PoStnina plačana v gotovini Leto 1XIH. iteu. 1 U Llubijuii. v Cetrteh Z. rnnuolo 1930 Vil 29013 Ceno Oln 1— SlOfENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Dia 2.—, do 100 vrst Din 2-50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru lu eratm davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300-— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122. 3123 3124. 3125 id 3126. 80 OTROK SMRTNO PONESREČILO PRI POŽAR V KINOMATOGRAFU Strašna katastrofa v Angliji matografu med predstavo za — London, 2. lan. O strašni katastrofi, ki se je pripetita v Paislyju na Škotskom v ktacirata-grafu <:n katere žrtev je postalo SO otrok, so doznavalo naslednje podrobnosti. Med predstavo, kateri je prisostvovalo več sto otrok, 'je nenadoma nastal požar. Med otroci v dvorani, ki je hTa TTacnibrat petna d "ima. je izbruhni-! a silna panika. PlaJrah* fo k izhodom, ki so sc foma&u za-basafi od onih. ki so bili v snjeoi podati na tla in pohojeni. PrMii-teri policisti so sicer skušali napraviti red pri izhod-ih in po dolgem prizadevanju so tudi rešiti večino otrok. Nad 200 otrok, ki so dobili težke poškodbe, so morali prepeljati v bolnico. 80 jih je umrlo deloma med transnortom, deloma pa kmalu po prihodu v bolnico. Pred bolnico so se od-i-ffrava'i pretreslijrvi prizori, ko so mnogi zariši tnašOi svoje oitrotoe že mrtve. Ko je nastala v kinematografu panika, 50 policisti zaman skušali napraviti red pri izhodih. Pri dveh javnih ■izhodih je bik) nakcpičeni'h po šest otrok drug na drugem. Kc.kcr hitro se >c razširja vest o dogodku v kinematografu, so prihiteli tjudge od vseh strani na porrioč. Mnogi so prtnesfi lestve ter trazbiOi dvoriščna okna, odkoder so - V mestu Paislyju je na Silvestrovo izbruhnil požar v kine-otroke, ki jih je 80 izgubilo življenje, dočim so 200 težko ranjenih morali prepeljati v bolnico poskakah v dvorano. Sanitetna služba se je izkazala kot nezadostna. Zmanjkalo je voz za odvažanjc ranjencev, ki so jih prepeljavali v bližnjo bolnico. Medtem so bili teleioitično pozvani na pomoč vsi zdravniki, v mnogih slučajih pa je t»£a seveda vsaka zdnavndšfka pomoč prepozna. Katastrofa, ki se je na Sifivestrovo popoMno pripetila v Paislevn, je ena dosCej največjih v Angliji. Ko je v kinematografu nastal ogenj, so skušali oinoci kriče pobegniti prod plameni na prosto skozi vrata in okna, docim so matere brez moči gledale zunaj, kako švigajo plameni iz poslooia. Nesrečni otroci, ki so prisostvovali Silvestrovi predstavi, pripadajo večinoma deCav-skim s'lojem. Požar se je iz operater -ske kabine tako hitro razširil na ostalo poslopje, da je bflo na enkrat vse v pđamenih. Da je števlo smrtnih ŽTtev tako veliko, je vzrok deistvo, ker je med prestrašenimi otroci nastala siilna gnječa, v kateri so mnogi popadaHi po rteh in bili pohojeni. Mnoge matere, ki so čakale na otroke pred poslopjem in ki so prihitele na mesto katastrofe, ko so z\-edeCe. da kinematograf gori, so pftantSe v goreče posflopje ter se obupno boriHe, da bi rešiU-e svoje otroke. Pred drugo haaško konferenco Vprašanje sankcij se v Haagu bržkone ne bo razpravljalo — Končna ureditev vzhodnih reparacij — Odhod zunanjega ministra dr. Marinkovića London, 2. januarja. Povodom otvoritve IT. haaške konference poroča »Đailv Tele-srraph«, da se o vprašanju sankcij za primer plačane nezmožnosti ali zavlačevanja plači reparacij od strani Nemčijo v smislu Youngovega načrta bržkone sploh ne bo razpravljalo. Po informacijah diplomatskega dopisnika omenjenega lista je med državami, ki so zastopane na tej konferenci že prišlo do sporazuma, kaj se ima v takem primeru ukreniti- Vprašanje sankcij se je c*šlo na ta način, da je bil med Nemčijo in eno velesil sklenjen dogovor, po katerem primeru odloča nepristransko mednarodno razsodišče. Sestava takega razsodišča je v glavnih načelih že določena na podlagi pogajanj, ki so se vršila med zastopniki Nemčije in juristi držav —■ upnic. Pariz, 2. januarja. Kakor poroča ^Ma-t:n<, smatrajo v pariških in londonskih diplomatskih krogih, da končna regulacija vzhodnih reparacij na drugi haaški konferenci sicer ni neobhodno potrebna za sprejetje Youngovega načrta, vendar pa žele tako v Londonu kakor v PaTrzu. da se tudi to vprašanje končno reši. Pričakuje sc, da se bo na haaški konferenci posrečilo najti primeren kompromis. Pariz, 2. januarja- Francoska delegacija za II. haaško konferenco je danes dopoldne ob 11. z posebnim vlakom odpotovala v Haag. Davi se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so bile določene zadnje instrukcije za francosko delegacijo. Belgijska delegacija so bo priključila francoski delegaciji v Bruslju. Kakor izve »Matin«, je v vseh glavnih točkah že dosežen sporazum med Francijo. Anglijo in Italijo. Beograd, 2- januarja. Snoči je odpotvala naša delegacija za II. haaško konferenco pod vodstvom zunanjega ministra dr. Ma-rinikovića v Haag. V razgovora z novinarji je dr. Marinkovič pred odhodom vlaka med drugim izjavil, da bo po poročilih, ki lih le dobil zadnje dni, haaška konferenca z uspe-hora končala svojo nalogo. Zelo verjetno je, da bo na tej konferenci rešeno tudi vprašanje vzhodnih reparacij in definitivno določen naš delež na teh reparactjb. Zunanji minister dr. Marinkovič bo po konferenci v Haagu odpotoval v Ženevo, kjer se bo kot predstavnik Male antante udeležil zasedanja sveta Društva narodov- V času njegove odsotnosti v inozemstvu ga ho zastopal minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi. Protifašistična zarota v Parizu V Parizu so zaprli več Italijanov, ki so nameravali izvršiti atentate ob poroki italijanskega prestolonaslednika Padiz, 2. januarja. Največjo politično senzacijo t\*ori o Parizu pa tudi v drugih evropskih centrih odkritje protifašistične zarote v Parizu. V zvezi z odkritjem j a pariška policija aretirala bivšega glavnega urednika »Corrierra dela Sera oblasti dr. Dragotin Lončar za ravna-realke v Ljubljani. nd^sfld nacionalni pokret ahore, 2. januarja. V srnćehi sklepa hdijskega kongresa so vsi Indijci, ki so v angleški službi rn ki so zavzemali zc-soke položaje, tekom včerajšnjega dne ali ostavke. Po:ar sc $a štfeto nagk) razširil. Mnogi otroci so v plamenih zgoreli, docim so sc drugi zadušili v dimu. Večina rešenih otrok ima težke opekline. Pravega vzroka katastrofe še niso ugotovili, rimski operater izpoveduje, da ;ie b;v« »rtenese. Arabci so skte-■flL da se bodo obm'J»i za porocč v boju roorfi židovskemu prcb*v«listJVTi oa ajss^oSko frm>o cnoeofe. Arabcu" smarref<\ ča. so sedcr*>e poTt: č-oe razmer« nevzdržne, an osAro protestiralo proti žfrdovsfri iracKifadE v Pzl-e^dnl W postaja vsa4c dan bo*] db&atma. Acabci bodo poste*! v London prej ko cno«o£e delegacijo, Provmiko odpotuje v pemk pod vods*v«oni vr¥k<*&a nv.-čti-Ja v Jeruzalemu tta«}a Amecna ©J rWcv*ma 5n poT-tičnoza vodtelja pail«tiin<5i!cEh in to-ncV-nskfn Arabcev omrrft A del Arstena arobsteo cVV^gaci-ja v Zotfjiijene d-rža-ve, ki bo razv:i3 tmr*mfi Icai enengičoo agatacffro preti dmerv&kemu zi'orj^čcncinrj srbanpu. Sp*>sno se smatra, da ?e po>*trčrr položaj v Pcfes.?mi skra-jno tvapet :n da eri faMfaCoMh da pSde taimfoa«) dio resiT-h do-goćPv>v. BedirV-sIci fodo*v1 se bratnin ufrdari darv-ike m v se»veimr PaiWt!w so zopet *>rricet!f noparskč pariodt beduinsfrn toftp. Borzna oorn&iia. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.7625. Berlin t&4t0 -13 495 (13 48). Bruselj 7 8986 RiHim-eSta 0R849 Curib 1084 4.1097.4 (1005 9> Ounaj -9313-795.13 (794 63). London 275 3' New-york 56 80. Pariz 22r>25. Praea 1«" *M'J7.69 (167.29), Trst 294.35-296.35 (295.35). Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. januarja 1930. ^tev 1 Silvestrovanje v Ljubljani Kako so se Ljublj posJovffi od starega m preselili v novo leto LjuMjana, 2. januarja. Slovo od staroga leta je bilo v LJubljani po stanh tradicijah bučno in veselo. Noč od torka na sredo je bila v Ljubljani v znamenju popevke »Prej pa ne gremo dam . . .c 2e takoj, ko so se zaprle trgovine, je bilo po ulicah nenavadmo živahno. Ljudje so hiteli domov, hitro so povečerjali in se še hitreje preoblekli. Fraki in smokingi so prišli na dan, pa svilene obleke in lakasti čevlji. Novi in lepi so prihajali Ljubljančani na prireditve, da se poslove od starega leta. 2e bo 8., ko je bila. nabavljena večina prireditev, so bili vsi prireditveni lokali, kavarne in restavracije polne, a ob 9. že nikjer ni bilo dobiti prostora, kaj šele sedeža. Med največje prireditve spada zadnja leta gotovo Silvestrovanje na Taboru. Sokol I. je sestavil odličen program, ki je pi-bJiko imenitno zabaval. Razpoloženje se je od ure do ure stopnjevalo m doseglo višek ob polnoč, alegoriji. Po polnoči se je ob zvokih priljubljenega Sokolovega orkestra razvila animirana zabava s plesom. Prireditev je potekla v najlepšem redu brez vsakega incidenta izredno živahno in prijetno. Ljubljanski Sokol se je od starega leta poslavljal v Narodnem domu. Tam so se zbrali številni njegovi prijatelji, članstvo m znanci. Tudi ta prireditev je izredno dobro uspela. Vrstili so se komični nastopi, burke, telovadne in plesne točke ob zvokih izvrstnega orkestra. Ilirija je povabila svoje prijatelje v bivši bar. Tudi tu je goste zabaval dober program. Nastopil je japonski slikar Taka Šema, ki je frapiral publiko z dobro posrečenimi, v par minutah izvedenimi karikaturami, nastopila je revija importrranih ameriških girls ali grlic, kakor jim pravijo IjubEančani, ostali program so pa izpolnile dobro uspele komične in plesne točke, ki so občinstvo v splošnem zadovoljile. Tudi v baru je vladala precejšnja gneča. Ljubljanski Zvon je zazvonil staremu letu v slovo na Bellevueju, Slavec pa je drobil v Mestnem domu. Sočini prijatelji so se zbrali v Zvezdi, invalidi so preživeli par veselih uric v gostilni pri Jerneju na Sv. Petra cesti, nekateri Ljubljančani so pa raje silvestrovali po svojih »štamlokalih«, v oštarijah in kavarnah. V splošnem je treba reči, da je bilo na nogah najmanj pol Ljubljane. Ob 4. zjutraj je bilo vrvenje na ulicah takšno, kakor sicer samo o opoldanskih urah, ko je naj živahnejši promet Kipelo in vrvelo je v mestu, po ulicah so jo žingali ljudje v skupinah. Razposajen smeh in krohot, vmes kriki ponočnjakov in pijančkov, prepiri, diskusije in debate s stražniki, ki so v očigled Silvestrovega morali zatisniti eno oko. Na pofictri so imeli mir. Na prične je moralo samo par preveč razgretih prijateljčkov božje kapljice, ki so se ohladili v policijskih zaporih. Drugače ni bilo posebnih dogodkov. Izostali so celo običajni pretepi in najboljši dokaz mirnosti je pač ta, da rešilna postaja ni niti enkrat intervenirala. V bolnico so prepeljali samo enega samomorilnega kandidata, pa še ta je bil iz Kamnika. Mladenič si je prerezal žile na rokah. Miegova poškodba je lahka in bo danes že zapustil bolnico. Novo leto je bilo pusto in čemerno. Dopoldne pa je začelo rositi. Dopoldne je bilo mesto kakor izumrlo. Ljubljančani so v posteljah preganjali mačka in »afno« in šele proti večeru je bilo v mestu zopet živa hneje. Za kinematografe je bila zopet konjunktura, polni pa sta bili včeraj tudi obe gledališči. Pri dramski predstavi »Pe-terčkove poslednje sanje« se je kar trlo mladine Za športnike je bila nedelja skoro izgubljena. Ledu ni bilo, sneg je moker in za smuko neugoden. Na račun so prišli le kopalci, kajti Ilirija je neoficrjelno odprla svoje krito kopališče. Kopanje je bilo prav prijetno, voda topla, zrak segret. Oficijelna otvoritev kopališča bo nemara šele prihodnji teden, Ilirija pa še ni sklepala, če bo kopališče dostopno javnosti. Zaenkrat je namenjeno samo članstvu. Mirno novo leto Novo leto je bilo napram lanskemu v meteorološkem pogledu mnogo boljše. Lani je na novega leta pričelo silno snežiti. Snežilo je šest dni. nakar je pritisnil hud mraz. Letos je nastopilo milejše vreme. BHo je južno. Včeraj je snežilo le v Dravogradu in Novem mestu. Po ostalih kraj-iih dravske banovine je bilo deževno, oblačno in megleno. Včerajšnja jutranja vremenska poročila so javila naslednje stanje: Bohinjska Bistrica +1 C, megleno, snega 10 cm; Ljubljana —1 C megleno; Celje 0 C, oblačno; Maribor —1 C oblačno; Novo mesto —I C, sneži; Št. Janž 4*2 C, oblačno; Kočevje +2, oblačno, snega 14 cm in Rakek -|-3, oblačno. Novo leto je bilo v splošnem mirno. Nikjer ni prišlo do večjih nezgod in nesreč. Tudi pretepov ni bilo na deželi. Večja nesreča se je pripetila na Silvestrov večer v Škocijami, občina Krtina, srez Kamnik. Po nekod na kmetih je star običaj, da fantje zvečer streljajo z možnarji. Posestnikov a sinova loletni Valentin in 231etni Jože Capuder ter loletni posestnikov sin Tone Markužič so zvečer streljali z možnarji. Pri basanju možnarja je nastala silovita eksplozija, ki je močno poškodovala vse tri fante. Težke poškodbe so dobili po obrazu, rokah in drugih delih telesa. Vse razmesarjene so okoli polnoči pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer se bore s smrtjo. Pomen borze za naše gospodarstvo Zanimiva izjava predsednika borze g. Ivana Jelačina ml. Borza še ni to, kar bi morala biti Predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednote je dal o njenemu pomenu za naše gospodarstvo našemu uredniku sledečo izjavo: >Ko se prvo leto jugoslovenskega prero-jenja nagiba k zatonu, tedaj se tudi marljiv gospodar rad ozre nazaj v delavnico, da v miru in pokoju pregleda sad dolgega truda. Toda ne samo mali oraiar in kmet, temveč tudi veliki gospodar — narod — je dolžan pregledati svoje delavnice, njih napredovanje, njih uspeh. Razmotrivali mora, da li je izkoristil vse naravne in moralne sile, ugotoviti, kje je ostala vrzel, kako jih bo izpopolnil. Narod slovenski se je osvobodil moreče-jra tujega robstva s pokopom tujih političnih despotov. Duh je bil na mah prost, toda moč in roka eo ostale še otrpni ene. Služile so predolgo tlačiteljem. Polagoma šele se je počela dvigati kri v stoletno okovanih rokah in stopnjevaje so postajale njegove roke močne in krepke. In ko se je duh spojil z močjo, tedaj se je slovenski gospodar zavedel svoje ubožne delavnice, svojega malega gospodarstva. V visokem duševnem poletu je kmalu spregledal globoke gospodarske brazde. Ustvarjanje je postalo njegovo stremljenje. In res. V čudovito kratki dobi je narod slovenski preoral svojo zemljo, začel črpati njena bogastva in postavljati si lastne gospodarske domove. Najrazličnegse gospodarske naprave, družbe, zadruge, društva so se ustanavljale v prid in pospeševanje slovenskega gospodarstva in ko so bili polagoma položeni temeljni kamni, si je narod slovenski postavil še svojo najpomembnejšo gospodarsko napravo — 6vojo borzo. Borza — ob tej besedi zastaja še danes večini slovenskih gospodarjev sapa. Borza — strahota, borza — beznica, borza _ propast Toda, da pomirimo slovenske gospodarje. 2e sam odlomek iz knjige »Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu Valentina 2ona iz leta 1908« bo koj razpršil vse take predsodke. V poglavju o borzah navaja pisec v zadnjem odstavku nastopno: »Vobce ee more reči, da je borza koristna uredba. Na borzi pridejo na površje produkti vse zemlje in vseh narodov; tu se izravnajo razlike, ki so se pojavile na tem ali onem kraju. Brez blagovnih borz bi se ne mogli na vsem sveta preskrbeti z živežem; z efektnimi borzami se omogočuje kapitalistom, da morejo svoj denar uspešno nalagati. Na borzah se dobiva vpogled v produkcijo in potrebe celega sveta, ker se na njih shajajo ponudniki in povpraševalci iz vseh krajev. Na kurznem (tečajnem) listu efektnih borz se razvidi najbolj jasno celokupno gospodarsko stanje narodov in finančno stanje države. Zato pa radi nepoštenosti, ki so včasih združene s borzno špekulacijo, ni obsojati borane napravo same.« če pravilno in natančno razkrojimo besede pisca, ki izhajajo iz skušenj gospodarskega življenja, tedaj nam že prvi stavek razodeva, da more le borza kot gospodarska uredba prinesti na površje produkte — proizvode — posamezne zemlje in posameznega naroda. Tu stopa posamezna dežela na plan s svojimi pridelki in izdelki. Dalje, pravi, »da se tu izravnajo razlike kvalitete in cen. ki se pojavljajo na enem ali drugem kraju produkcije«. To pcmenja za gospodarja, da se more le potom borze prepričati, kakšne vrednosti je njegovo blago, ka; more on za 6voje blago lahko doseči. Vele-pomemben je pa nadaljni stavek, v katerem pravi, »da bi se brez blagovnih borz ne mogli na vsem svetu preskrbeti z žavežem<. Tu prihaja borza kot gospodarska naprava do največjega izraza. Borza edino omogoča, da se na svetu razdele potrebščine po potrebi posameznih krajev. Borza omogočuje izvažanje prekomernih proizvodov ene dežele v drugo in uvoz drugih potrebnih produktov iz tuje dežele v drugo deželo, kjer takih produktov primanjkuje. Z eno besedo, borza omogočuje izmenjavo dobrin. S tem pa ona pospešuje tudi dvig posamezne dežele, ustvarja možnost zaslužka, širi kulturo in omogoča blagostanje. Brez borz, posebno efektnih, bi si mi danes ne mogli predstavljati zgraditve železniških omrežij v onem ogromnem obsegu, kakor jih vidimo v različnih državah, naravna bogastva rud in kovin bi ostala neiz-Črpana brez premogokopov in drugih mon-tanekih naprav, električna podjetja in veliki drugi industrijski obrati bi bili brez posredovanja borz sploh nemogoči. Toda ne samo razvoj privatnega gospodarstva je od borz odvisen, temveč tudi držav, dežel, mest. Mnogobrojna državna posojila, raznoKč-ne emisije dežel in mest, zastavna pisma zemljiških kreditnih zavodov, vse to se je moglo ugodno plasirati edino potom borz. Raznovrstno poslovanje borz omogočuje pač tudi raznovrstno udejstvovanje. Da