vas. gospod župnik, da sem prisiljen vas. župana in kmeta Aristida Marteau vzeti za talnike ter vas zapreti v cerkev. Župnik zamahi:«- / rok<> in hoče nekaj odgovoriti, toda major nadaljuje -. — Na ta način mi je mogoče preskrbeti za varnost č«-t njesro^ vega veličanstva pruskega kralja. Župnik se pomilovalno nasmehne. — Ti trije taK-i budo za vsak upor jamčili s svojim življenjem. Gon|>okozi celo vas in pozivali prebivalstvi« k redu. — Ali ste , razumeli f — Popolnoma. — Narednik, miidite s talei na stražo in privedite bobnarja. — ! Odstopite ! Talei so odšli. — Enoletnik Klotz. Vi lahko odidete v svojo sobo. — Ne ganite se nikamor, ker Vas bom mogoče še rabil. — Ali mene še potrebujete, gospod major, — vpraša Sehlos- uer. — — Ne. hvala, trospod poročnik, do poldneva ste prosti. Berkersburg in Adolf .sta bila zopet sama. ''Dalje prihodnjič). POZOR, DOLŽNIKI! Vse one. ki mi kaj dolgujejo, i opon.uijam, da mi vrnejo dolžn?. ^voto v teku 14 dni. ker inače jih bom fdjehxlanil s p<«liiim imeaiom. Frank KerJiieh (Karn), Box HSJ. Parrel 1, Pa. ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, star 21 let, St' želi se znanki s Slovenko od 16 do 2f> let i staro. Jaz imam precej denarja prihranjenega in stalno delo. Katero veseli, naj mi piše in prilož. sliko. John Pieree. Box 1M. Gleasonton. Pa. ločeni svoj«-ga brata JOHNA PRIJATELJ. Doma je iz Spod njih Kališč pri Velikih Laščah. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sani javi. — Anton Prijatelj. Boj .302. Warren O. Kje je FRANC ŠKERJANC. ki je bival prej na 1425 E. 5'*. -St.. Cleveland. 0.1 Za njega bi rada zvedela njegova žena v lireno vicah pri Postojni. .Svoj naslov naj naznani uredništvu "Glas Naroda \ 82 C'ortlandt St.. New-York. N. V. (2-3—2) Pozor citatelji! i Naročite še danes! V zalogi imamo: Slovenske norele in po { vesti 30c Pegam in Lambergar 35c Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c Zaklad kupcevalca s su-! inji 15c Lepa bolničarka 15c Ena sama kaplja črnila 15c Grob v svetilniku 15c Gospa s kanarskim bri- . ljantom 15c Londonski ponarejalci de- . narja 15c Kako so vjeli Jacka ras parača 15c Plemič 15c. SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 Cortlandt St. New York._N. Y ffuaiBmraigiaiaiB^^ !{ Or. LORENZ, | J i Jaz win ediul hrvaško govor«- S j j « Specialist moSkib bolezni v S j I Pfttsburghu, Pa. jS I j Uradne are: dnevno od 9. do- je I j poldne do & are »večer. V pet-j j fclh od 9. dopoldne do 2. popoldne. Š | Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL g 1 DK. LOKENZ, | I j 144 Pc— Aw. n. mM — nUe» g VPOŠTEVAJTE. A |r/\ želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-cev, itd. Ako želite prodati posestvo, hišo. trgovino itd. AkO želite objaviti krst, žeuitev, žal osti n ko itd. AkO želite dobiti delavce ali delo za sebe. Ako Želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienili državah, kakor . tudi v Canadi itd. "Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu. "Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane----$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane.....................................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00 Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane.............................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New xo.