12. številka. Ljubljana, v torek 15. jannvarja. XVII. leto, 1884. Izliaja vsak dan »vetfer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st r ij sk o-oge rske deželo za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., v. a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja n« dom za vse leto 19 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. '— Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališta stolba". , Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. _j—«-——i---—f V LJubljani 15. jami v ar j a. Ko je pred več nego štirimi leti za&el sedanji državni zbor svoje delovanje, stavili so vanj avstrijski narodi velike nade*. Posebno smo pa mi avstrijski Slovani z veseljem ga pozdravili, nadejali smo se, da nam bode pribojeval narodne pravice, katere so nam tako dolgo odrekali, nadejali smo se, da zdaj pride Čas, ko bomo prenehali biti državljani druge vrste. Tem večje je bilo naše radovanje, ko smo čuli, da tudi vlada hoče dati nam one pravice, katere so nam v §. 19. zapisane na papir. Od tistega Časa je že preteklo dokaj vode, že več zasedanj je že imel ta državni zbor, pa za nas Slovane je Se jako malo stori. Bes po velikem naporu bo dobili Čehi svoje lastno vseučilišče, «n se je izdal nek miuisterski ukuis, ki .zapoveduje deloma češko uradovanje pri sodoijah. Pa to še daleč ni vse, kar nadi severni bratje žele' in imajo pravico zahtevati po narodnem in zgodovinskem prava Pa tudi te naredbe veljajo samo za Češko in deloma tudi za Moravsko, za Šlezijo pa Se ni nič. " . Kaj pa mi Slovenci? Pri nas je ostalo skoraj vbo pri starem. Uradi rabijo.samo nemščino, slovenski spisi so le kaj redka prikazen. V Šolah bo pa tudi ui dosti zboljšalo. V učiteljišči, ki uzgojuje učitelje za našo slovensko deco, razlaga se še vedno veliko preveč nemški, dasiravno učitelj na deželi razen za daljno znapstveoo izobraženje kaj malo potrebuje nemščine, če se ne jemlje v ozir neobligatno poučevanje nemščine, ki nam je le kvarno in o katerem se je itak že mnogo pisalo in govorilo. Na drugih srednjih šolah je sicer nekaj bolje, dobili smo namreč slovenske paralelke na gimnaziji t Ljubljani in slovenščina se je upeljala kot učni jezik na nižjih gimnazijah v Kranj i in v Novem Mesta. To je pa tudi vse. Kaj pa je uzrok, da se je tako malo naših nad uresničilo, katero smo stavili v državni zbor? Znano je, da jeden ali dva poslanca v državnem zboru nič ne opravita, treba je, da se jih več združi, in tako napravijo stranko. Slovanov vseh vkupe bilo je premalo v državnem zboru, da bi imeli večino, zato so se pa morali združiti z jednim delom Nemcev, to je s konservativci, in tako se je naredila desnica državnega zbora, katera je z začetkom bila tako trdna, da so jo liberalni Nemci imenovali „že- Iezni obroč". Konservativni Nemci neso bili baš nasprotni našim težnjam, navduševali se pa -za nje tudi neso, kar je či3to naravno, ker vsak človek je kolikor toliko seb'čen. Ta desnica bila je sestav-Ijeua iz treh, nazaduje celo iz štirih klubov. In poslanci vsacega teh klubov imeli so svoje nazore. A da je stranka močna in njen obstanek zagotovljen in njeno delo uspešno mora imeti popolnem določene smotre, gotov program pred seboj, za katere se potegujejo vsi poslanci od prvega do zadnjega, ako pa tega ni, je vse njeno življenje samo životarjenje. Tega pa desnica ni imela; za tu pa tudi njeno delo ni bilo tako uspešno, kakor smo se nadejali. Ker pa jedna stranka vendar, ne more kar tako eksestirati > tje v en dan, brez vsega namena, zato- je bila desnica prisiljena izbrati si nekaj za svoj smoter, in ta jedini smoter bil je podpiranje Taaffejeve vlade. Vlada je kmalu previdela, kako stvari stoje, da je njen obstanek glavni smoter desničarjev, zato tudi ni hotela ustreči opravičenim zeljem raznih desniških klubov, zeljem vse desnice pa še mogla ni, kajti skupnih želj itak desničarji neso imeli. Tako smo čakali in čakali kdaj prileti kaka mrvica od vladne mize. .Nihče se pa ni upal trdo na noge stopiti, ker se je bal, da bi ga oni desničarji ne • zapustili, katerim- za njegove nazore nič mari ni. Semtertja je kak klub, kakor pri šolski noveli, malo bolj se potegnil za svoje'specijalne želje in drugi desničarji so ga podpirali iz discipline večkrat proti svojemu prepričanju. A vender so vedno morali ozirati, se .na druge svoje kolege na desnici, ako so hoteli kaj doseči, da ž njimi ne pridejo preveč navskriž, kajti potem bi jih utegnili zapustiti' in vsa disciplina bi nič ne pomagala, saj še pri vojakih disciplina vselej ne zadostuje, temveč je treba navdušenja za stvar, za katero se bojuje. Vlada si je pa postarila za svoj program spo-razumljenje avstrijskih narodov. Mi tudi ne dvomimo, da je vlada zato imela resno voljo, a svojega dela ni razumela. Možje na vladnem krmilu so mislili, da so te terjatve, katere stavijo posamični narodi samo pretirauosti, nekaterih vodij, da je ves narodni boj samo zato, da se morajo neka teri politiki odlikovati. Mislilo se je, da narodna politiko ne izvira iz narodov samih, ampak le prehaja od njih vodij v narode. In ta kriva misel je glavni uzrok vsega zla v narodnem obziru katerega Brno pod Taaffejevo vlado doživeli. Da je resnica, nam dokazujejo dovolj oficijezni in ofieijalui listi, ki po sili hočejo dokazati, da so vse narodne težnje bile le izmišljene ne pa resnične. Tudi naš uradni list skoraj vselej potrduje to mnenje, takrat namreč, kadar ga je pisalo pero, a ga neso sestavile samo urednikove Škarje. Da bi pa vlada pomirila narodne