eelo omi nožni spekulativni posli morejo v marši, čem koristiti. Neštetokrat namreč pripomorejo taki posli do tega, da predujmijo po- trebe ponudb in povpraševanj in v tem pogledu so pogostokrat ne samo upravičeni, temveč narodno gospodarsko tudi nujno potrebni. Spekulacija se namreč trudi predvidevati bodoča gibanja tečajev in izkoristi, ti že v naprej vplive, ki bi mogli, čeprav šele po preteku več mesecev, povzročiti naraščanje ponudb in povpraševanj. V kolikor je ta predpostavka merodajna, vpliva spekulacija občutno na izravnavanje tečajev. Velikega pomena je nadalje dejstvo, da vplivajo velika borzna srediffa različnih dežel vzajemno tudi med seboj. Tu se kaže v prvi vrsti vpliv na efektnem tržišču. Čim se pojavijo razlike tečajev enega efekta, ki se trguje istočasno na različnih borzah, in to so tkzv. »internacijonalni efekti*, se tata* efekti naenkrat izseljujejo v one dežele, ki nudijo največjo ceno. Tu moramo pripomniti, da je pred vojno promet z efekti imel na devizne tečaje mnogo večji vpliv kakor pa blagovni promet, ker je ta promet nadkriljeval izmenjavo blaga in produktov. Že ta bežen pregled nam jasno predočuje dalekosežni vpliv borzne uredbe. Ako se sedaj za hip ozremo na našo domačo borzo in prelistamo njena večletna dnevna poročila — njene tečajnice, tedaj moramo priznati, da ona ne izraža tega. kar bi mogla in morala izražati, da ji primanjkuje še zelo mnogo, ne po njenem ustroju, pač pa po njeni podobi. V njej pogrešamo pojava najrazličnejših pridelkov in izdelkov dežele, ki jih naše gospodarstvo izvaža bodisi v manjših ali tudi v večjih množinah v inozemstvo na razna tržišča, v njej pogrešamo pojava ustvarjajočega kapitala na efektnem tržišču, v njej primanjkuje izraza sodelovanja različnih gospodarskih panog naše zemlje. Čudna je slika te naše eminetno lomače gospodarske uredbe. In če se vprašamo, kaj ona v bistvu predstavlja, tedaj je le en odgovor mogoč in sicer: Ljubljanska borza nam in sveto predstavlja dom stanovske gospodarske 'organizacije, kjer bi morali biti združeni vsi gospodarski predstavniki mali in veliki, da si v medsebojni izmenjavi moralnih in materijelnih dobrin olajšajo in pospešijo gospodarsko napredovanje medsebojno ter utrjujejo pot v širni gospodarski svet in si s tem ustvarijo stalne vezi s prostranim svetovnim gospodarstvom, sebi v prid in ponos ter v korist celega naroda! O naši domovini pričajo danes v inozemstvu največ le naši temni, širni gozdovi, tona mnogo jo io nepoznanih slovenskih gospodarskih zakladov, ki morejo in morajo postati neusahljivi viri našega napredka in blagostanja. Ta Članek je bil namenjen za novoletno številko kot uvod k poročim o poslovanju nase borze v preteklem leto, pa smo ga morali zaradi pomanjkanja ptustoia odlnSti. Monumentalni velefihn Grof Monte Christo Po znamenitem romanu A. Ob 4-, pol 6., pol 8. In 9. ari. KINO IDEAL. Ljubljansko gledališče Norvotetae predstave ao irife vobfie prani- dobro obiskane, atesti OotDeva bofiena pravlftana igra »PetenOkove coskdnje sanje« kk Zedkrjeve opereta »Ptičar«. V ulozi Peterčfca Bentepe Gocčev Mitia, ki je svoj čas nastopati že v fclm* ter pokaza*! velike sposobnosti. PiOBetua zinanšost. raotočna, jasna sjovornoa in dorvotJ sigurno Jonetonje so na pnfe>ocnogi k paMitžeoemc uspeha. Utaso obvladuje pra»v dobro, nnt čemer smo ntenU obendo-vaffi njegovo temeljito snante besedSa. Prejel Je zopet več Šopkov. Vobče je Si yeds>tava prav dobra. >Ptfičac« se iztaaape kot fasvfe&oa repertoar-oa opereta, ka s ovoj kut iiitoorfilinio* polno zado-voUnje puUHco. Todl smodi Je bfla irisa razprodana ter je Žefe predstava moo0o odobca-vasja. R9o je snfll zopet dosti šopkov. V operi »Car in tesar«, ki je bita srednje dobro obiskana, se je »pet odlkovoi g. Križa} s svojka ftopanoen. Lahkotno, dovršeno petlje, neorisčtjeoa, vedno okusna kvarka ter izvrstna maska povzročajo, da je z- Križa$ centra Ina figura, ki dotrnrjura in obvladuje sceno in publiko. G. Grba podofa sanpatEoan tšp, ki zftasti pevskfi z zdcavšm, mehkim Kričnam baritonom reV uig-aja. Predstave »CaiSa in tesarja« spadajo med nogbolj posrečene, ker imajo razmeroma še naj-boflg prhneano zasedbo. EHcken»ov; »Cvrček za pečjo* v ljubljanski drami. V nedeljo, na predvečer sv. Treh kraljev v prizori ljubljanska drama dramatizirano Dickensovo božično povest «OvTček za pečjo«. Prisrčno delce je gotovo eno najJjubčznivejšSi umotvorov velikega angleškega romantika in poeta, ter si je po vsem svetu, zlasti pa v svoji domovini na Angleškem, v Franciji in Rusiji (po hudož. Teatru) osvojilo srca najširših slojev. Srčne dobrote, pravega sočutja in Čiste poezije polna zgodbica bo brez dvoma našla odziva rudi v dusi našega občanava ter postala tudi za nas prava ljudska igra. Vloge so razdeljene takole: Dotko igra ga. Šaričeva, slepo Rertico gdč. Vida Juvaoova, Fiedlangova ga. Medvedova, Mago ga. Mira Danilova, kocijaža Johna g. Cesar, starega Caleba Kralj. Tackle-ona g. Skrbinšek in Edvarda g. Gre^orin. Režijo ima g. Ciril Debevec. Spremljevalno godbo je zložil J. Massenet. Vstopnice za premij ero se rexx v ka jo od danes naprej pri dnevni blagajni. »Ekez ljubezni*, priznana in nagrajena drama Velmara Jankoviča, se ponovi v petek 3. t. m. za red R Drama je pri vseh ctoserJan jm vprijzoritvah močno ugajala, saj apada njen avtor med najboljše dramatike Jugoslavije, — V soboto, dne 4. t. m. se ponovi ScbiUerjeva tragedija aOon Caršos« z gospo Sar kleto, Marijo Veno, Maro Danilovo, Lev ar jem. Janom, Kraljem, Skrbkiškom m drugimi Režiser g. Ciril Debevec »Peterčkove poslednje sanje« po znižanih cenah. Ta mladinska igra, ki je na Novega leta dan zopet napolnila dramsko gledališče, se ponovi v nedeljo in ponedeljek ob treh popoldne po znižanih cenah. Peterčka igra zopet mali Mitja, Kra-Kja Matjaža — Le v ar. Mamico — Mh-a Danilova, Grčo — Cesar, ostade vloge v prejšnji zasedbi. Opera V soboto se poje J ob. Straussa opo rta »Beneška noč« za abonma D. V nedeljo nastopi v operi »švanda Dudakc prvi naš odlični pevec g. Betetro v partiji vraga. — Ga. Vilfan-Kunčeva nastopi v neoVJjo 5. t. m. v »Tosci«. Novoletna legenda Za tragično obletnico svoje neprebole-le * Betlehemske legende« mi je ravnatelj drame sporočil po »Slovenskem Narodu« tale prisrčen novoletni pozdrav: »Značilno pa je, da odpira tem, prav tako nezrelim kakor ambicij ozn ini gospodom kolone za najbolj krivo pričevanje o naši drami ravno urednik ^Ljubljanskega Zvona«, ki je toliko resnih sotrudnikov za vedno odbil od sodelovanja pri tej najstarejši slovenski reviji.« Oh, kako značilna revanša! Saj se rz-zumeva. kaj? Da bodo razumeli še drugi, nekaj podatkov: Lirika P. Golle urednik LZ ni nikoli in z ničemer odbijal. »Odbitega« se čuti dramatik P. Golia. odkar se ni priobčila njegova »Betlehemska legenda«. Priobčila bi se bila, da ni ravnatelj Drame s svojo vprizoritvijo sam naj-nazorneje dokazal, da avtor te legende ni dramatik in da stvar tudi kot knjižnje delo ni zrelo. Sam je v božični številki zagrebškega »Morgenblatta« priznal, da je bila vprizoritev te legende največji polom v vseh desetih letih njegovega ravnateljc-vanja. Da se ta dramatski koncept ne priobči, je velevala uredniku njegova prijateljska dolžnost, kar bo ravnatelj Drame morda še kdaj razumel in celo cenil. — Ostali »resni sotrudniki« so zaviti v meglo. Pošteno bi bilo nadalje, da bi se težka obdolžitev krivega pričevanja podprla z dokazi. Ravnatelj drame tega ni storil. Obdolžil je. Kdo je krivo pričal? Katera dobra vprizoritev se je nepravično ocenila? Beti. legenda? So bila krivo pričevanje moda gled. poročila? So krivo pričevanje »Oledališki fragmenti«? Sporna zadeva s Shakespeareom, ki pa ni tako sporna, kot sodijo nekateri, se bo v letos, letniku LZ temeljito razčistila. Je krivo pričevanje poštena in odkrita beseda o vprizoritvi Ooethejevega »Fausta«, ki je tako brez sledu izginil z repertoarja? Ravnatelj drame obdolžuje, ne da bi dokazal. Končno bi človek mislil, da ima ravnatelj m umetniški vodja drame povedati marsikaj o svoji odgovorni umetniški nalogi. O sodobni drami, sodobnem gledališču, slovenski drami in njenih težavah, o jezikovnih in režijskih problemih, o umetnosti sestave repertoarja, o vrlinah in ne-dostatkih ansambla, o skrbeh in upih za bodočnost . . Malo, nič. Ravnatelj drame pripoveduje o tistem sv očem »ključu«, tej čisto mterno - administrativni gledališki zadevi, o kateri smo parkrat že brali. Ravnatelj drame se bori s sencami »nezrelih m ambicioznih« kritikov in tistih, ki bi radi sami k gledališču. Ti so najhujši... Oh ne! Najhujše je, če so samo to skrbi, ki tarejo sedanjega ravnatelja drame. To bi ne bilo samo značilno, temveč naravnost brezupno. Pa ne za Lj. Zvon, temveč za Narodno gledališče v Ljubljani. Fran Albrechi, urednik »Ljubljanskega Zvona«, Planina smrti Josip Jeras je izdal v samozaložbi lepo knjigo, izredno okusno opremljeno, s finim papirjem, lepim tiskom ter z vrsto izvrstnih ilustracij prof. Mirka Subi-ca. Knjiga obsega avtorjeve spomine na srbski umik čez Albanijo 1. 