-k, N. Y. • Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo proda- ' jalca, sakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakeca nri naročilih po poštL 2LJL«.__* j. ** Kje je REZI TOM EC: Dotua je iz fare Osilniea. Pred enim letom je bila pri svbjem bratu nekje v Pen ns vi varni ji in pozneje j t* šla pa v Cleveland. Ce kdo iz med rojakov ve za nje uaslov. naj sa naznani, ali naj se pa suma javi svoji teti na naselni-škem uradu v New Yorku. Naslov je ta-le: G.. Detantion Room Ellis Island. New York Harbor. «'2-3—2 ^ ~ HARMONIKE • todlsl kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po uajuižjih cenah, a de- ' k) trpežno in sanealjivo. V popravo' ta neat j i vo vsak«'o, pošlje, ker sem Se j oad 18 let tukaj v tem poelu ln sedaj < | v svojem lastnem doma. V i »opravek j vzamem kranjske kakor vse drug*- : harmonike ter računam j>o delu ka IcorSno kdo zaliteva. bres uadaljnih j rpraSan]. JOHN WENZEK HI7 Kart 62nd St.. Cleveland. Obla I»eein svi»ja dva sorodnika; JO ŽETA BUDA. svojega svaka.' doma i/, idhie, iai JANEZA J ARC. brata nii»>' žene. doma u Dobrave, vas l*tik št. !). Pr.tl easom sla s<* nahajala skupaj Budov naslov je bil: Josip Hu-cla. vojennopljennvj avstrijskoj armii. Sibi -skaja železnaja ro}ia. stane i ja Tatarskaja. go-rod Taiarskaja. Sibiiija, Rusija. Rad l»i jima kaj pomagal. ^ zato se mi naj oglasita, ali pa naj kdo druiri p^lje njiju naslov. — John Jiijjer. 54^ Woodland Ave., Johnstown. Pa. POZOK ROJAKI d ______ ^^^^^^^ MafaapaAaU* asaila aa tmlri Ibm, ktkor tud trn amSkm brk* ta brate. Od taca i—11« anatojo » «1ta tadalta krtu! «t»tl la dulai laija kakor tad kmal brki la brada ta aabodo odpadali if - Mi veli. Baraatism. taoctlbal aH trzanj* v rokah. , aoaata la v tartf a. r oimlb dnata pgpolBMM oedra-' i rim, nt na, opatalina. bala. tura, taiaata in irriotc potna coca kurje oCaaa. ocarina v »a« dneh po-1 ! oolnoma odstranim. Kdor ni moja zdravila brcr aapaha rabil mo jamčim sa W 00. Pilita takoj v : a»7. tri.nu Falls. Mom. Rati bi izvodi*! za naslov se- stre MAR1.TE JANŽFKOVfO. doma iz Malega l^iea št. 6. st-daj omoiena. Pred petimi loti se je nahajala v Pueblo. Colo. Ce kdo ve. kje se zdaj na-haja. naj mi iuiznani njv naslov, ali 1 naj se pa sama javi. ker poro-eati ji imam nekaj važnega. — : John Janžekovich. 1:10 Elk St., Manistique, Mich. (2-5—2 > Kadar je kako druitvo namenjeno kupiti band ere, saztara. regaUa, godbeae Inštrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro. verlUeo, priveska, prstane ltd_ ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cena vpraiata. UpraflanJe Vas stana le ae. pa al bode te prihranili dolarje. Cenike, rtč vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., 456 Chestnut St., CONEMAUGH, PA. I Zaupaj, pa vedi komu! z j <;arantiraui. moja rina naravna, ker ne prodajam drugih kot ♦ X i« najlMiljSega ohljskejm grozdja doma p reža na vina. vsake vrste in eene J T na debelo so sledeče: ♦ X I>elaware In Catawba, zlate barve........(»o $1.00 galuna X T Coneord, rdefe barve...............*.......po 70e. galoua ♦ ♦ za 10 galon poso«lo raf-unam $1.00, za 25 galon pa $1.50, pri večjlli naro- X X Cilah je pa posoda zastonj. ^ f TROPINVJEVEC in DROŽMK. X Garantiran, fist, doma žgan. najboljši, ki ste ua št* kdaj pili velja ^ T galona $8.00, $.'t.."»0 in $.1.75. Na debel« od 10 galon naprej $"2.L\ KUTIANEGA ŽGANJA ^ t 3908—3916 St. Clair Ave., Cleveland, O. X T Phone : Central 4frl4 K. ♦ *..................................................J.