vodje, da bi jo vedno ne nadlegovali z nepotrebnimi (po mislih vlade namreč) narodnimi terjatvami, zato je sklenila, dati jim obilo dela z raznimi ekonomičnimi zakoni, češ, bodo vsaj drugod mirovali. Vedela pa ni, da pravi narodni zastopniki ne bodo za skledo leče prodali narodnih pravic, da jim jO za narod, ne pa za svojo rast. In priznati moramo, da na mater iju 1 nem pol j i je delovanje državnega zbora imelo vsaj nekaj posledic, če tudi ne pravega uspeha, kajti po tem polji vodila ga je vlada in desničarji bo jej vedno verno sledili, ker je ravno vlada bila njih smoter, kakor smo že omenili. To je razlog, da smo tako malo dosegli v narodnem oziru. ■. Morda bode kdo grajal naše poslance, zakaj so hodili z desnico, in podpirali vlado, ker jim je to tako mulo koristilo? To bi ne bilo umestno, če tudi bi bili želeli včasi od njih malo več odločnosti. Oni so se zanašali na vlado, ki jim je prišla s tako lepim programom nasproti. Kdo bi bil pred štirimi leti mislil, da vlada tako razumeva narodno vprašanje, zato je bilo treba časa, da se je razjasnilo. In naravno je. da vsak to rad veruje, česar želi. Drugo vprašanje je, kaj zdaj storit*? Ali izstopiti iz desnice? Ko bi se desnica razdrla, utegnili bi levičarji dobiti državno krmilo v roke. To sicer de ni gotov«, a levičarji imajo to ^ prednost, da delajo po gotovem programu, zlasti pa da so v jednej stvari nerazrušljivo jedini: v sovraštvu do Slovanov. A druga potreba je nujna. Desnica mora postaviti si gotov program, v "kateri naj se vzamo vse želje in težnje vseh njenih posamičnih frakcij, kolikor si neso skrajno nasprotne. Za tak program naj se potem bori. Opustiti pa mora ono slepo korakanje za vlado in slednjo siliti, da se ravna' po desnic}. To jedino je parlamentarno! Le po tem potu bi bilo možno tudi nam, kaj doseči. LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Časopisi vodijo javno mnenje, imeli bi je le voditi, a žalibog prepogostem časopisi tudi delajo javno mnenje. Vsak neuradni Časopis zove se samozavestno nezavisno glasilo naroda, samostalno glasilo narodnega, javnega mnenja. A koliko je v tem ponarejenega, za občinstvo izdelanega v posebnih občinstvu neznanih zakritih kovač -nicah! Ona poudarjana nezavisnost je prepogostoma le našoperjena laž, ki se uklanja državni oblasti, državnemu denarju. Državna oblast pa sili in tira duha časopisa, po njem zastopano javno mnenje na potu, ki jih samovoljnost dela. Zarad strankarskih, po gostem pa zarad osebnih — sebičnih ozirov tepta čaBopis v svojih predalih pravi blagor oaroda ter slepi narodovega duha in ga zapeljuje v pogubne strani. Tako se je jeden naših listov zvezal z našo deželno vlado ter skuša mej narodom širiti vladnega duba in ob jednem pobijati in spodrivuti vsak-tero samostalno delovanje naroda na političnem polji. Spravljivost mu je le lažojiva krinka. Mari mislite, da dela zastonj? Kali? Slavna vlada naj raj še ustanovi posebni novinarski urad, ter naj najme nekaj pisarjev, ki bodo po njenih mislih in željah pošiljali svoje izdelke vsem neopasnim in zavisnim slovenskim Časopisom. V jeden tak postranski časopis že sedaj dva pošiljata — včasih celo s ponarejeno marko — svoje dopise, ki sedanjih načel naše vlade ne morejo dosta prehvaliti. Lačen konj se utika v vsake jasli! glasi se neka ribniška prislovica. Tudi v drugi list, v slovenski časopis tam ob strmih bregovih deroče Soče so ti tiči hoteli zalegati svoja jajca, a „Soča" s svojimi značajnim i in v resnici nezavisnimi voditelji zavrnila je vse ponudbe ter naravnost odbila dopise naših vladnih mož. Tako je pošteno, tako je spodobno listu, ki je v obče priznano glasilo Goriških Slovencev, glasilo ondotnega političnega društva. Kako malomaren, kako nepreviden je drug slovenski časopis, ki se tudi pri vsakej priliki in nepriliki ši-rokousti, da je nezavidno glasilo nekega političnega druStva, a vender bo vsak trenutek zlorabi — v največjo škodo dotičnerau političnemu društvu, v največjo škodo našemu narodu. Že na nekem mestu smo poudarjali imenitnost časopisja. Gotovo naši Časopisi v stoterih razmerah blagodejno uplivajo na naš narod ter pospešujejo njega duševni in gmotni napredek. A poleg tega ne smemo pozabiti, da le prepogostem širi se po njih neki zloben duh, neka hudobna moč, ki bi rada narod prevzela ter ga rabila za temačne in sebične namene njunih začetnikov. Mi čitamo dan za dnevom vsaj po jeden list, mnogo pa jih je, ki čita po več listov. Ta vsakdanja hrana, ki nam jo časopisi dajo, je gotovo velik imeniten del naše duševne hrane. Za premnogo Čttajočih ljudij pa je ta hrana iz časopisov skoro jedina duševna hrana, ki jo sploh použivajo. Jasno je, da je za vsak narod največje imenitnosti, kako duševno hrano dobiva po svojih Časopisih. Plačani, zavisni, neprestano lačni časnikarji, kot jih nekaj tudi po slovenskih uovinah muhe lovi, ne morejo in nekoliko tudi ne smejo narodu dajati tečne naravne t. j. nepokvarjene duševne hrane. Taki časnikarji zamolčujejo imenitne stvari ali jih komaj'1 mimogrede omenjajo; nasproti pa vodijo mišljenje čitujočega občinstva v zatuhle kote, K statistiki dolenje Štajerske. Okrajno glavarstvo na Ptuj i obsega tri sod-nijske okraje: Ormož, Ptuj in Rogatec, v vseh treh 17.518 bii in 81.328 prebivalcev, mej katerimi je 75.690 slovenski, 4287 nemški (?) govorečih, 9 pa pristašev inih narodnosti). Možkih je 29.235, žensk pa 42 099. Število zidov je v tem okraji razmerno j jako veliko, nič manj nego 63 osob, zato pa je imel okraj Ptujski tudi že