1915. Jeras živo in lepo opisuje iz lastnih doživljajev čas v Srbiji od februarja 1914, ko je učiteljeva! na gimnazija v Vafljevu in ob izbruhu vojne prostovoljno vstopil najprej v ko-mkako četo, potem pa v srbsko vojsko. Z njo se je med neprestanimi boji umikal iz Niša čez Kruševac na Kosovo polje, od Prizrema do Peči ter preko ledenikov albanskih do Skadra, Lješa in do Drača; nato mimo »otoka smrti«, Vida ter po morju v francoski Marseille. Ti spomini so nov dokaz, da so tudi Slovenci prinašali velikanske žrtve in preživeli neizmerno trpljenje za svobodo in ujedinjenje. Avtor opisuje svoje doživljaje v družbi cele vrste Slovencev, zlasti PrepoTodašev, ki jih navaja imenoma. Silni mraz, lakota, mrčes, blato in grozovitost Iakomnih Albancev so od novembra do februarja posejali begunske poti s kupi mrtvecev. Na Krfu in Vidu je dospel srbski narod z jugoslovenski-mi prostovoljci na vrh svoje Golgote. In svet je že mislil, da je dopolnjeno — konec ra vselej. Toda vnovič so se zbrala izstradana in prezebla telesa; vnovič so zgrabile koščene roke puške in bombe in na solunski fronti se je Srbom pridružilo na tisoče dobrovoljcev. Ljubezen srbskega krnita in delavca do rodne grude, neomajna misel na osvobojen je domovine in vseh Jvgoslovenov je rodila čudežne zmage. Iz neskončne mejne požrtvovalnosti, iz nadčloveških™I porov, iz brezprimernega junaštva srb^| ga vojaka, iz strašne tragedije naroda nikoli ne obupa, iz neštevila zversko kliatiih, pobešenih in postreljenih terQ| avstrijskih ječah pomrlih žrtev je vi Jugoslavija. Tem na spomin in v pouk danasnj. neraciji je napisal Jeras to krasno strašno knjigo. Naj bi ne bilo slove?] hiše brez nje! Iz nje si črpajmo sai vesti, poguma ki ljubezni do države^ potrebuje vedno novih žrtev. Vezana k ga vetja samo Din 2R. trdo broširana 20. Naroča se pri avtorju v Levstikovi 21 ali pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. KOLEDAR. Ehmes: Četrtek, 2. januarja 1929. katoličani: Mak ari j, pravoslavni: 20. decembra. DAXAš\JE PRIREDITVE. Opera: Zaprto. Kino Matica: Kristina. Kino Ideal; Grof Monte Crksto. Kino Ljubljanski dvor; Kraljica vag* mindov. DEŽl'RSE LEKARSE. Danes: Bohinc, Rimska cesta, Leustek. Rešujeva cesta- •Sport Športno gibanje na Jesenicah Saj več e\?u SK Brajre-fv© na J'CScrucah. k deluje Le ck-seto leto. Bratstvo zbira okrvyz itfbe te'esne vz^je in razvedrila že?jno rmadno. U Kakor skoraj povsod, toiko K! tmđi t*a J>-senicah uveden nogomet po e^SUh. TY*da o pešaj ffo-Jitvi :«jja spcw:a ni b:.k> govora. d«.»k\ • -niso ustao- \ !a ra-zna dca&tva, ki so po sv«_vh oetaeMi u\ edii nosom i • Tako je todl z MsfeSBovitHpo SK BraSasse w-Kkemu de': jesenske nib.d:tie dana ni- J! vi a gojR resen a lep nog« :n-BjOnatSaieHr. Smu£ke:mu odhseku pa nač-' u -v Le*>:*v-đ MaHMfei kn je ta odsek rorvno v -z'-rrrr dvip-Vl k največ*5 didbvinosrl. tat pa >e rv. povsod dovotj snega za t« :*rt-!er»i rrm-s'v: špo-keiz tema je. v« sejn. Pac" pa naj bo ob tej prt fkn izročena natftapsa zaM vsem, ki so rra tia &Vi ooi nae-'n podniraB frtrem-Jien'e Misba. SK Bratisfvo, ki je bičajni trening v telovadnici odpade. Prihodnji trereing v soboto 4. t. m. ob 15.30 na igrišču. Načelnik sekcije. Iz Julijske Krajine Koncem lanskega avgusta so odpeljali v Rim po večmesečnem zaporu 14 kmetov iz Marezig v Istri, da jib bo sodil tamošnji posebni tribunal radi protidržavne propagande. Sedaj so pretekli že Štirje meseci pa se še nič ne ve, kaj je s temi kmeti Iz Ma-rezig. Italijanski ministrski svet je vključil v Tržaško Industrijsko cono tudi občino Dolino, ker vsebuje del zemljišča, katero je bilo že spočetka določeno za grad bo novih industrij. Nadalje je bila raztegnjena koristnost cone tudi na občine Divačo, Skoc-jan in Vreme, ker imajo zemljišča in vodne sile, prikladne v industrijske svrhe. Starega Tentava v Divači je pokosila smrt. Ostane pa v živem spominu vsem •mar\\ raziskovalec kraških jam Gregor ži-berna, po domaČe Tentava. Njegova zasluga je odkritje Divaške jame, ki nosi sedaj ime po italijanskem prestolonasledniku, ži-berna je bil tudi v nad 300 m globoki »Kačji jami«. Tentava je bil nadarjen Kraševec, neugnan, prijetno Šaljiv, županstvo mu je postavilo skromen pa ličen nagrobni spomenik. V Gradcu je umrl v visoki starosti gospod Ivan pl. Krekich-Strassoldo, ki je služboval pred vojno dolgo časa na tržaškem namestništvu in je bil v vojnem času občinski komisar v Trstu. Goriška pokrajina je dobila po bas objavljenem kr. odloku lastno zastavo, ki je svetlomodra in rumena, na sredi pa nosi grb v obliki ščita. Na vrhu ščita stoji križ, znak savojske vladarske hiše. Par stotin krepkih slovenskih mož, fantov in deklet se je odpeljalo s Cosulichovim parnikom ^Belvedere« v soboto pred Eoži-čem v Ameriko. Sveti večer so praznovali na morju, želeč si pod božičnimi zvezdami sreče v dalnji tujini. Pri Sv. Tomažu je umrl v starosti 76 let posestnik Fran Bratina, ki je bil mnogo let župan občine Skrilje-Sv. Tomaž. Pokojnik je bil razumen gospodar in skrben župan. Za določene vrste trgovcev in obrtnikov se obnavljajo licence zadnje dni vsakega leta. Gostilniške licence se obnavljajo preko županstva. To je čas, v katerem se izvršujejo fašistični sklepi glede trgovine in obrti ob meji. V spomin na prestolonaslednikov© poroko zgradi puljska občina med »drugorod-ci« dve šoli, eno v Madulinu, drugo v Fazani. Stroškov bo pol milijona lir. Soli bosta nosili ime prestolonaslednika Umber-ta. štirideset let je služboval v Bermu pri Pazinu župnik Josip Grašič. Sedaj je odšel v pokoj v drug kraj. Prebivalci vasi Goriše pri Hrenovicah imajo lep gozd na Nanosu. Po dolgem oklevanju so se zedinili in razdelili gozd. Takoj nato pa so začeli sekati in sedaj poje sekira po lepem gozdu na Nanosu, da se je bati, da ga bo kmalu konec. Tudi po mnogih krajih v Istri sekajo gozdove, da je joi. Povsodi je pomanjkanje, šume se redčijo, da bodo plačane davščine in da bo kaj za pod zob. Spominjajte se slepih! Stev. 1 »SLOVENSKI N A KO D«, dne 2. jaguarja )9X) Stran 3 Dnevne vesti — Novoletna voščila prezidenta Maaa-ryka našemu kralju. Preziderrt Masaryk se je spomnil na pragu novega leta vseh vladarjev in prezidentov tujih držav. Našemu kralju Aleksandru je poslal naslednjo brzojavko: »V veliko zadovoljstvo mi je, da morem Vašemu Veličanstvu na pragu novega leta izraziti svoje iskrene čestitke in želeti mnogo sreče Vaši kraljevski rodbini, prijateljski /avez-niSki Jugoslaviji pa mnogo uspeha.* Novoletno voščilo ministrskega predsednika Udržala generalu Živkoviču. Češkoslovaški ministrski predsednik Udr-žal je voščil brzojavno našemu ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču srečno novo leto. General Zivkovič se mu je brzojavno zahvalil v imenu naše vlade ter mu želel kot predstavniku bratske Češkoslovaške srečno novo leto. — Z naše univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra 1. razpisuje mesto rednega profesorja, eventualno izrednega profesorja ali docenta za teoretično fiziko. Prošnje je treba vložiti do 15. aprila. — V višjo skupino je pomaknjen docent na medicinski fakulteti dr. Alojzij Košir. — Iz sodne službe. Za sodniške pripravnike so imenovani Mirko Lovrec, Ev-genij Maslov in dr. Alojzij Čampa. — Iz državne službe. Premeščeni so h kontroli mer in dragocenih kovin v Beogradu kontrolor pri kontroli mer v Mariboru Ignacij Novak, h kontroli mer v Zagrebu kontrolor pri kontroli v Mariboru Franc Šaul, h kontroli mer v Ljubljani kontrolor pri kontroli mer v Beogradu Jc-sip Letnik. Za finančnega inšpektorja v Smederevu je imenovan finančni pristav davčne uprave v Kočevju Luka Potočnik. V višjo skupino so pomaknjeni poošumar-ji Robert Premerstein v Brežicah, Franc Kenda v Radovljici in Miroslav Zampa v Novem mestu. — Iz »Uradnega lista«. Uradni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 15 z dne 31. decembra 1929 objavlja zakon o konvenciji o opiju, podpisani pod okriljem Društva narodov v Ženevi 19. februarja 1925. zakon o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov, zakon o kontroli kmetijskih izdelkov, namenjenih za izvoz, in odločbo o carinjenju starih avtomobilnih gum. — Za mrtve Proglašeni. 