priliko, imenovan biti zaradi izgredov proti zidom. Sodnijski okraj Ormož broji 3922 hiš, i | 18.649 prebivalci. Od teh je 17.795 Slovencev, 508 pa nemški govorečih. Izmej prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom je glavni kontingent (440) v Ormoži, po drugih občinah jih je malo, ali pa prav nič, velika večina občin je čisto slovenska, da ni niti jednega Nemca. Židov je 10, razmera mej možkim in Ženskim spolom 8706: 9843. Ta okraj je v narodnem oziru prav dober, vodstvo narodnega gibanja je v veščih in neumornih rokah znanih prvo« borcev naših v Ormoži, za tega delj smo glede tega okraja precej sigurni. Jednak nedostatek, kakor v okraji Šent Le-nartskem opazuje se tudi v Ormoži. Občine so namreč jako neznatne. Največja občina je po svojem izvrstnem vinu znani Bebrovnik s 1038 prebivalci, potem od nekdaj narodni trg središče s 1035 prebivalci. Nekatere druge občine so pa neznatne, broje po 255, do 300 in 400 prebivalcev, celo mesto Ormož nema več z vsemi svojimi tremi predmestji, nego 956 prebivalcev, in Koračič s 755 prebivalci je jedna najbolj obljudenih občin. Sodnijski okraj Ptujski je izmej najbolj ob- I ljudenih daleč na okolu in priporočalo bi se, da se razdeli v dve sodniji: na levem in na desnem bregu Drave. Faktično je sodnijsko poslovanje ie sedaj tako razdeljeno. Ves okraj šteje v 11.191 hišah 50.207 prebivalcev, 46.174 Slovencev, 3261 nemški govorečih, 24.484 možkih, 25.723 žensk, zidov pa 47. Največje itevilo Nemcev je nagromadeno na Ptuji, to je 2729 glav, a čudno v Sveči je 267 nemški govorečih, a niti jednega Slovenca. Svečaje tedaj pravi nemški otoki Nasproti pa v Majšbergu ni niti jednega Nemca, na Ptujski gori pa jih je 12. Če pregledujemo dotična razkazila preverimo se, da so Ptujski .purgarji", povsod, kjer so domačinom vzeli posestva, ob jednem vzeli tu nekaterim narodnost. A kljubu pritisku meščanov je vender velika večina občin ie sedaj Čisto slovenska in bode odslej še vedno bolj. Narod bode spoznal, na katerej strani so njegovi pravi prijatelji in upliv nemčurjev bode od dne do dne manjši. Postopanje nemških 1 Ptujčanov slovenskemu kmetu nasproti, je ravno pokojnega M. Hermana toli razvnelo, da je vse Bvoje sile posvetil zatiranemu narodu slovenskemu. Sodnijski okraj Rogatec je v primeri s Ptujem neznaten. V 2405 hišah biva 12.472 prebivalcev, 11.721 Slovencev, 518 Nemcev, 6045 možkih, 6427 žensk. Židov je 6. Glavna gromada Nemcev je v Rogatci samem (404), v Trličnem 44, na Slatini 13, v K ostri v o ie i 45, druge občine bo večinoma popolnem slovenske. Okraj bi bil jako ugoden, a do sedaj ni bilo pravega vodstva. Zadnji razjarijo mu domišljenost in usilijomu izmišljene ali neresnične stvari, tako da najbolj naravnega, najbližjega ne opazuje več z naravnimi zdravimi očmi. Občinstvo je nazadnje tako zmočeno, da misli, da samo in nezavisno presojuje usiljeno mu stvar, ter ie zapazuje ne, kako se je dalo najetim srakoperjem zapeljati in voditi. Le nikdo naj ne misli, da se tako godi le neizobraženim čitateljem naših časopisov. Koliko pa je mej tako zvanimi izobraženci res razumnih, presodoih čitateljev raznih časopisov, ki se ne bodo vsakemu možicelju na limanice vsedliV Spominjam se iz zadnjega ali predzadnjega leta, ko je izhajal še „Laibacher Tagbiatt", to lepo-diSeči cvet naše nemške inteligence, ter tudi redoma prinašal poročila ia kratke presodbe nemških predstav v gledališči. Bil sem jedenkrat pri takej predstavi Bredi nemške inteligence mlade in store. Konci jedne predstave vprašam dva nemška gospoda, kako jima je dopadalo to in ono. Spravil sem ju bil v zadrego s svojim vprašanjem, vila sto se nekoliko ter nazadnje rekla, .pa videti hočemo, kaj bode jutri „Tagblatt" poročal o predstavi in kako jo bode sodil.' In vender sta se ta dva gospoda vrstila mej cvet nemške iDluJjfliTit Potem h H u| čitotelj pove, česa se shod na Slatini in bodoče delovanje kmetskoga društva bode tudi v tem okraji marsikaj obrnil na bolje. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 15. januvarja. V soboto je v hrvatskem saboru končana generalna debato o predlogi zakona o oskrbi žandarmerije in zbor je sklenil prehod v specijalna debato. Starce viče vci so s kričanjem hoteli zabraniti glasovanje, to zakon po njih mnenji omejuje oblast bana, ki je ponos hrvatske dežele. Krik je po vek šal o rokoploskanje na dijaškej in ženskej galeriji. Star-čevičevci so klicali na to: „Živel naš krasni spol, živele naše dame." Predsednik je bil prisiljen zaključiti sejo, ker v takem hrupu ni bilo moč naznaniti rezultata glasovanja. — Večina hrvatskega sabora mislila je za nekaj časa nekatere storčevičevce zaradi omenjenega škandala izključiti iz sabora, pa se je premislila, in to predlog zavrgla v včerajŠnjej tojnej seji. Predloga o oskrbi žandarmerije baje ne pride več v tem zasedanji na vrsto. Vsi listi se bavijo z rezultatom glasovanja o mešanih zakonih v ogerakej gosposkej zbornici. Ogerski opozicijski listi ie zahtevajo odstop Tisze in razpust zbornico poslancev, liberalni se pa jeze na avstrijske kavalirje, ki so k takemu glasovanju pripomogli. Vladni listi pa pišejo, da ministerstvo ne misli odstopiti. — V Pešti začeli so izvajati razne doslednosti, ki slede iz vdeleževanje avstrijskih kavalirjev debat ogerBke gosposke zbornice. Nek list vpraša, kaj bi bilo, ko bi šlo za kako gospodarsko vprašanje mej Ogersko in Avstrijo, in bi ti gospodje v prepirnem gospodarskem vprašanji glasovali najprej v avstrijskej gosposkej zbornici ali v zbornici poslancev, potem v ogerskej zbornici, in tudi tam na korist Avstrije. Iz tega se vidi, da to glasovanje res vtegne imeti osodopolne posledice ter rušiti dobre razmere mej obema državnima polovicama, gotovo ne v prid avstrijske monarhije. — Ogerskej zbornici poslancev došlo je včeraj poročilo iz gosposke zbornice o mešanih zakonih. Meritorična obravnava o tem bode Se le konci budgetne debate. Vlada bi neki najrajši videla, da se vsa stvar pozabi. Potem se je začela generalna debato o bud-getu. Zbornica je bila kaj slabo obiskana, in poslanci se neso dosti zanimali za debato, govornikov se je tako malo oglasilo, da je že ob V* 1 uri generalna debato bila končana, in budget se vzprejel za podlago specijalnej debati. Viiauje države. Srbski uradni list objavil je obširno poročilo o doslednjem ustanku in naredbah, ki so se uporabile, da se je zatrl in zopet napravil red in mir. Bolsrarakai ministra za pravosodje in finance Stojilov in Načević sta podala svoji ostavki. Misli se, da dr. Ponemov prevzame pravosodno in Sa-rafov finančno ministerstvo. Ministerstvu vnanjih zadev je oficijalno naznanjen prihod ruskega ministra vnanjih zadev Giersa na Dunaj. Temu obisku se pripisuje, da bode utrdil mir in dobro odnošaje mej Rusijo in Avstrijo. — V sDaily Nevrs" se poroča, da je ruska policija prijela pet morilcev Sudejkina, in sicer tako-le: V nekej gostilni je gostilničar pripovedoval svojim gostom, kar je vedel v tem napadu. Nato se oglasi nek fijaker: „Jaz sem videl dva morilca, stal sem ne daleč od one hiše s svojim vozom, kar pt i tečeta dva človeka po cesti k meni in zahtevata, da bi jo odpeljal, in najela sta potem Teodorjev voz, ki je stol blizu." Policija je poiskala tega Teodorja in po njega izpovedbi prišli so nihilistom na Bled. Ne ve se še, se li obistini to vest? — Veliki knez Mihael Nikolajevič je imenovan predsednikom državnega soveta z 1884. leto. Dopisnik »Frankf. Z.* imel je daljši pogovor z Giersom. O egiptovskih zadevah mu je neki rekel, da nikdo ne ve, kaj se bode zgodilo, celo angleška vlada ne, ki je odgovorna za to. A Chartum ni mogoče pustiti, kajti to bil bi strašen dogodek. O splošnej političnoj situvi-taciji se je izrazil, da je moža, kateri vodi vse, našel jako vnetega za mir. Od strani Francozke se tudi ni bati nevarnosti, ostane samo orjentaino vprašanje, ki se zdaj tu, zdaj tam pokaže, katerega diplomati ne moremo nikakor rešiti. Njegovo potovanje na Dunaj pa nema, kakor je rekel ta diplomat nikakega političnega pomena, hoče samo obiskati svojega dobrega prijatelja Kalnokjrja, s katerim sta prijatelja, odkar je bival slednji v Petro-gradu. Vse, kar so Časopisi o tem potovanji pisali, je sama izmišljija. Nazadnje je zagotovil, dopisniku, da se zdaj na političnem nebu nič ne godi, in njegovo potovanje ni imelo drugega namena, kakor da je hotel videti svojo rodovino v Montreuiu in opo-čiti se od dela. ■»aancoakl ministerski predsednik baje misli predložiti predlogo o reformi ustave, najprej senatu, potem še le kamori, in to se odobruje v poslaničkih krogih. Kamora bode saj vedela, koliko misli prij trnja ti senat, če tudi vlada še ni zdelala svojega načrta, mislijo vender levičarji predložiti zbornici v prihodnjih sejah nek drug načrt, za katerega bodo zahtevali nujnost; na ta način hočejo prisiliti vlado, da pove glavne določbe svojega načrta. Miab se, da hoče vlada odpraviti pred vsem naredbo dosmrtnih senatorjev in uvesti volitev po listinah. — Nek telegram R. B. poroča, da vlasti v provinciji Kv/ang-Tung delajo resne priprave za vojsko. Mej Kantonom in Tonkiško mejo napravil se je nov brzojav. Nek podkraljev oglas poživlja prebivalstvo, da naj se pripravi za vojske. Drug telegram pa poroča, da so v dan 1. in 2. januvarja napali pomorski roparji Mainding, pa so bili odbiti. Bantaog pri Ha-Noi-ji bil je v dan 4. t. m. tudi napaden; pa ko je v sovražnih vrstah nastal nered, in bile so nazaj zapodene. Sliši se, da kitajske čete iz provincije Gjuangesi gredo za podkrepljenje Bac-Ninba. Grof Herbart Hlamarek, sin nemškega kanclerja, pride sa poslanika v Petrograd, kar je znamenje dobrih razmer mej Rusijo in Nemčijo. Rousseau bej postavljen je v pokoj in polkovnik Moacrieff Imenovan je prvim in Francoz Barrois drugim tajnikom v etri pt o v »kom ministerstvu javnih del. Za novo mesto v finančnem ministerstvu odločen je tudi nek Francoz. Po poročilih iz Suakima posrečilo se je pomiriti se z več načelniki sovražnih rodov na Suakim Berberskej cesti, ia tako odpreti to cesto prometu, ter olajšati izpraznenje. Vlada je sklenila, da pojde vojni minister v Chartum, da nadzoruje izpraznenje mesta. Nek telegram v , Times u poroča, da so ustojntki oropali Helnan pri Chartumu in ga zažgali. Dopisi. Iz Trste 17. januvarja. [Izv. dop.] Občni zbor .Tržaškega Sokola" bil je dne, 13. t. m. v telovadnici Via Goroneo št. 23. Zastopal je vlado g. komisar Vidic, udeležilo se je zbora 52 članov, kar kaže da se za društvo jako zanimajo. G. starosta Gjuro Vučkovič, nazdravi navzočne člane v daljšem lepem govoru konstatuje, da je v prošlem letu društvo v vseh stvareh dobro napredovalo, katero delovanje se bode razvidelo iz tajnikovega in blagajnikovoga poročila. Iz tajnikovega poročila Čuli Brno jako laskave besede o „Ljubljanskim Sokolu" ob priliki bOO letnice, ko se je deputacija, ,Tria- ■naa . i ———— ~-~m imam nadejati o tako zvanih naobražencih. Bazen malo razumnih presodoih čitateljev bodo tudi ti izobraženci tulili v isti rog, iz katerega se po časopisih neprestano razlega lažnjivi