1 teželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnikov sin v Podsmreki Pavel Gregorc, samski del; -vec z Broda pri Logatcu Jože Leskovec, njegov brat Peter in železničar s Planine Andrej Podboj. Vsi so odšli začetkom vojne na bojišče in se niso vrnili. — Prepovedani Ii-1J Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi madžanski list »Varoši Eletc, ki izhaja v Sonth Llend Indiana v Ameriki, albanski list -Korčanska |>ošta<:, ki izhaja v Albaniji, list »Die Spinsfubt, ki izhaja v dialektu nemškega jezika v Temišvaru, in italijanski list »Vent Anni«, ki izhaja v Palermu. — Natečaj za svečano uverturo. Hrvatsko Filharmonično društvo v Zagrebu razpisuje natečaj za svečano uverturo za veliki oike-ster, komponirano v narodnem slogu. Nugra-jeoo delo se bo izvajalo na festivalu zagrebške Filharmonije v tekočem letu. Izvajanje nagrajenega dela mora trajati najmanj 12 mi_ nut in v poštev prihajajo Še neizvajana dela. Kompozicije je treba poslati tajništvu .hrvatskega Filharmofličneuu druživa, Zagreb. Ilira HI. do S. februarja. Nagrada znaša oOon Din. V žiriji bodo najodliouejši češkoslovaški glasbeniki. — Vidovieevi tečaji v novem letu. začetkom novega leta otvarja VidoviČeva dopisna šola nove tečaje za vse razrede gimnazije. Poleg tečajev za nemščino in francoščino priredi tudi tečaje za govorništvo, slikarstvo, glasbeno teorijo in dopiene trgovske tečaje. Obenem bo pripravljala učence za meščansko Šolo trgovskega značaja in za dvoraz-redno trgovsko šolo. — Občni zbor društva trgovskih polnikor in /a>topnikov za Slovenijo. V {x>nedoljek 6. t. m. ob '21. se bo vršil v steklenem salona restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani občni zbor društva trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo z običajnim dnevnim redom. Društvo vabi člane, da *e občnega zbora zanesljivo udeleže, ker se bo razpravljalo o važnih stanovskih zadevali. — Tečaj O knjigovodstvu in Kalkulaciji za koncesijonlrane obrte. — Zbornfca za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi štiritedenski tečaj o knjigovodstvu in kalkulaciji za koncesijonirane stavbne obrte (stavbnrke, zidarske in tesarske mo stre. izvzemši kamnoseke in vodnjakarje). Tečaj se bode vršil v Ljubljani v druui polovici januarja odnosno v februarju 1930 in sicer v popoldanskih in večernih urah po tri dni v tednu. Razen knigovodstva in kalkulacije, specijalno v stavbni stroki se bo v okviru tega tečaia priredilo še predavanje, ki naj \ • ku par prcdavalnih ur seznani stavbne obrtnike tudi z glavnimi obrtnimi in davč-nimi predpisi, predpisi o sklepanju pogodb ter o zavarovanju in zaščiu" delavcev. Opozarjamo na ta tečaj, ki bo osobito koristen onim stavbnim obrtnikom .ki doslei še niso imeli pnTko obiskovati kak knjigovodski tečaj. V tečaju bode predavali med drusim tudi strokovnjaki, ki kot stavbni gbrtniki poznajo materijo tudi iz lastne prakse. Pri. j a ve za udeležbo s točnim naslovom pri-javlencc je posiati najkasneje do 20. januari a 19.10 neposredno Zbornic? za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, sprejmejo se v teeai po razpoložljivosti prostora ooleg stavfririh obrtnikov tudi pomočniki, ki so dovršili najmanj štiri leta prakse. Podrobnejše obvestilo glede začetka tečaja, glede ukovine itd. bo zbornica poslala prijavljenim neposredno. — Smučarski tečaj SPD. ki je bil napovedan za čas od 1. do 10. januarja 1930 pri hotelu Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, se bo vršil pri hotelu Sv. Janez, ker jc tam za začetnike bolj ugoden teren. — Zakon o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je izdala pravkar v posebni knjigi, ki obsega 326 strani Tiskovna zadruga v Ljubljani. Poleg zakonika o sodnem kazenskem postopanju ie v isti knjigi priobčen tudi zakon o izvrševanju kazni na prostosti in navodila za izvrševanje predpisov paragrafa 27 do 33 zakona o izvrševanju kazni ra prostosti. Knjigi je pridejano tudi obširno stvarno kazalo. Knjiga velja broš. Din 40, v celo platno vezana Din 52. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in južno vreme, ponekod padavine. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in megleno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 4, v Mariboru, Zagrebu in Skoplju 3, v Ljubljani 2.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.1 mm, temperatura je znašala 0.5. — Članom društva železniških vpoko-jencev v vednost. Redni občni zbor društva železniških vpokojencev se vrši v nedeljo 12- januarja t. 1. v salonu restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti 16 v Ljubljani. Začetek ob 2. uri popoldan. Člani vludno vabljeni. Društvo železniških vpokojencev. 3-n Vsa Ljubljana je navdušena lepote največjega filma JANETEGAYNOR Kristina Nežna ljubezen mlade Holandke Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA. — Sokolsko gledališče v Radovoliiei uprizori v nedeljo, dne 5- tm. ob pol 20. in na praznik, dne 6. tm. ob pol 16. priznano Langerjevo veseloigro >Kamela skozi u.io šivanke«. Igra je bila z velikim vspehom igrana na mnogih inozemskih odrih pa tudi v naših NaTodnih gledališčih v Zagrefbu. Ljubljani in Mariboru. Posetite te predstave, ker bo bo oder itak pred pustom radi plesnih prireditev nekoliko časa počival. 2-n — F. S. Finigarjevit Zbranih spisov VII. zvezek. Str. 272. Cena: bro§. Din 40__, pol- platno vez. Din 50.—, celo platno vez. Din 55___ Za božič je ridala Nova založba v Ljubljani nov zvezek Finžgarja. To je najbolj osebna Finžgarjeva knjiga in za človeka in pisatelja izredno zanimiva. V nji gledamo stopnje njegovega življenja in stopnje njegovega pisateljskega razvoja — od mladeniča do skušenega moža. Ob zbirki kratkih Črtic »Moja duša vasuje<, vidimo, kako se je mar-sikako pisateljevo osebno doživetje prelilo ali v razmišljujočo pesnitev ali v realistično zgodbo, ob spominih na prijatelje ga srečamo z Fr. Lampetom, M. Prelesnikom. Krekom, ali pa iz rodne pokrajine gleda Prešernov obraz. Sredi stoji klasična črtica »Na petelina £ in močne vojne slike (Slike biez okvirja), kjer se je pisatelj dvignil v najvišji tvornosti in predmetni neposrednosti. Do-žitki »Pisarna« nam zopet kažejo, kako zrel mož isto snov kot v zbirki »Moja duša va-sujec jemlje v trpki, skoraj krhki realistiki, vendar pa vedno z zdravimi življenskimi smernicami. Izredno pestro knjigo zaključuje »Gospod*, ki kaže Finžgarja na zadnji zreli stopnji pisanja. — Prijatelji slovenske, ga slovstva, ki ljubijo kremeniti in skrbno brušeni Finžgarjev jezik, bodo z veseljem segli po tej knjigi, ki je radi osebnega značaja tudi snovno privlačna in bo zanimala čim širše občinstvo. — Tagedija pijanega mornarja. V torek zvečer je prišel v Velo Luko parnčk »Jadran«, s katerim se je pripeljalo več vojakov in mornarjev pravoslavne vere- Bil ie namreč badnjak in vojaki so prihajali na dopust- Nekateri vojaki in mornarji so takoj krenili v gostilno, kjer so se do jutra dobro zabavali. Sele drugi dan so na par-niku. ki ie bil medtem že odplul v Split, pogrešali drugega kurjača Nikoto Svilkolosa. Kasneje so ga našli utopljenega pri otoku Ošjaku. Ugotovili so, da je prišel mornar ponoči najbrž pijan na parnik in da je zjutraj, ko je parnik odplul, padel v morje. Pokojni je zapustil ženo in 7 otrok. — Žrtev neprevidnosti. V Konjicah v Bosni se je dni smrtno ponesrečil posestnik Akim Lukšija- Mož je čistil puško, pozabil pa je. da ie nabasana. Nenadoma se ie puška sprož:la in krogla je zadela Lukšijo v trebuh. Težko poškodovanega so prepe-lah v mostarsko bolnico, kjer pa je poškodbam podlegel — Dva samomora. V Vršcu so te dni iz vodnjaka na dvorišču hiše 53 v ulici Sv. Trojice potegnili mrtvo vdovo Sofijo Hren. katere mož je bil po imenu sodeč najbrž Slovenec. Vse kaže, da gre za samomor, ni pa izJkliučeno, da se je pripetila nesreča. — V Banatske m Despotove« se je obesil 261etni Kaspar V6Ikel. V smrt ga ?e gnala neozdravljiva bolezen. — Epilog bestiialnega zločina. Pred novosadskim sodfščem se prične te dni senzacijonalna razprava. Radi umora se bodo zagovarjali Johan Filko. njegov oče Johan F^ko in očetova sestra Ana Pe-truškova. Ana je bila poročena z Andriio Petruško. s katerim se pa ni dobro razumela. Bila je namreč zelo zapravljiva in zato so bili domači prepiri na dnevnem redu. V oktobru lanskega leta je žena potožila, svojemu bratu, da jo mož pretepa- Ta je zato sklenil osvetiti se svaku, ker pa sam ni bil dovoli pogumen. *e poMfcal svojega sina Johana na pomoč. Poučil ga je, kako naj ravna, da zločin neto odkrit m da se bo lainko iingirala nesreča. Dne 12. cktobra je Firko ml. na dvorišču počakal Petrirško in Ka zavratno napadel. Udaril jra je s težko goTjačo večkrat po glavi. Tedaj je pristopila k nesrečni žrtvi žena in naročila Fr!ku. naj ga še parkrat op'azi. češ, da bo »sigurno crknil*. Truplo so zavlekli v hišo. Drugi dan so pripovedovali sosedom, da se je Pctruška ponesrečil. Za nenadno Petru-škino smrt so pa 7\ede!i orožniki, ki so uvedli preiskavo. Umor je bil takoj odkrit in zločinska iroiica jc morala v zapor. — Zastrupljanje z oetovo kislino. V mariborski bolnici jc te dni podlegla zastrup-ienju z oetovo kislino 17'letna trgovčeva hčerka Frančiška škoiibcr iz Hajdine pri Ptuju. Vzrok samomora ni znan. zdi se