glas. Slabi časopis, popačeni duh časopisa pokvari polagoma celej vrsti naroda nravoo in politično prepričanje ter okuži mu vso razsodnost o razmerah in ljudeh. Že rečeno je bilo, kako priprosta, kako lehkoverna je večina čitateljev raznih listov; ker ti listi od dne do dne, od tedna do tedna neprestano isto napako in zvijačo drzno trdijo, nazadnje res pridobe vse nerazsodne čitatelje zase; ti nazadnje res mislijo, da je čisto gola resnica vse, kar na skrivnem kupljen Časnikar prijavlja. Ne da bi listi poročali mirno in nasebno o raznih novih dogodkih in razmerah, ampak pačijo jih po višjih ukazih ali pa po straukarskih namenih; ne da bi dogodke in razmere pojasnovali, Čitajočemu občinstvu gladili pot do prave razsodnosti in do prave trdoje volje, temveč motijo je rajši ter zapeljujejo v pogubna pota grde neznačajnosti. Tako se pri naa časopisje po gostem zlorabi pri političnih bojih nasprotujoč b si strank; a še huje, prav hudičevo pa kedar se časopisje zlorabi pri osebnih in posebnih razporih. Večkrat sem zadnja leto opazoval, kako je plačani ali najeti časopis očitno resnico zakrival ter na nje mesto neprestano postavljal neresnico, laž, sleparijo. Večkrat je najetega lačenbergerja prevzela toli slepa strast, da je kot besen mahal okoli sebe. n Dure h heftigkeit, rekel je že Gothe (Tasso), er-setzt der irrende, was ihm an vvahrheit und an kiii.lten fehIt." Tako nevestni, hudičevi bo nekateri časnikarji, da so zarad strankarstva zagovarjali očitno, formalno oznanjeno sleparijo! Tako zlobni so bili drugikrat, da bo v svoj časopis kot poslano sprejemali polemiko, ki je po njih prepričanji imela občinstvo slepiti in umazauost prati ali vsaj zakrivati. Vse drugače so minolo leto v jednakom slučaji delali Kitajci. Kratka, kaj poučna povest je ta - le: V N a - ž a - s i blizu imenitnega tržišča Š a n g-haia živel je mandarin z devetimi kitami. Jedenkrat je bil za visok denar v zakup dobil mišnino, mačknino, pesnino in čajnino. (Čitatelj naj si zapomni, da Kitajci pijo" čaj, kot mi Slovenci vino, ter od njega plačujejo čajnino, kot pri nas vinarino; jednako od kraja jedo miši, mačke, pse in druge živali ter morajo od njih dačo plačevati, kot plačujejo naši mesarji dačo od telet, volov in krav, od ovac in koz in prašičev), a kupčija se mu Škega Sokola" te alavnoati udeležila lepega Sokolskoga banketa, prirejenega v Čitalnici Ljubljanski na čast Sokolskim društvom: to je Mozirskemu Zagrebškemu in Tržaškemu, kjer smo se mej seboj spoznali in sklenili vzajemno delovati za slovensko proslavo. Dalje je bilo v poročilu navedenih pet ustanovni kov; ti so gg. M. Krešič, Lj. Hageooner, Fr. Kalister, Ivan Kastelic in vitez Nikola Nikolič, kojim blagodarnim gospodom zakliče zbor trikratni živio. Potem poroča blagajnik v denarnem stanji. Razvidno in kaj natančno je bilo vse sestavljeno. Dohodkov vsega skupaj 648 gld. 61 kr., troškov pa 440 gld. 74 kr., tedaj ostalo je v gotovini 207 gld. 87 kr., ki so se naložili v tukajšnjo hranilnico. Inventar znaša po 10°/o odbitka 457 gld. 10 kr. Stan premoŽenja 664 gld. 97 kr. Proračun za 1884 leto. Dohodkov 857 gld. 87 kr. Troškov 450 gld. Veselični odsek je poklonil društvu 50 gld. za veselični fond, in posebej Še 14 gld. poslal po V. Legatu na Gomizeljnov dolg. Nazadnje se je izrekla zahvala neutrudljivemu odboru za dobro gospodarstvo in strogi red. — Volitev je bila živahna, ker je neka osoba iz maščevanja hotela stvar iz pravega tira spraviti, pa se jej ni posrečilo. Bili so izvoljeni: g. V u kovic starosta per acclamationem; potem v odbor gg.: dr. Andre Lonvhino, Fran Čokelj, Anton Kalister, Anton Bone, Fran Inamo, Martin Kerže, Josip Lampe (sin Dolinskega župana in Josip Drašil (Ljubljančan), za pregledovalce računov, gg.: Anton Ži-berna, Jakob Mankoč in Hinko Viličič. S tem je bil zbor zaključen ter mladi Sokolaši so šli na ples k delavskemu društvu pri Monte Verde, ki pa ni bil jako dobro obiskan. — Iz IHaterlJahe občine 8. januvarja. [Izv. dop.] Vsled dopisa v št. 103 lanjske „Edinosti" mislil bi kdo, da smo same živali velike menažerije a dopisnik in od njega hvalisani župan pa jedina dva sposobna varuha naša. Z dopisniki take vrste je ravno tako nemogoče, se spuščati v stvarni razgovor kakor s človekom, ki te za zidom čaka. Take vrste dopisniki res uničujejo vrednost lista, kateri jih „porani", ker dostojnost trpi škodo in priprosto ljudstvo, katero hlastno seže pO Btako mastni in poprani" hrani se ž njo mo-ralično ostrupi ker meni da: tako in ne drugače treba izraziti svoje misli. Mar je bilo treba vse drugače misleče v blato pogaziti, da se pokaže sedanji župan v svojem svitu? Dal bilo je treba vse luči pogasniti, da Be vidi svit borne „leščerbe"; potem pa čast in hvalo g. Kastelcu, a nam ubogim živalcam pa — — pod nos z dokladami, izžemane b to take bi bil lahko porabil, ako bi bil hotel. Mi pa želimo, da bi občinska blagajnica bila prazna, a naši žepi polni, potem bi radi skladali kolikor potrebno za občinsko upravo in zato se nam nič ne dopada njegovo bahanje z našimi žulji; tudi nam nič ne zaleže njegova bogatija, tem manje pa naši bornih 18 s to ta ko v, kateri so namočeni v solzah in krvi davkoplačevalcev. Pa prihodnje leto jih pojemo, ka-li? saj bo zopet v proračunu mej prejetki kot blsgajuični preostanek, zraven pa vse doklade na davke, kakor prej in slej. Mar je g. Kastelec znižal neznosljive doklado v treh letih? še povišal ni ponesla in izgubil je veliko denarjev. V tej zadregi je beračil pri merodajnih mandarinih s tri najsterimi kitami v glavnih mestih dotičnih pokrajin, da bi mu izgubljene vsote povrnili iz državne blagajnice ali mu jih pa odpustili. Ker jim je nebesa obečal, usmilili so se nesrečneža ter celo v Pekingu, v kitajskem središči, pri vsemogočnem mandarinu z devetnajsterimi kitami izprosili mu milosti. Ker tudi Kitajcem velja pregovor roka roko umije, izpozabil ni hvaležni mandarin i deveterimi kitami svojih dobrotnikov. Uklanjal se jim je, v njih političnih zadregah pri vsakej priliki priskakal jim na pomoč ter celo svoje sodeželane porival v škodo in sramoto, da je le svojim dobrotnikom ugajal. Ko so njegovo omahljivost in nezna-čajnost jeli v glavnem mestu Ca-go-ri odkrivati najel si je v Šang-haiu časopis, neznačajen kot je sam, ter se je skušal v njem braniti in oprati z vso mogočo zvijačo. A Kitajci v Ca-go-ri, dosta bolj prebrisani od naših Slovencev, so zavrnili vse njegove izgovore in zvijače, rekoč: Ti si bil kup-čijski podjetnik, lehko si imel velik dobiček ali pa veliko bgubo kot pri vsakej kupčiji. Ko je zbor v Pekingu znižal tarifo (dačo), naznanili jih je ter izterjuje celo samovlastno davek od Živinskih potnih listov. Ko se je naša občina zadolžila za 1400 gld. smo imeli 15'/« doklade na davke in 25°/« na užit-nino, a še za te se ono leto ni smelo natezati kmeta, ker je bilo ono leto veliko bede in gladu; dan današnji pa plačujemo 20°/3 na davek, 40% na užitnino in vrhu tega še vse stare in druge nove davke (na žganje pivo itd.) Pa mar se je iz teh poviškov poplačal dolg od 1400 gld.? Ne t za plačilo onega dolga je deželni odbor nam naložil posebno doklado na davke! Kje je tedaj toliko bvali-samo seda uje dobro gospodarstvo? je li kdo pregledal sedanje občinske račune kakor prejšnja leta? je li sedanji občinski zbor storil svojo dolžnost? — Ne! Župan je zboru prečital izdatke in prejetke, a zbor v isti sedmici vse odobril brez pregledovanja, pa kako bi bil tudi pregledal, ko je imel pesek v očeh. Mi pa nečemo in nečemo dalje prenašati takega gospodarstva, ne damo Be podkupiti niti z županovim bogastvom, niti z našimi krvavimi stotoki; otresti se hočemo sumnje, da je on narpoštenejši človek naše občine. Mi neradi zahajamo v njegovo hiši, ker smo siti klečeplazenja kakor pred malikom; otresti se ga hočemo ravno ker nas ima, po besedah dopisni-nikovih v „Edinosti", za svoje pokorne in nepokorne živali; otresti Be ga hočemo kakor zavedni možje, ter ne slepimo ljudi ampak trebimo pesek iz onih oči, v katere ga je natrosil. (Temu dopisu dali smo prostora, ker je podpisanih 11 veljavnih mož. Uredn.) Domače stvari. — (Umrl) je v nedeljo zvečer v Trstu gosp. dr. Muha poznat narodnjak. Pri obisku nekega bolnika prevrnil se je voz in pokojnik se je tako pobil, da je za ranami umrl. Lahka mu zemlja! — (Himen.) G. Josip LavrenčiČ, znani narodni trgovec in posestnik v Postoj ini poročil se je včeraj i gospico Obrezovo, hčerjo našega državnega poslanca g. A. Obreze. — (Za prvo porotno zasedanje) imenovani sov Ljubljani: deželne sodnije predsednik A. Gertscher prvomestnikom, nadsodnije svetnik J. Kaprec in deželne sodnije svetnika, pl. Zhuber in Lj. Ravnikar namestniki. V R u d o 1 f o v e m: okrožne sodnije predsednik, V. Jevnikar prvomestni-kom, deželne sodnije svetnik dr. Andrej Vojska namestnikom. — (Nezgoda.) Kozlerjev hlapec zapeljal je danes težak, z ječmenom naložen voz na Trnovski nasip, od koder bi bo ječmen ukrcal v čoln ter po vodi odpeljal na Vrhniko. Na strmem in ledenem obrežji pa je voz zdrznil in s svojo težo potegnil tudi oba konja v Ljubljanico, katera je pa sedaj k sreči precej plitva, tako da je bilo možno, odrezati jermena in rešiti konja. Voz z ječmenom bil je še ob 11. uri v Ljubljanici. — (Nesreča ali nemarnost?) Piše se nam v 14. dan t. m.: „ Nocoj po noči našel je tovorni vlak, k< hodi za mešanim vlakom proti Trstu, na malej postaji Planinskej kacih 20 let imajočega človeka, ležečega prav tik Železniškega tira in vsega zmrziega. Na glavi je bil hudo ranjen, vender so zapazili v njem še nekoliko življenja ter odpeljali ga potem v Postojino, kamor ga je namreč vodila so ti to premembo ter opomnili, da sedaj lehko odstopiš od pogodbe prej z njimi sklenene. A ti tega nesi storil, ampak odobril Bi prejšnjo pogodbo tudi pri nižji dači. Čista, suhoparna kupčija. Tej kupčiji nasproti, tebi kot podjetniku nasproti se nikdo, (tudi država ne) ni zavezal, da bi te odškodoval, ko bi ti imel kaj izgube. Da nisi imel nobene tudi najmanjše pravice ne, od države zahtevati kake odškodnine, kake olajšave, rekel ti je pač advokat v Pekingu (čudni ljudje, ti Kitajci s kitami! odvetnike pa imajo bolj prebrisane od naših slovenskih), ko ni hotel tožbe zoper državo začeti; potolažil te je kot tolažimo pri nas nemirne otroke, da taka tožba bi predolgo trpela! Ka-li? In to Bi celo Bam pri svojej kratkej pameti v najetem listu Šang-haiskem priznal! Zato ti po vsej pravici in resnici očitamo, da si okolo viših mandarinov prosil miloščine ter je tudi našel; zato se jim sedaj sladkaš in klanjaš in želvinine čestitke naklanjaš — sovražnikom našega naroda. O ljuba nezavisnost, kje si doma? Pri mandarinu z deveterimi kitami v Na-ž a-s i gotovo ne. Amici, de vobis fabula narratur. (Da\je prih.) pot, soditi po vožnej karti, ki jo je nesrečnež pri sebi imel. Ne ve se, kako da je prišlo, da ga je mešani vlak pustil za sabo na tleh, tudi še ni znano, ali so ga ohranili pri življenji." — (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaj i) napravi dne 16. t. m. I. redni občni zbor s sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. L S. Turgenjev, čito g. K. Štrekelj, drd. phil. 4. Volitev jednega revizorja. 