pa. da gre za nesrečno ljubezen. — Strašen zločin po naključju odkrit. V Starem Mikanovcu je bil te dni po naključju odkrit strašen zločin. V gozdiču blizu vasi so svin e izkopale golo in strašno razmesarjeno truplo približno 251etnega mladeniča. Seljaki so obvestili orožnike. Preiskava je pokazala, da je bil nesrečnež umorjen. Njegov obraz je bil z nožem ves razmesarjeni. Umorjenčeve identitete niso še ugotovili. — Žrtev steklega psa. V osiješki Pa- steurjev zavod so te dni prepeljali lOletnt-ga 111;o Vukasinoviča iz Slavonskesa Samca, na katerem so se po avl? znaki pasje stek'ine- Dečka je pred 9 tedni ogrizel stekel pes. pa se rod-itelii niso zani zmenil'. Sele sedaj so ga prepe'jali v bolnico, toda vsaka pomoč je zaman. Nesrečni deček bo v stra^mh mukah umrl. — Pastir ubil cigana. V občim* Vito"evc; pri Rumi v Banatu so te dni nategnili iz vodnjaka nnladega cigana Mila Dragomiro-viča. ObdukcTa trupla je pokazala, da je bil nesrečnež na'prej umorjen, nato pa vržen v vodnjak Umora ie b:l osumljen pastir Živko Stanković. ki je dejame tudi priznal. Gre za čin osvete- Cigan je namreč na paši izmaknil pastirju merico tobaka, ki pa je bil gospodarjeva last. Gospodar je osumil pastirja in mu zagrozil, da ga odpusti. Kasneje je cigan pastirju smeje pripovedoval, da mu je tobak on izmaknil. Stan-kovič ie cigana izvabi] v gozd in ga s sekiro ubil. Truplo je vrgel v vodnjak. V novem letu 1930 Vam želimo obilo sreče in pisalni strojček REMINGTON NJRMAL LJubljana Marijin trg Iz Ljubljane —I] Smučanje m sankanje po potili in na* sadih prepovedano. Ker ogroža sankanje po javnih potih hi nasadfc mesta Ljubljane varnost sprehajalcev in smučanje preko pa rkov uničuje mlada drevesca in rasUine. se bo sankanje kakor smučanje po potih in nasadih po cestnem policijskem redu ljubljanskem primerno kaznovalo. Smučanje in sankanje je dovoljeno edino na »ravniku pri Cankarjevih brezah. —Ij Odsek za računovodstvo pri tukajšnji finančni direkciji se je preselil s svojem združenim referatom za civilne in vojaške mirovine, invalidnine in vdovnfne iz II. nadstropja poslopja finančne direkcije in iz bivše St. Peterske vojašnice v pritličje poslopja finačne direkcije in sicer v prostore, v katerih je bila pre.^e nastanjena finančna blagajna. Raditega se nahaja sedaj pisarna za proJoragacrjo železniških legitimacij za vse civilne vpo*ojence in za izdajo more-bimih pojasnil vpokoj :nlm železničarjem in njihovim vdovam v pritličju, vhod iz Poljanske ceste št. 1, na desni. Pisarna za izdajanje informacij vsem ostalim civilnim in vojaškim vpokojencem. invalidom in njihovim vdovam in za prolongacijo železniških legitimacij za vojaške vpokojence in invalide, ki leži tudi pritlično, ima pa svoj vhod iz Krekovega trga št. 1 na levi. Tej pisarni nasproti je nameSčena finančna blagajna, tora j na desni vboda iz Krekovega trga št. 1. Otn druga referata odseka za računovodstvo, to ie »knjigovodstvo« in >korrtrola«, sta pa nastanjena kakor doslej v II- nadstropju poslopja finančne direkcije. Uradne ure za stranke so pri vseh referatt.i računskega oddelka od 8. do 12. —Ij Zamenjani ozir. pozabljeni predmeti. Na Silvestrovo SK Hrriie v Emona-baru ie bil zamenjan siv Habi-g-^kllobuk. nadalje 1 par gaioš in par snežk. Pozabljena sta bHa tudi dva dežnifca. Prizadeti naj se zgiasrjo v klubove m lokalu kavarne Evrope, da zamenjajo oziroma dobe svoje stvari nazaj. —H Iz pisarne Šentjakobskega odra. V nederjo 5. in v ponedeljek 6. januarja vpn-zori Šentjakobski oder veiezabavno bnrko »Svetnik« z gdč. VVrtscherjevo in g. Koša-kom v glavnih vJogah, Kdor se hoče res dobro zabavti in pošteno nasmejati naj si ogleda predstavo. — Vstopnice se bodo dobHe v trgovini gosp. Miloša Karnfčmka na Starem trgu- —U Plesna vaja JNAD >Jadrana« danes odpade. — Prihodnja vaj« se vrši v četrtek 9- t. m. zvečer. — Odbor. 4-n —Ij V nedeljo, dne 5. januarja 1930 velika veselica v Narodnem domu. Godba: Merkurjev »Oanzing - Band«. Vstopnina 10 Din; za dijake 5 Dfn. Predtorodaja vstopnic v trafiki Blaž, Dunajska cesta in v Narodni knjigarni, Strftafffeva aficat 5-n —U Občni zbor Strok, in podpornega društva trg. in podjetniških uslužbencev r Ljubljani se \ rši v nedeljo 5. januar>a ob - popoldne, Florianska ul. 36 ter se člani vabijo na sigurno udeležbo. 1-n —Ij Ženski pokret v Ljubljani obvešča svoje članice, da ima redni sestanek danes ob navadni uri v damski sobi kavarne Emona. Iz Laškega — Zaslužen pismonoša. Na Silvestrovo je zaključil Martin Kozmu? svojo zaslužno delovanje kot poštni sel med poitami Jurklo-iler—Laško. Kozmus je sedaj star t>4 let. Odgovorno službo je nastopil leta 1^89 in je prehodil skozi 31 let dnevno po 34 km — to je pot iz Jurkloštra—št. Lenard—Laško in nazaj — kar bi naneslo skupno nad 29.000 km. Človek mora občudovati še čilega in po-strežljivega poštnega pota, ki se je nastanil sedaj po zasluženi upokojitvi in bo vžival pokoj na evojem malem posestvu v Jurklo-štrn. zaht Schichfov. • RADION Športno in studijsko potovanje okrog sveta Na potovanju okrog sveta z mo ustavila v Ljubljani dva za Ljubljana, 2. januarja. Cez pra/nik sta se ustavna v Ljubljani dva zanimiva svetovna popotnika Felugcu in Niklaszewski, ki sta z motornim čolnom prepotovala dosedaj 14 držav: Nemčijo, Švico, Holandsko. Belgijo, Francijo. Španijo, Portugalsko, Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo Češkoslovaško, Poljsko, Litavsko in Madžarsko. Delj časa sta se mudila v Severni Afriki. V torek sta stacionirala s svojini vozi lom, ki je vzbujalo splošno pozornost pred kavarno »Evropo«, včeraj pa pred magistratom. Našemu uredniku sta pripovedovala: Najin start je bil 11. oktubra L 193o. v K.k;Iu. Dala sva si napraviti 7 metrov dolg rotorni čoln z dvema cilindroma. Iz Kiela naju je vodila pot preko Hamburga, Berlina in Monakova. v Švico, kjer pa nama ni bilo mo^nče ostati delj časa; švicarske oblasti ne dovoljujejo bivanju svetovnim popotnikom in so naju izgnali. Potovala sva nato v Nemčijo, in sicer navzdol ob Renu. Spomladi 1. .927. sva dospela v 1 U> landijo. kjer sva dala čoln tako predelati, cfa sva mu lahko priklopila D motorno kolo. Na ta način se je nadaljevalo najino potovanje po suhem in po vodi. I/ Hol.indije sva se napotila v Belgijo, od tam v Francijo. Španijo, Portugalsko in nato proti Gibraltarju . Tam sva prebila par dni, nakar sva krenila v Afriko. V Afriki sva napravila mnogo krasnih fotografij, zlasti v Malagi, sloveči po dobrin vinih in po bikoborbah. Poletna vročina znaša v tamoaniih krajih 60—70 stopinj. Od tam sva se odpeljala vzdolž oba>-le Sredozemskega morja v Ttalijo, kjer tornim čolnom sta se za dva dni nimiva svetovna potnika sva prebila celo predlansko poletje \r Italije sva jo mahnila preko Jugoslavije, Avstrije in Češkoslovaške v Nemčijo, kamor sva d >spe'j januarja. Do takrat sva prepotovala 331600 km po suhem in 40i»0 km po morju. Ostro zimo sva prebila deloma v Češkoslovaški. deloma v južni Nemčiji. Iz Bavarske sva se napotila preko Šiške čez (hemnitz, Dražtftiiie. Lipsko, Berlin, Hambuig Bremen, Hatinover, Osnabruek. Koln. Aaehen, Kreteld v Hom-berg (Niederrhei-n). Tamkaj sva preuredila rotorni čoln v originalen motorni čoln m nadaljevala potovanje ob obali Severne^* morja do danske meje. od ram pa preko Fl'ensburga. Luhecka, Stralsunda, Stettina, Danz'^a in Konigsberga v Litavsko. Poljsko, Madžarsko. Ceškoslova-ško, A\strijo. Jugoslavijo. Bolgarijo in Turčijo v Azijo, od koder sva sc vrnila skozi Arabsko, Egipt in Severno Afriko v Evropo. Motorni čoln je težak 1800 kg. Priklopno D motorno kolo služi kot pogonska sila. Pri vožnjah po vodi se odklopi ini spravi v ogrodje čina, dočim uporabljava njegova kolesa za prenos eočaia v vodo, oz. iz vode na suho. Potovanje okoli sveta nameravava zaključiti šele prihodnje leto. Sodelujeva s potopisi pri raznih nemških revijah ter se preživljava s prirejanjem artističnih produkcij in prodajanjem kart in prospckto\ - Okoli motornega čolna se je oba dne-\a gnetlo radovednih Ljubljančanov. O podjetnosti obeh športnikov priča dejstvo da sta med crrugim prodajala pros-pekte svojega potovanja z več ilustracijami rudi v — slovenščini. Najboljše, naftrajnejše, zato 12 — Vaditeljski tečaj za zrakoplovne častnike In podčastnike je na prošnjo zrakoplov-skega poveljnišrva v Petrovaradinu priredil JSS v času od 10. novembra do 10. decembra 1929. Teči j, ki ga e obiskovalo 22 Častnikov in 9 podčastnikov, se je vršil pod vodstvom saveznega načelnika br- dr. V. Mnmika v telovadnici m v dTuštvenfa prostorih Lfuib^janskejra Sokola. Tečaj je trajal po 8 ur na dan fn so se v njem predavaH vsi predmeti, ki tvorio sicer program sokolskih vadJ,tel?skih tečajev. Uspeh tečaja ie bil izvrsten. Dobilj srno celo vrsto dobro rzvežfcanlh telovadcev, ki bodo lahko v svo-jhti edinicah vodili in vzgajali svoje tovariše m ostale vojake. — Na koncu teča;a je priSlo 8 častn'kov od raznih drugih vrst orožja, za katere je bil prirejen poseben tečaj za proste vaje vojaštva na W. jugoslovanskem zletu v Beogradu. — Prezldent Masarvk irpolni drugo leto svoj 80. rojstni dan. ki ga bo češkoslovaško sokoTsrvo dne 7. marca na posebno svečan način proslavi k). — Letos bo minilo 10 let, odkar je bilo v srbski Ltržlci ustanovfleno prvo sokolsko društvo. V proslavo tega Jobileja bo jeseni chugega leta v Bntfšnrn svečana sknp§č:na z akadeajfjo in polet? I. 1913. pa lužiški vsesokoteki zlct. Za jubilej se namerava o ttKU rzdati Tyrseva dela ▼ lurfSkem jeziku. — Zveza lužJško - srbskega sokolstva je sprejela povabilo, da se udeleži IT. jugoslovanskega zleta v Beogradu in IX- vse-sokoiskega zleta v Pragi 1. 1932. Zveza je sklenHa, da se obeh teh dveh rfetov udeleži v čim večjem števtiu. — Nov sokolski dom je pričelo gradtti sokolsko dništvo Mengeš v Ljubljanski župi. Otvori M ga bodo druso leto. — Prva kalili Zveze stovanskeca sokolstva. Zveza slovanskega sokolstva je izdala s podporo staroste poljskega sokolstva br. Adama Zamosrskega zanimivo knjt- skrvanske sokolske dete v Pragi iz leta 1^27., ki so jo obiskovali zastopniki vseh s-lovanskih sokolstev in organizacije Juna'kov. Knjigo, ki ima 155 strani, je uredil tajnik Zveze slovanskega sokolstva in namestnik staroste Ct>S brat Vin-cenc Štepune-k. _ Petek, 3. januarja 12.30: Reproducirana glasba (vijolinske skladbe, resna glasba); 13.00: Časovna napoved, borza. repr. glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert Radio-or-kestra; 1K.30: Promet, dr. ValenčiČ; 1940: Gospodinjska ura; 19.30: Italijanščina, dr. Leben; klavirski koncert g Marjana Lipovška; 21.00: Koncert Radio-orkcstra; 22 00: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 4. januarja 12J0: Reproducirana glasba, (mešani priigram); 13.: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnkov; 17.30: Koncert Rau-sozapadnern dčhi An-glije se imenu}e »Hudioeva steklenica r>unca«. To je mogočna skalnata kotlina, poraščena s mahom hi grmičevjem, tako da ie naziv steklenica vsaj deloma razumljiv Hu-j dlićeva se pa imenuje kotlina zato, ker >e bilo izvršenih v nji že mnogo umorov. Na enem kraju kotline se še zdaj vidijo ostanki vešal. Vesala in hudič sta seveda ž»e davno izgimla. spomin na one čase oa še vedno živi in sicer v obhki velikega kamna, na katerem ie zapisano: »Gorje možu. ki poškoduie ta kamen!« — Gela, stoletja so se lntdie baH tega svarjja in tako ie kamen ostal na svojem mestu. Moderna doba sc oa ne zmeni za take spomine in svarila, če stoji kamen na cesti po kateri naj vozijo avtomobili. In tako se je zgodilo, da so se uprli delavci, katerim je bik) naročeno kamen odstraniti, češ. da si nočejo nakopati prokletstva. Nastalo je dorgo pogajanje in končno se je našla bistra glava, ki je pomagala občini i-z za-ckege. Na kamnu je zapisano. Oor-je možu! To pomeni, da so ženske izvzete od prokletstva. Cestna uprava je morala najeti delavke, da so kamen od'strarate. V trgovini. — Zakai ste odpustili vajenca ? — Ker rri bil za nobeno rabo in kec je bfl vsega zmožen. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD,, dne 2. januarja 1930. Stev. 1 •Marce/ 11et 24 VIII. * r Med rožami Kakor je bilo dogovorjeno, se >e Maxime nastanil pri Borisu Kantemiru •in Hcntri:;. H':.l >j [>::ose'bljenp diskretnost. Zaljubljencev ni hotel motiti in zato je porabil vsako priliko, da ju pusti sama. Drugi dan po prihodu je od-šel takoj po obedu z doma na i z prehod. Nizza ~c kot ustvainfe-na za daljše rzprel>ode in zato r» čuda, da Maxirna na držalo doma. Njegovo noliraukje žJvt?e«Ge je bilo tako bogato, da se ni nikoli dolgočasil, če je bil sami. Njegov duh, prost vseh predsodkov, se >e vzpenjal zelo visoko. PoigCed na srečo drugih ... te »gen-tre«, kateri je sam nekoč pripadal, ga ni žakistil. Naučil se je bi'! cemiti »motne dobrine po pravi vrednosti; Sel Je kar na soepo srečo in bil je zadovoiiVn, dalje na svežem zraku. In ker se s svojimj križa in težavama ni hotefi ukvarjati, ic začel razmiki jati o nesrečni ženi, katere ta.ho mu je od-kriCo naključje v hofrel-u »Imperia«. Monitka de RoyaToie in dražestma Yveta sita mm bili ze'o srrnipat^čfTt. Ra-d bi storil vse. da ju reši jz hrupnega položaja. Ni pa vedel, ka girofico h rceJ. Mogel bi prekaniti dopust, vkrcati se na prvi parnih in vrniti se h grofu, da mu osebno pove, kaj se godi z njegovo ženo. Toda ser/Lic se je takoj spomni, da važna tajna, za •k;;«:ero je slučajno zvedel, ni njegova. Saj še pomisliti ne sme na to, da bi povedal možu, da je iroeki ■njegova žena drugega. Pa tudi če bi povedal vse po pravici in če bi našel primerno pretvezo, bi se zdel polkovniku srrnOiv. Na ta način bi Moni-ki več škodoval nego koristit. Sicer pa gre tudi za Borisa Kan temi ra in Beatrioo, ki bi bila ze'o žalostna, če bi brata Tre bSo na svatbi. Ta dva sta mu bila kakor lastna otroka. Kako bi ju torej mogel pripraviti ob veliko vesetje? Maxirhe ostane torej v tem krasnem mestu, kjer je toliko srečnih ljudi, da .nesrečnih niti ne opazijo. Toda seržant Diavok) ostane z\aest svojim načelom. Dokazati liooe, da je dostojen nas/leo:e in Yveto, ne da bi pri tem »kaj trpela čast grofa de Rovav.oie. A ko bo vodna končana, se bo lahko junaški pdlkovnik rnsrno vrnil k svoji ženi, katero bo ljubil in spoštoval, kakor jo zdaj. Velik črn obfa.k. iz katerega bi se bila skoro razvila nevihta, se je morda že razpršil Tako je razmišljal! seržant Diavolo in pomiril se >e. KrenM je dalje in vsakega mošikega ali žensko, ki jo je srečal, si je dobro ogledal. Kar se je -zdrznil, kajti zagledal ;e znano žensko postavo, stoječo na blizrrem vogalu. Mislil! je. da se mora zahvaliti naključju, da zopet vidi Magd a on o de Vaulnes. Ni pa slutH, da naključje nima ničesar opraviti s tem in da Magdalene ni sreča*] slučajno. Magdalena je kreui'la proti seržantu tujske legije zato, ker se je hotela seznaniti z njim. Opravljala je svoje vohunske po5'!e tu kakor drugod. Hotela se je seznaniti s tem zagorelim fantom v uniformi barve kriaki. k? je pri-haiaj iz maroškega pekla in ki bi ji lahko povedal marsikaj o bojidi na maroškem bojišču. V takih primerih se človek kaj lahko spozabi. A besedo, ki mu uide. si vohun takoj zabeleži. Vsaka podrobruost ima svojo vrednost. In zato je bivša grajska gospa skkmla nagovoriti vojaka, ne da bi vedela, s kom ima opraviti. ,V i.a Mar ima de Fr?eusi je bil napravil dražestni obraz te ženske že prejšnji dan čuden vtis. Zdelo se je, da je pozabil na svojo običajno previdnost. Njegovo utrjeno srce je začelo pod tem novim ognjem močneje utripati. Ker ie bil prepričan, da ga Magdalena de Vaulnes ni spoznala, čeprav je bil on tisti, ki jo je pahnifl v nesrečo, ni hotel bežati pred njo. Nasprotno, rad bi io bil nagovori. Razmišljal je. kako prijetno bi blo pomagati ji, da zopet zavzame svoj položaj v odlični družbi. Magdalena se mu je diskretno nasmehnila ki tudi on se je nasmehnil. Molče in kakor bi se domenila sta šla nekaj časa skupaj. Zdelo se je, da oba prežita na ugoden trenutek, da bi začela kramljati. Kar je pridrvel mimo avto in zadiel z blatnikom Magdaleno de Vaulnes tako, da je omahnSte. Maxime je takoj skočil k nji ki jo potegnil na hodnik, rekoč: — Zares, človek nikoli ne ve, kje preži nanj nevarnost. Zefo sem se bal za vas, madatne. Po hoji se spozna značaj Značaj človeka lahko spoznamo po ho", kretnjah, potezah na obrazu, očeh in rokah Pazite na svo;o hojo, kajti ona je ključ k vašemu značaju. Tako pravi \Villiam Blake, ki razlikuje štiri tiDc l;judi. Prvi so bojazljivci, ki gledajo na svet z nezaupanjem. Drugi so egoisti, ki hodč-jo rvonosno in gledajo v svet s pretirano bhgohotnostio. Tretji so brutalni ljudje, ki hodijo svojo pot bojevito in so vedno pripravljeni reagirati na vsako, tudi najmanjšo neprijetnost, z udarcem. Zadnji so normalni ljudje, katerih hoja kaže umerjenost v življenju. Blake je s posnemanjem dokazal, da je njegova teorija pravilna. Mož sam je izboren igralec, kajti brez maske ic pokazal svojim slušateljem štiri tipične predstavnike štirih različnih tipov ljudi. Najprej je korakal samozavestno, kakor bi valil ves svet ored seboi. in posnemal je tipičnega sebičiveža. Potem se je skljoičil in predstavljal boiazUivca, pripravljenega pobegn/iti pri prvi osorni besedi. Komaj je izginila sključena postava s šolskega podija, je nastopil Blake kot nasilnež, končno pa kot normalen človek. Za ltojo kot izraz značaja se je začel zanimati pred 20 leti, ko je prvič študiral pantomimo. To ni nič novega, kajti že v starih časih so znali ljudje uganiti značaj po hoji in kretnjah. Trgovci ravnajo skoro v-dno tako in tudi diplo-i mati si pomagajo na ta način, da spoznajo značaj ljudi, s katerimi obču;';> ». Mnoga