5. Slučajnosti. Lokal: Gusterschutz' ReBtavration, I. Auers-pergstr. 6. Začetek ob ';, 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Ptuj 15. januvarja. Premerstein kot komisar pri prvotnih volitvah agitira javno proti Raiču ter pravi ljudem: Le popa ne. Dunaj 15. januvarja. Cesar odpotuje danes zvečer v Monakovo obiskat princa Leopolda in princesinjo Gizelo. Poslano. V tolažbo goriškim somonišnikom. Čitali smo, da je pri Vas „Slovenski Narodu prepovedan ter, da se tudi „Zvon" in „Krea" ne smeta pri belem dnevu prikazati. No, kdor ima veliko moč in oblast, ne praša do u i po razlogih ; njemu „stat pro ratione volnuta*." Kitajski zidovi pa dandanašnji baje še tam v zemljah „nebeškega cesarja" ne izpolnjujo nič kaj vestno svoje naloge. Čudno je res to 19. Btoletje! — V „olimovih" časih — pa vender že v drugi polovici tega veka — bil je „Narod" tudi v semenišč-., „ibiufcskem" na indeksu (jaz bi raji še dandanes to čast „Slovencu" privoščil;) no, pa kakor je farna po Sloveniji govorila: prebiral se je „Narod" baš zarad tistega indeksa še bolj pridno potem nego poprej! — Homy soit, qui mal pense! Jaz konstatujem samo fakta. Još jednu: Laški, nemški, španski ali francoski in slovenski duhovnik — ni vse jednol Oni se bore* samo za Kristovo vero: slovenski duhovnik mora braniti tudi svojo narodnost! — — Na boj to se mu je pripravljati; brigati se mu je za literaturo svojega naroda; v političnih rečeh pa je gotovo boljše, ako se poučuje iz strokovnjaških, neodvisnih, objektivnih listov, kakor a iz tokih, ki napadajo farizejski domače može, ot duhovnike in pisatelje zaslužne 1 — Sicer pa potrpite; saj bivanje v semenišči traja k večjemu 4 leto; potem se zrušijo kitajski zidovi. Slovenski dušni pastir na kmetih. Poslano. Gospod urednik! Cenjenega Vašega lista 298. številka z vlan-skega leta je objavila dopis iz Postojine, ki je obrnea proti tukajšnjega uradnega lista notici, v katerej je bilo poročano, da je neka družba ponudila se, za več let v najem vzeti režijo postojinskejame. Ta dopis je zanimljiv v mnogem obziru; tako na pr. svet iz njega izve, da oakrbništvo jame obstoji iz občinskega gospodarskega odbora in — poleg nekaterih druzih gospodov politične oblastni je — iz čislanega gospoda c. kr. okr. glavarja postojinskega — že od leta 1829! Toda to le mimogrede, ker namen teh vrstic je, samo stvarno popraviti dopis, Čegar avtor je sila slabo informiran ali pa celo — zlobno inspiriran. Najprej je treba konstatovati, da dopisnik tiste „Laibacheričine" notice, proti katerej se je „obrnil odločno", ali ni bral, ali pa je ni razumel. On namreč pravi, ka „LaibacheriČina" notica trdi, da je predsednik oskrbništva, t. j. gospod okrajni glavar s ponudbo omenjene družbe „ popolnem zadovoljen". To ni nikjer rečeno v onej notici, nego izraženo je le upanje, da bode g. okrajui glavar, ki ima že toliko zaslug za jamo, podpiral podjetje, katero hoče slovečej jami in postojinskemu trgu biti le na korist. Pa če kdo trdi, da je gospod okrajni glavar „za to podjetje vnet", res gospoda glavarja ne pozna, nego je o njem blizu tako poučen, kakor dopisnik o „društvu", katero je naredilo ponudbo, da režijo jame vzame v najem. Dopisnik je zelo „odločenu mož in zato brez pomisleka ua dobro srečo oznanja čisto ozbiljno, da sta v .društvu za najem postojinske jame" tudi dva Švicarja, ustanovitelja velicega hotela v Postoj ini, katerima — po dopisnikovih besedah — „jako trda grč", akopram je njiju hotel-pension po „svojej draginji znamenit". Kako lastnikoma Postojinskega grandhotela „grcu, to je izključlivo nji-jina briga; isto tako ni povoda preiskavi, je-li v Postojini „po svojej draginji znamenit" — samo švicarski hotel: a to bodi dopisniku povedano, da pri .društvu", katero mu toliko preglavico dela, ni udeležen nobeden tujec, naime nobeden lastnikov grand-hotela Postojinskega; vsi člani tega „društva" so domačini in sicer po večini Ljubljančanje. Kadar bode dopisnik slišal njih imena, utegne sprevideti, da je bilo predrzno govoriti o „ frazah in humbugu, s katerim se hoče na merodajne ljudi uplivati" ker je „Laib. Ztg." dejala, da je posrednikom „zadosti kapitala in pripomočkov na razpolaganje za njihovo svrho. Tisti .merodajni ljudje" bodo dopisniku izvestno hvaležni za ljubav, da jih je skrbno opozjril na opasnost.^ ki preti ojibovej najivuosti! Notico v BLaiha(li i n iu hoče dopisnik po sli v neku zvezo spraviti z gosp. Proglerjtm, ki aiu je, kakor se kaže, posebno hud tro v peti. Tukaj je preživa fantazija dopisnika le zopet na led speljala; sicer pa bi b:li, kar Se lice g. Proglerja, člani pudjetuiike družbe — ako pridejo v polo/enje, da bodo potrebovali stfokovtUSŠkega svtta — le veseli iu hvaležni, če bi jim g. Progler s svojim ebiluim izkustvom v prometu h zadevah in s svojimi izrednimi zvezami hotel biti na roko. Zaradi tega se dopisniku, oziroma vnim Postonjčai.om ni bati „švicarskih naselbin": najemniki jamske režije bi že v svojem interesu ne nastavljali v službe tujcev, ki so vsakako dražji, kakor domači ljudje, tedaj le-ti niti po najemnikih ne bodo u gubili zaslužka. Kako si dop snik misli „izmolzeuje jame in trga Postojinskega", ni lahko uganiti; to liko je gotovo, da te nikomur ne bode posreiilo, jamo molzti; a niti mleko Postojinskega ti ga ue mika članov podjetniške diužhe, premda dopisnik ponosno naglasa, da se Postojmska „tržna občina, kar se tiče materijalnega stanja, zamore, če ne prva, vsaj jedna prvih imenovati" — na čemer jej je itak čestitati, če je — res Na konci dopisa je po vrhu še govor o nekakem „monopolu" in o izgubi, ki jo bo po preteku najema občina gotovo imela. Ker pisnik ue pove, za kakšen in čegav „monopol" baje gre, niti ne odkrije tajne, zakaj bode občina po preteku najema imela izgubo, mu — za zdaj vsaj — ni moči odgovarjati. Morda o tem „še par besed izpregovori". Slobodno mu; toda kadar zopet prime za pero, naj ne da voditi se — razburjenej domišljiji in »lepej strasti, nego piše naj bolj premišljeno, držeč se le resnice pa tega, kar — ve in zna. (38) Umrli so v I Juoljani. K), januvarja: Albinu Zaje. črev(jarjeva hči, 13 uaeH., Turjaški trg št. 2, za vnetjem pluč. 11. januvarja: Bernard Jarni, tesar, zdaj kaznenec, 4t> let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. — Makšo Miculinič, gostilničarjev sin, 16 let. Sv. Jakoba trg su 2, za vnetjem možganske inrotdce. — Ana Peče, davkarskeg« kontrolorja hči, 6 let, Rimska cesta št. 17, za davico. — Blaž .levmkar, bivši branjevec, 7U let, Krakovski nasip št. 10, za plnčnfm emphvsemom. — Helena Peček, krojačeva! žena, ?2 let, Vo-žarski pot št. .'i, za jetiko. 12. januvarja: Viucenc Jevnikar, zidar, 41 let, Stari trg št. I i), za kroničnim alkoholizmom. 13. januvarja: Emilija Baumgartner, kupčovalčeva žena, .'14 let, Mestni trg št. 8, za jetiko. — Jo9ip Derbič, umirovljeni c. kr. okrajni glavar, T4 let, Kongresni trg št. 11, za oslabljenem. — Felicitas Kokulj. učiteljeva hči, f> let, Breg št. 16, za davico. 14. januvarja: Janez Petrič, bivši trgovec, 32 let. Ključavničarske ulice Št. 4, za jetiko. — Marija Pavlošik, dninarica, 75 let, Kravja dolina št. 11, za oslabljenjcin močij. — Frančiška Učko, koudukteijeva hči, 4 mes., Dunajska cesta št. 15, za akutnim katarom v črevesu. V ileželnej bolnici: i), januvarja: Janez Knez, dniuar, 32 let, za plučnico. — Fran Majdič, gostač, 58 let, po naklučbeui poškodbi. 10. januvarja: Janez Završnik, rudokop, 2G let, za jetiko. Meteorologi eno poroči lo. S (''as ona- SUuJe Las opa-,b t rovanja | y mm Temperatura Ve-tro vi Nebo Mo-krina v mm. j 14. jan. 7. zjutraj) 743Otimm. 2. pop. 741S2 mm. 9. zvečer 7428bmm. —10-8J (J al. avz. — 24JC si. BVZ. — 7-4° C al. Bzh. jas. jas. jas. 0-00 mm. Snaga. 1 1 Srednja temperatura — ii-90, za 4-4° pod norualoin. dne 15. januvarja t. 1. (Izvirno telografično poročilo.) Papirna renta.......... 79 gld. 50 fc Srebrna renta .... ..... 80 „ 05 „ Zlata renta.......... 100 , 10 „ 5u/0 marčna reuta......... 94 , 15 „ Akcije narodne banke ...... *46 , — , Kreditne akcije........ 3U2 „ 50 „ London.......... 121 , 15 Srebro........... — r — . Napol. ......... J . M'/, , C. kr. cekini. . . ... i ., 71 „ Nemške marke ..... . ^9 » 35 n 4u/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 122 . 50 Državne srečko iz 1. 18t>4. 100 gld. Iti8 n 75 4B/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 100 , 35 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 121 „ 15 „ ■ -".'v .... 88 , 85 n papirna renta 5%..... 86 , 50 „ 5°/© štajerske zemljišč. odr«>4lN«-«1. ho kr. Ii. ttforHi. t)variiik v Brun. Ako bi se blago ne dopadalo, ee more zamtniti. V v X^Jiml>lJa,ni jo izfiel in se dobiva Turgenjeva roman: nSTO"^. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8", 32 p61. Cona 70 kr. 2Ka znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal liajč liož. — FJrešern, Prešeren ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machlavelli, spisal dr. Rtbii. — Pisma iz Rusije,, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Ćegaya bode, noveliea, spisal. J. Ogrinec. Velja ... . 15 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja . . ...... 25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davprin Hostnik. Velja.............; . . . 25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. Uevih-e, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Ve^ja. . . . . . ... . 16 kr. Za vso 4 zvezke naj so priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr. (21—2) Marij in celjske kapljice za želodec, nepresežuo izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper nealaat do jedi, slabi želodeo, amrdooo sapo, napihne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v želo dol, zgago, da ae ne nareja pesek ln pieno ln alez, zoper zlatenioo, gnjua ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, črvo, zoper bolezni na vra-niol, jetrah in zoper zlato žilo. Glavna xulo|ra: Lekar C Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako ae rabi, stane ijaT" 3S *f. ~W Prave ima sa.rxao: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej ceBti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Cblji: lekar J. Kupferschmied. VKratij: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A^, Koblek. V Sežani: lekar Pb. Ritschel. V C'rnoinlj i: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. SVctrit»6V! Ker se v zadnjom času nai Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj ae kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se oBobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno aod-nijsko spravljeno vorHtveno inameuje in zavoj mora biti zapečaten z našim vaurtitveniiu anaiue4 njcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne>» majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prbsimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—122) LaBtnina in tisk „Narodno Tiskarne".