ljudje se zavedajo, da utegnejo , izdati svoj značaj s kretnjami, hojo ali izrazom na obrazu in zato se znajo ob* vladati. Mladi ljudj? lahko prikrijejo svoj značaj, ker nimajo gitb na obrazu. Pač pa ne morejo skriti svojih oči. iz katerih tudi odsevajo mnoge poteze značaja. Kdor ima opraviti z zlo čanci, se zanima v prvi vrsti za njihove oči. Drugi zgovorni del obraza so nosnice, za katere se Da malokdo zanima. Če ie človek razburjen, jezen ali vesel, se mu pozna to že na nosnicah. Bolj, kakor mladim, se pozna značaj na obrazu starim ljudem. Vsak del človeškega telesa kaže do gotove meje značaj. Ce sedi človek nepremično in če se ne gane nobena mišica njegovega obraza, smo lahko prepričani, da nekaj skriva. Mnogi ljudje se ne zavedajo, kotflcega pomena so za presojo njihovega značaja kretnje in zato se večkrat sami izdajo. Tudi roke izdajo marsikaj, kar bi člov ek rad skril. V kolikor ne spoznamo značaja po hoji in kretnjah, ga spoznamo po prstih. Posebno važen je mezinec. Nekateri ljudje uganejo značaj človeka že po površnem ogledu rok. mu je poslala kovčeg z izdajo »Figaro-ve svatbe« iz leta 1&2S. In to js kn iži-ca, katero somu poio/jli v grob. Šopke je pa dobil od vojakov na bojišču neka] dni pred vehko nemško ofenzivu leta 1918. pride: pride! ZLATO DOLOROS DEL RIO! Grozote gladu na Kitajskem Dočim živita Evropa in Amerika razmeroma dobro, vlada na Kitajskem glad. kakršnega človeštvo še ne pomni. Državljanska vojna in neštete ustaje so zapustile strahotne posledice. Glad je zahteval že več stotisoč žrtev in 20 milijonov Kitajcev je v nevarnosti, da podležejo pomanjkanju najnujnejših živ-ijenskm potretbSčin. Poročila o bedi v gladujocih pokrajinah so pretresljiva. V mnogih pokrajinah je samo 10 % vasi preskrbljenih z živili, prebivalstvo vseh drugih vasi in mest se pa hrani s plevami, posušenim listjem, koreninami, drevesno skorjo itd. Cele rodovitne pokrajine so se izpremenale v pustinje, mnoge vasi so zapuščene, po cestah, likšah in polju leže sestradani ljudje, ki so tako oslabeli, da se ne morejo, več držati na nogah. Vse svoje imetje so že davno prodala, živino, pa tudi pse in mačke, pa pojedli. Možje prodajajo žene in otroke, da oi se mogri z izkupičkom še nekaj časa preživljati. Ce ne najdejo kupcev, jih dajejo zastonj, samo da bi jih ne bilo treba preživljati. V neki provinca so prodali ali podarili že 15 % otrok. V provinci Kansu je pocHegk) lakoti že nad pol mifcdona Hudi, v glavnem mestu te province urniTa dnevno nad 300 prebivalcev. Poleg tega pa divja v dotični provinci še. državljanska vojna, po mestih in vaseh pa ropajo tome zločincev tako, da je velika nevarnost, da bo vse prebivalstvo pokončano. Kitajski preti strahovita katastrofa, oe jim ne priskočijo na pomoč druge države. Doslej je Kitajski še največ pomagala Amerika, dočim se Evropa še ni zganila. Samo neko švicarsko društvo je interveniralo pri Društvu narodov, da bi se pokrenila skupna pomožna akcija. Znani švicarski pacifist prof. Ragaz se je obrnil k vsem civiliziranim narodom s pozivom, naj pomagajo glad-ujočim Kitajcem. Clemenceaujeva oporoka Clemenceaujeva rodbina je sklenila objaviti oporoko slavnega francoskega državnika. Oporoka je prav tako preprosta, kakor je bil njegov pogreb. Začenja se takole: »To je moja zadnja volja. Želdm biti pokopan v Columbieru ob strani svojega očeta. Moje truplo naj bo prepeljano na pokopališče brez vsakih ceremonij. Moj grob ogradite samo z Železno mrežo brez imena, kakor ga ima moj oče. V grobu bi rad imel svojo palico z železnim ročajem, ki me je spremljala že od mladih nog in kovčeg iz kozje kože, ki je spravljen v levem kotu zgornje police v moji omari z zrcalom. Pustite mi tudi knjižico, ki mi jo ie položna v kovčeg moja draga mati. V grob mri položite tudi ona dva suha šopka, ki sta na peči v moji sobi. Mali šopek postavite v vazo k večjemu in položite oboje k moji krsti.« Kovčeg, o katerem govori Ctemen-ceau v oporoki, mu je podarila mati. Ob vsakem rojstnem dnevu se ga je spomnila s skromnim darflom. Nekoč London mesto dvoženstva V Londonu so sestavili nedavno statistiko, iz katere je razvodno, da ic bilo od leta 1920 do konca lanskega leta 4560 sodnih obravnav v zadevi dvoženstva. Na leto odpade povprečno 500 deliktov dvoženstva, na dan torej najmanj eden. Za mnoge primere dvoženstva oblasti seveda ne zvedu. Vzrok, da je med Angleži dvožen-stvo tako pogosto, je v prvi vrsti tipična poteza značaja angleškega naroda — vera v genrlemenstvo vsakega človeka, dokler ni podan dokaz o nasprotnem. V tej veri se angleške cerkvene in civilne oblasti pri porokah zadovolje z ustmenimi podatki zaročencev, ne da bi zahtevaie, da bi si mladi zakonci pismeno obljubili zvestobo. Ko pa pride dvoženstvo odnosno zakono-lomstvo pred sodišče, odgovarjajo cerkvene in civilne oblasta, da so mislile, da imajo opraviti z gerrtlemenom. V takih razmerah seveda ni težko oženiti se drugič ali tretjič, čeprav je prva žena še živa. Dolgost življenja se daljša Statistika je razmeroma mlada veda in zato o rx>vprečni starosti ljudi iz 14., 15. in 16. stoletja nimamo točnih podatkov. Ne vemo, kako visoko starost so dosegli navadni zemljam v starih časih, pač pa so se nam ohranili podatki o starosti kraljev, generalov, ministrov in druge gospode. Sivih brad je bilo med njimi razmeroma malo. Kdor je dosegel 55 let, je veljal že za starčka. Tako visoko starost so pa dočakali samo ljudje, katerim se je godilo dobro in ki so živeli v higijenskih razmerah. Do presenetljivega rezultata pridemo, če primerjamo dorgost življenja ljudi tik pred svetovno vojno in zdaj. Te podatke nam nudijo statistiki velikih evropskih in ameriški h zavarovalnic, ki so izračunali, da se je povprečna dolgost življenja v primeri s predvojno dobo za nekaj let podaljšala. Matematik neke velike ameriške zavarovalni-oe Dubhn je prišel do zaključka, da živi povprečni povojni Američan 57 let. dočim so živeli predvojni Američani 45 do 47 let. V Evropi se lahko primerja v tem pogledu z Ameriko samo Švica. Celo na Norveškem, Švedskem, Danskem in v Angliji žive ljudje povprečno samo 55 let. moške in damske obleke. Najdiitreje garderobo zlika, čisti, posije, tudi obrne Wa||et Express. lin bi Jana, Stari trg 19. 547 M O S A L prašek proti NAHODU Vas takoj reSi toča zla.. I>in 10.— Proizvaja: apoteka Hr. B A H O V E C. 1Lj ubijanj f >*Afc*ft ©£l«st< Vsaka beseda ftO far. Plača m* lahko tuđi v znamkah, Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamko mc mmmmm odAov€*rfanu*. - Najmanjši o&am HI« 5^ mmmmmm Majhno bašo z vrtom, vstad preseli? v o tofaoi proda feroo Laanik, looftaratAo v Radečah. 2966 20odstotne kronske bone kupuie Pučka &te4ncrica, aaJoeiii savod d. d., Osffdc. Desatidio* vL 27. 110/L lltakuiatutni paph Hi a m todfooč&rn žolodba priporoča dr. G. Pfccc*. fcfctrnar v Ljiib-ajaoi. S7-L MU 1.1 prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo: Premog domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe Kovaški premog K O k Q livarniški, plav-*^ vr IV o farski in plinski Brikete Prometni zavod za premogd.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 15/1 kpi. mfadr, sposatni v račnungu, spre->rr»em za. boUSi Sotaal v Splita. Pomucbe s sttao ne restavracijo Franc Mitot, Spt>, BmafBnsloi uCoe 4. dietno januftvo. Din 60.—, dobite samo pri trvrdki IVAN PAKIZ, — UobJiaoa, Pred ikoflto 15. 2006 Klavirji! Svarim pred nakupom niviccMc-r» Wara, *enft klavirjev! Kisajt« na obroka od Din 400a— prve »vetovoe fabrikate: Botca-dorfer, Scatevav. Forster, 1161*1, Sttaff orlfiaal, U to oeaporno aaJbokiSi! (lahka, predena mehanika). Prodaja Hb latflaCao It tod. Izvedenec to brr. u6k. Gtasbcae Matica Alfonz Breznik Maatal trg 9 2 nrarska pomočnika v-tivjcia, pridtia in samostojna dc-iavca za mešano delo — eden eoaregšć. z znanjem nermščine tn iaajili z>atac. popravil, spTcarmcra takoj za položnico oa Rabu. Janko Jazbec, Crflevenica. 3965 Pozor! Trajno onduiaoijo aa dame :n tospode z aaunoroj&irn aparatom ravršiajcci. Kupujem k*se. I. Potone, Kopitarjema 1. 549 Stanovanje 2 sob. souporaba Jadikije aJd v eni sobi iiediinak. tafeoo oddam. — Levceva nt 11. 548 Javna draSba oatKkntrb predmeaov se vrči 3. jan. ob 9. oa ajooaoaaa lootodvoju v Lhibajoni. 546 ^ Premog m DRVA eoiboajSe vrate dobavila L Bohoričeva 5. Telefon 2059 94-L Srečno in veselo novo leto želi F. Mmschalka Ptuj Sajovic Ivan splošno in ortopedično čevljarstvo Ljubljana, Turjaiki trs; it. 4 Fr. Uršie krojač Ljubljana VII, Medvedova ul. A.&I. $ICAĐEI?aNIE L1UBLTANA T0EWER Pihalni stroji za pisarno in potovanje ima na zalogi Ivrdka Hud. Bara$a, Hfuhljatta ŠEL ENBURGOVA UL. 6 — Tel. 29-80 Urejale: Josip gsasajg — Za »Naredao taskaaso«: fraa Jeatcltk. — Za opravo aa imoraesi del fista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljaci.