Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev. 138.
V Ljubljani, v soboto, 20. junija 19(4.
Lelo XU1.
š= Velja po pošti:
Za celo leto naprej . . K 28'— 2-20
za en meseo za Nemčijo oeloietno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečna „ 1'70
33 Sobotna izdaja: =
za celo leto...... » 7'—
za Nemčijo oeloietno . „ 9'— za ostalo inozematvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 18 V
za dvakrat......15 „
za trikrat .... ,, 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice iti:
enostolpna j eiitvrsta po 23 vin.
^^^ Poslano: ^^^ enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, icvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red
oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne =3 sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Nemškemu „VolKsiasu" v Celovcu.
Jutri se zbcro v Celovcu zastopniki ftemških »Volksratov« iz Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja na nemški »Volkstag«, kateremu bodo prisostvovali tudi odlični nemški politiki iz Tirol, Solnograda, Nižje in Gornje Avstrije, pa še celo iz Bosne. Pripomniti pa je, da se sestanejo na to zborovanje samo svobodomiselni Nemci, česar pač ni popolnoma prezreti.
Da je celovški »Volkstag« važen, se ne more tajiti. O tem priča vse nemško-nacionalno časopisje, ki to stvar z uprav alarmantnimi prednaznanili raz-bobnuje. I11 če se zbero tisti nemški nacionalci, ki celo državno politiko več ali manj komandirajo ali imajo vsaj največji vpliv nanjo, je to pač resnega uvaževanja vredno dejstvo. Končno pa se bo pri tem »Volkstagu« govorilo v prvi vrsti o nas, ki naj nemške račune plačamo s svojo kožo.
Z ozirom na to, da zavzemajo Nemci v naši monarhiji prvo, privilegovano in odločilno stališče, da se godi vse v bistvu po njihovi volji in da se jim v hiši avstrijskih narodov godi kakor prvorojencu, ki ničesar ne pogreša, ampak svojim bratom najboljši del odjeda, se mora človek pač vprašati, čemu bodo v Celovcu pravzaprav zbrali, kaj neki hočejo, ko itak že vse imajo?
Stara taktika nemških nacionalcev je, da se svetu predstavljajo kot napadanj in preganjani. Gracchi de sedi-tione tjuaerentes! Volk, ki toži, da mu ovca kali vodo, da jo z večjo »pravico« požre! V oficielncm razglasu za celovški »Volkstag« kriče, da se mora »z vsemi sredstvi storiti konec, neprestanemu smotrenemu oškodovanju nemštva«, da se morajo pritožiti zoper »čudno negovanje slovanstva od strani vlade«, da se mora postaviti jez »zoper naskok jugoslovanskega nasprotnika«. In Dobcr-nig deklamira v »Tagcspošti«, da »Nemci ne smejo več molčati k naravnost izzivalnemu protežiranju Jugoslovanov od strani vlade«, da se ne sme več trpeti »podrejanje državni oblasti pod satrapstvo Slovencev in izpolnjevanje vseh njihovih želja, da je treba »obračati vso pozornost na »napadalne poizkuse Slovanov«, da »morajo ,Volksratf štirih jezikovnomešanih dežeia od Drave in Mure do Adrije braniti velike nemške vrednote.«
Ostudno hinavstvo! To si upajo trditi oni koroški Nemci, katere deželni predsednik baron Fries-Skcne tako pro-težira, ki so napravili iz jezikovnomeša-ne koroške dežele nemško satrapijo, katero vzdržujejo z najnasilnejšimi sredstvi, tako da je Koroška postala škandal cele Evrope, druga Makedonija!
Nemci nekaj blebetajo o »Adriji in njenem pomenu«. Kaj pa jc Adrija Nemcem posebno rnari? Ob Adriji so doma Slovenci in Hrvati, pa Lahi; Nemci j)a tam ne tvorijo nobene narodne enote, ki bi imela ondi kaj več iskati kakor to, kar je sploh vsakemu avstrijskemu državljanu dovoljeno. Čegava jc primorska dežela, so pokazale istrske deželnozborskc volitve. Nemci imajo ob Adriji svoje gospodarske pozicije in interese, katerih jim nihče ne krati, njihov političnonarodni »Besitzstand« pa ni in nikoli no bo! Gospodar jadranskih dežel pa je končno Avstrija, v koje okviru in okrilju se Nemci lahko nemoteno razvijajo in ki jim tudi Trsta ne zapira. Če torej naši Nemci vedno na Adrijo kažejo, jc to le njihov pohlep, njihovo stremljenje jadranske dežele zavojevati in slovanstvo ondi podjarmiti, kakor so podjarmili in na politično smrt obsodili koroške Slovence! In če se Slovenci tega branijo, pa Nemci kriče o »osvajanju Primorja« po Jugoslovanih, ki so tam domače prebivalstvo in se širijo po svoji naravni plodo-vitosti, gospodarski nujnosti in propadanju laškega elementa! Z isto pravico bi se Nemci lahko pritoževali o »osvajanju« Boke Kotorske po Hrvatih ali pa o »osvajanju« Soluna po Srbih! Smešni ljudje!
In da se Nemci na Štajerskem nimajo nad ničemer pritoževati, je tudi jasno.
Pač! Eno smo prezrli. Nemci so res preganjani. To nam pove Dobernig v »Tagespošti«. Ne v baltiških proviuci-jah ali na Ogrskem, kjer bi se dalo to še verjeti, ampak — na Kranjskem! »Nemci na Kranjskem lahko povedo, kako brez pardona so Slovencem izročeni.« Torej na Kranjskem, kjer jih je kakih i odstotkov, so preganjani, teptani, na milost in nemilost izročeni. Na Kranjskem, kjer imajo Elsnerja, kjer sede v ljubljanskem občinskem svetu, kjer imajo v deželnem zboru deset zastopnikov, kjer je Pammer podpredsednik trgovinske zbornice, kjer je skoro vse političnoupravno uradništvo nemško, kjer se v Kočevju še slovensko pri-digovati 110 sme, kjer se interno popolnoma nemško uraduje, kjer se nemško
uradovanje tudi v zunanjem poslovanju skuša zojiet uvajati, kjer imajo dve gimnaziji in eno realko, kjer ima že skoro vsak nemški uradnik nemško šolo za svojo družino, kjer uživajo na Kočev-skenie popolno narodno avtonomijo! Pa jih je toliko, da jih lahko ena sama primerno velika oceanska barka vse skupaj s Kranjskega odpelje!
Res, človek nc ve, ali bi se tej nesramnosti smejal ali se jezil!
Pa »protežiranjc Slovencev od strani avstrijske vlade«! To pravljico skuša Dobernig natvezti Evropi! Pač »Märchenerzähler«, da bi ga lahko Harun al Rašid zavidal! Na Koroškem je ravno vlada tista, ki varuje nemški nacionalizem, da tem lažje, spleta bič 7.a Avstriji zvestega in vdanega slovenskega kmeta. Na Štajerskem tudi še ni živa duša zapazila, da bi vlada Slovence negovala. V Primorju pa jc tudi vlada kriva, čc v Istri še danes ne vladajo redne razmere. Ako Lahom ne pusti Slovanov ravno uničiti, se to pač ne sme imenovati pro-tekcija. V Trstu še danes nočejo Slovencem dati slovenske šole, dasi jim je upravno sodišče že pred tridesetimi leti to pravico priznalo. Na Kranjskem pa bomo vendar Slovenci smeli vladati, pa še tu vlada Nemce poriva naprej, kjer le more.
Da bi se torej pred slovenstvom branili, za to Nemci ne sklicujejo »Volkstaga« v Celovcu. Za to bi morali mi sklicati narodni zbor, ki se nemškega nasilja branimo.
Brihtna nemška glavica, ki čuti, tla noben pameten človek ne bo verjel, da gre nemštvu za samoobrambo, je iztuh-tala drug razlog za nemškonacionalni sejem v Celovcu. To jc dr. Albert Ritter v »Grazer Tagblattu«. Ta jc zmodroval, da se Ncmci sestanejo v Celovcu zato, da se obranijo »vseruske nevarnosti«. Saperlot, to je res nekaj novega! Ritter slika Nemcem ruskega medveda v najstrašnejši luči. Cesar Viljem mu mora podeliti za. to najmanj red rdečega orla. Rusija, tako pripoveduje, so silno plodi, je nepremagljiva, hoče vso Evropo podjarmiti. Zato se morajo ne samo Nemci, ampak vsi narodi »od severnega, rta do Soluna« združiti v eno »samo srednjeevropsko gospodarsko skupino«, koje jedro bi bila Avstrija.
Dobro, gospod Ritter! Tu ste povedali res patriotično misel. Ampak tega nobeden ne razume, kaj bo k temu pripomogel vaš »Volkstag« v Celovcu. Mi bi bili popolnoma zadovoljni in bi se še sami za to zavzeli, čc Nemci v očigled vseruske nevarnosti kaj pametnega
ukrenejo, da se Avstrija postavi na čelo »srednjeevropske gospodarske skupine« doli do Soluna. Toda to jc mogoče le, čc avstrijski Nemci priznajo vsem tu v poštev prihajajočim narodom, predvsem Slovanom, enakopravnost. Kaj še! Isti gospod Ritter, ki vse narode do Soluna vabi v svoje kolo, pravi potem, da bi se vprašanje take »federativne Avstrije« moralo rešiti samo tako, da se »tostran Litve zajamči nemški značaj države«! Od Krkonošev do Adrije seveda! Tako hočejo ti gospodje rešiti'srednjo Evropo do Soluna, vseruske nevarnosti! Ne zamerite nam, Če spričo tega dvomimo o vaši resnosti. Ali jc neumnost ali pa — hinavščina.
Hvala Bogu, da imajo Nemci tudi take liste, ki licmškonacionalno dušo bolj odkrivajo kakor slavna »Tagcs-pošta« in »Tagblatt«, ki hočeta veljati kot »državoohranjujoči« glasili. To so predvsem celovške »Freie Stimmen«. Tam beremo 11. t. m. članek, ki precej neženirano pove, kaj je namen celovškega »Volkstaga«, Nemci — tako izvaja — bi radi najprej sklenili ugodno premirje s Čehi in za veke zavarovali nemški značaj Nižje Avstrije. Potem pa se hoče jo z združenimi močmi vreči na Jugoslovane. Nc samoobramba, ampak »politična premoč« je, kar hočejo! Stoji črno na belem! »Vse hočejo še uveljaviti, kar sc šc da!« Tako ne govori, kdor sc brani! Oni hočejo »Zajamčiti nemško prihodnjost vzhodne marke.« (»Die ostmarkdcutsche Zukunft sichern.«) Čemu se potem hlinite, gospodje! »Nemci hočemo v Avstriji biti vodilni!« (»Deutschösterrcich wieder die politische Führung in diesem namenlosen Staate an sich reißen.) »S silo vzeti!« Prosimo!
»Freie Stimmen« j)a v istem članku tudi same snemajo hinavsko krinko patriotizma raz obraz nemških nacionalcev. Ze dr. Ritter, ki sicer veruje v Avstrijo (tako saj piše), pravi v »Grazer Tagblattu«, da so bodo v Celovcu posvetovali, »ali je Avstrija tudi še za bodočnost nujen in življenja zmožen ali pa vsled dogodkov nepotreben in nevz-držljiv sestav«. Vse Slovence vtaknejo v zapore, čc bi sklicali kak naroden posvet, na katerem bi se to razpravljalo! »Freie Stimmen« pa še jasneje povedo nemškonacionalno misel. Tako beremo: »Ura usode Avstro-Otjrske bo bila, naj Nemci store kar hočejo, naj se temu tudi upirajo. Do takrat pa imajo ost-marški Nemci narodno dolžnost zvesto biti za cesarja in državo.« Patrioti na odpoved! Kaj pa potem? No,' ravno to
LISTEK.
UsloliEenje koroških knezov m kanili mizi pod lipo na krnskem griču na Gospi-svelskem polju v Gorotanu.
Jan. Maierhofcr.)
Z ozirom na koroško slavnost 5. julija v Ljubljani bi rad nekaj obredov pojasnil.
Predvsem moramo pomniti, da obstoji vsa ceremonija ustoličenja iz treh delov, katerih vsaki »e je vršil na posebnem kraju. Ustoličenje kot tako je sevc prvi in glavni del in se jc vršilo na Krnskem griču pred Krnskim gradom in Krnsko cerkvijo, posvečeno sv. Petru, ob vznožju sedanje Št. Urške gore. V listinah se imenuje ta gora »mons carantanus«, Korenina je Krn, torej Krnska gora, Bilo je na nji glavno svetišče starih Slovenov, Perunovo. Zgodovinarji, ki trdijo, da so bivali Slovani že od prazgodovinske dobe sem v Noriku in Panoniji, trdijo tudi, da izvira ime »Virunum« ali »Perunion«, kakor ga imajo grški pisatelji, iz imena Perun. Najbrž so prvotni Slovani v najlepši ravnini vseh alpskih dežel, na rodovitni sedanji celovški ravnini, sezidali svoj glavni tabor, ali mesto imenovano 'Perunovo«.
Kelti in pozneje Rimljani, ki so po večini ugonobili prvotne slovanske prebivalce in njih selišča, so na razvalinah postavili svoja mesta, in na sedanjem Gosposvet-skem Blatu jc nastal Virunum, glavno mesto rimskega Norika.
Ob vznožju torej Perunove Gore, ali Krnske gore, na malem griču, kjer je stal tudi Krnski grad, rezidenca gorotanskih knezov, se je vršil večno znameniti obred ustoličenja, prvi del vseh ceremonij. Ustoličenje sc jc vršilo pri in na kamniti mizi, ne na stolu, kakor je sedaj občna ljudska misel. Sicer pa je pomenila beseda stol pri starih Slovanih mizo. Stolov v sedanjem pomenu besede niso imeli, torej tudi ne poznali. Ime kmetije, po doni. »Stolar« v Ličji vasi v celovški okolici nam to tudi potrdi. Kje, namreč v zgodovini najdemo kak obrt, ki bi sc pečal samo z izdelovanjem stolov, da bi potem imenovali dotičnega obrtnika - stolarja? Najbrž se je to hišno ime ohranilo iz slavnih časov ustoličenja.
Miza je bila središče slovanske družine! Pri mizi so sklepali in ukazovali očetje, starešine, župani.
Kamnata miza pod lipo! Ali nam nc potrdijo narodne pesmi, živ spomin ljudske duše, da jc bila nekje neka kamnata miza, ki je bila središče vseh Slovenov v deželi? Kamnata miza čuva narodnega kneza-junaka: kralja Matjaža pod Št, Ur-
—--._•._ : »—-—-—~ - - ~ --—
ško goro! Kamnata miza bo dala Slovenom zopet enkrat kneza, vojvodo-rešitelja, ki bo koroške Slovence »kar iz tal« poklical in zbral na Gosposvetskcm Blatu okoli sebe. Isto prerokovanje živi še sedaj v Lurnskem Polju pri Špitalu, ki so ga bam-berški in solnograški škofje sicer ponem-čili, a hrani sam in po celi okolici na stotine slovenskih imen.
Središče gorotanskih Slovenov je bila torej miza. In gotovo miza kamnata, častitljiva, zmirom ista, na istem kraju — pod lipo na Krnskem griču ob vznožju Svete, Perunove gore. Isto nam potrjuje tudi zgodovina. Vsi srednjeveški zgodovinarji, ki so pisali o Gorotanu, poročajo, da je stal tam na Krnskem griču, v zemljo vsajen cn meter visok steber, in na tem stebru je bila velika kamnata plošča — miza.
Pred sto leti so to ploščo hranili še prislonjeno na cerkveni zid krnske cerkve. A izginila je Bog ve kam! In slavni steber — noga jc tam tudi izginila. A jc vsaj ohranjena v celovškem muzeju v veži, hitro na desno. Noben Slovenec, ki pride gledat Koroško, naj nc zamudi, ogledat si to našo, tako pomenljivo svetinjo.
Izginil je torej na Krnskem griču ves sled ustoličenja, Nemški kmet vodi tam svoj plug čez nam tako sveti kraj! Žalostna nam usoda!
Vidijo sc pa šc razvaline grada slo-
venskih knezov. Pozneje so imeli nemški obmejni grofi lam svojo pfalz«, palatium. Na Perunovi gori, kjer so gotovo že za časa sv. Modesta, kakor drugod, spremenili Perunov hram v krščansko svetišče ali pa so ga do cela porušili, so sezidali šc v romanski dobi cerkev, posvečeno svetemu Urhu, škofu avgsburškemu (t 972-1. Sedaj leži tudi ta cerkev v razvalinah.
A ljudstvo pa še roma na Št. Urško goro. In sicer na petek »treh žreblov«, to jc drugi petek po Veliki noči.
Oblika tega romanja« nosi šc sedaj znak poganskega izvora, kar potrjujejo tudi nemški zgodovinarji in starinoslovci. Iz Šenlhclenske gore, katera stoji na vzhodnem kraju Gosposvcškega Blata, morajo, namreč >• romarji« leteli v močnem dirku o polnoči čez Gosposveško Blato in gori na Št. Urško goro. Od pamtivepa jih imenuje ljudstvo -mravlje«, Šc letos jih je bilo čez 200. Bilo jih je pa včasih po 2 do 3 tisoč!
Toliko o prvem delu ustoličenja, to je ustoličenja samega kol takega.
Po tem ustoličenju, v ožjem pomenu besede, jc šel ves narod s svojim novim knezom na holmec, kjer jc bilo nekdaj svetišče Boginje Žive; a za časa pokristjanjc-nja so postavili tam svetišče krščansko, posvečeno Materi božji — Gospi Sveti! Za časa krščanske vere so opravili po ustoličenju slovesni Te Dcuin v cerkvi Ciaspc
ima rešiti celovški »Volkstag«. »Ustvariti nemško moč od Krkonošev do Sredozemskega morja, zadostiti tako nalogi vesoljnega nemštva, se tako oborožiti, da nemštvo tudi v slučaju poraza (kdo drugi kot Avstrija je s tem mišljen?) ne bo stalno oškodovano.«
To naj bi glasom »Freie Stimmen« premišljeval »Y'olkstag« v Celovcu, ki ga bodo avstrijski orožniki varovali pred slovenskimi gosposvetskimi romarji! Kaj pravite vi k temu, gospod Fries-Skene?
Toda recimo, da je to pisala razgreta glava, kateri je nemški radikali-zem zmešal pamet, dasi se temu podobni glasovi med našimi nemškimi riacionalci zadnji čas prav sumljivo množijo. Kaj naj pa rečemo k prelu-diju, katerega je napisal celovškemu »Volkstagu« častiti gospod Steinwender, kateri ima med koroškimi Nemci, ki nosijo zdaj avstrijsko nemško ban-dero ali si to vsaj domišljajo, največ politične soli v glavi in se je časih celo Slovencem kazal v podobi mirovnega angela s palmovo vejo v roki? Steinwender piše v »Neues Wiener Tagbl.« 19. t. m. na uvodnem mestu: »Na Štajerskem in Koroškem nam ne pade v glavo napredovanja naših slovanskih sodeželanov zavirati, toda stališča, ki je že tisoč let sem tu zavzemamo, ne žrtvujemo in od sosedov (to so ti preklicani Kranjci seveda) si ne pustimo absolutno nič zapovedati. Naše staro posestno stanje na Kranjskem je padlo kot žrtev naravnega zakona mase in demokratičnega toka časa, toda kar nam je kot skromni ostanek ostalo, tega si ne pustimo vzeti. V Dalmaciji nimamo ničesar iskati, toda v Primorju je interes Italijanov obenem naš in tudi državni. Kar je v slovanskih ozemljih avstrijsko, pa mora avstrijskoslo-vansko ostati in med Ljubljano in Zagrebom ali celo Belgradom ne sme teči nobena politična žica!«
Tako je dejal Zarathustra!
Gospod Steinwender! »V Istri, Trstu in na Goriškem nam ne pade v glavo napredovanja Nemcev, čeprav jih je tam komaj za eno žlico, zavirati, toda stališča, ki jc Slovani tam že tisoč let sem zavzemamo, ne žrtvujemo in od sosedov, koroških, štajerskih, tirolskih, solnograških, nižje- in višjeav-strijskih Nemcev si ne pustimo absolutno nič zapovedati. Ravnotako si ne pustimo od celovškega »Volkstaga« nič zapovedati na Kranjskem. Naše posestno stanje na Koroškem se je vsled razvoja časa (in predvsem vsled nemškega nasilja) žalibog skrčilo, toda kar nam je kot skromni ostanek ostalo, tega si ne pustimo vzeti.« Tako se glasi naš odgovor, gospod Steinwender, če se postavimo na vaše stališče! Kar je za vas prav, mora tudi za nas biti. — Zdaj bi pa radi vedeli, kako naj se s tega stališča osnuje ona »federativna Avstrija«, o kateri se sanja vašemu somišljeniku Albertu Ritterju! Če koroški Nemec tepe Slovence, smemo kranj-
Svete, in navrh je bila slovesna pojedina. Novi knez pogosti svoj narod. Ta pojedina nas tudi živo opominja na poganski izvor, kajti pri vseh poganskih obredih v svetiščih je bila skupna pojedina bistven, isto-tako bogovom posvečen, de! obreda.
Tretji del še je vršii potem sredi širnega, sedanjega Gosposveškega Blata. Tam se je pokazal novi knez v svoji slavi in moči. Tam je že on, kot knez, zaukazoval, sodil, sprejemal častitke, poklone, čine udanosti, delil milosti, najerne itd.
Dvignil se je na visoki prestol, na slavni, sedaj še stoječi dvosedežni kamniti prestol in ves narod se je priklonil novemu knezu ter mu klical »Živio«. In celo Gosposveško polje je bilo polno Slo-venov iz vseh krajev Gorotana: iz severne in južne Štajerske, sem čez Ture iz Solno-graškega, dol ob Dravi iz Tirolskega, sem čez Predil iz Goriškega, gor iz daljne Istre, bližnjega Gorenjskega, sem iz Dolenjskega in Notranjskega, sem iz Posavskega itd.
In knez, v bogatem zlatem knežjem ornatu, jc sedel na slovenskem tronu pod milim nebom.
Najprej na vzhodnem sedežu, obrnjen proti luči, je delil milosti.
A potem je šel na zahodnjo stran ter se tam vsedel na sedež proti zapadu, proti strašni strani noči — in je sodil zločince brezvladja z golim dvoreznim mečem v rokah.
Knežji prestol na Gosposvetskem polju je spomenik, katerega ne hrani nobena dežela na kontinentu. A Nemci ga prezirajo, ga sovražijo! Bati se je zanj! Iztrebili so mu že stare napise, izdolbene gotovo na povelje škofa Modesta, ki je pripeljal s seboj vešče delavce iz Solnograda in iz Po-renja. Sv. Modest je najbrž tudi sam lastnoročno zapisal obredno knjigo usloliče-nja v staroslovenskem jeziku, o kateri vedo kronisti poročati, da je bila še pri zadnjem ustoličenju pred 500 leti v rokah kmcta-stolarja iz Blaznje vasi.
ski Slovenci tepsti po Nemcih, zakaj to je vaše načelo; potem pa naredite »federativno Avstrijo«! Zares: iniquitas mentita est sibi!
Pa »politična žica iz Ljubljane v Belgrad«! Gospod Steinwender dobro ve, da ogromna večina Slovencev in Hrvatov o političnem edinstvu s Srbijo noče nič vedeti. Če se potom obeša nu osamljene iredentistične čenče, potem se pa smemo tudi mi na vsenem-ško iredentistično klepetanje, kakor ga beremo n. pr. v »Freie Stimmen«, pa še marsikje drugod. In če nam Steinwen-der oblastno prepoveduje »politično žico« med Ljubljano in Zagrebom, kako pa pridejo Nemci do tega, da razpenjajo politično žico med Celovcem in tržaškimi laškimi nacionalci, ki dobivajo svojo politično devizo iz Rima? S kamoro, ki dan in noč kriči svoj: »Evviva Italia!« In t,o imenuje Stein-vvender še celo »v interesu države«! Slovencem prepoveduje ta mož zanimati se za krvne brate na Koroškem, sam pa hoče še celo Hrvatom prepovedovati, da ne smejo z nami vzdrževati političnih stikov in vendar so Hrvati integralen del avstrijskega cesarstva! Ali stoji Steimvender na glavi? Slovencem prepoveduje se vmešavati v koroške zadeve, sam pa hoče komandirati vse avstr. alpske dežele do morja! No, na mož ni tako hud, kakor se misli; milostno prepušča Slovanom vsaj Dalmacijo. Srečna Dalmacija! Ni pa še jasno, če smemo Slovenci napeljati politično žico k Dalmatincem; morebiti je tudi to »državnim interesom nevarno«. Gospod Steimvender, to nam morate še pojasniti. Prosimo! To sprožite na vsak način na »Volkstagu« v Celovcu, ki si prisvaja odločati o Jugoslovanih kakor so v Londonu o Albancih . . .
Če bi bilo nemškim politikom, ki bodo na »Volkstagu« v Celovcu premišljevali o usodi Avstrije, res kaj na tem, da se država ohrani, bi se pač posvetovali v prvi vrsti o tem, kako skleniti pošten mir z avstrijskimi Jugoslovani. Ta mir pa ni mogoč, če se našemu narodu ne ohrani, kar je danes še njegovo, če se mu ne priznajo vse ustavne pravice, tudi na Koroškem, če se Pri-morje ne prizna in spoštuje kot pretežno naše ozemlje, kar je. Kdor tega noče, ni samo naš sovražnik, ampak predvsem sovražnik Avstrije! Avstrija ne more obstati, če Slovani in Nemci v njej ne postanejo drug drugemu enakopravni prijatelji. Boj med nemštvom in slovanstvom, kakor ga bodo oznanjali jutri v Celovcu, mora našo časti-to državo pretresti do temelja, do vogelnega kamna! Kdor torej ta bol hoče, ta Avstrije noče! Boj pa hočejo Nemci, ne mi. Z nemčurstvom, s silo, z bajoneti in demoralizacijo pa Nemci Slovencev ne bodo iztrebili. Narava bo šla svojo pot ali po besedah Otona Stein-wenderja, izpolnil se bo »naravni zakon mase« in »demokratičnega toka časa«. Slovenci se bomo množili, Slovenci smo zdravi in krepki, Slovenci ne bomo te zemlje pustili, naj zboruje v Celovcu »Volkstag« za »Volkstagom« in naj Dobernig alarmira ves svet! Če že hočete boj, pa zna res priti čas, ko se boste morali braniti, ko bo strah, ki ga zdaj samo na steno slikate, resničen. ko bomo Slovenci, od vas izzvani, zahtevali nazaj, kar je bilo naše!
Zdaj pa mirno zborujte!
Škandalozno ljubljansko mestno gospodarstvo.
(Dalje.)
O tem, kako različni stroški se zara-čunjajo na označeni naslov, se navajajo za vzgled sledeča plačila:
1.	Plačilo dne 8. aprila 1901 od zastavnega pisma, s katerim se je zastavila Pod-turnska grajščina kot varščina za užitnin-ski zakup, v znesku 306 K lih.
To plačilo bi se pravilno moralo zara-čuniti na užitninski zakup.
2.	Plačilo dne 22. aprila 1902 za časnikarski shod na roki župana Hribarja v znesku 4000 K.
Ta znesek je bil posebej dovoljen od mestnega občinskega sveta in bi bil moral biti zaračunjen samostojno.
3.	Plačilo dne 16. avgusta 1902 za časnikarski shod na roki župana Hribarja v znesku 1000 K.
Ta znesek, ki je bil dovoljen od občinskega sveta v tajni seji dne 2. avgusta 1902, bi sc bil moral tudi zaračunati samostojno, in sicer skupaj z izdatkom 4000 K, navedenim pod zap. št. 2.
4.	Plačilo dne 31. januarja 1906 na pristojbini od vknjižbe zastavne pravice na korist erarju v zavarovanje kavcije per 84.250 K 50 h za pobiranje užitnine v znesku 527 K 34 h.
To plačilo je enako kot ono pocl zap. št. 1. spadalo na užitninski zakup-
5.	Plačilo dne 22. januarja 1906 na pristojbini od menjalne pogodbe glede zamenjave zemljišč pri domobranski vojašnici v znesku 3196 K 20 h.
To plačilo bi se bilo moralo zaračunati in izkazati samostojno, ker je s tem stroškom občina morala že v naprej računati in bi ga bila lahko tudi posebej pro-računala.
6.	Plačilo dne 15. februarja 1902 na pristojbini ob kupne pogodbe za ljubljanski {Jrad v znesku 1399 K 47 h.
To plačilo bi se bilo moralo zaračunati in izkazati pod naslovom: stroški ob nakupu ljubljanskega gradu.
7.	Plačilo dne 27. junija 1906. N. Relli & nečak za kanaliziranje na Martinovi cesti v znesku 8095 K 89 h.
To plačilo bi se bilo moralo zaračunati in izkazati samostojno, ker so se tudi stroški za razne druge kanalizacije zara-čunjevali posebej.
8.	Plačilo dne 4, julija 1906 Kranjski stavbni družbi za nakup drsališča in inventarja v znesku 9300 K.
To plačilo je bilo sklenjeno od občinskega sveta dne 28. junija 1906 in bi se bilo moralo zaračunati samostojno.
9.	Plačilo dne 12. januarja 1907 dr. Karol u Triller ju za intervencije v svrho nakuDa delnic ljubljanske plinarne v zne-s k u 1000 K.
To plačilo bi sc bilo moralo zaračunati na naslovu: stroški ob nakupu delnic ljubljanske plinarne.
10.	Plačilo dne 1. avgusta 1907 Kranjski hranilnici v pokritje dolga, vknjiženega na zemljišču k. o. Karlovsko predmestje (na gradu ležeče zemljišče vlož. št. 161, 162 in 163, prej last društva za zgradbo vzgo-jevališča in zavetišča) v znesku 7015 K 16 vin.
To plačilo bi se bilo moralo zaračunati in izkazati samostojno, že zaradi tega,' ker je vplivalo na bilanco.
11.	Plačilo dne 16. decembra 1907 G. Tonniesu za dela pri ograjenju cerkve svetega Petra v znesku 1503 K 12 h..
To plačilo bi se bilo moralo zaračunati in izkazati samostojno, kakor se je tudi samostojno zaračunal in proračunal strošek za napravo hodnika ob cerkvi svetega Petra do mitnice.
12.	Plačilo dne 31. avgusta 1909 Ja. nezu in Ani Cuzak na kupnini za pare. št. 148/5 kat. obč. Poljansko predmestje v znesku 6500.
To plačilo bi se bilo moralo zaračunati in izkazati samostojno,ker s tem stroškom se je pomnožila imovina mestne občine,
13.	Plačilo dne 12. septembra 1910 St. & M. Francotu na kupnini za hišo na Ra-deckega cesta št. 26 v znesku 2300 K.
To plačilo bi se bilo moralo zaračunati in izkazati samostojno, ker se je ta strošek izdal v svrho regulacije trga Tabor in je na take stroške računati že pri proračunu.
14.	Plačilo dne 1. aprila in 1. septembra 1910 zavodu za pospeševanje obrti prispevek k ustanovnim stroškom v znesku 3000 K.
To plačilo bi se bilo moralo zaračunati in izkazati samostojno, kakor se tudi samostojno zaračunja in proračunja redni prispevek za imenovani zavod,
15.	Plačilo v letu 1910. na draginjskih dokladah mestnim uslužbencem v znesku 19.049 K 06 h.
To plačilo bi se bilo moralo zaračunati in izkazati samostojno, ker ne gre takih stroškov, ki bi se sploh morali prora-čunati, zaračunjevati na slpošni naslov.
16.	Plačilo dne 31. januarja 1911 tvrd-ki Tribiič & Co. za kanalizacijo Gajeve, Bethovnove in Gledališke ulice v znesku
8000 K.
To plačilo bi se bilo moralo zaračunati in izkazati samostojno iz razloga, navedenega pod tek. št. 7.
17.	Plačilo dne 24. avgusta 1911 c. kr. deželni vladi na stroških za občinske volitve v znesku 12.898 K 90 h.
To plačilo bi se bilo moralo zaračunati in izkazati samostojno, ker strošek te vsote, vsaj za bodoče, ni izrednega značaja. Ozirati se je nanj tudi že pri proračunu.
Takih in enakih plačil, ki bi se morala zaračunati in izkazati drugače, nego na naslovu: drugi izredni stroški, jc vse polno in bi se jih lahko naštelo poljubno še večje število. Zadostujejo pa že navedeni primeri, da se karakterizira kritikovano za-računjevanje.
Pri tem zaračunjevanju se ni čuditi, da izkazujejo računski sklepi na naslovu: »drugi izredni stroški« izredno visoke vsote, in da te vsote nehote vzbujajo nezaupanje, vsaj p» pozornost,
V zadnjih sedmih letih so bile vsote na tem naslovu zaračunjenih in izkazanih stroškov sledeče: leta 1906. 44.461 K 09 h; leta 1907. 32.053 K 06 h; leta 1908. 22.428 K 69 h; leta 1909. 30.218 K 28 h; leta 1910. 104.994 K 25 h; leta 1911. 64.847 K 02 h; leta 1912.101.898 K 57 h.
Enako nedostatno zaračunjevanje, kakor na naslovu drugih izrednih stroškov sc
je našlo tudi na naslovu: »razni izredni dohodki«.
Navajajo se za vzgled sledeči primeri:
Leta 1907. je plačala Ljudska posojilnica povodom zgradbe svoje hiše na Miklošičevi cesti kot prispevek za regulacijo ceste 4940 K 62 h.
Leta 1911. je prejelo mesto iz stavbnega zaklada za osuševanje barja za most čez Gruberjev kanal prispevek 20.000 K.
V	istem letu je plačala c. kr, deželna vlada na stroških povodom varnostnih odredb zaradi kolere 1330 K 69 h.
Leta 1912. je prejelo mesto iz stavbnega zaklada za osuševanje barja za regula-cijo Gruberjeve ceste prispevek 21.500 K.
V	istem letu je prejelo mesto od dež, odbora kot doplačilo na najemščini za nastanitev vojakov v Nušakovi vojašnici in za nastanitev oddelka za strojne puške iD vojaških konj vsoto 6557 K 71 h.
V	vseh teh primerih bi se bili morali navedeni dohodki izkazati samostojno, od-nosno na odgovarjajočih naslovih, izkazali pa so^ se vsi na naslovu: »razni izrecni d o h o d k i«!
Župan se spodtika nad našim poročilom, v katerem smo iz ravnokar navedenega posneli sledeče stavke:
»Velika zloraba sc vrši pri zaračunje« vanju stroškov na naslovu »razni izredni stroški«. To zategadelj, da ostanejo dotič-ni stroški prikriti. Pri tem zaračunjevanju se ni čuditi, da izkazujejo računski sklepi pod naslovom »izredni stroški« izredno visoke vsote in da te vsote nehote vzbujajo nezaupanje, vsaj pa pozornost. Znašale so te vsote leta 1910. 104.994 K 25 h, leta 1911. 64,847 K 02 h, leta 1912 101.898 K 57 vin.«
S temi stavki je povedano, kar je zgo« raj podrobneje navedeno in z dokazi podprto v revizijskem poročilu. Revizijsko poročilo je grajalo nedostatnost zaračumbe in to po vsej pravici Če pa župan obširno utemeljuje opravičenost izdatkov, stori to prav po nepotrebnem, ker se niti mi niti revizijska komisija nismo s tem dotaknili meritorne opravičenosti izdatkov samih. Če pa se čuti župan prizadetega v tem pogledu, da govori revizijsko poročilo o nezaupanju, tedaj pa mu ne moremo pomagati, ker nismo mi krivi, da računi niso taki, da bi se jim moglo zaupati, da so v redu, in sicer v redu s stališča kontrole, kakršna pristoja občinskemu svetu glede načina porabe dovoljenih kreditov. Ako je n. pr. kredit znašal 10.000 K, izdalo pa se je kar sto tisoč kron, ne da bi se v računu navajalo, za kaj se je izdala večja vsota i» kdaj je bila ta večja vsota dovoljena, po* tem se vendar ne more zahtevati, da bi kontrolni organ zaupal računu. Kontrolni organ, kakršn je občinski svet, bo napram takemu računu moral biti pozoren in računu ne bo mogel zaupati v tisti meri, kakor bi to lahko storil, ako bi bil dotični večji strošek pravilne obrazložen.
(Dalje.)
DeZelnozborsKe volilve v Polju.
Volilni boj v splošni kuriji je končan, toda prodno se povrne mir, bo treba dne 30. t. m. izvojevati Hrvatom še eno zmago. V mestnem okraju, ki je po kompromisu odločen hrvatski stranki, kandidira ta stranka ocl »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri« postavljenega ravnatelja »Istrske posojilnice« g. Štihoviča. Tudi ita-lijansko-liberalna kamora bo postavila svojega kandidata. Razun tega nepridiprava pa napoveduje tukajšnji nemški dnevnik »Polaer Tagblatt« tudi kandidaturo uradniške stranke.
Ker je v Istri že od nekdaj vse narobe, mora pa menda še to biti. Za nekdaj sklenjeni kompromis, za katerega se je svoj čas vlada sama zavzemala, se danes ne zmeni nikdo več, niti onL ki so ali bi vsaj morali biti vladi najbližji in nosijo označbe c. in kr. in c. kr. V Istri ne velja danes noben kompromis in nobena pogodba več. Žalostno, toda istinito.
Tem bolj je žalostno, če se poslužuje tega načina stranka, katere pripadniki rabijo ocl ljudstva vsako leto na stotine milijonov za njihovo vzdrževanje, za mornarico. Stranka, katera zahteva od avstrijskih narodov toliko žrtev, bi sc morala v takih trenutkih, kakršen je sedMiji v Istri, postaviti na stran pravice. Če si pa mornarica z ozirom na našo preljubo zaveznico Italijo tega ne upa, pa naj bi se postavila vsaj izven boja.
Je pa tudi še nekaj druzega. Gotovim faktorjem jc gotovo dobro znano, da jc puljski mandat hrvatske stranke na šibkih nogah in bo treba hrvatski stranki v sedanjem boju napeti vse sile, clo zadnje, da la mandat obdrži. V slučaju, da bi hrvatska stranka ta mandat izgubila, bi prišla itaJijansko-liberalna kamora v prihodnji istrski deželni zbor za en mandat močnejša. Jeli morda, to želja uradniške stranke? Če si gospodje togu. žele, potem uoka-
žejo s tem, da jim je vse, kar so v teku zadnjih dveh let napisali in natrobili proti italijanski kamori, le gola fraza. Oni dokumentirajo s tem, da jim ni na tem, da pride v deželnem zboru do rednih razmer, ampak da jim gre za to, da se še naprej vzdržuje dosedanje neznosno stanje v deželi, in to le v prid italijansko - liberalni samopašnosti in morebiti tudi nekoliko v prid Nemcev. Vsaka cepitev glasov pomenja krepitev italijansko-liberalne kamorc in oslab-ljenje lojalnoavstrijske hrvatske stranke, kateri je vlada pripoznala mandat, za katerega gre!
Zato je dolžnost vsakega Slovana v Pulju, kateremukoli stanu pripada, da voli dne 30. junija hrvatskega kandidata, ravnatelja Štihoviča. Če sc skuša od gotove strani vplivati osobito na trgovce, naj jih to nikakor ne moti. Volitev jc tajna in svobodna in noben človek na svetu ne more nikdar izvedeti, za katerega kandidata je kdo glasoval. Vsak strah v tem oziru je na škodo hrvatske stranke in pomenja v sedanjem boju okrepitev one italijansko-liberalne kamore, proti kateri se mora vse združiti, kar še količkaj pošteno misli, da jo zruši. Zato v boj za hrvatskega kandidata!
Koj Do z Albanijo?
Po porazu Malisorov.
Malisori so sc po svojem porazu dne 17. t. m. ob 1. popoldne umaknili v Drač nazaj. Drač jc 18. t. m. zapustilo veliko rodbin. Ranjencem strežejo večinoma Ev-ropejke. Padlo jc v bojih do 400 Malisorov in do 400 vstašev. Ravnina pred mestom je posejana z mrliči. Albanska vlada zbira vojake, kjer jih dobi. Miriditi so izjavah, da sc novemu klanju ne izpostavijo in da bodo prodirali le, čc dobe močna ojačenja.
Nasprotujoča si poročila o akciji Aziz paše.
Iz Drača sc je poročalo, da so pri Ka-vaji vstaši vjeli Aziz pašo, ki je zbral 2000 mož za pomoč Draču. Po nekem drugem poročilu so pa Aziz pašo v Valoni aretirali, ker je osumljen, da jc spletkaril proti vladi in ker ni hotel prodirati proti vsta-šem. Njegovi ljudje so sc razkropili, del je pa pristopil k vstašem v južni Albaniji. Aziz je bil baje nevoljen, ker ni bil imenovan za ministra in je tako vlado izdal. Albanska vlada trdi, da jc ponudil Husein Toska v Valoni mestnemu poveljniku , 1500 hrabrih borilcev iz Calonije in iz Ma-lacastre. Vlado skrbi, ker se je 17. t. m. izkrcal v Valoni Izmail Kemal, ki ga jc prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Vlada ne ve, ali se Izmail Kemal odloči za kneza ali ne.
Tudi nad zvestobo Ahmed beja dvomijo.
Iz notranje Albanije ni posebnih poročil. Prenk Bib Doda je 19. t. m. zjutraj odrinil s svojimi četami iz Gurzija in hitro koraka proti jugu. Med potjo se ne namerava vojevati z vstaši, marveč hoče za hrbtom napasti v Šijaku zbrane vstaše in rešiti Drač. S Prenk Bib Dodom bi se moral združiti tudi Ahmed bej, a o njegovi zvestobi sc tudi zelo dvomi in sodijo, da če bi mu kazalo, bi k vstašem prestopil. Natančnih poročil pa, kje da se Bib Doda nahaja ni (morebiti pri — vstaših!].
Parnik »Hercegovina« posegel v boj za Drač.
Albanska vlada je najela parnik »Hercegovina« avstrijske paroplovnc družbe Dalmatia, ki je oborožen s topovi in je že posegel v boj. Zvečer 18. t. m. so prednje straže poročale da sc zbirajo severno od Drača pri rimskih vratih v velikem številu vstaši. Parnik »Hercegovina« je odplul proti Kavaji š poveljem, naj streljajo na vstaše. Okolu 10. zvečer sc je čula v Draču močno streljanje. Pamik jc namreč bombardiral Kavajo in jc vrgel v mesto do 20 granat. V Kavaji jc nastala velika panika. Ob 5. je došlo na obrežje do 100 vstašev, ki so iz pušk na parnik streljali. S parnika so streljali na vstaše z granatami, Ena jc zadela, nakar so se vstaši razkropili. Parnik je obstreljeval tudi Šijak. V Draču se je tudi govorilo, da jc angleški admiral Troubridgc signaliziral »Hercegovini«, da jo bo mednarodno brodovje obstreljevalo, če ne neha streljati, a albanska vlada izjavlja, da so te govorice bile neutemeljene. Dne 18. t. m. zvečer so v Draču zopet opazili signale z lučjo med mestom in vstaši.
Avstrijskim in italijanskim vojnim ladjam ukazano streljati.
Avstrijska in italijanska vlada ste pred kratkim dovolile poveljnikom pred Dračem zasidranih vojnih ladij, da smejo streljati iz topov, če vderejo vstaši v Drač in nastane nevarnost za knežji dvor, za poslaništva in za inozemske kolonije. (Smo zelo radovedni, kako bodo laške ladje streljale!)
Italijanske ljubeznjivosti uasproti Avstriji.
List »Rcsto del Carlino« poroča, da sc mednarodna kontrolna komisija vsak dan v Draču šestkrat zbere in premišlja, kako bi pustila vstaše v mesto brez spopadov. Deset vstašev bi zadoščalo, pravi list, da
bi se strah končal in da bi bil prisiljen knez Viljem, da gre. Prej namreč noče iti, da bo v to prisiljen in izjavlja, da sc prej ne umakne, dokler nc bodo vstaši njegove hiše obstreljavali. Neapeljski Mattino> pravi, da jc usodepolno, ker sc Avstrija odkrito udeležuje boja zoper vstaše. Parnik »Hercegovina« je vkrcal v Kotoru dva topova, s katerima je obstreljaval Šijak in postojanke vstašev na Rašbulu. 17. t. m. so pa obstreljavali Malisori pri rimskih vratih neko laško torpedovko pod pretvezo, da dovaža vstašem municijo in kruh. »Matlino« odsvetuje, da bi italijanski dreadnoughti obiskali Drač, ker je mogoče vDraču vsako presenečenje, tudi najhujše in najneverojetnejše! Tudi Messag-gero« napada Avstrijo, češ da vodi avstrijska diplomacija v Draču zlobno proli Italiji naperjeno politiko in da vodijo boj proli vstašem dejansko avstrijski častniki, knezova palača pa da je zgolj podružnica avstrijska poslaništva, Drač pa le kolonija, v kateri daje povelja gospod pl. Lo-wenthal (naš poslanik).
XXX
VSTAJO VODIJO MLADOTURKI.
Albanska korespondenca poroča iz Drača: Iz izpovedi ranjenih vjetnikov jasno sledi, da vodijo vstajo mladoturški častniki, med njimi tudi neki major turškega generalnega štaba.
ZAKAJ SO VSTAŠI TAKO DOBRO ORGANIZIRANI?
Med vstaši sc nahajajo Essad pašini vojaki, ki so se udeležili obrambe Skadra in so jim Srbi dovolili prost odhod s topovi in vsem orožjem.
CESAR V IŠliU.
Cesar odpotuje v Išl letos uajbrže že 25. i. m. Spremstvo bo večje, kakor zadnja leta. Stalno bodo bivali v lšlu načelnik vojaške pisarne general pehote, baron Bolfrasz, dvorni župnik Seid! in en častnik cesarjeve pisarne. Cesar bo hodil tudi letos na lov.
NOVA RUDARSKA NEZGODNA ZAVA-OVA RUDARSKA NEZGODNA ZAVAROVALNICA.
Pred kratkim je zborovala v notranjem ministrstvu enketa zastopnikov rudnikov in rudarskih delavskih organizacij, ki sc je posvetovala o pravilih avstrijske rudarske nezgodne zavarovalnice, ki sc ustanovi s sedežem na Dunaju. Načelstvo bo štelo 30 članov in ;}() namestnikov. Gospodarji izvolijo tretjino, delavci tretjino, vlada tudi eno tretjino odbornikov. Za volitev na-čeistva se razdele obrati v šest volilnih razredov, in sicer: 1. okraji rudarskih uradov Sv. Hipolit, Wels, Hall, Ljubno, Gradec in Črnovice; ¿. okraji rudarskih uradov Celovec, Celje, L j u h 1 j a n a in Z a d e r; 3. rudarsko glavarstvo Krakov; -i. zahoclnočcški; 5. vzhodni in scvernočeški rudarski uradi.
HRVATSKI SABOR
je sprejel 19. t. m. v prvem in drugem branju postavo o izenačenju plač deželnih uradnikov s plačami državnih uradnikov. Poslanca Došen (Starčevi-čeva stranka) in dr. Horvat (Frankova stranka) sta deželne uradnike ostro napadala, ker so uradniki stebri vsakega protinarodnega režima na Hrvatskem. Proračunski odsek je sprejel proračun.
ANGLEŠKO BRODOVJE V REVALU POZDRAVI PREDSEDSTVO DUME IN DEPUTACIJA DUME.
V Reval se je pripeljalo predsedstvo ruske dume s 35 poslanci, da pozdravi v Reval došlo angleško vojno brodovje.
ITALIJA V NAJVEČJI NEVARNOSTI.
Zgodovinar Ferrero je objavil v »Secolu« članek z nadpisom: Največja nevarnost! Peča se z dogodki ob zadnji splošni stavki, ki je pokazala splošno nezadovoljnost proti sedanjim državnim razmeram. Državno oblast je oslabila libijska vojska, slab gospodarski položaj, zadnje volitve, upor nižjega uradništva, dušna zmedenost in nesloga med gospodujočimi sloji. Položaj v Italiji je tem resnejši, ker grozi tudi nova vojska z Abesinijo, ko še polovica Libije ni zasedena in ko še ni rešeno albansko vprašanje. Pričakujejo, da se državni izdatki vsako leto za nekaj sto milijonov povišajo v trenutku, ko vlada ministrstvo, ki nima zanesljive večine. Lahko sc govori o vladni krizi v Italiji. V Italiji so zdaj štiri politične stranke, socialnodemokraška, republikanska, radikalna in klerikalna. Manj jasna je smer, ki se večkrat naziva ustavna, liberalna ali pa monar-histična. Vse te stranke se potegujejo le za del vseh 508 volilnih okrajev, ostali volilni okraji so pa v rokah milijonarjev, ki so kupili poslaništvo, v rokah spletkarjev, zastopnikov mogočnih krajnih organizacij ali pa v rokah vladnih ljubljencev. Giolitli vlada zato kot diktator. V mirnih časih so je vz-
držal ta zistem, dasi je oslabljena državna oblast, v resnih in nemirnih časih pa odpove, kar lahko povzroči največjo nesrečo.
VAŽNE IZJAVE SAZONOVA.
Ruski zunanji minister Sazonov izjavlja v listu »Victorul«, da je prišel na podlagi posvetovanj z rumunskimi i državniki do prepričanja, da v bodoče ne more nobena stvar več motiti prijateljskih odnošajev med Rusijo in Ru-munijo, kojih interesi so v vseh najvažnejših točkah popolnoma identični. Glede grško-turškega konflikta jc izjavil Sazonov, da nudi konflikt povod za resno vznemirjenje, in to zlasti za Rusijo in Rumunijo, kojili skupni gospodarski interesi so ogroženi. Dvomi, da bi se Bolgarska v slučaju grško-tur-ške vojne vmešavala v vojno. Glede Albanije upa, da se posreči napraviti red, sicer postane dežela lahko strašna nevarnost za evropski mir.
Koncert v korist Medvedovega spomenika
ki ga je v nedeljo, dne 14. junija t. 1., priredila kamniška podružnica »Slomškove zveze« v Kamniškem domu pod vodstvom g. nadučitelja Ivana Primožiča, se jc izvršil v najlepšem redu in v občno zadovoljnosl. Kot overturo je salonski orkester zaigral dva zelo lepa komada. G. pisatelj Finžgar jc v daljšem, temeljitem in duhovitem govoru razlagal in dokazoval poklic pravega pesnika ter vzpodbujal občinstvo, da naj dobro pesnike in umetnike sploh podpira, predvsem njih dela kupuje. -Mešani zbori in moški zbori, ki so se •proizvajali, so bili dobro naštudirani in treba g. pevovodju Primožiču le čestitati, ki jc s svojim za to priliko sestavljenim zborom s par vajami dosegel tako lepe uspehe. Med pevski zborovski spored sta prinesla prijetno iz-premembo g. profesor A. Robida in g. učitelj M. Jovan, ki sta zapela prvi tri izbrane samospeve za tenor, drugi pa clva tudi zelo primerna, samospeva za bas s spremljevanjcm klavirja. Na klavirju je spremljal obadva g. stolni ka-pelnik Premrl. Pohvalo zasluži istotako g. organist J. Heybal za spretno in fino izvajani violinski točki. Zelo dostojna prireditev kamniške podružnice Slomškove zveze bo ostala vsem udeležencem gotovo v najlepšem spominu.
Uspeh slovenske manjšine v Irskem mestnem svetu.
Tržaški mestni svet razpravlja, šele sedaj o proračunu za leto 1914. Razprava se vrši že tri tedne, toda, ker se vrše navadno le po dve do tri seje na teden, se jo vlekla samo generalna debata skozi li dni. Za Slovence je govoril dr. Wilfan trikrat, za socialiste Pit-toni trikrat in za italijanske liberalce dr. Ara tudi trikrat. Pri podrobni razpravi pa so se slovenski svetovalci oglašali kar po vrsti za besedo, dočim je dr. Wilfan sam imel v dveh sejah po vrsti večurne govore. Ko sc je pa dr. Wilfan v seji minulega četrtka oglasil pri raznih postavkah kar devetkrat za besedo, jc prišlo na klopeh večine do hrupnih prizorov. Župan je zaključil sejo z naznanilom, da se prihodnja seja naznani pismenim potom.
Sedaj se vrše med italijansko večino in slovensko manjšino pogajanja. Gre predvsem za slovenske zahteve na šolskem polju. Italijani so bili že dovolili, da se zgradi slovenska šola pri Sv. Mariji Magdaleni, toda sklenili so istodobno, da sc zgradi tudi italijanska šola. Sedaj pa jc bil namen italijanske večine, da zgradi italijansko šolo takoj, slovensko pa šele pozneje. S tem bi bilo mnogo otrok nezavednih slovenskih starišev izgubljenih za poznejšo slovensko šolo. .Slovenski mestni svetovalci so še pravočasno spregledali te zavratne namene italijanske večine in je v tem vprašanju že dosežen sporazum, tako da sc zgradita poslopji za slovensko in italijansko šolo istočasno in da, se tudi obe šoli istočasno o tvori ta. Poleg tega je italijanska večina dovolila tudi nekatere druge koncesije. Med drugim je bil sprejet predlog, da se ima študirati vprašanje provzetja obstoječih slovenskih šol v mestu v upravo občine. Ker je italijanska večina do sedaj principielno odklanjala vse tozadevne slovenske zahteve, se ima smatrati tudi to — dasi le platonično — koncesijo za veievažno. Toda da sc kaže večina nekako bolj popustljivo, ima svoje razloge. Itnlijansko-liberalna večina se namreč silno boji slovenske ob-strukcije, ker bi ta imela za posledico razpust mestnega sveta oziroma deželnega zbora, čemur bi brezdvomno sledila upravna komisija ali vladni komisar. Temu sc bo na še tako težko izog-
niti, ker je mestno gospodarstvo popolnoma zavoženo in si" večina ne ve več pomagati, kako bi pokrila grozeč pri-primanjkijaj. Zato se nadejamo, da bodo slovi uski mestni svetovalci znali izrabiti ugoden položaj.
Dnevne novice.
-r Ponoreli koroški Vsenemci. Na
zahtevo 11 celovških svetovalcev je sklical včeraj od Vsenemccv nahujska-ni celovški župan dr. pl. M e t n i t z sejo celovškega občinskega sveta, da občinski svet protestira, proti za jutri nameravanemu slovenskemu romanju v Celovec! Preden so javno sejo otvorili, so imeli še tajno sejo. Menda se je našlo nekaj pametnih Nemcev, ki so opozorili hujskače, da je vsi hujskanje bilo naravnost iz trle izvito in da vpitje proti slovenskim romarjem blamira Nemce same. V javni seji je nato Nctnitz dejal, da bi proti navadnemu romanju v Gospo Sveto ne bilo ugovarjati. Iz njegovega, govora se je poznalo, da ga je nekdo potegnil, češ da snio pisali, da romarji nameravajo »demonstracijski obhod po Celovcu«. Tisti, ki so sc to nalagali, so bili Vsenemci, Celovčani so jim pa verjeli. Nato je celovški občinski svet sprejel resolucijo, ki protestira proti vpadu kranjskih Slovencev »in die urdeut-sche Stadt« Celovec, zahteva od župana, da prepove romarjem vhod v Celovec in zahteva, da ga mora vlada pri tem podpirali. Vsenemci pa so imeli pri Sand-wirtu protestni s h o d, katerega se je. udeležilo okoli 500 ljudi. Govoril je dr. A n g c r e r, ki je ropotal, da bodo morali udeleženci nemškega »Volks-taga« poseči po samopomoči, ako bo vlada trpela, da pridejo ta dan .Slovenci iz Kranjske. Z zadovoljstvom so zborovalci vzeli na znanje kulturen škandal, da je koroški deželni odbor dal vojvodski stol na Gosposvelskem polju zaplankati! Nato so udeleženci šli na Novi trg in zapeli patriotično — »Die Wacht am Rhein«, ki jo nemški profesor Fürster imenuje za veleizdajalsko in hujskaško. In ti ljudje so imeli predrznost našim romarjem na shodu podtikati jugoslovansko iredento! Kakor smo včeraj poročali, sc je vsenemškim hujskačem njihov račun temeljito prečrtal s tem, da se jc včeraj nameravano romanje odložilo na 12. julija t. 1. Sedaj bo dana prilika spoznati prave hujskače! Obžalujemo pa deželnega predsednika Fries-Skeneta, da se nahaja pod vplivom te imenitne družbe.
+ Celovški »Volkstag« navadna hujskanja. »I n f o r m a t i o n«, glasilo vplivnih patriotičnih krogov, piše 19. t. m.: »Edini namen nemškega »Volkstaga« v Celovcu 21. junija jc razdražiti Slovence v južnih deželah in bi Dobernig iz ljubosumnosti na Wolfa rad ustvaril na jugu isto bojno razpoloženje kakor divja že leta in leta na Češkem.« Tako ima zdaj ta »Volks-tag« tudi od le strani pritisnjen pečat, ki mu sliši.
Postojnski gospodarski odbor je končno razpuščen. Deželna vlada je namreč naznanila deželnemu odboru, da pritrdi sklepu deželnega odbora z dne 18. maja t. 1., da sc gospodarski odbor postojnski razpusti. S tem je deželna vlada tudi priznala veljavnost do-tičnega sklepa, o katerem so liberalci toliko pisali, da je nepostaven in neveljaven. Kakor jc videti, se deželna vlada vpitja liberalnih listov vendarle ne boji tako, kakor bi narodno-napredni gospodje radi. Mi vemo namreč, da so napravili radi deželnoodborskega sklepa toliko hrupa lc zato, da bi preplašili deželno vlado in vplivali na vladne organe. Tudi v stvarnem oziru jc vlada popolnoma mnenja deželnega odbora, kajti v svojem dopisu pravi, da pritrjuje razpustu z ozirom na podatke revizije, ki jo je deželni odbor odredil in izvršil. Župan Lavrenčič pa jo hotel preprečiti namero deželnega odbora s tem, da je hitro razpisal nove volitve za gospodarski odbor; pa ne bo šlo! Tu bo imel tudi še kdo drugi besedo zraven! V postojnsko mestno gospodarstvo mora priti red!
j- Zgradba deželne ciektrame vidno napreduje. Tlačne cevi so montirane po ravnini in sc bližajo žc vodohramu na hribu. Z železnicc se dobro vidi mogočno cevje. Centrala ob Savi je pod streho. V grobišču poleg ccrkvc v Žirovnici so sc izkopale znamenite starine, ki pridejo v deželni muzej. Na Bledu jc instaliranih žc okoli 1500 žarnic, od teh ena tretjina za javno razsvetljavo. Med sezono se instalacijska dela na Bledu prekinejo in drugod nadaljujejo. Na Bledu poleg vrtnarja Rc-pela na gričku sc gradi transformatorska hišica. Drogovi že stoje in se ravnokar napenjajo žice.
r Od novega blejskega vodovodi.
Bled z okolico dobi izborno pitno vodo, s kak ršno sc more ponašati lc malokatero letovišče. Studenec Zmrzlck, ki sc izliva v
Radovno, nima zastonj svojega imena. Voda bo dobila na Bledu, ko se bo na poti nekoliko temperirala, ravno pravo toploto, kajti studenec sam je za pitje premrzel. Nad zajetjem se dviga majhna betonska hišica. Interesanten objekt je izvršen čez Radovno. Vodovod mora premostiti Radovno. V ta namen se je izpeljala glavna cev v lični konstrukciji iz armiranega železobetona med dvema visokima skalama čez Radovno. Ta premostitev bo hkrati služila kot brv.
-f Čudni očividec. »Slov. Narod« je priobčil pred nekaj dnevi od »očividca« podpisano poročilo o zgradbi deželne elektrarne na Završnici. Poročilo je seveda »Slov. Naroda« vredno. A to pot je »Narod« samega sebe prekosil. Kajti ko so ga čitali na Završnici, so hoteli od smeha popokati vsi, ki zgradbo poznajo. Kajti nekdo je »Narodovega« dopisnika potegnil, mu povedal čisto napačne številke in napolnil njegovo domišljijo z grozotami. To je »Narod« prinesel v veliko tolažbo liberalcem in v zabavo vsem, ki so dobre volje. Le še kaj takega!
-f Odvetniška zbornica kranjska je imela v ponedeljek 15. t. m. popoldne svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril kmalu po 3. uri predsednik g. dr. Majaron, kon-statujoč sklepčnost. Pozdravil je došle zbornične člane in s toplimi besedami spominjal se umrlih odvetnikov I. Vencajza in dr. Golfa, zlasti pa dr. Kušarja, ki je bil od 1. 1898. dalje član disciplinarnega sveta, in tudi podpredsednik Zveze odvetnikov. Zborovalci so to počaščenje poslušali stoje. — Na dnevnem redu je bilo predvsem poročilo o odborovem poslovanju za dobo od 1. junija 1913 do 31. maja 1914, katero se je prečitalo. V preteklem letu je bilo rešiti predsedstvu, oziroma odboru 571 vlog. Število odvetnikov znaša sedaj 48, število kandidatov pa 57. Zastopstev revnih so opravili odvetniki v 87 kazensko-pravdnih slučajih in v 72 civilno-pravdnih. Poročilo, ki je naševalo stanovske pritožbe in njih rešitev, nadalje dopisovanje z oblastvi in drugimi odvetniškimi zbornicami ter razne odborove korake, se je brez ugovora udo-brilo. Nadalje so se odobrili zbornični računi za preteklo leto ter se je v pokritje proračuna za tekoče leto določil zbornični prispevek na 20 K. Zbornični podporni zalogi, ustanovljeni 1. 1908., je priraslo 1320 K, tako da njena glavnica sedaj znaša 3030 K. — Pri dopolnilnih volitvah za bodoča tri leta je bil izvoljen za zborničnega predsednika gosp. dr. Majaron, za podpredsednika gosp. dr. Papež, v odbor g. dr. Krisper za člana in g. dr. T r il 1 e r za namestnika, V disciplinarni svet je bil iznova izvoljen za predsednika g. dr. S u y e r , za člane gg. dr. Krisper, dr. Ravnihar in dr. Papež, za namestnika g. dr. Novak. Zbornični pravdnik ostane še nadalje g. dr. Tekavčič, njegov namestnik pa g. d r. P i r c. Vse volitve so se vršile skoro popolnoma enoglasno. — Rešile so se pritožbe treh odvetnikov proti odredbi odbora, katerim občni zbor po poročilu odbornika dr. Pirca ni ugodil. Na peticijo Društva odvetniških in notarskih uradnikov se je po poročilu podpredsednika dr. Papeža sklenila izjava, da se maksimalni delavni čas in nagrada za nadurno delo ne da enotno določiti, da je pa vsekakor nadurno deio primerno, nagraditi. — Pri slučajnostih se je razvila živahna razprava o načinu sestave imenika za vojaške zagovornike ter o tozadevnem dopisu graške zbornice. Razprave so se udeležili oziroma predloge so stavili gg. dr. Švigeij, Triller, Krisper, Pire in Tavčar. Ko je predsednik pripomnil, da zadeva pride v kratkem na razgovor v stalni delegaciji vseh odvetniških zbornic, se je sklepanje o predlogih za sedaj odložilo.
-f Tako naj bi povsod delali. Iz Šmart-nega pri Litiji priobčuje »Domoljub«: »Biti slovenske krvi bodi Slovencem ponos«, tako nam kliče pesnik in isto ponavlja naša podružnica Slovenske Straže, ko toplo priporoča nove razglednice v prid obmejnim Slovencem, ki se dobijo v prodajalni gospoda Ernesta Drčarja. Istega gesla se tudi zavedajte, ko kupujete razno blago, kakor cikorijo, žveplenke, milo, voščilo, papir itd. ter zahtevajte dosledno po prodajalnah blago, ki ga zalaga Slovenska Straža. Kadar ste primorani obiskati gostilno, vedite, da so nabiralniki Slovenske Straže v teh-le gostilnah: Rozina (Ustje), Hostnik (Cerkovnik), Femc (Cerovca), Rus (Javorja). In ko se bo v kratkem pobirala podružnična članarina po hišah, spomnite se premožnejši, da je letos pomembno letol — Meseca julija, najbrž 14., pa pridite v Društveni Dom poslušat o slavni zgodovini naših pradedov!
—	Nove umetniške trobarvne razglednice o vstoličenju zadnjega vojvode v slovenskem jeziku naj se naročajo po dopisnici pri »Slovenski Straži«. Vsak Slovenec naj v letošnjem jubilejnem letu rabi te razglednice — na teh razglednicah čestitajte ob godovih In drugih sličnih prilikah!
—	Prvi izlet notranjskih Orlov v Št. Peter se vrši v nedeljo dne 19. julija t. 1. in sicer ob vsakem vremenu. Vsi
bratski odseki naj se tega izleta gotovo udeleže. Ta dan bodi manifestacija orlovske misli na Notranjskem. Notranjski Orel. na plan
—	»Narodove priča« še enkrat. Na »Narodovo« ponovno laž, da je bil me-kinjski župnik g. F. Rihar 3. t. m. v Gradcu in da ga »Narodov« dopisnik videl ondi v gostilni, izjavljam podpisani, da mu izplačam takoj 1000 kron, če dokaže resničnost svoje trditve, sicer nosi »Narod« in njegov dopisnik pečat podloga lažnjivca. Kajti kar je pisal sobotni »Slovenec«, je vse res. Moj brat je bil od 6. maja do 15. junija pri meni v žmartnem. — Šmalno pri Litiji, dne 20. junija 1914. — M. Rihar, dekan.
—	Kaj je vse mogoče na Kranjskem. Pri izvršilni cenitvi nekega posestva na Dolenjskem se je cenil kot realna pravica tudi cerkveni sedež v župni cerkvi, h kateri spadajo prebivalci cenjene hiše in cenjenega posestva. Omeniti moram, da cenilca nista bila domačina, ampak od drugod izbrana — bila sta nekdaj veljavna veljaka liberalne stranke in nosila veliki libralni zvonec. Ker pa niso mogli liberalci priti zopet na krmilo s pomočjo repe — so začeli poskušati s pomočjo cerkvenih sedežev — pa naj še kdo reče, da se liberalci ne brigajo za cerkev in njene naprave.
—	Iz Tržiča. Jugoslovanska strokovna zveza priredi prihodnjo nedeljo dne '.'8. i. m. vrtno veselico s petjem na vrtu g. Lovro Aljančiča. v Bistrici. Čisti dobiček .je namenjeni društveni blagajni. — Dekliška Marijina družba je priredila malo razstavo ročnih del, katera je izvršila za misijon v Bosni. Lična dela pričajo o marljivosti in veliki vnemi članic za katoliške misijone.
—	Strah tržiških Nemcev pred previsokimi dokladami ni tako velik, kakor vpijejo. V dokaz naj služi tale dogodek: Stavbenika nove klavnice sreča prejšnji občinski svetovalec g. Julče Goecken in ga nagovori, kako more prevzeti stavbe po tako nizki ceni, vsaj ga mora to takoj prvo leto uničiti. Namen je očividno ta podražiti stavbe, da- bi se moglo še bolj agitirati zoper sedanji občin- odbor, kako »zapravlja« občinski denar. Občani lahko izprevi-dijo, da od strani, kjer bivši občinski svetovalec na tak način deluje zoper koristi občine, nimajo pričakovati ničesar dobrega zase. Mi pa gremo mirno svojo pot naprej. Naši narodni nasprotniki in od njih zapeljani ljudje nas sicer napadajo, a poznejši rodovi nas bodo blagoslavlja]!.
—	Izpremembe v politični službi. C. kr. okrajni komisar Henrik Schaffer je iz politične službe na Kranjskem poklican v c. kr. notranje ministrstvo. — C. kr. okrajni komisar dr. Leopold Ž u ž e k v Kamniku je poklican k c. kr. vladi v Ljubljani. — C. kr. deželnovlad-ni koncipist dr. Josip H u b a d je prestavljen k c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kamniku.
—	Sestanek organistov ljubljanske škoiije se vrši v sredo 24. junija v Novem mestu. Zborovanje se bo vršilo v tamoš-njem Rokodelskem domu ob pol 12. uri dopoldne. Gosp. deželni poslanec, orga-nist Mihelčič bo predaval o zavarovanju organistov. Skupni obed bo pri Štemburju v Kandiji. Gg. udeležniki sestanka naj blagovolijo vzeti seboj Aljaževi pesmarici in pesmarico »Glasbene Matice«. K sestanku so dobrodošli tudi organisti iz drugih slovenskih škofij, pa tudi častiti gg. duhovniki, gg. učitelji in vsi prijatelji cerkvene glasbe sploh.
—	Osebne novice s pošte. V področju tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva sta imenovana za poštna asistenta Matej Kumer, računski podčastnik ulan-skega polka št. 8, in pa Dragotin Kumar, narednik brzojavnega polka.
—	Slomškova podružnica za Gorenjsko priredi zborovanje dne 25. junija popoldne ob 2. uri v frančiškanski dvorani na Brezjah. Ura se je morala preložiti, ker je gosp. predavatelj dopoldne zadržan.
—	Nova cesta iz Poljanske doline v Horjuljsko dolino. Ta teden se je vršila kolavdacija ceste Trata—Lučna—Suhi dol, ki zveže s pred nekaj leti dogotovljeno cesto iz Vrzdenca pod Sv. Joštom na Suhi dol. S tem je dogotovljena važna cestna zveza, ki izpolnjuje krog cestnega omrežja tako, da je mogoče voziti iz Ljubljane čez Škofjo Loko in Trato čez Hribe v Horjulj in nazaj v Ljubljano. Od Trate gre cesta najprej po dolini. Od Todraža dalje se začne dvigati in od Brebrnice se vije v serpentinah visoko do Lučen, in od tam dalje doseže najvišjo točko na meji škofjeloškega in vrhniškega okraja. Kmečka posestva z velikimi gozdovi mnogo pridobe na vrednosti s to cesto. Od nove deželne ceste pa si delajo kmetje dobre občinske ceste. Občinska cesta na Prelesje in občinska cesta ob Brebrnici pričata o zdravem razumu in veliki pridnosti hribovskih kmetov, ki s svojo vztrajnostjo premagajo vse težave.
—	Izlet »Hrvatskega pevskega društva Lovor« iz Opatije na Bled. Gornje društvo prireja v nedeljo dne 28. junija t. 1. izlet iz Opatije na Bled po sledečem sporedu: Odhod iz Opatije ob pol 5. uri zjutraj; prihod v Gorico ob 10. uri dopoldne; odhod iz Gorice ob 2. uri 53 minut, prihod na Bled ob 5. uri 29 minut popoldne. Na Bledu priredi »Lovor« isti dan koncert v tamošnje dobrodelne namene. Pričctek koncerta ob 8. uri zvečer. Koncert se vrši na vrtu, a v slučaju slabega vremena v dvorani hotela »Jekler«. Vstopnina 1 K za osebo, obitelji čez 3 osebe 3 K. Dne 29. junija si ogledajo izletniki Bled in okolico in odpotujejo od tam (iz Jesenic) ob 6. uri 34 minut popoldne čez Ljubljano (prihod ob 8. uri 20 minut, odhod ob 8. uri 30 minut) nazaj v Opatijo, kamor pridejo ob 12. uri ponoči. Kdor od naših rojakov iz Voloske-Opatije, okolice in Reke se želi tega izleta udeležiti, naj se izvoli prijaviti do 26. junija Hrvatskemu pevskemu društvu »Lovor« v Opatiji. Vozna cena je tja in nazaj okoli 13 kron.
—	Železniška nezgoda. Na progi med Zalogom in Lazami je včeraj popoldne skočil iz tira parni stroj tovornega vlaka. Druge nesreče ni bilo.
—	Poroki. V Stražišču pri Kranju se je poročil Anton Križnar, posestnik in ži-vinozdravniški pomočnik, z gdčno. Francko Kamnar. — Poročil se je postajni mojster državne železnice Vilko Lappain z gdčno. Anico Kamnar iz Stražišča.
—	Azijska divjačina v Karavankah. Listi poročajo, da se snuje ekspedicija za znanstvene in kinematografske namene v gorovje petrajske Arabije, kjer so posamezne gore pokrite z vednim snegom in imajo celo ledenike. Ekspedicijo, ki je preračunana na eno leto, bo vodil znani raziskovalec dr. Friderik Grotte. Ekspedicija namerava ujeti tudi nekaj živih eksem-plarov sinajskega kozoroga, ki ga bodo poizkusili aklimatizirati v koroških Karavankah.
—	Na Viču jutri v nedeljo koncertira
godba kat. slov. izobraževalnega društva pri g. Pavlicu zraven cerkve sv. Antona. Začetek takoj po litanijah, okoli pol 4. popoldne. Vstop prost; pobiralo pa se bo za glasbila. Vspored je velezanimiv: mnogo lepih novih koračnic, opernih uvodov, glasbenih slik itd. Postrežba je priznano dobra, bodisi glede pijače ali pa hrane! Posebnih vabil nil
—	Važno za obrtnike. Ker se snuje v Kranju »Obrtno hranilno in posojilno društvo« in se bode vsled tega vršil tudi sestanek vseh obrtnikov, na katerem se bode razpravljalo, kako zamoremo pomagati svojemu obrtnemu stanu do boljšega obstanka, zato opozarjamo in vabimo vse obrtnike, da se gotovo udeleže tega sestanka, ki sc bo vršil v nedeljo, dne 21. junija t, l. ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni v Kranju. — Pripravljalni odbor.
—	Pismo slovenskega vojaka iz Vera Cruza v Mehiki. L. H. Kočevar, doma iz ribniške okolice, ki služi pri 2. ameriškem mornariškem polku, je poslal newyorske-mu listu »Glas Naroda« pismo, v katerem opisuje razmere v Vera Cruzu. Pismo slove: Vera Cruz, Mehika, 27. maja 1914. Dasiravno nimam poročati kakih posebnosti, Vam hočem vseno na kratko opisati .sedanje razmer v Vera Cruzu. Tu se nahaja sedaj nad 10,000 »Uncle Samovih« vojakov, ki so sestavljeni iz sledečih vrst: 3000 Marine Corps, 2000 infanterije, 1200 artilerije, 600 kavalerije ostanek pa Signal & Engineer Corps. Marine Corps ima kakih 16 brzostrelnih topov in vsaka kompa-nija je opremljena s strojnimi puškami. Poveljnik cele enote je general Funston. Naše zunanje straže so razstavljene v polkrogu okolu Vera Cruza. Najoddaljenejši oddelek je pri E1 Pejar, — kakih 12 kilometrov od Vera Cruz. Tam se nahaja vodni reservoir ter železnična postaja. Našim četam nasproti se nahaja general Na-varrette s približno 12.000 možmi, ki so oddaljeni kakih 5 milj od naših čet. Straže pridejo pogostoma skupaj na približno sto korakov. Ako A. B. C. (posredovalne države Argentina, Brazilija, Chile. Opomba ured.) ne dosežejo kakega sporazuma, bomo imeli priliko videti, kako brzo znajo Mehikanci leči. Kakor znano, jim primanjkuje streljiva, hrane, obleke ter se razen-tega nahaja med njimi velika množica prisiljenih ljudi iz vsakovrstnih stanov, ki komaj čakajo ugodne prilike, da se opro-ste. Nevedna druhal je vsega pomilovanja vredna, — toda v slučaju vojne ni pomilovanja. Kakor je razvidno iz tukajšnjih razmer, ne bo miru, dokler ne bo prišla Mehika pod ameriško pokroviteljstvo. Mogoče zna naš »miroljubni« Bryan odložiti to začasno, toda vsaka stvar pride ob svojem času. Dokaz temu je bilo 1. 1898. — Podnebje je tu zelo nezdravo, kajti tukajšnja površina je le dve stopinji nad morsko gladino. Vera Cruz šteje nad 70.000 prebivalcev ter je najznamenitejše pristanišče na atlantski strani. Prebivalci so, kar je iz boljših slojev, Španci, iz nižjih pa Indijanci in črnci. V slučaju, da pričnemo s kakimi »operacijami«, Vam hočem
poročati, Razun mene se nahaja tu še en Slovenec, ki je prisegel, da ne gre iz Mehike, dokler ne »maščuje« Maksimilijana. — L. H. Kočevar.
Pismo z Cosposveiskega polja.
Dne. 18. junija 1914.
Vojvodskl stol na Gosposvetskem polju ni več varen pred »Kranjci«, ki se zbirajo okoli njega, ga občudujejo in preiskujejo, če bi bil sposoben za sedež bodočemu ilirskemu kralju. Sanjal je dosedaj o lepih časih, ko je še prisegal slovenski vazal knezu v slovenskem jeziku »kako mene je sedaj naprej brano i zapovedano, tako ho-čim sturiti i vuse dopernesti, tako meni Bog pomozi, sveta diva Marija Mati božja i vuse svetci.« Stol je lastnina koroške dežele, ali kakor se bere v starih listinah »Korotana«. Karntes Herzogstuhl« je brati na ograji. Leta in leta je stal mirno na Gosposvetskem polju in snival. Pa naenkrat ga zbudi iz sanj hrup in žvenk — že sem hotel zapisati sabelj Matjaževe črne vojske, a pokarali bi me koroški zgodovinarji, ki uče drugače — zato pa bom rekel hrup in šum najetih Celovčanov in Gosposvet-čanov.
Nedelja je, lije pa kot iz škafov. Tam na Gosposvetskem polju stražijo ti vitezi stol, da ne bi odnesel kak Slovenec kamenčka z njega. Slov. kršč. soc. delavsko društvo v Celovcu je mislilo prirediti izlet v Gospo Sveto in na Magdalensko goro, a dež je izletnike zadržal v Celovcu. Ni bilo nobenega — stražili pa so stol.
In spomnil se je slavni deželni odbor in sklenil, da bodo od sedaj naprej vojvod-ski stol vedno stražili, da se ohrani ta zgodovinsko važni dokument!. Slavnemu dež. odboru iskrena hvala, da tako imenitno varuje slovenske zgodovinske spomenike. Na vsak način imajo ti gospodje veliko smisla za »Heimatschutz«, saj so skoraj vsi odborniki častni odborniki tega društva. Od 6. do 9. ure dopoldne bo stražil stol deželni glavar, od 9. do 12. ure bo stal tam Lemiš, od 12. do 3. ure Honlinger. Stražar, ki naj bi stražil od 3. do 6. ni določen, celovški župan pa je izjavil, da po dnevu nima časa, pač pa je pripravljen stati ponoči na vahti.
V nedeljo, dne 21. pa bo v Celovcu tudi »Volkstag«. Ker koroški Nemci naci-onalci ne morejo spraviti ljudi na zborovanja, so jim prišli na pomoč Kranjci. Delavstvo tobačne tovarne priredi romanje v Gospo Sveto. »Kranjci bodo vdrli v deželo — Celovčani varujte svojo nemško zemljol« kričijo po celovških ulicah plakati Vsenemcev, ki si hočejo tudi pridobiti nekaj politične slave in zato izrabijo to priložnost. Skličimo hitro protestno zborovanje! Kot avstrijski patriotje moramo to napraviti, kajti Kranjci bodo razkosali deželo.
To je slika iz vilajeta! — Kranjci ifc drugi jugoslovanski bratje pa si bodo res stekli mnogo zaslug, če podpirajo izobraževalno delo koroških Slovencev, ki si gradijo svojo samostojnost, brez šol, brez urad-ništva, brez vsega. Iz lastne moči vstaja K o r o t a n , to je pokazalo naše ljudstvo. Zadnji čas za germanizacijo je, zato taka »nervoznost« v deželi.
Dne 5. julija dohod koroških slovenskih pevskih zborov v Ljub= Ijano!
Slovenci, Slovenke iz Ljubljane, okolice in bližnjih krajev, pridite Jih pozdravit v narodnih nošah I
Vsa društva, vse ljudstvo na noge, da z brati iz Koroške na velikem slovenskem taboru v Ljub= Ijani povzdignemo glas za pravice domovine!
Primorske vesli.
p Romarski vlak primorskih Slo« vencev na Koroško. Primorska S. K. S. Z. v Gorici naznanja, da posebni vlak, napovedan in naročen na 28. in 29. t. m., ne bo mogel voziti, ker je ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v pismu, datiranem z dne 10. t. m., a došlem šele 16. t. in., sporočilo, da ob dveh praznikih posebnega vlaka ne more dati na razpolago, ,ker manjka vagonov. Odbor S. K. S. Z. uvideva veliko nepriliko, ki iz tega izhaja, a pomagati ni mogoče. Okrog 300 oseb je vožnjo že naprej plačalo. Odbor S. K. S. Z. je sklenil, da bo vozil posebni vlak iz gorice h Gospej Sveti v soboto 25. juUja. Odhod iz Gorico točno ob 8. uri 30 minut dopoldne. Vozni red objavimo kmalu. Čč. gg. zaupnike srčno zahvaljujemo za vnelo delo in le zelo obžalujemo, da imajo še s to premembo toliko sitnosti. Prepričani pa smo, cla nas bo dne 25. julija pohitelo iz Goriceh koroškim blatom še mnogo več. Torej na delo!
p Jezikovno vprašanje pri goriškem deželnem odboru. Goriški deželni odbor je te dni sklenil: »Na predlog deželnega glavarja se sklene, da se bodo glede rabe jezika uradnih spisov deželnega odbora držale bistveno dosedaj obstoječe navade. Kot načelo se določu, da se napravlja rešitev o zahtevah občin in zasebnih strank v jeziku, v katerem je stavljena zahteva. V notranjih poročilih med deželnimi uradi in zavodi se bo rabil — kakor v preteklosti — italijanski jezik; stavbeni, računski in kmetijski urad bodo sestavljali svoja poročila o stvareh, ki se bodo razpravljale v deželnem zboru, v tistem jeziku, v katerem se je napravila zahteva.« — Torej se pod novo vlado, v kateri sedijo tudi slovenski liberalci ali »absolutni narodnjaki«, kakor se radi imenujejo, ne bo glede jezika nič izpremenilo, ampak bo ostalo tako, kakor je bilo pod rajnim Pajerjem: da namreč slovenščina v deželni hiši ni ravnopravna z laščino. Da, da, kričati o narodnem ra-dikalizmu je lahko, ga praktično izvajati, to je pa druga reč
p Delovanje »Lege nazionale«. »Lega nazionale« bo imela letos svoj občni zbor dne 12. julija v Poreču. V minulem letu je družba prevzela v popolno oskrb otroške vrtce v povsem slovenskih oziroma hrvatskih krajih Istre: Žminj, Kanfanar, Draguč, Unije in Marčan. Nove šole je ustanovila v hrvatskih krajih: Premantura pri Pulju, Sv. Lovreč na Poreščini in Sv. Jernej na Motovunščini. V Podgori je kupila za otroški vrtec hišo za 25.000 K. V Skednju pa si je v isti namen nabavila za enako vsoto, 25.000 K, zemljišče, kjer namerava zgraditi poslopje, katerega stroški so proračunjeni na 60.000 kron. Dalje namerava družba poleg obstoječih ustanoviti v Trstu in v Gorici še nekatera nova zabavišča in otroške vrtce. Proračun družbe za prihodnje leto znaša 234.000 K.
p Kompakten nastop Slovencev v piranskem okraju pri zadnjih nedeljskih ožjih volitvah je vzbujal tudi med piranskimi Italijani občudovanje. Vsi kakor en mož so Slovenci ponosno stopali pred volišče in oddali svoje glasove za dr. Spadara. Slovenci iz Sv. Lucije so skupno prikorakali. Seveda tupatam jih je piranska poulična drhal zasramovala in izžvižga-vala, toda še mar jim niso bile take provokacije. Ko so oddali svoje glasovnice, so mirno zapustili Piran ter doma po svoje praznovali zmago nad italijansko kamoro, ki jih povsod zatira. Izid volitev je na piransko gospodo vplival zelo mučno in bili so vsi poparjeni, kajti imeli so že pripravljene razne zastave in godbo, da bi slavnostno popraznovali zmago svojega italijansko - liberalnega kandidata. Njih nada se je zlasti še povečala, ko je do-šlo v Piran poročilo o zmagi puljskih liberalcev.
p Vojna mornarica. Vojna ladja, križanca »Kaiser Kari VI.« bo odplula v četrtek zjutraj iz vojne luke proti Reki, kjer se bodo na križarico ukrcali gojenci c. in kr, mornarične akademije, in sicer četrtega letnika. Z gojenci na krovu bo odplula križarica potem v inozemstvo. Križarica bo obiskala več francoskih, španskih, portugalskih in grških luk. Po povratku v domače vode bo križarica »Karol VI.« pri-deljena eskadri, da bodo tako gojenci prisostvovali letošnjim velikim vajam vojne mornarice. Za to misijo je bila najprvo odločena križarica »Kaiserin und Konigin Maria Theresia«. Ker so se pa pri poskusni plovbi pokazali precejšnji nedo-statki pri strojih, je poveljstvo vojne mornarice odločilo, da se ima postaviti takoj zgoraj omenjena križarica v službo.
p Primorska v državnem proračunu. Za zgradbo novih šolskih in drugih javnih poslopij je postavljenih v državnem proračunu za leto 1914-1915 2,229.338 K. Od teh je določenih 10.000 kron za novo poslopje nemške državne realke v Pulju (četrti obrok), dalje 10.000 kron za novo poslopje italijanske in slovenske gimnazije v Gorici (tretji letni obrok), 17.000 kron (kot šesti obrok) za pripravnico v Kastvi, 167.500 kron (kot četrti obrok) za zgradbo nove nemške dekliške državne ljudske in meščanske šole v Pulju. Kot štirinajsti obrok je postavljenih v proračun 1,284.461 kron za novo justično poslopje v Trstu, za katerega zgradbo je bilo proračunanih okoli 3,200.000 K.
pBojazljivi Izumil Kemal bej. Poročali smo že, da je v nedeljo zjutraj prišel v Trst bivši predsednik pro-vizorične albanske vlade, Izmail Kemal bej. Nameraval se je takoj drugi dan odpeljati na nekem parniku proti Va-loni. V zadnjem trenutku pred odpoto-vanjem pa je Izmail Kemal bej dobil vest o tragičnojunaški smrti holand-skega polkovnika Thomsona in o naskokih vstašev na Drač. Vest jo. Izmail Kemala tako presenetila in osupnila, da je raje ostal na varnih in trdih tr-
žaških tleh. Ostal je v luksurijozuem hotelu »Excelsior« ter si sedaj preganja čas s čitanjem romanov. Sedi navadno po več ur v sprejemnem salonu ter pričakuje časnikarjev, ki ga hočejo interwiewat, kajti z interwiewi je mož zelo radodaren. Izmail Kemal goji na do, da se v njegovo domovino, ki je že toliko pretrpela vsled notranjih nezgod, kmalu povrne red in javni mir. To je njegova, kot albanskega domoljuba vroča želja.
p Najnovejši trik tržaških lopovov. O tem sc nam še poroča: Neka družinske razmere na Kranjskem dobro poznavajoča. družba tržaških goljufov si je v zadnjem času izbrala za svoje žrtve lahkoverne kmečke žene na Kranjskem, zlasti one, ki imajo svoje može v Ameriki. Dne 15. t. m. je prišel v Ravne pri Krškem na dom kmetice Ane S a v š e k neki 221etni, še precej čedno oblečen neznanec, ki je kmetici na kratko sporočil, da je prišel njen mož iz Amerike v Trst, da mu je tu zmanjkalo denarja za nadaljno vožnjo in da jo prosi, naj pride takoj v Trpi. Žena je verjela in se je takoj z neznancem odpeljala v Trst. Tu sta nekaj časa hodila po mestu, potem pa jo je neznani človek zavedel v neko ulico, kjer je zahteval od nje denar, češ, da ga ponese možu, ki je v neki hiši pridržan. Žena mu je izročilo 120 kron denarja, en bankovec za 100 kron in dva po 10 kron. Neznanec je z denarjem izginil, a ga ni bilo več na izpregled. Žena je jokajoč naznanila stvar policiji, ki pa lopova ne more izslediti. Slutijo, da gre tu za dobro organizirano lopovsko družbo.
p Goriška porota, ki se snide prihodnji ponedeljek, bo imela le en slučaj, in sicer bo sedel na zatožni klopi finančni stražnik Jernej F e i s s iz Dolenj radi zločina po § 127., 131. in 132. v škodo lastne mladoletne hčere. Predsedoval bo predsednik sodišča dvorni svetnik Cazafura, votanta svetnik dr. Sterle in sodnik dr. Leoncellis. Državno pravdništvo bo zastopal dr Zorzi, branitelj je dr. Turna. Razprav^ se bo vršila tiri zaprtih durih.
p Hrvaška šola v Trstu. Vest o nakupu hiše za hrvaško šolo v Trstu je v toliko popraviti, da je hišo kupilo Hrvaško šolsko društvo v Trstu in ne Družba sv, Cirila in Metoda za Istro.
Slovenci! Zanetite povsod na naši zgodovinski slovenski zemlji velike kresove v soboto dne 4. julija na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda. Kresovi naj bodo znak naše stare pravde!
Ljiijeoske novice.
lj Slavnost v spomin 5001etnice usto-ličenja vojvod v slovenskem jeziku, ki bo
v nedeljo 5. julija v Ljubljani, obeta biti velikanska. Koroški Slovenci se pripeljejo v Ljubljano s posebnim vlakom. Na ljudskem taboru nastopi med drugimi kot govornik tudi koroški župnik Janez M a -jerhofer iz Pokrč.
Jj Slovenci Ljubljane in okolice — odgovorimo 5. julija na taboru v Ljubljani na protipatriotične in protislovenske izbruhe koroških Vsenemcev, ki hočejo, da se nam zapre pot k vojvodske-mu prestolu, na katerega so Slovenci vmestili Habsburžana Ernsta Železnega. Dne 5. julija vsi na ljudski tabor v Ljubljano I
lj Načelnik Hrvatsko-slovenskega dr-žavnozborskega kluba dr. Anton Korošec govori 5. julija na velikem ljudskem taboru v Ljubljani.
lj Za izlet k Gospej Sveti iz Ljubljane je bilo do včeraj opoldne oddanih nad 500 voznih listkov. Izlet je, kakor smo že poročali, preložen na 12. julija. Vozni listki se prodajajo dalje v »Ljudskem domu«.
lj Na vrtno veselico kat. društva rokodelskih pomočnikov, ki bode jutri, v ne-dejio 21. t.m. ob pol 5. uri popoldne, še enkrat opozarjamo. Pevski zbor bode pel naslednje pesmi: Fr. Ferjančič, O j slovenska žemljica; Fr. S. Vilhar, Na vrelu Bosne, z bariton-solo (poje g. J. Vrečar); Kriškowsky, Utopljenka; E. Adamič, Dan slovanski. — Igrala bode godba c. in kr. pešpolka Albert I., kralj Belgijcev, št. 27. — Ob slabem vremenu bode veselica v dvorani in v drugih prostorih Rokodelskega doma:
lj Pri sv. Jakobu jutri ob pol petih popoldne pridiga o treznosti; potem pete litanije Jezus. Srca. Pridite vsi prijatelji treznosti
lj Iz šentjakobskega okraja. Prostori šentjakobskega prosvetnega društva so sedaj vsi predelani; zidarska in mizarska dela so končana. Jutri zopet začnemo z rednim društvenim delom. Jutri ob 11. uri je izredni občni zbor. Vabimo. — Pevsko skušnje so zopet
redno vsak petek od pol 8. do 9. ure in vsako nedeljo od pol 11. do 12. ure za mešani zbor; vsako sredo od pol 7. do 8. ure za mladinski zbor. Vsako nedeljo zvečer je v društvu prost pomenek. — C i t a 1 n i c a je odprta vsak dan zvečer od 6. do pol 10. ure, kjer jo obilno časopisov itd. na razpolago. Za dame je odločena posebna soba s posebnim vhodom. — Knjižnica je zopet odprta vsako nedeljo od 10. do 12. ure in vsako sredo zvečer od pol 7. do 8. ure. — Prireditve v poletnem času bodo: 19. julija vrtna veselica in 9. avgusta izlet na Sv. Jošt pri Kranju. — Naznanjamo, d a j e j u tr i po zboru sestanek, na katerem sc posvetujemo glede 5. julija, ko s Korošci p r a z n u j e m o 500 1 e t n i c o v m e -ščenja zadnjega vojvoda v slovenskem jeziku na gospo-svetskem vojvodskem prestole. — Vsem udom in prijateljem krščanske prosvete prijazno naznanjamo, da se bode te dni oglasil naš zaupnik, ki pobira članarino za društvo za leto 1914. Toplo ga priporočamo prijazni naklonjenosti.
lj Zmerjanje ljubljanskega župana.
Gotovo je dobil po odkritjih »Slovenčevih« ljubljanski župan dovolj povoda, da bi si izprašal občinsko vest. Dvanajst milijonov kron dolga, brez dovoljenja najete velike vsote, nepokrita amortizacija, zmešani računi, ponesrečena podjetja — vse to ne gre ljubljanskemu županu nič k srcu. Pogumno zmerja dalje deželne uradnike, namesto da bi se jim dostojno zahvalil za veliko delo, ki so ga izvršili z revizijo mestnega gospodarstva. Ker spada seveda obnašanje županovo kot dobra ilustracija k revizijskemu poročilu, nadaljujemo izvlečke iz županovega zagovora. Dr. Tavčar je našel, da je užitnina, ki jo »napraska in nastrže« Ljubljana deželi, nekaj »nekrščanskega, nekaj nekatoliškega, in da dežela sprejema to tlako, je nekaj umazanega, nekaj nehonet-nega«. »Deželni očetje«, na katere apelira ljubljanski župan, se bodo pa težko dali omehčati, ko preberö vse psovke, s katerimi jih prepričujejo zastopniki ljubljanskega mesta. Župan očita revizorjem, da »nalašč pačijo resnico na magistratu«. Ker smo pisali, da naj ljubljanski župan pazi, kajti stvar je bolj resna, nego si on misli, se nam je župan dr. Tavčar odrezal, da se za. take grožnje ne zmeni: »On teh groženj niti tako visoko ne ceni, kakor ceni vrednost lasu, katerega je iz svoje volne izgubila ovca na paši v planinah«. To je menda dovolj pogumno povedano, Kar trdi revizor, pa je »gola in naga čenčarija«, to so »neslane tirade, v katerih izbruha igno-ranca«, deželni revizor je »slep, kakor je slepa riba, ki mora svoje življenje preživeti na najglobokejšem dnu morja«. Ker ljubljanski župan še ni pri kraju, bomo počakali, da vse pove, kar ima na srcu. Potem bomo zopet govorili mi. In nazadnje bo menda govoril — deželni zbor, ki bo najbrže primerno na znanje vzel fantastične nazore ljubljanskega župana.
— Pogreb kanonika Tomaža Kajdiža
se je vršil včeraj popoldne ob izredno veliki udeležbi. Pred hišo žalosti so seme-niščniki pokojniku v slovo zapeli žalostin-ko, nakar so truplo prenesli v stolnico. Tu je stolni prost Sajovic kot zastopnik knezoškofa, ki se nahaja na birraovanju, ob številni asistenci blagoslovil truplo. Med navzočimi smo opazili eksc. deželnega predsednika barona Schwarza, dvornega svetnika Chorinskega, deželnega glavarja namestnika dr. Lam-peta, deželnega odbornika dr. Pega-n a , deželnega šolskega nadzornika H u -b a d a , deželnovladnega svetnika K r e -m e n š k a , okrajnega glavarja Kres-s e t a , drž. poslanca komerc. svetnika P o v š e t a , državnega poslanca G o -s t i n č a r j a , deželnega poslanca d r. Gregoriča, predsednika deželne banke Pollaka, gimnazijskega ravnatelja dr. Požarja, ravnatelja deželnih uradov Z a m id o , muzejskega ravnatelja prof. dr. Mantuanija, vladnega svetnika dr. D e t e 1 o , odvetnika dr. Papeža, predsednika obrt. pospeševalnega urada K r e g a r j a , ces. svetnika R ö -g e r j a , veliko število svetne in samostanske duhovščine ljubljanske in z dežele. Cerkev je bila polna občinstva iz vseh stanov, ki je prišlo k pogrebnim slavnostim. Iz cerkve se je sprevod pomikal na pokopališče k sv. Križu. Sprevod je vodil prošt Sajovic. Spredaj so šli otroci iz Marijani-šča in Lichtenthurnovega zavoda s sestrami, za njimi so korakali deželni sluge v uniformah z vencem, potem frančiškani in za njimi semeniščniki; v vozovih so se peljali pevci, kanoniki in prošt Sajovic z asistenco, Za mrtvaškim vozom pa je stopala svetna in redovna duhovščina, med katero smo med drugimi opazili msgr. Zupana, častnega kanonika dr. Sveti-n o , kanonika K r ž i č a , konzistorialnega svetnika dr, P e r n e t a. Za duhovščino so stopali svetni dostojanstveniki, potem skupina Moravčanov in dolga vrsta drugih
pogrebcev, ki so prišli izkazat zadnjo čast blagemu pokojniku.	,
lj Slovenska umetniška razstava se
otvori v začetku meseca avgusta. Ker je velik del prostora določen za posebno razstavo, mora se štovilo umotvorov za posamezne razstavljavce omejiti na povprečno šest. — Prijave naj so pošljejo do 5. julija slikarju R. Jakopiču, umotvori pa najkasneje do 15 julija na Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljub-1 ljana, Lattermannov drevored.
lj Cerkvenoglasbeni tečaj za organisto in cerkvene pevovodje se bo vršil letos v Ljubljani od 3. do 7. avgusta. Priredi ga Ce-cilijino društvo za ljubljansko škofijo. Tečaj bo v Marijanišču. Obenem s tečajem za organiste sc bo vršil tudi koralni tečaj za duhovnike, ta pa le v sredo 5. avgusta. V četrtek 6. avgusta bo v Marijanišču občni zbor Ceciliji« nega društva.
lj Umrla je soproga bivšega čevljarskega mojstra gospa Marija Podles-n i k , stara 72 let, stara mati g. Ivana Pod-lesnika in gospe Frančiške Volta. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu k sv. Križu.
lj Umrl je v Gradcu vitez Gvidon pl, A n d r i o 1 i v 69. letu starosti.
lj Gospod Marko Rašica, akademi-čni slikar, je iztožil v izložbenem oknu g. Ketteja dve lepi sliki: Oleandri v cvetu (motiv iz Dubrovnika) in Vazo z rožami.
lj Nekaj opomb glede cirkusov. Zadnji
čas so se začela različna potujoča podjetja v Ljubljani nameščati na travniku nasproti justični palači. Po sodbi občinstva pa ta prostor ni primeren. Klub S. L'. S. je v magistratnem gremiju že nastopil za to, naj sc laka podjetja ne postavijo sredi mesta, kjer sc ovira promet in predvsem moti nočni nnr prebivalstva. Cirkus Kludsky, ki je bival te dni v Ljubljani, pa je tudi pri justični palači postavil svoje mnogobrojne šotore, hleve za domače in kletke za divje živali, parne stroje, kovač-nice itd. Negledc na to, kar smo glede prometa in miru navajali, je ta prostor za toliko šotorov in naprav vendar veliko premalo obsežen! Vse sc gnjete skupaj, zdaj pa naj nastane kaka nesreča, ogenj, kaka žival naj uide, naj sc konji splašijo itd.! In to sredi ene najobljudenejših točk mesta in blizu kolodvorske ulice! Kako se šikanirajo obrtniki, če hočejo n. pr. kaj prizidati ali izprcmeniti, ali pa še celo mlekarice, če voziček na cesti puste, tu pa se nobeden ne spomni na ozire na mir, red in varnost. Pa če bi imelo mesto vsaj kaj od tega! Cirkusu Kludsky pa, ki je inkasiral vsak dan lepe tisočake, so odmerili 35, reci in beri: petintrideset kron davka! Ali ne uvidi vsakdo, kako bi spričo naraščanja takih podjetij in vese-ličnih naprav ter priredb sploh, bilo pametno, če bi večina občinskega sveta sprejela predlog občinskih svetnikov S. L, S., naj se uvede v Ljubljani veselični davek, kakor je že drugod vpeljan? Kako lepo vsotico bi n, pr. mesto dobilo od vstopnic za tak cirkus, kakor je Kludsky! A salomonska večina ljubljanskih mestnih očetov doličnega predloga še danes ni na dnevni red občinsega sveta postavila. V celovškem občinskem svetu so se tudi nad omenjenim cirkusom hudovali, da tudi nima zadostnih varnostnih naprav in so opozarjali na nesnago, ki jo je pustil v mestu. Tudi v Ljubljani jc žalostno pogledati na travnik, kjer je cirkus stal, in vendar se je dal za malo vsoto, ki jo je moral posestnici plačati, še rubiti. Pač ni lepo. Magistrat pa naj uvažuje pametne predloge naših občinskih svetovalcev, naj premišljuje, kako bi mesto moglo imeti kaj več koristi od tujih podjetij, ki zaslužijo lepe denarje pri nas, in naj tudi glede prostora, miru in varnosti v bodoče drugače ukrene kakor dozdaj.
lj Slonovo slovo ob odhodu iz Ljubljane. Včeraj je Kludskyjev cirkus zapustil- Ljubljano. Neki Kludskijev slon pa je ob tej priliki priredil brezplačno nenapovedano predstavo, ki je vzbudila veliko slrahu, pa tudi veliko smeha. Na Dovozni cesti se je nek manjši slon »splašil« in jo je ubral na dvorišče železniške hiše. kjer stanuje gospod Her-riseh. Dva fanta sta bežala pred slonom. Herrischeva gospa jc hitro zaprla steklena vrata, ki vodijo v kuhinjo, a slona (o ni. zadržalo, marveč je podrl vrata in šel v kuhinjo. Fanta, ki sta pred slonom bežala, sta hitro pod posteljo smuknila, slon pa je snedel zvitek in je brskal po štedilniku, kjer sc jo kuhalo kislo zelje, ki mu pa ni dišalo. Ker je bilo v štedilniku zakurjeno, so je opekel in ustrašil, pričel rjuti, prekucnil je omaro, nakar je bežal na cesto, kjer je rjul in žvižgal tako, da se jc vso treslo strahu. Mešal je blato, prevrgel v besni jezi nek voz, naložen z gramozom, in drl na Dunajsko cesto, kjer je zlomil tudi mitnični drog. Ženska, ki prodaja na stojnici pred prelazom južne železnice, se ga je tako ustrašila, da mu jc pričela metati žcmlje in sladkarijo, katere je slon hitro pospravil. Ko ie slon zagledal klobase na stojnicah,
je hotel tudi te, pa so mu jih odnesli. Slon je ustavil tudi tramvaj. Ves čas je besna žival tulila, dokler ni prišel njegov krotil olj z grabljami nanj. Ko je slon krotitolja zagledal, jo postal ta-kot krotak kakor ovoa in je korakal z njim mirno na železnico. Škodo jo napravil slon 170 kron, ki jo jo vodstvo cirkusa takoj poravnalo.
lj Nesnaga. Kdor so hoče prepričati, da je Ljubljana res moderno mesto, naj pride v Mcrosodno ulico na Zab-jaku. Na javnem prostoru sredi hiš bo našel velik kup smeti in gnoja, kakor v kaki zanemarjeni gorski vasi. Polcli se razširja naokoli neznosen smrad, ki okužuje vso okolico. Ondotni cestni snažilec venomer vozi cestno nesnago na omenjeni kup, in če se ga opozori na nedostatnost, so izgovarja, da je to že od nekdaj tako v navadi. Prizadete stranke prosimo slavni mostni magistrat, naj pogleda tudi enkrat v ta del mesta in napravi konec nevzdržnim razmeram.
lj Umrli so v Ljubljani: Liberat Zobe-rer, vojak-pešec, 23 let. — Frančiška Gor-jup, kuharica, Radeckcga cesta 9. — Ciril Karlič, črkoslikarski vajenec, 16 let. — Ivana Bolčina, rejenka, 4 leta. — Ivan Okorn, krojač, 55 let. — Despot Vojnovič, dninar, 35 let.
lj S pilo se je zabodel pod srce. •19 let stari Franc Vole, delavec v Vidi-cevi opekarni na Viču, so je včeraj prepiral v pijanosti s svojim bratom ter sc je v razburjenosti zabodel s pilo pod srce. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
lj Pri lovu na podgane ponesrečil.
23 let stari Janko Pogača r, trgovski korespondent pri Krisperju, je v prostem času streljal v Krisperjevem skladišču s flobert-pištolo podgane. Včeraj se je naslonil z roko na nabasano pištolo, k i pa se jc sprožila in mu jo krog-Ija prebila dlan desne roke. Iskati je moral zdravniške pomoči.
lj S prvega nadstropja padla. Predvčerajšnjem ob pol 5. uri zjutraj je padla na trnovskem pristanu hčerka kontrolorja Mestne hranilnice Trstenjaka, ki je gojenka 3. letnika učiteljišča, s prvega nadstropja na pritlični tlak. Hotela jc menda vloviti neki robec, ki ga je odnesel veter z vrvi, na kateri se jc sušil, pri čemer je izgubila ravnotežje. Dobila ie smrtnonevarne poškodbe.
lj Dva nova gosta so dobili danes V tukajšnji prisilni delavnici, in sicer 361etnega Jožefa Kožuha iz Dromelj pri Celju in 39letnega Jožefa Urha iz Cer-kelj, okraj Kranj.
lj Udomačen kanarček je ušel včeraj popoldne izpred škofije. Kdor ga vrne, dobi primerno nagrado. Oglasi naj sc pri trafikantu g. Šoukalu.
Darovi.
— Velikodušen dar. Na najlepši liačin je pokazal simpatije do naših pedagoških organizacij duhovni svetnik č. g. Jurij König, župnik na Vinici. Poslal je »Slomškovi zvezi« in »Društvu slovenskih katehetov« po 100 K ter postal s tem ustanovnik obeh organizacij. Blagemu dobrotniku krščanskega uči-teljstva in prijatelju katehetskega napredka — iskrena zahvala. Bog plačaj!
iz Dolenjske.
— Ribnica. Dne 2. t. m. se je ustanovilo pri nas okrožje telov. odsekov »Orel« iz Ribnice in Sodražice. Ustanovni zbor je bil pri Novi Štifti — romarski cerkvi Matere Božje v ribniški dolini. Na sestanku j o govorilo več govornikov — predvsem je bil lep govor br. Š k r a b e a — navadnega kmečkega fanta, ki je v krepkih besedah orisal, kakšen mora biti Orel in kaj nas loči od naših nasprotnikov —Sokolov. Da se fantje dobro zavedajo orlovskega klica, jc pokazalo burno pritrjevanje ob koncu njegovega govora. Vsega upoštevanja vredne so bile tudi besede ribniškega dekana preč. g. A Skubica, ki jc mimogrede omenjeno vodil to zborovanje in bil izvoljen za predsednika okrožja. Gosp. dekan Skubic jc razmo-trival za ribniško okrožje nadvse važno vprašanje, kaj hoče Orel. kaj jc naloga našega okrožja. Tudi on jo žel za svoje vznesene besede obilo pritrjevanja in hvale, kar jc gotovo spričevalo, da bomo napredovali, ker je v naših fantih veliko dobre volje za delo. Shod je pozdravil t udi župan iz Sodražice gosp. A. Lovrenčič, nadalje župnik sodraški 6. gosp. Fr. Traven, profesor dr. Trgan, g. zlatornašnik Klinar, kakor tudi naš veliki organizator v vrstah S. L. S. č. g. župnik Lavrenčič. — Shoda se je udeležilo tudi več starejših kmečkih mož, ki so se ob navdušenju mladine za naše ideale čutili i sami mlade. Po običajnem sporedu je sledila prosta zabava, pri kateri so se vršile prijateljske
na pit niče. — Utrjeni iu okrepljeni za boj, za zmago svojih idealov smo sc razšli z veselim upom, da sc še večkrat snidemo pri Novi Štifti.
— Iz Ribnice. Dne 4. t. m. se jc od nas poslovil č. g. kaplan in dež. poslanec K a r o 1 Š k u 1 j in odšel v Dolenjo vas pri Ribnici v pomoč ondotnemu bolehnenni g. župnik u Vrhovšku. G, Škulj jc bil v Ribnici komaj dobrih sedem mesecev. Kako priljubljen jc bil, jc jasno pokazal njegov cdhod. —. Na predvečer so mu priredili pevci podoknico pod vodstvom učitelja g. Pečjaka, ki se mu je tudi v zelo toplih besedah zahvalil za njegovo delo v prid našim organizacijam v Ribnici. Istotako sc mu je zahvalila ena izmed gojenk gospodinjskega. tečaja, ki sc jc priredil po njegovem posredovanju in mu poklonila v spomin lepo burzo, ki so jo darovale go-jenke. Lep spomin mu je dala v znak hvaležnosti Dekliška zveza, ki jo je on ustanovil. — Drugega dne je g. Škulja spremilo v Dolenjo vas več uglednih mož na 13 vozovih. Fantje iz Gorice vasi so mu postavili ob cesti, koder se je peljal, lep slavolok in ljudstvo ga jc pozdravljalo v slovo s hvaležnostjo v srcu za njegov trud in delo. Tudi v Dolenji vasi jc bil č. g. Škulj z radostjo v srcih sprejet.
Zadnje vesli.
IZID VOLITEV V KMETSKI KURIJI ISTRSKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Koper. Izid je sledeči: dekan Šker-bec 1165, Valentič 1116, Spagnoletto 116, Bartolich (kamoraš) 109, Šiškovič 93, Apollonio (kamoraš) 37, Andrijašič 35, Corradini (kamoraš) 34, Venturini 3, Peca-rič 3, župnik Čcmažar 1. — Kakor se vidi, so se separatistični kandidati, ki niso marali dekana, strašno osmešili. Pohvaliti je disciplino volivcev, ki se niso dali zbegati po paroli ekstremnih elementov.
Pulj. Pri volitvah v kmetski kuriji puljskega okraja sta bila izvoljena hrvatska kandidata dr. Zuccon in župnik Kirac.
Volosko. Oddanih 885 glasov. Izvoljena sta dr. Ivan Poščič z 893 in Josip Ri-barič z 885 glasovi.
Pazin. Izvoljena sta župnik Josip Gra-šic in dr. Vinko Trinajstič.
Buzet. Izvoljena sta župnik Širne Čer-van in učitelj Ivan Sancin.
Krk. Izvoljena sta župnik Anton An-drijčič in vitez Ambrož Haračič.
Trst, Rezultati splošne kurije istrskih deželnozborskih volitev še niso do danes zjutraj popolnoma znani. Iz italijanskih volivnih okrajev je znan le rezultat iz okraja Koper—Piran—Poreč—Milje, kjer je zmagala italijansko-liberalna lista. V tem okraju so dobili; italijanski liberalci: dr. Appolonio 1472, Corazza 1472 in Da-pas 1473 glasov. Kandidati italijanske krščansko-socialne stranke: Bonetti 299, Ulcigrai 300 in Zanetti 300 glasov. Znatno število glasov so dobili hrvatsko-slovenski števni kandidati »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«, in sicer: Ivan Mandič, župnik v Kaštelu, 276; Rudolf Pečarič, posestnik v Pobegih, 271; Gade Sokolič iz Nerezine 300 glasov. Številni so bili glasovi Slovencev in Hrvatov v Pe-trovcih, Sv. Luciji pri Piranu in v Kaštelu. Volitve v tem okraju so bile mirne. Italijani so napeli vse svoje sile.
(V včerajšnje brzojavke jc tiskarski škrat vtihotapil občino »Moroside«, Pravilno naj se čita Moščenice.)
POLITIČNA SITUACIJA.
Dunaj, 20. junija. Od najboljše informirane strani sc nam poroča: Na poletno zasedanje državnega zbora nihče več ne misli. Po neuspehu praških konferenc v Nostitzovi palači se prično notranjepolitične počitnice. Večina ministrov sc poda v prvi polovici julija na dopust. Pred jeseni ni misliti na kako resno notranjepolitično akcijo, Samo nekaj naredb po § 14. bo kalilo politični mir. Uveljavil se bo še ta mesec proračunski provizorij za drugo polovico letošnjega leta. Tudi se utegne na ta način uveljaviti reformo hišno-razred-nega in hišno-najemninskega davka, zlasti v svrho razbremenitve malih kmetskih in delavskih domov. Na cesarjev rojstni dan, 18. avgusta, re snidejo zopet ministri na posvet. Sicer pa bo mir do jeseni. — Velike skrbi pa vzbuja zunanjepolitični položaj, zlasti Albanija in grško-lurški spor. V ministrstvu vnanjih zadev sc ne misli na nikakršne počitnice. Poletje obeta biti viharno za vse, ki delujejo na zunanjepolitičnem polju. Zadržanje Italije je mero-dajne kroge kar osupnilo. Prebudili so sc nekoliko pozno iz svojega optimizma. — Danes vsi uvidevajo, kako pravilno je slikal kranjski delegat dr. Šušteršič v Budimpešti zunanjepolitični položaj. — Kljub vsem se pa s precejšnjo sigurnostjo lahko računa, da svetovni mir donadalje ni v nevarnosti. Vse evropske velevlasti imajo preveč opraviti s svojimi notranjimi homatijami. In četudi jc v Rusiji razmeroma še največ bojnega razpoloženja, ie vendar Francija pod sedanjim režimom absolutno miroljubna. — V jeseni pa stopi notranja politika, kakor vse kaže, v zna-
menje najostrejših konfliktov, ki prineso na vsak način katerokoli odločitev.
OBNOVITEV SLOVANSKE JEDNOTE ?
Praga, 20. junija. Izvršilni odbor Češke agrarne stranke je sklenil stopiti v stik s Slovensko Ljudsko Stranko radi obnovitve Slovanske Jednote na novi podlagi. Če se to vresniči, bodo Slovani vplivali odločilno na rešitev notranjepolitične krize.
PREMIRJE V DRAČU.
Drač. Med vstaši in vladnimi četami vlada premirje. Vstaši še vedno zahtevajo odstop kneza Wieda ter za vladarja kakega mohamedanskega princa. Predstraže vstašev se vidijo v okolici Drača. Včerajšnji dan je minul mirno, V Drač je dospela neka francoska križarka.
Dunaj. Bivši telesni zdravnik kneza Wieda dr, Berghausen in major Sluys sta odpotovala nazaj v Albanijo, razumeli tudi glede Dardanel.
Z MOHAMEDANSKIM KNEZOM V
ALBANIJI NE BO NIČ.
Dunaj. Srbski poslanik Jovanovič je »Neue Freie Presse« izjavil, da balkanske države ne bi trpele muslimanskega kneza v Albaniji. Wied pa se ne bo držal.
ALI OBSTOJA VOJNA KONVENCIJA
MED RUSIJO IN RUMUNIJO ?
Dunaj. Srbski poslanik Jovanovič izjavlja, da se med Rusijo in Rumunijo ni sklenila vojna konvencija.
Kolin. »Kölnische Zeitung« izve iz Bukarešta, da se je med Rusijo in Rumunijo sklend vojni sporazum, ki pa nima značaja konvencije. Obe državi sta sc spo-
GRŠKO-TURŠKI SPOR.
Atene. Nota turške vlade, ki jo je poslala kot odgovor grški vladi na njeno noto zaradi preganjanja Grkov, vzbuja upanje, da se reši grško-turški spor sporazumno. Oficielno sc izjavlja, da je prvi del odgovora turške vlade glede preganjanja Grkov zadovoljiv, ni pa zadovoljiv glede povratka grških beguncev, ki jih je nad 150.000 dospelo na Grško. Gre za prehrano in oskrbo teh beguncev, od katerih so mnogi izgubili vse premoženje.
Carigrad. Parniki, ki odhajajo od tukaj, ne sprejemajo potnikov in biaga za Smirno, kjer je njena luka še vedno zavarovana s pomorskimi minami. Svetilniki v Smirni so pogašeni. Pričakujejo, da bodo mine v smirnskem pristanišču kmalu odstranjene.
PRVI UČINKI KONSTANŠKEGA SESTANKA.
Pariz. Listi poročajo: Ruski in rumun-ski poslanik v Carigradu sta napravila danes pri Porti skupno demaršo in opozarjala turško vlado na velike interese, ki jih imata Rusija in Rumunija na svobodni plovitbi po Bosporu in Dardanelah. Ta korak se manifestira kot prva manifestacija rusko-rumunske entente, sklenjene v Konstanci.
Dunaj. »Zeit« poroča, da jc odpokli-canjc avstrijskega poslanika v Bukareštu, grofa Czernina, že sklenjena stvar.
POTOVANJE FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA.
Pariz. Predsednik Poincare bo po obisku ruskega carja v Peterburgu potoval v Stockholm, kjer bo obiskal švedskega kralja Gustava.
VELIKA KATASTROFA V PREMOGOVNIKU.
400 LJUDI MRTVIH,
London. V Viktoriji, angleški Kolumbiji, je nastala v nekem premogovniku eksplozija, ker so se vneli podzemeljski plini. Vsled eksplozije je nastal velik požar. V času katastroie je bilo v premogovniku 600 delavcev, izmed katerih se jih je režilo samo 200. Pred vhodom v rudnik so se dogajali grozni prizori med sorodniki ponesrečenih rudarjev. Reševalna dela so zelo otežko-čena zaradi dima, ki se vali iz premogovnika. Trajalo bo najmanj teden dni, preden bodo pogasili ogenj.
VELIKA ZRAKOPLOVNA NESREČA.
Dunaj. Danes dopoldne se je dogodila zrakoplovna nesreča, ki je doslej navečja v Avstriji. V Fischamendu sc je namreč dvignil ob 8. uri zjutraj v zrak vodljivi vojaški zrakoplov »Koerting« s sedmimi osebami, v to svrho, da bi delali fotogeometrične posnetke. Zrakoplov je vodil stotnik Hauswirth z dvema nadporočnikoma Hofstätterjem in Bre-nerjem, s poročnikom Haidingerjem, s '<*irp. Hadima in poddescl. Weber ter civilnim inženirjem M. Kammerer. Nad-poročnik F lat z se oje dvignil s fregat-nim poročnikom Buchte z letalnim strojem v zrak ter skušal prehiteti zrakoplov in se dvigniti više v zrak. Vijak letalnega stroja pa je zadel ob zrakoplov in pretrgal ovoj, vsled česar se je uhajajoči plin vnel na iskrah, letečih iz motorja. Nastala je eksplozija, ki jc zrakoplov popolnoma raztrgala. Zrakoplov je bil hipoma ves zavit v plamene in dim in na zemljo so prileteli iz 400 metrov višine le zgoreli ostanki z mrt-
veci. Trupla vseh sedmih zrakoplovcev so priletela popolnoma zogljenela na tla, tako da jih ni bilo mogoče spoznati. Tudi nadporočnik Flatz in njegov pasa-žir fregatni poročnik Buchte sta se ponesrečila. Priletela sta na zemljo z letalnim strojem, ki se je razbil in ju pokopal pod seboj grozno razmesarjena. Stotnik Hauswirth je brat restavrater-ja Hauswirtha na Praterski cesti. O nesreči so takoj poročali cesarju in prestolonasledniku. Ponesrečeni zrakoplov je bil zgrajen leta 1910 ter je bil 68 metrov dolg, 10 in pol metra širok in je imel prostora za 1600 kub. metrov plina. Očividci pripovedujejo, da so iz zrakoplova v trenutku katastrofe hipno švignili plameni, iz gondole, so se še čuli obupni klici na pomoč, ki so pa kmalu utihnili. — Zrakoplov je popisal nad letališčem par krogov in jc odplul proti Kónigsbergu. — Pol ure pozneje sta se dvignila nadporočnik Flatz in fregatni poročnik Buchte na Farmanovem dvokrilniku. Zasledovala sta zrakoplov in ga obkroževala. Večkrat sta ga hotela prekositi z višjim poletom, pri tem pa se je zgodila grozna katastrofa.
MORSKI VOLK.
Budva. Med Sv. Stepanom in Budvo je morski volk napadel ladjo ribarskih zadružnikov Ivana Angjuša in Steva Rentera. Zgrabil je veslo in je odnesel.
SAMOUMOR TRGOVCA.
Dunaj. Trgovec Emil Kullman sc je zastrupil s svetilnim plinom, ker jc prišel v denarne težkoče.
K NESREČI V KANADSKEM PREMOGOVNIKU.
New-York. Potrjuje se vest, da je pri katastrofi v premogovniku v Kanadi, v katerem jc nastala eksplozija vsled vnetja plinov, izgubilo življenje 700 rudarjev.
HRANILNICA USTAVILA PLAČILA.
Budimpešta. Meščanska hranilnica je ustavila izplačila. Vloge znašajo 1,250.000 kron, skoro ravnotoliko tudi obveznosti.
— Umrla je danes, kakor se nam poroča iz Šmartnega pri Litiji, 19. junija 191 i vsem ondi službujočim gg. dušnim pastirjem dobro znana vrla gospodinja Frančiška Kastelic, po domače Femka. Priporoča se vsem v blagohotno molitev in prijazen spomin.
O plavajočih ledenih gorah. Poročila, da so se od grenlandijske in labradorske obali odtrgale velike ledene mase, ki jih morski tok tira proti jugu, so napotila se-vero - ameriško vlado, da je na najbolj ogrožena mesta v Atlantskem oceanu po-siala paketna čolna »Seneca« in »Miami« ket nekako stražo. Poročila, ki dohajajo vladi z obeh čolnov, se v marsičem razlikujejo od dosedaj veljavnih varnostnih naprav in odredb. Da so one ledene gore, ki leže deloma v vodi, najnevarnejše, priznavajo tudi ta poročila in pristavljajo, da so te ledene planote ob jasnem vremenu vidne do 18 morskih milj daleč, ob motnem vremenu pa jih je opaziti komaj na 200 m daljave. V temni, brezmesečni noči so skoro nevidne in taka noč je zapečatila usodo »Titanica«. Uporabljanje metalcev svetlobe ameriška kapitana odsvetujeta, ker njihova žareča luč tekom časa začne jemati vid mornarjem in jih onesposobi opaziti bližajočo se nevarnost. Tudi pomanjkanje odmeva ni noben zanesljiv znak, da ni v bližini nobene ledene gore, ker se zlasti pri podmorskih ledenih gorah skoro nikdar ne odzove odmev. Ravno tako se ne da nič gotovega sklepati iz toplote vode; kajti v čisto majhni oddalji časih ni opaziti nobene razlike v toploti morske vode. Najzanesljivejši dokaz za bliža-nje ledene gore so kosi ledu, ki plavajo po površini morja, in pa poseben žvižgajoč zvok, ki ga je čuti ob mirnem vremenu in ki ga povzroča dotik zraka z ledom. K sklepu kapitana svetujeta, naj ladje plovejo po možnosti pod 45" južne širine in ponoči naj vozijo počasneje.
Iz Koroške.
V POJASNILO.
Celovec, 18. junija 1914.
Sredo, dne 17. t. m. so napravili nemški duhovniki imenovanemu nadškofu dr. Kaltnerju v slovo večjo slavnost. »Kärntner Tagblatt': poroča, da so se zbrali duhovniki iz vse K o r o 3 k e v slovo od odhajajočega nadpastirja. K temu moramo povedati le, da se slovenski duhovniki niso vabili in sc slavnosti niso udeležili, izvzemši župnika Križaja iz Guštanja. Vabilo se jc še par drugih, ki pa so odklonili, ker niso hoteli delati štafaže nemško-narodnim petelinčkom v duhovniški obleki.
Kar so govorili nemški gospodje nas in bralcev Slovenčevih« ne zanima. Bolj nas zanima, kar je odgovoril g. nadškof dr. B. Kaltner: »Na današnji dan nisem bil pripravljen. Presenetili sle rnc, in presene-
čenje je tem večje, čim več gospodov je tukaj. Ves ginjen sem, da mi posvečujete toliko pozornosti,. Potem je nadškof na-glašal načela svojega postopanja v škofiji: ■Prizadeval sem se, dvigniti duhovščino, da škofija sama daje duhovnikov. Dovršilo se je Marijanišče s prizidavo kapelice, škofiji se je pripravljalo novo duhovno semenišče. Tudi, ko bi ne bil postal metro-polit, Koroške bi ne bil pozabil. Poslavljam se: danes od tu zbranih duhovnikov, na praznik sv. Petra in Pavla v stolni cerkvi, v soboto na kolodvoru.«
Naravnost se nam usiljuje vprašanje, ali g. nadškof ni zapazil, da Slovencev ni bilo pri odhodnici? Bržkone mu ni to prišlo na misel, zato se je poslovil slovesno od »tu zbranih duhovnikov«. Ne bomo trdili, da je bilo morebiti odhajajočemu nadškofu ljubše, da Slovencev ni bilo. Ves čas med Slovenci in med g. škofom ni prišlo do takih odnošajev, kakršnih smo si Slovenci želeli in kakršnih smo bili od prej morebiti — razvajeni. Slovo je bilo tako prisrčnejše in privoščimo je nemškim svojim kolegom. Se vsaj ni izpregovorila nobena slovenska beseda in ker so gospodje bili »iz vse Koroške«, se je zopet manifestiralo, da je Koroška nemška kronovina, v kateri Slovenci ne pridejo v poštev.
Malo pelina je gospodom v slavnostno kupo nalil le o. V. Terch S. J., rektor tukajšnjih jezuitov. Župnik Mayer je imel nalogo zahvaliti se iz bogoslovnice odhajajočim jezuitom. Govornik jc stvar zavrnil nekoliko na šaljivo stran, ki stvari nikakor ni bila prikladna. Da se razume odgovor P. rektorja, moramo opozoriti, da oo. jezuitje odidejo na prizadevanje mlajše, nemško-nacionalne duhovščine, in da so se za oo. jezuite potegnili le Slovenci. Oo. jezuitje to vedo. Tem dejstvom je bil primeren odgovor: »Člani reda Jezusovega so 27 let poučevali v Celovcu in zahvala, katera se jc danes tukaj izrekla, gre v prvi vrsti našim predstojnikom. Sporočim jo P. provincijalu in predstojnikom reda. Ali g. predgovornik je nekaj povedal, česar iz čiste ljubezni do reda jezuitov ne podpišem. Le to smem pred Bogom reči: Mi, jezuitje v Celovcu nismo iskali denarja in premoženja, ne časti in odlikovanja. Iskali smo večjo čast božjo in blagor neumrjo-č i h duš. (Ne nemškega kraljestva na zemlji. — Op. uredn.) Za tem smo stremili, to iskali. Kaj smo dosegli, ve le Bog. Bog pa gleda v srca. Zato hvala pred vsem gospodu Bogu! Hvala tudi preč. gospodom za ljubezen, sočutje, priznanje in hvaležnost.«
Pozneje smo izvedeli še, da so- razni starejši iz dežele došli gospodje povpraševali, zakaj Slovencev ni bilo in da so prireditelji odgovorili, da so Slovenci vabilo odklonili. Morebiti se bo še po nemških listih trdilo, da smo odhajajočega škofa hoteli ostentativno žaliti. Razmere čudno dozorevajo, komu v prid, pokazala bo bodočnost.
k Ustanovni shod Društva za zgodovino in narodopis koroških Slovencev se
vrši v četrtek, 25. junija, ob četrt na 11, uro dopoldne v hotelu Trabesinger v Celovcu. Na ustanovnem shodu govori č. g. kanonik dr. J. Gruden iz Ljubljane,
k II, veliki ljudski tabor bo v Št. Jakobu v Rožu 12, julija.
k Desetletnica slovenskega kršč.soc. delavskega društva v Celovcu. Dne 28. junija t. 1. praznuje celovško delavsko društvo svojo desetletnico.
k Kako prehajajo slovenske kmetije v nemške roke. Obče znano je, da nakupuje oskrbnik kneza Rozenberga kmetije v tukajšnji fari, in sicer po tako nizki ceni, da mnogokrat žc iz lesa izbije vsoto, katero je dal za celo posestvo. Varanim kmetom šele prepozno zašije luč spoznaja in marsikateri se je obupno vprašal: »Kaj sem naredil?« Kmetic, ki je bil poprej tako-rekoč kraljic na lastnem posestvu, sme biti po sklepu pogodbe le še najemnik svojega doma, čez leto dni pa mora z družino vred poprijeti za potno palico in iti po širnem svetu. Žalostna prikazen in bridka usoda! Tako gredo slovenske kmetije zapored v nemške roke, nikdar pa več nazaj. Značilno pa jc, da pri teh kupčiiah igra vlogo mešetarja -- seveda proti mastni proviziji — človek, ki se dela silno narodnega in zaseda javno službo.
k Koroška specialiteta. Iz Kostanj na Koroškem se nam poroča: Širši javnosti menda ne bo znano, da obstojajo za občino Kostanje po zaslugi c. kr. glavarstva v Beljaku in z vednostjo naše slavne deželne vlade še dandanes trije občinski odbori in že so zopet v polnem tiru vse predpriprave, da se tem nepostavnostim pridruži nova s tem, da se bo prejkonc v kratkem vršila volitev četrtega odbora! Zadeva je sledeča: V občini je zadnje tri eta vladal in še danes vlada odbor, izvoljen eta 1911., katerega izvolitev je bila popolnoma neposlavna. Leta 1908. izvoljeni odbor sc namreč še do danes ni konsti-
tuiral; torej se njegova triletna doba do danes niti pričela ni, a se tudi ni razpustil, torej še danes dejansko obstoja in mirno čaka, kdaj sc bo gotovim krogom zljubilo zbuditi ga k delovanju, oziroma rešiti vse tozadevne pritožbe. Ker le ta odbor še ni pričel delovati, hi moral po postavi do pri-četka njegovega delovanja delati prejšnji, torej leta 1904. voljeni odbor. Ker jc pa po mnenju naših višjih tudi leta 1911. izvoljenemu odboru žc potekla triletna doba, akoravno se do danes še niti postav-nost njegove izvolitve ni končno dognala, so predpriprave za novo volitev v polnem tiru, tako da v kratkem bržkone dobimo četrti odbor. Navadnim Zemljanom se bode zdelo kaj takega nemogoče. Toda Koroška je vilajet in Kostanje v tem vilajetu so še prav poseben unikum. Postave pridejo za nas Slovence tu v poštev le takrat, kadar se dajo uporabljati proti nam. Saj nam je v prav dobrem spominu vse kaznovanje naših manjšinskih odbornikov. Kakor hitro kakšna postava govori nam v prilog, pa se nobena oblast zanjo ne zmeni in ostajajo od nas vložene pritožbe navadno leta in leta nerešene. Že pred par tedni se nam je sicer od popolnoma verodostojne osebe zatrdilo, da se na pritisk iz višje strani napravi homatijam na Kosta-njah v par dneh konec, toda do danes o tem mi še ničesar ne vemo. Želeti bi bilo, da se to tudi v resnici zgodi, in sicer prej, predno se sedanjim zmešnjavam še pridružijo nove.
k Celovško bogoslovje šteje koncem šolskega leta 1913/14 54 bogoslovcev in 2 prefekta v Marijanišču. Nekaj jih je tekom leta izstopilo, oziroma vstopilo v druga semenišča, 3 so odšli med letom v dušno pastirstvo kot kaplani. Po narodnosti se med temi 54 bogoslovci — potem ko so bili oni 3, ki so še pred koncem leta nastopili kaplanske službe, vsi 3 Nemci — med temi 54 bogoslovci tedaj se prišteva polovica slovenski, polovica pa nemški narodnosti (eden po sili). Izmed Nemcev je 14 Avstrijccv raznih dežel in 13 nemških državljanov (iz pruskih porenskih provin-cij in iz pruske Šlezije, z Bavarskega, Vir-temberškega in Badenskega). Izmed Slovencev so vsi Avstrijci (19 s Koroške, 6 s Kranjske in 2 s Štajerske). — Študij dovršilo in za kaplane nastavljenih bo letos (poleg zgoraj omenjenih treh) devet, 3 Slovenci in 6 Nemcev. — Mašniško posveče-vanje bo 12., 14. in 15. julija. Primicijantov je 13, 6 Slovencev in 7 Nemcev. Razen enega vsi tretjeletniki. — Novo bogoslovje se prične zidati jeseni ali pa prihodnjo pomlad. Ves načrt -je že izdelan. Nova stavba bo krasno poslopje, opremljeno z vsemi modernimi napravami. Stalo bo na lepem kraju zunaj mesta na zahodni strani Celovca v smeri proti Vrbskemu jezeru in Križni gori. S semeniškim poslopjem bo združena velika nova cerEev. Vsa stavba je proračunjena na 800.000 K. Novica, da se staro bogoslovsko poslopje podere še predno bo sezidano novo, in da bodo celovški bogoslovci prihodnje leto razdeljeni po raznih bogoslovjih drugih dijecez, je izmišljena.
k Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem član tukajšnjega nemškega pevskega društva »Edehveis«, Vsakega, kdor te govorice razširja, imenujem nesramnega lažnivca in obrekovalca. — Borovlje, dne 7. junija 1914, — Štefan Job.
k Celovec. V ponedeljek ,15. junija, se je vršila v Velikovcu obenem poroka dveh hčera nemškonarodnega dež. poslanca Nageleta. Ker imajo v Velikovcu nemškonarodnega duhovnika Almerja, Nemci s tem gospodom demonstrirajo proti svoji domači duhovščini. Vsled tega je g. župnik Treiber, v katerega župniji stanuje g. Nagele, odklonil dajati Almerju pooblastilo za poroko. Nato je pooblastilo dal kapiteljski vikar v Celovcu. G. Almer se je oblekel v uniformo vojaškega rezervnega kaplana in se v nji peljal s fijakarjem okrog glavnega mestnega trga in od tam v kapelico pri Križih, kjer se je poroka vršila in se jc zakon nemško blagoslovil, kar je menda tudi pred Bogom edino veljavno. Kaj neki bi se pri vojakih ali tudi pri kateremkoli uradu zgodilo, ko bi kdo hotel v zasmeh višjega biti postrežen od nižjega funkcionarja? Necloumna modrost!
k Žalostne številke. Dne 16. t. mes. je bil v Celovcu nabor za celovško okolico in za tujce. Iz vseh treh razredov je bilo priglašenih 172 nabornikov, potrjenih pa je bilo — 37! Kje je vzrok? Vzrok je »hajst« — alkohol najslabše vrste. Ali ni naloga okrajnega glavarstva, ali ni naloga deželnega zbora, da zapre vso šnopsarske brloge, ki jih mrgoli v celovški okolici vse polno? Tudi v Celovcu je veliko takih špelunk. Vendar ne bomo trdili o naši vladi, da n a m eno m a trpi šnopsarijo v celovški okolici! Okrajni glavar Rainer pl. Harbich ni zmožen tega. Oflov pa se le boji. Orel pa vzgaja člane v duševnem in telesnem oziru in preganja alkohol. Prišli bodo časi, ko bo vlada še prosila, naj se ustanavljajo po deželi telovadna društva. Če le ne bo prepozno!
Dušnim in telesnim naporom sledi večkrat daljše zaprtje. En kozarec naravne Fran Jožcfove grenčice vsak dan na tešče uredi prebavo popolnoma zanesljivo. Dvorni svetnik Stiller, profesor za bolezni v spodnjem delu života kraljeve univerze v Budimpešti, piše v svojih zapiskih, da rabi v vseh slučajih, kjer hoče doseči milo in zanesljivo ter želodcu neškodljivo odvajanje, žc leta skoro brez izjeme le Franc Jožefovo vodo. Dobi sc v lekarnah, drogerijah in prodajainicah rudninskeli voda.
Srečo in bogastvo nudi loterija, a
ne vsem, kajti dobe le nekateri, dočini je onih, ki izgube, neprimerno več. Komur je za denar vseeno, ta bo ostal pri loteriji, komur pa jc njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas »Slovenske Straže «, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk moro oboga-teti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk, in s tem tedaj varnost za srečko izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izboruih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši žc v prihodnjih dneh, pišite še clanes po pojasnilo, ki Vam ga takoj brezplačno pošlje: Valentin Urbančič, Ljubljana.
Varčiti pomaga
Zvezda
^MAGir zabela
»križcem
z zvezdo t križcem.
* Vsaka še tako redka Juha In tudi vsaka slaba goveja juha, ravno tako omake, sočlvja in salate zadobš takoj fin In jako dober okus, če jim prldenešsamo par kapljio MAGGI-Jeve zabele. Navodilo za vporabo je pri-djano originalni steklenici.
s ?''
Poskusne stekleničice po 12 vin.
Čuvajte se ponaredb!
1964
Dobra pletilna obrt
na starem prostoru, z nizko najemnino, se z materijalom vred takoj proda za 1800 kron. Naplačilo 1000 K, ostalo v obrokih. Ponudbe v Gradec, Feuerhachg. 10, c. kr. loterija. 2080
Pletilja na stroj
izurjena za stroj 16 in 12, dobi trajno mesto, Ponudbe z navedbo pla£e na Ferk, Gradec, Zinzendorfgasse 30.	2070
Proda se
trikolesni
avtomobil
(Pttlinomobll) model 1912 za ugodno ceno. Ogleda se ga lahko pri tukajšnji tvrdki Čamernik & Ko.	2083
Po ugodni ceni se proda
4 sedežni
iz ene najboljših tovarn Avstrije s štirimi prestavami, moderno karoserijo, razsvetljavo itd. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo lista pod štev. 2082. (Znamka za odgovor!)	2082
gaaaaDaCiannjorapaaoaaaoanai
Ne zamenjujte z enako se glasečlmi ponudbami I
,	...miu K12'- le K 5'50.
□	/uradi pieobile zaloge prodajamo le dokler u	je kaj zaloge, visoke čevlje na zadrgo, g	lepo izdelane, čisio iz dobrega usnja z močno q	podkovanimi podplati pod tovarniško ceno Ej	samo za K 5-50 par. Dobi se vsake velikosti g	zn ženske iii moške. Razpošilja po povzetju: ¡3	Eksportna tvrdka „Periekt", Dunaj VII, W	Neustlftgasse 137,21.	2070
□	Mnogo prlznalnih pisem na razpolago, g
..Dirkališče*' - Lalcrman. drevored
±M\h
Veliko etnografično pozorišče ! Samo kratek čas: 2084
moški, ženske in otroci, njihove domače navade, običaji, petje, plesi, bojne igre itd.
Ogleda se otl 10. ure dopoldne do mraka, predstave se začenjajo vsako uro. Vstopnina 20 vin. (rezerviran prostor 40 vin.). Vojaki in otroci polovico.
Cola korporativno dobe znaten popust.
na Koroškem, 43 oralov, med temi 16 oralov gozda, arondirano, obilo krme, lahko obdelovanje, mnogo sadja, 16 govedi, 10 prašičev, stroji, obokan hlav, vodna žaga. vodovod itd., se proda 34.000 K. Lastnik Josip Guth, Tiber—Koflach. 2074
zdravijo	(Hrvatsko)
\ PrOiiU	Pojasnila in
revmaiizem	JpFosJpek1te
ischias	da,e direk"
cija zastonj.
Razpis.
vodnjaka v vasi Planina, občina sv. Križ
Za zgradbo
2081
polit, okraj Krško na 1843 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.	1
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen in na podlahteh zračunane skupne svote naj se predlože	s
do 6. julija t, 1. ob 11. uri dopoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodnjaka v vasi Planina, občina Sv Križ"
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.	1
Razven tega je dodati kot vadij še 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarn.h vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicali ah zastavnih pismih kranjske deželne banke.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbeno cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji 80 na ogled v deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah, kjer se tudi dobe proti plačilu K 1 —
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 18. junija 1914
CERKVENA GLASBA ZA MESEC JULIJ.
(Sv. Vincencij, sv. Jakob sv. Ana itd.)
Premrl St.: Hvalite Gospoda! 20 pesmi v čast svetnikom za mešan zbor. — Part. 2 K 40 h, glasovi po 60 h.
Foerster Ant,: 10 evharističnih pesmi za mešan zbor. — Part. 2 K, glasovi po 40 vin.
Hribar p. Angelik: obhajilne pesmi za mešan zbor. — Pari. 2 K, glasovi po 40 h.
Premrl St.: 10 masnih pesmi za mešan zbor. — Part, i K 80 h, glasovi po 30 h.
Grum Ant.: Obhajilne pesmi za mešan zbor. — Part. 1 K.
Foerster Ant.: Cantica sacra; cerkve
Foerster Ant.: Cantica sacra; cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor trije zvezki I. in III. po 2 K 40 h, II. 2 K.
Leban Janko: Zbirka cerkvenih pesmi za mešan zbor. — Part. 1 K 40 h.
Premrl St.: 100 praeludia organi. Zbirka orgelskih preludijev. Cena 3 K 80 h.
Kimovec—Premrl: Introitus, Conunu-niones za največje in večje praznike cerkvenega leta po novi vatikanski izdaji. — Part. 2 K, glasovi po 1 K.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Naročajte pri „Slovenski Straži, razglednice v spomin 500 letnice zadnjega ustoličenja koroškega kneza v slovenskem jeziku ! Raz* pošiljajte v jubilejnem letu samo te razglednice 1
Povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega sina, ozir. brata, gospoda
Jožefa Podržaj
gostilničarja
izražalo se nam je z vseh strani toliko prisrčnega sočustvovanja, da se moremo le tem potom zanje zahvaliti. Osobito zahvalo smo pa dolžni preč. gosp. župniku Jan. Barletu za mnoge tolažilne obiske med boleznijo pokojnikovo, si. pevsk. društvu „Slavec" za ginljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem mnogobrojnim udeležnikom pogreba, ki so počastili spomin nepozabnega rajnika. Vsem in vsakemu še enkrat najtoplejša zahvala!
Ljubljana, 19. jun. 1914.
Žalujoči ostali.
nJ
Zahvala.
Za vse povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega očeta, gospoda
Josip Rozmana
hišnega posestnika
v obilni meri došle nam dokaze iskrenega sočutja se naj topleje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo pa dolžni prečast. duhovščini, osobito g. župniku Frančišku Žvauu za obilne obiske in tolažbo v bolezni in za vodstvo pogrebnega sprevoda. Iskrena hvala vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so rajnika tolažili v bolezni in ga prišli od blizo in daleč spremit na zadnji poti. Bog jim bodi plačnik!
Nemški Rovt pri Bohinjski Bistrici
dne 20. junija 1914.
207;:
Žalujoča rodbina Rozman.
£ahvala.
Povodom smrti naše iskreno-ljubljene hčerke, oziroma sestre
SIzz Cesjal^
se tem potom najtopleje zahvaljujemo za vse izkazano nam sočustvovanje, za darovane krasne vence in šopke, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku.
GloDolio talni osi.
Naprodaj je na Dolenjskem ob državni cesti ležeče, arondirano
posestvo
okoli 30 oralov zemlje. Približno polovica jo gozda, drugo njivo in travniki. Zraven spada hiša z gosp. poslopji. Ogleda iu izve su ravnotam. Griže, št. 1, p. Šl Vid na Dolenjskem, .\aslov pove upravni-štvo „SLOVENCA" pod: 2000. (Znamka za odgovor.)
2000
♦♦♦♦♦
♦♦♦ ♦
dobro vležan, polnomasten po K P6U 1751	pol masten po K P40
ima v zalogi:
If Ma in sirarsHa zadruga v Logatcu.
EOlna primorska tovarna dvokoloo
„Tribuna"
Gorloa, Tržaška ul. 36, prej pivovarna Oorjnp.
Velika okBportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, Rra-molonov, orkostrijonov itd. itd. 1190
F. BHTJEL
Gorloa, Stolna nUoa štev. 3—4.
Prodaja na obroke.	Ceniki franko
malo rabljen in v dobrem stanu, s 4 sedeži, firme Laurin & Klement se proda. Poizve se pri uprovništvu našega lista pod št. 2075. (Znamka za odgovor.)	2075
Popolnoma nov ((
ïï1
ir
se ceno proda Pred Pru-lami 23/1.	2078
C. kr.priv. tovarna portlandin roman cement
Alozij Praschiker, Kamnik, Kranjsko

Ustanovljena 1854, priporoča svoj portland in roman cement po zelo znižanih cenah; dalje zelo lepe mozaik plošče brušene in polirane. Cement se pošilja vedno v jednakomerni kakovosti, ki odgovarja vsem, od avstr. inženirskega in arh. društva predpisanim zahtevam popolnoma in v vsakem oziru. Dokazi o preizkušnjah in spričevala na razpolago.
-spi-
kopališče Kamnik na Kranjskem
Zdravilišče in vodno lečilišče
Kamniške planine.	Železniška postaja.
Prekrasna gorska lega, zaveten kraj, brez prahu, popoln mir, tek pospešujoč planinski zrak, poživljajoče planinsko solnce. — Vse vodno zdravljenje, utrdilni načini, solnčne, ogljikovokislinske, električne kopeli. Senčnat zdraviliški park, krasne gozdne promenade, izborna cena restavracija. Stanovanje v zdraviliškem domu in več vilah. Zmerne cene. Odlični uspeh pri krvnih, živčnih, srčnih in pljučnih boleznih. Prospekte daje gratis in franko dr. Rudolf Raabe, vodilni zdravnik.	1915 2
Naznanilo !Podpisana naznania slav

nemu občinstvu otvoritev
in lihatnice
Prevzamem v pranje in likanje; srajce, ovratnike, man-šete, robce itd., kakor tudi damsko, posteljno in sploh perilo. Za najfinejšo izvršitev in točno postrežbo jamčim, ter se najtopleje priporočam za obilna naročila
Terezija Cvetko, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8.
Slovenska trgovska šola v Ljubljani.
(Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti.
2056
Sprejemno naznanilo.
Dvorazredna trgovska šola za dečke.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 letin so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole.
V	I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole.
Odbodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno dobo v trgovini.
Dvorazredna trgovska šola za deklice,
V	I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole.
Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni.
Vpisovanje se bo vršilo v soboto, 4. julija 1914, od 9. do 12. ure dopoldne.
Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov.
K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom.
Ostala pojasnila daje tudi pismenim potom
Ljubljana, 12. junija 1914.	ravnateljstvo.

pri Trsta, s krasnim razgledom na morje in Miramar, obstoječa iz 16 prostorov in 500 C sežnjev obdelanega zemljišča je po nizki ceni na prodaj. 2069
Poizve se pri Josipu Schwab-u v Grljanu pri Trstu štev. 297.
Preklic.
Podpisana Marija Čeme, posestnica v Kozarjab, obžalujem, da sem pisala gosp. Jože Dolinarju, posestniku iu gostilničarju v Kožarjab žaljivo pismo, datirano dne 30. maja 1914, preklieujem in obžalujem njegovo žaljivo vsebino ter se zahvalim, da je odstopil od kazenskega postopanja.
2071	Marija černe.
z gostilniško obrtjo
v bližini velike tovarne, blizo Ljubljane, z 9 sobami, katere imajo v najem tovarniški delavci. Pod hišo velika klet, poleg hiše velika ledenica (zaloga piva bi se lahko ustanovila) in obenem tudi mesarija, se želi prodati. Kje, se izve pri upravništvu „SLOVENCA" pod št. 2063, - (Znamka za odgovor!)
Hiša
i uro od Ljubljane, kjer se 3 ceste stikajo,pripravna za vsako obrt, posebno za dobrega kovača, se proda. Kje, pove uprava „Slovenca" pod št. „2064"'. (Znamka za odgovor.)
Sprejme se pošteno
vajeno otrok in hišnega dela. — Plača po dogovoru. Minka Poženel, Jesenice-Fu-žine.	2065
J.C23 pa pojdem
na Gorenjsko/
Kam, prijatelj V — V Ratečah na visokem Gorenjskem (868 m) je gotovo naj. ceneje, najmirnejc in najbolj zflravo letovišče na celem Gorenjskem. V bližini planine in jezera, krasni smrekovi gozdi, lepe ceste, do kolodvora le '/4 ure, krasni sprehodi do izvira Save v Planico, visoke ture na Mangart, Ponco, Jalovec, Mojstrovko, prehodi v Ziijsko dolino, na Podklošter, Beljak itd. V vasi snažna in zelo cena stanovanja tudi z vso opravo. V novo otvor-jeni gostilni Ivan Sajovic izborna kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili, vedno sveže Gossovo pivo v sodčkih iu steklenicah, pristna vina iz g. Mejačeve kleti. Naj-skrbnejša postrežba!	2028 1
Naročila sprejema
Ivan Saiovic.
minar i um
$rezplaene
naučim vsakega fotografovati, kdor kupi pri meni (2066)
fotografični aparat.
T ©to-
manufaktura in drogerija
zaloga fotograflčnih aparatov in potrebščin
L-, LJUBLJANA
I Šelenburgova ul. 5.

V" ižifi

1
idrijske novice.
i Namesto odpravljene borno imeli ¿malu dobro popravljene znane grabijo za plavljenje drv. Komaj se je vrnila deputacija, ki je bila šla na Dunaj prosit, da se grabijo odpravijo oziroma preneso iz mestu, so že začeli obtesavati les, da jih temeljito popravijo. Ali je bilo slabo razumljeno?
i Velik križ je, če vodijo občino osebe, ki jih je treba o vsaki malenkosti posebej poučiti, kadar bi morali že uporabljati predpise in zakon. Tako je županstvo z javnim razpisom naznanilo, da so volilni imeniki z naznanilom razsodb po izvršenem postopku reklama-cijske komisije razgrnjeni vsakomur na vpogled od 9. do 16. junija. Volilec se napravi 13. junija pregledal v občinski pisarni imenike in razsodbe. Rešitve so ga zanimale radi prememb v imenikih, ki so jih povzročile reklamacije, tembolj, ker jih je tudi sam nekaj vložil. Dali so mu v pisarni na vpogled imenike, kjer so bile premembe rdeče vpisane. Prosil je nato še razsodbe rcklama-cijske komisije, pa županstvo niti zapisnika teh razsodb ni imelo. Tako ni bilo razvidno, zakaj je bil kdo vpisan, drugi črtan itd. Ker ni bilo razgrnjenih razsodb, se ni nič videlo, komu in katere reklamacije je komisija zavrnila, kakor tudi vzroki niso bili razvidni. Iz § 17 a obč. vol. reda je prav jasno, komur že pamet ne pove, da morajo biti vse razsodbe vsaj v pisarni poleg imenikov vsakomur na vpogled za dobo osmih dni razgrnjene. Pravično je tudi, da je vsak, kdor reklamira, obveščen o uspehih reklamacij. Saj morajo tudi rekla-manti pismeno vložiti .svoje ugovore. Zakaj naj bi tudi pismenega odgovora ne dobili, kakor tudi vsi tisti, ki so po ;ugovorih količkaj prizadeti. Gotovo pa je v zmislu zakona, da se obveste o razsodbah poleg reklamantov vsaj vsi tisti, katerih pravice se z razsodbo reklama-cijske komisije znižajo ali pa razveljavijo. O tem je volilec poučil v občinskem uradu zbrano osobje, kar ni bilo brez uspeha. Izprva jo občinski tajnik hotel nekoliko osmešiti zahtevo po razsodbah, češ, da občinski volilni red o tem nič ne govori. Ko je bil opozorjen na § 17a in ga je prebral, je izginil iz občinske pisarne. Popoldne pa so istega dne izven uradnega časa po občinskem uradniku volilcu dostavili na dom razsodbe glede tistih ugovorov, v katerih reklamacijska komisija ni ugodila. Ker je bilo torej dokazano, da županstvo žc pet dni od zakonito določenih osmih dni ni imelo tako in tistega razgrnjenega, kar bi bilo treba, je šla pritožba proti temu postopanju na okrajno glavarstvo s predlogom, da naroči županstvu, naj še enkrat začne reklamacijsko postopanje, v kolikor je bilo pomanjkljivo.
i Napredna stranka se pri današnjem političnem razmerju ne more potegovati za župansko mesto, poročajo v »Narodu«. Tako napovedujejo v istem dopisu, kjer pišejo, da zaupnega sli oda liberalnega še ni bilo. ampak le nekaj zaupnikov se je zbralo, da pregledajo radi reklamacij volilni imenik. Ker se torej napredni zaupniki shajajo, »Slovenec« je pa »lagal«, ko je poročal o zaupnih naprednih shodih, diši napred-njakom vendarle županski stolec. Pred tremi leti je bilo enako. Tedaj so na-prednjaki celo socialne demokrate tako premotili, da so v drugem razredu volili enega odbornika skupno, o katerem so vedeli, da se bo pri vol. župana krepko d rž al naprednjakov. Če bi tedaj ne bili naši odborniki priskočili, bi bilo 'deset naprednih in eden tudi od socialistov voljeni odbornik dalo Idriji liberalnega župana. Odločnost naših odbornikov, ki so resno hoteli Idrijo osvoboditi liberalnega jarma, je postavila raje socialista občini na. čelo. Zato pa se na-prednjaki boje samo naših mož. S socialisti upajo že. opraviti, saj so se prepričali dostikrat, da jih precej lahko komandirajo na svojo stran. Če bi se posrečilo izriniti le S. L. S. iz občinskega, zastopa, bodo poskakovali veselja liberalci in socialisti, ampak bo kmalu zabolela poslednje glava po njih tova-
i »„Slovenec" laže!« zadnjo soboto v idrijskih novicah, pravi »Narod«, a ne ovrže nobenega poročila. Zaupne shode naprednjakov sam potrjuje, kakor smo rte omenili. Prav tako poroča, da se jo pomnožilo pisarniško osobje za eno moč. Čemu hodi v pisarno, pa nismo poročali. Kar se pa tiče takozvanega »brezplačnega prakticiranja«, je pa že jako stara stvar: najprej se prosi za. brezplačno prakticiranjc, potoni za majhno podporo, nato za posebno nagrado, kmalu se mesto sistemizira - nadaljna pot je pa tako znana. In ravno naprednjaki radi lezejo na ta način v razne službe. Sicer pa naj ima besedo tudi pri prepuščanju k brezplačni praksi odbor, da
bodo vedeli odborniki vsaj, kdo in zakaj sme biti v pisarni. Na druge »laži<f pa »Narod« molči, dasi res želimo pojasnila iu ga je mogoče dati samo rednima dopisnikoma »Naroda« in »Zarje«. Kako je z občinskimi dolgovi v mestnih hranilnicah? Kako je z ustanovnimi stroški naše mestne hranilnice? Pri občinskih sejah se ne dajejo pojasnila o takih stvareh, časniki pišejo le o lažeh in zavijanjih, kako je, pa tudi ne povedo. Poskušali borno vseeno zvedeti po drugi poti, ker so v tem vsi naši taki nepoboljšljivi grešniki, da imajo radi javne reči v redu.
i Shode bo imel državni in deželni poslanec Josip Gostinčar v Idriji in po okolici od 27. do 29. junija. Natančnejši spored bomo še objavili. V Idriji bo shod najbrže v soboto zvečer.
Naravna
najbogatejši alkalifini (uatron litijev) kislcc na Češkem. — Izborna dietetifna namizna pijača. O vrednosti ,,Bilinske" izvolite vprašati hišnega zdravnika.	624
«r.K«'«.'ir!"v:-.x\ v >~> r "K.-	y,"rrxm
"Sanatorij Gutenbrunn in mestno zdravilišče.3!
BADEST PRI DUNAJU. Solučne in zračne kopeli, '*''] močno solnc.e, kardioKralija, zdravljeujo z radijem. K (lir. Erik Kubnelt.) Zdravnik vodja: Dr. Oto pl. .. vi Anfaohnalter ln oos, »vet. ar. D. Podzahradskjr. . ¿j _ Pojasnila zastonj. I Mili * U*T'7< < 7./X	ux<vy •.....X.X J ■» < >
Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I., Biberslrasse. 5k
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bin iti
Varstveno zavarovano!
Par 8 K.
50.000 parov komisnih čevljev
primernih tudi za najtežja dela, ki so mi vsled zakasnele poJ-ljatvc ostali, prodajani m razpošiljam za lastno ceno K 8 —
par. Ti čevlji so iz najboljšega surovega usnja z močno podkovanimi podplati, s podkvicaml na petah in jcrmenfki. Čevlji so posebno priporočljivi za alpske dežele. I'ri naročilu zadostuje mera v centimetrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krSčanska razpošilialnlca čevljev IRANC HUMANN, Ounaj II., Aloisgasse 310R.
Od c. ki. trgovskega sodišča protokolir.ina tvrdka.
Hutomatlčna past za podgane
i^ 4* , za miši K 3 4U,
*	i-'-S,	ujame brez nadzorstva
•	•^■ÄÄwilSl?' do 4« komadov v oni -,-tV - ■•	noei. no zapusto uika-
kega duha in se zopet; samo nastavijo. Past. za ščurke .Ecltpsc', ujamo na
tisočo ščurkov v eni noei, -X K 2-4<i. Povsod najboljši uspehi.	Razpošilja po povzotju
J.Schüller, Dunaj III., Krieglerg. 6 II.
118b Mnogo pohvalnih in priznaluih pisem.
z velikim vrtom poleg cerkve v Ljubljani se ceno in pod ugodnimi pogoji proda. Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod št. 1957. l!)57
na obrazu iu na rokah odstranjuje v petih minutah
zajamč. ueškoiUjiv. gotov uspeh. >katlju za K t — zadostuje. Razpošilja na vso strani
Kos.ör. A.Rix, Laöoratorij Düna! IX, Beragasse 17 K.
Zalogo v Ljubljaei: l.ekarua „pri zlatem lolenu", par-lumcrija A. Knučio iu drožerija „Adrija".
». «b.....« » ,,
Motorji na surovo olje in petrolin j
lozeči in stoječi od t- loo HP., kakor tu'li lokonm-bile od a-20 HP. Na tisočo motorjev v obratu. — Ni kako fiuaucao kontrolo. Prvovrstno roieronce. Ceni nabav, stroški. Ugodni pls-«ilui pogoji. — Obso;sna garau-cija.
^LMMWäJ&WMEW&MW&WKWäLWä^
h	mm ^mm^ —	.. _







I. Warcbalowski, Duuaj IU. PriuiusgasšB 3.
Ceniki in ogled Inženirja zastonj.
M na Balkanu 1.1912-13.
Sestavila profesorja Anton Sušnik in dr. Vinko Sarabon. Cena: elegantno broširano s krasno, večbarvno naslovno sliko K t3"50, elegantno vezano K 8-50. — Obsega popis balkanskih razmer neposredno pred vojsko in vse vojne dogodke do sklepa končnega miru v Bukareštu. V knjigi je podana torej tudi zgodovina druge nesrečne balkanske vojne, katero so neprevidno začeli Bolgarji proti bratski Srbiji in zaveznici Grčiji. Poleg zemljevida, ki je izšel v prvem delu knjige, je zaključku priložen tudi obširni najnovejši slovenski zemljevid balkanskih držav s starimi in novimi mejami. Iz njega so razvidni kraji, kjer so se vršile krvave bitke, krajevne pridobitve posameznih držav ter velikanski poraz Turčije, ki je izgubila do malega svojo celo evropsko ozemlje. Ta zemljevid, katerega dobe naročniki celega dela brezplačno, stane za nenaroč-nike 2 K. „Vojska na Balkanu" je najzanimivejši in najzanesljiveši popis vojske, ki je divjala ob naših mejah in v svojih posledicah še sedaj vznemirja Kvropo. Pisatelja sta se ravnala le po povsem zanesljivih virih generalnih štabov ter umela vplesti tned krvavo dogodke toliko mičnih do-godbic, da se knjiga čita kot zanimiva in privlačna povest. Tudi v svoji zunanji opremi je ta knjiga najbogatejše slovensko zgodovinsko-leposlovno delo. Ima namreč dva zemljevida, večbarvno naslovno sliko, več umetniških prilog in nebroj pojasnjevalnih slik med tekstom. Knjiga je torej važen zgodovinski dokument, poleg tega pa tudi velikega zemljepisnega in narodopisnega pomena, ter bo kot taka posebno mnogo koristila naši mladini. Raditega bi jo ne smelo manjkati v nobeni šolski in društveni knjižnici; odlično mesto bo pa zavzemala tudi v knjižnici vsakega posameznika.
Migijena na kmetih.
Po dr. Feltzena knjigi „Landhygiene" priredil M. C. Cena K P 20. Rav-najmo se po predpisih higijene, in obranili se bodemo bolezni ter živeli srečni in čvrsti do pozne starosti. To je novo geslo, katero nam zabičuje zdravniška veda. Ce se bodemo varovali razmer in pogojev, ki provzro-čajo bolezni, potem se nam tudi bolezni same ni bati, ker sploh ne bo našla pristopa do nas. Navedena knjiga je natančen in poljuden katehi-zem teh navodil ter razumljivo obravnava vsa posamezna poglavja higijene. Knjiga bo mnogo koristila vsem slojem, posebno se pa ozira na naše podeželske razmere. Pridejan ji je pouk o prvi pomoči pri nezgodah. Posebno porabna je ista za ljudske predavatelje in voditelje društev, ki bodo v njej našli mnogo zlatega zrna za naše ljudstvo. Istotako je pa knjiga za vsakega posameznika vredna vsega priporočila.
Knjiga uradnih vlog.
Zbral Janko Dolžan. Obrazci političnih, vojaških, finančnih, davčnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena K 3'—, vezana K 4-—. — To je praktična knjiga prve vrste in zato vsakemu potrebna. Že naslov sam pove, kako bogata zbirka najrazličnejših vlog, potrebnih vsak dan, je v nji podana. Obrtne vloge, vloge za uveljavljenje vojaških ugodnosti, davčne napovedi in druge finančne vloge, tožbe, pravde, oporoke, kupne pogodbe, izbrisne pobotnice, vloge na deželni odbor, prošnje itd., vse je v knjigi natančno obrazloženo in pojasnjeno z različnimi, za razne slučaje prikrojenimi in takoj porabnimi vzorci. S pomočjo te knjigo bo vsak lahko sam napravil pravilno vlogo ter jo, ker je pri vsaki vlogi vlogi označen predpisani kolek, tudi po predpisu kolkoval. V primer s koristmi, ki jih nudi ta knjiga vsakemu, je nabavna cena nizka. Enkratni izdatek za njo se bo v kratkem času bogato izplačal.
Zdravilna zelišča.
Prirejeno po nemški knjižici župnika Jan. Künzle-ja. Cena 60 vin. po po pošti 70 vin. Poleg knjige „Naša zdravila" in pa brošure s tabelami rastlin „Zelišča v podobah" je izšla tretja knjižica te vrste pod naslovom „Zdravilna zelišča". Ta knjižica je skromna, pa bo zadovoljila vsakega, ki jo bo rabil; kar si morda zastonj iskal v obširnejših zdravilskih knjigah, boš našel v tem kratkem, pa jedrnatem spisu. Čudil se boš, da je moderna veda pozabila na najboljša zdravilna sredstva, katera je sam stvarnik podaril naravi, da so nam vsaki čas na razpolago. Naši stari so jih poznali in z vspehom rabili, moda pa jih je črtala iz programa ; so pač prevsakdanja in si jih lahko sam zastonj preskrbiš, zato kljub svojim neprecenljivim vrlinam nimajo veljave. Knjižica, katero smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi, je dosegla prav izvanredne vspehe. V Švici, kjer je izšla, v nemškem jeziku, so se ljudje kar trgali za njo; v par mesecih se je prodalo do 250.000 izvodov.




Ü
Maša zdravila
in njih uporaba v domačem zdravilstvu.
( 'ena K P20, vez. K l-80. Tudi ta knjiga zasleduje smoter, povzdigniti veljavo starih, preizkušenih domačih zdravilnih sredstev. V kratkem času, odkar je izšla, se je že precej razširila in je splošno znana in priljubljena. — Za vse, ki nabirajo zelišča, je važna knjižica:
Zelišča v podobi.
Cena 130 vin., ki prinaša slike zdravilnih zelišč v naravnih barvah, tako da bo vsakdo, ki kake rastline ne pozna, isto s pomočjo te knjižice lahko spoznal in našel. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto in bi jih ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker nudijo prvo pomoč v slučaju nujno potrebe.
Zemljevid Balkana.
1 : 250.000. Cena 2 K. Ta zemljevid, katerega dobe naročniki celoletnega dela „Vojska na Balkanu" brezplačno, je edini slovenski, najnovejši in najnatančnejši zemljevid balkanskih dežel. Ker so v tem zemljevidu poleg novih začrtane tudi stare meje balkanskih držav, je iz istega najhitreje in najbolj jasno razviden uspeh balkanske vojske za združeno krščansko orožje. Ta zemljevid je neobhodno potreben za vmevanje poteka balkanske vojske in bo tudi pri bodočih dogodkih na Balkanu izvrstno služil, kajti na Balkanu še vedno vre in balkanske države so z mrzlično naglostjo vnovič oborožujejo.
K aloiiška II ukv a nia v L j iilil iaii
M
m
N M M
K K N N K N K N N K N N K
N
l^i
K N
N
iN H N N
m
N
K
H N
N
H «
rg
N N K N N
m
N
m
N N
K N N H M
M


dober delavec, se sprejme takoj pri IVANU TRILLER NA BLEDU.
t f
Qrifzner
najboljše v sedanjosti!
Ne kupujte prej
stroja, dokler si niste ogledali moje tovarniške zaloge. Jamčim za vse napake materijah 10 let. Moje geslo: Nizka cena! — Moj
šivalni stroj
krpa nogavice in perilo in veze (štika); Ima krogljičen tek (Kugel-lager). Gritznerjevih strojev je danes v rabi že dva in pol milijona.
Edina zaloga: 1729
Josip Peteline, LJubljana, Križevnlaul.7
2 x Z = S
to ni bilo in ne bode. Resnica pa je, ako bobovi kavi mojo Izvrstno žitno kavo primesite, dobite krasen, izvauredno fini zajutrek in ravno za polovico eeneji, kajU moja najfinejša žitna kava stane 5 kg- samo K 3 50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhu tega dobite v dar še dve lepi, prav koristni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem denar. Naročite si takoj, a le pri
K TI Al* Schftnleld pri Bečovu • llSlCl (Češko).	1186
íf

Tehnična pisarna. Naprava vseh v stav beno stroko spadajočih načrtov
stavbeno podjetje
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Kolodvorska ulica 8
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Sploh se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča naročila. 1487
Ha najvišje povelje HJeaovega ces. In kralj. Hpostolskeaa Veličanstva.
30. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta državna Ini^jj* ™b.|«	skupnem
Glavni dobitek znaša:
1808
200.000 bron
Srečkanje se vrši javno na Dunaju dne 2. julija 191(4. Srečka stane 4 krone.
Srečke so dobe pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in žeiezničnih uradih, v menjalnicah itd.; Igralni načrti za kupce srečk zastonj. —■ Srečke se dopošljejo poštnine prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva za državne srečke (oddelek za dobrodelne loterije).
kurilna vratica
Gospodinje in kuharice, ki Vam je mar
snažnost stanovanja in kuhinje, zahtevajte pri pečeh in štedilnikih patentirana
ki jih izdeluje edino
lUHEl H1EGLIČ, MSuCaonlčar d Ljnbljanf, Prnle štev. 6.
>CXXXBBI

1871
I
Za masaže, operacije kurjih očes, zdrav, telovadbo, manikuro, zdravljenje z vodo (mrzlo) se priporoča
1991
Jos. Hasenohrl
zdravniško izprašan kopališki mojster, hotel „PRI SLONU".
(popre] Henrik Kom)
polirivalec streli in klepar, vpeijalec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljansko cesta 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
nt
t-ceinentni!
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Prm ačuni brezplačno in poštnine prosto.
Razpis.
Pri podružni cerkvi sv. Volbenka v župniji Poljane nad Škofjo Loko se razpisujejo
dela za novo pokritje obeh cerkvenih stolpov.
Proračunjena so : 1. Tesarska dela na 4400 K.
2. Pokritje s pločevino 1600 K.
Zmanjševal na dražba se vrši dne 30. junija ob 9. uri dopoldne v župnišču v Poljanah, kjer so tudi vsak dan na razpolago načrti in proračun onim, ki nameravajo delo prevzeti. Sprejemajo se tudi pismene ponudbe. Kdor delo prevzame, položi 10 odstotkov varščine.
Župni urad v Poljanah nad Škofjo Loko
dne 16. junija 1914.
2034	Jernej Ramoveš, župnik.
t h i m n i mi mn i i i i « ' 111
....................................iiimiiiiiiitmtiiimiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii	m
iMiiiiiimmiiniiiiiiiiiiiiiiiir<;
Žvepleno zdravilišče
Varaždinske topliee (H^aško)
Zeleznička, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z elekt. razsvetljavo, staroznana radioaktivna žveplena kopelj 58 C, priporočljiva za
innanin nmimn ichiin itd. Pirna odravicišča za bolezni v vratu, krhlju, prsnih, jetrih, lluullj", FBVU1U, IM1IJU želodcu in v črevesih, Električna masača, blatne, ogljene kisline, solnčne kopelji in zdravljenje z vročim zrakom. Odprto celo leto. Moderni komlort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. -Zdraviliški zdravnik dr. I. Lochert.
fminmm............................................................................mirnim
iimimimimmmiuinuiiiiimiinnmmniiimMmiiimin
-'4 --j;'
.-¡¡..i -m
-I -i«
Ženitna ponudba.
Mlada trgovka s prav dobro idočo trgovino, v večjem kraju na Kranjskem, se želi poročiti s trgovcem ali pridnim trgovskim pomočnikom. -Glavni pogoj pridnost in neomade-ževana preteklost. Starostne čez 40 let.
Dopise je nasloviti pod šifro: „Srečna bodočnost 2034" na upravništvo «Slovenca". — Za strogo tajnost se jamči.
s» »>|» t>|*
H ' ifr-
fH-
a-
DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI t
G. F. Jurásek
uglašeualec glasoulr-jeu In trgovec glasbil
Llnbliana, Poljanska cesta št. 13
Zaloga prvovrstnih glasovirjev, planin, harmonijev, gosli, kitar,tamburlc oltar, harmonik Itd Najboljše strune „Weichold" In druge, tar vse potrebščine glasbil. Jamčim pismeno 10'let. Zavod za vglašavanje ter popravila glasovirjev In vsega glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem v „Glasbeni Matici", „Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. - Svarim pred samouki in neizkazanimi baje-strokov-njaki, kateri inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak za vglašenje ter popravila vseh glasbenih instrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka G. F. J urasek.
|| KI
gumijtftfi pcdpetoiRi
Nedosežn! po elasSlciteU
lahkosti trpežnosti
Glavna zaloga: A.KRISPER, Ljubljana.
Kantina Corazza
Levada (Istra)	601
VINO
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
Ura za reklamo
Kdor hoče imeti uro vactnnj eleg. precizijsko uro ¿lUJlUllJ za gospode ali dame po izbiri,
naj piše takoj 2018 razpofiiljalnl ni FR. SCHMIDT, Praga, Kralj. Vinogradi.


i SANATORIUM OEMONA
| ZA-NKTIRANJE^ra^^OE-BOLEZNI. I
ILUUBLxJANA-ItoME^IBKEGA-ULICA-41 SEra^^pramraj-DR FR DERGANC1
1921
Ako kdo želi za mai denar kupiti
hišo
uaj si jo ogleda na prijaznem Posavju; lepa, prostorna, na novo prezidana, jako pripravna za leto-viščatje ali penzijoniste, pa tudi za delavoe, ker ni daleč od mesta. Natančnejša pojasnila se dobe na gostilni »Tavčarjev dvor« p. Ježioa pri LJnblJanL
500 kroni
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec „RIA-MAZILO" ne odpravi Vaših kaijih očes bradavic in trde koža v treh dneh brez bolečin. Cena lončku x jamstvenim pismom KI-—, 3lončki _	K 2-50. Na stotine po-
hvalnih in priznalnih pisem.	3642
Kemenij, Koschon M1.
Poštni predal 12/160, Ogrsko.
(štikarico), ki ena dobro na stroj vesiti, sprejmem
takoj v službo, proti primerni plači. Morebitne re-flektantinje naj ml takoj pismeno naznanijo. Lotto Rebolj, zaloga šivalnih strojev v Kranja. 1922
DIMOM

je za dobro spričevalo
najljubše darilo

9 i!
najboljše kolo v monarhiji!
HtesMe^koio
dobro In vendar ceno ljudska kolo.
Ilustrovani ceniki se dobe zastonj in franko pri zastopniku 1030
Ivan Jax in sin Ljubljana.
OsterrJalleiiiils-SeseHaitSlegr f^tfp™ A vwv A v i

V prijetnem kraju na Dolenjskem se valed starosti 1872
LU JVIUJU »it»
proda posestvo
obstoječe iz ujiv, travnikov, gozda, vinograda in veliko sadnega drevja, po jako nizki ceni. Hiša in gospodarsko poslopje so v dobrem stanju.
Natančna pojasnila daje g. Prelih, gostilničar v Št. Rupertu, Dolenjsko.
slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Molfoua ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natahčno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baida-hine, plašče, kazule, pluvijalo, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vso kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje, se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter so prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje staro obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In najpostaneJSo postrožoo, prosi, da
se pr! naročilih l»vol! o»lr:itl na prvo ilomaoo tvrdno.
Načelnik Črnogorskega zunanjega mini-slrslva Ramadanovič o balkanskih vprašanjih.
Trst. Piccolov« dopisnik Leo-/lardo Azzarita poroča svojemu lislu iz Benetk 17. t. m. o pogovoru, ki ga je imel z načelnikom črnogorskega zunanjega urada Slavom Ramadanovičem, ki se tačas mudi v Benetkah kot član spremstva črnogorskega kralja Nikolaja, ki potuje v zdravstvene svrhe. Na Azzaritovo vprašanje, kaj bi storile Čr-nagora, Srbija in Grčija, ako bi Italija in Avstrija, prisiljeni po dogodkih v Albaniji in odklonilnem stališču ostalih velesil, zasedli Valono in Skader, je Ramadanovič odgovoril, da upa, da do tega ne bo prišlo in da velesile tega ne bodo dopustile. Ako bi pa usoda vendar hotela, da bi Avstrija in Italija storili ta korak, potem bi bile Srbija, Grčija, Bolgarija in Rumunija — v bloku — pripravljene braniti svoje pravice. Albanija bo balkanska ali pa nikogar. Kar se tiče posebej Bolgarije, je popolnoma gotovo, da bo stopila v balkansko zvezo. Danes, ko se more smatrati, da je Rumunija oficielno pristopila v balkansko zvezo, ko se Rusija pripravlja žrtvovati Besarabijo rumunskemu prijateljstvu in ko so aspiracijc v Buka-reštu obrnjene na Sedmograško, Bolgariji pač ne kaže ostati izven zveze. Utegnilo bi se zgoditi, da bi balkanska zveza pomagala Bolgariji zopet zavzeti Odrin. Vsekako se more Bolgarija nadejati kakih maščevalnih zmag le proti Turčiji, ne pa proti krščanskim balkanskim državam. — Grško-turški spor bi za ostale balkanske države vsekako veljal kot »casus fooderis«, vendar pa te vojne ne bo, ker si Evropa ne bo pustila kaliti miru in se dala ovirati v svojem delu. — Kar se tiče Lovčcna, je res, da so prišli Čmogori od avstrijske strani po velikih ovinkih neki predlogi glede zamenjave Lovčcna za Skader, toda kake direktne ponudbe ali pogajanja se nikdar niso vršila. In to se tudi v bodoče nikdar zgodilo ne bo, ker Črnago-ra z Lovčenom stoji in pade.
Mladenič
kateri se hoče posvetiti stavbnemu obrtu In risarstvn, se sprejme takoj v stavbno pisarno. Ponudbe pod „Praktikant 2032" na upravništvo „Slovenca".	2032
Zahvala.
Dne 8. t. m. mi je povzročil požar, nastal po otrocih velikansko škodo. Zahvaljujem se tem potom vsem dobrotnikom, ki mi pomagajo. Posebno zahvalo sem dolžan naši domači „ Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani, ki je tako hitro cenila škodo in hitro izplačala. Kdor hitro da, dvakrat da! Delujmo vsi na to, da vsi naši znanci in prijatelji zavarujejo edino pri našem domačem zavodu in se ne pustijo begati od agentov tujih zavarovalnic.
Raplovo, 15. junija 1914.
2058
Joief Križman L r.,
Joief Francelj l. r., Ivan Pugelj l. r.,
priča.	priča.
Zahvala.
Dne 5. t. in. nama je požar upe-pelil hiši in gospodarska poslopja. Pooblaščenec naše ,, Vzajemne zavarovalnice" v Ljubljani je takoj drugi dan škodo ocenil in prejela sva tudi odškodnino v najino popolno zadovoljstvo. Časopis, ki se je pred kratkim obregnil v kulantnost „škofove zavarovalnice", ima izmed nebroj slučajev zopet dokaz o kulantnosti našega edinega slovenskega zavarovalnega zavoda Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, kateri se spodaj podpisana najiskreneje zahvaljujeva za hitro in točno izplačitev odškod-nine.	o060
Rojaki, proč od tujih zavodov! Vsi k naši domaČi Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani!
Brod-Št.Vid pri Ljubljani, dne 15. junija 1914.
Kopač Mihael, Ivana Trnove l. r.,
posestnik h. št. 10 poseslnica št. I i
po Ivanu Trnove l.r.. -f-PečnikMihael,
priča.	priča
po Josipu Kregar l r.
Spreten
organist
išče službe lia kaki večji fari. Zmožen je voditi večje pevske zbore in godbo. Sprejme se tudi postranska služba, kakor pri posojilnici itd., even-tuelno tudi cerkveništvo. Naslov pove uprava „Slovenca" pod „Trezen — 2022". (Znamka za odgovor.)
> Proda se <
lična hišica
v Št. vidu nad Ljubljano, 2 minuti oddaljena od farne cerkve in 5 minut, od kolodvora, za 4400 K. Natančnejša pojasnila da FR. ALEŠ v Ljubljani, Ulica na Grad št. 2, II. nadstropje.	1089
Hčerke boljših rodbin
so sprejmejo za bodoče šolsko leto, v dobro hišo na stanovanje in luano. — Kje, povo upravništvo „Slovenca" pod št. 1167. (Znamka za odgovor.)
Odda se takoj v najem
zelo pripraven
lokal za trgovino
ali obrt, ob križpotju dveh državnih cest v Idriji. Ponudbe naj se naslove: F. Didič, Idrija.	2020
■ imiiiiHHUULni wiiiniinimmiiwfwwiiniiiiiuimiiii.iiiiiiüiM Mtuiun:iimiinuni»imiuiitfiMiumniiinu«iiimu
i.iiiii.iiiiiniiiiiiniiiiimimiuiiiuuuiiii.ummununiiiiiii
m; ju ; •." uuu i um m ui uurnnu.»
Toplice na Kranjskem
Kneza Auersperga adioaktivno kopališče
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38 °C, ki daje nad 30.000 hI radioakivne vode na dan. Velika kopališča, posebno in močv rne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: rovmatlzem, protln, nevralglja (lshlas), nevrastenija, hlsterla, ženske bolezni Itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo Sezona od 1. maja do 1. oktobra.	2188
Piich Kolesa
Najnovejši model 1914. - Najboljši materijal in konstrukcija. — Zaloga pneumatike, svetilk itd. 637
znani
Pfaff šivalni stroji
so neprekosljivi, pripravni za vsako obrt, z 10 letno garancijo.
IGN. V0K,
špecijalna trgovina s šivalnimi stroji in kolesi
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. =
of
Specialiteta K 20-—
« -
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri
• JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke.
Cena: 1250
2938 (52)
pfceslfeva cesta.
Cena; 1650
Resljeva cesta

Svojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da bom prodajal na trgu
za posodo
od 25. junija do 7. julija porcelansko kuhinjsko posodo iz Karlovih var in drugo luksuriozno blago.
Za obilen obisk se priporoča 2057	11113.
I
• •

za notranje, kirurgične in ženske bolezni (bol. po-strožba sester križark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.
Telefon št. lil
Motorno kolo
2 HP, dobro ohranjeno, se poceni proda. Naslov pove upravništvo tega lista.
Izurjeni zastopniki
ki obiskujejo zasebnike in so dobro vpeljani se sprejmejo proti visoki proviziji pri svetovno znani suk-nami. Ponudbo na naslov: Mnlch Hradište, Češko, postni pre al 11.	2050
1818
«Stauraeija
v zdnatfilišeu
„Kamnik"
Izhorna dunajska kuhinja Izvrstna naravna vina — Vedno sveža pivo — Cone zmerne — Priporoča se
Viktor Zeilner, restaviater
Mostne,
iivinske in dru^e
tehtnice
so dobd najcenrjo in najsolidnejo pri domači tvrdki
Ivan Rebek
stavbno in umetno ključavničarstvo v Celju. — Ceniki na razpolago, brezplačno 1200	iH franko.
Stanovanje!
V bivSili Predovlčevlh hišah kakor na Poljanski cesti št. 5i in na Predovičevem Selu jo
oddati par stanovanj in ena trgovina za mesec avgust, julij in tudi takoj. Poizvedbe pri hišniku ali hišnici.	2062
Sprejme se takoj
za boljša, večja dela pri Iv. Štuplca; krojaškem mojstru v Dobu pri Domžalah.	2051'
Mestnem logu se vrši v nedeljo, dne 21. junija popoldan ob 3. uri.
Sestanek: mitnica, Opekarska c.
u	v
I Lud. Gerne
aaaaaoaaaaaaaaaaoaaaaap
S	.	v	a
□	*	4	fi
o a
----- ---— — a
S	3
juvelir in trgovce	3
Q	ri
a Ljubljana, VVolfova uliea 3. a
□	P. n. odjemalce, ki so v posesti q g plačilnih listkov, izdanih povodom S
| 25 letnega obstoja a moje tVPdke
O»
a a
a	a
□ vljudno prosim, da iste v sVrho a
g razdelitve daril oddajo do
a	30. ¿unija 1914
a V moji trgovini. Na pozneje vpeta slane listke se ne bo oziralo.
laoaaa cctcccccccc; □□□□aaaoaaaaaan
□
o
STRAFAZ-IN TKANINE
tovarne B. SPIEGLER in SINOVI, Hronov
so izdelane iz najfinejše Amerika-preje ter so v lepoti in trpežnosti neprekosljive. Imajo prednost, da ostanejo v perilu snežnobele ter so znatno eenejSc kot konkurenčni izdelki. Dobivajo sc v poljubni firjavi in debelosti za vsakovrstno životuo ali posteljno perilo v inanulakturni trgovini
J, CIUHA, LJUBLJANA, Pod Trančo.
Zahtevajte vzorce za pralno preizkušnjo.
MPi
!
|iMiiiiiiiiiiiimiiiimnmim..........................................................................m.....milili................i.......... ....................iiiiiniiiii|i
PRVA SLOVENSKA IZDELOVALEC A lARIONIJEV
po ameriškem sistemu. Izdelujejo se vsake vrste HARMONIJI za cerkve, šole, pevska društva, zasebnike itd. SPREJEMAJO SE POPRAVILA STARIH HARMONIJEV. Harmoniji se oddajo tudi na obroke od 15 kron naprej.	CENIK GRATIS IN KRANKO.
¡IVAN KACIN, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 51.1
.............................I............................................................................................lin......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiJ
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga,
Pri nakupu različnega manu/alçturneçra blaga, se blagovolite obrniti na tvrdko
A- & £ Sfabernè,
Mestni trg tO.
A a dcbnlo in drobno/ obstoji od leta 1883.	hredno niike cene/
AVWVWVWV VAAAAAAAAAAA.
Mizarstvo.

Popolna spalna j soba, orehov ali hrastov les
350
h
J-amči se 3a solidno delo.
Cene konkurenčne.
/vwwwvwy
VAAAAAAAAAAA.
J. Pogačnik
.AAAMAAAAW
Ljubljana, jV{anje Jeremije cesta 13-18.
Novo!	Novo!
Zaloga pohištva JAVOR"
I Ljubljana, Rimska cesta st. 16 I
priporoča slavnemu občinstvu svoje izdelke ter izvršitev vseh mizarskih H
V
priporoča slavnemu občinstvu del kakor opravo hotelov, prodajalen, izložb, vsa stavbna dela itd.
Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami.
Najnižje cene!	Točna postrežba!
1391
m
Odvetnik dr. Gvidon Srebre
naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Celju, Cerkveni trg 4.
•2024
Celje, meseca junija 1914.
■lllllIIIIIMIIIIllIllIlIlIllIlllllllIIIIIIIIIlllllllllIllllllllllllItllllllltlllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillfllllllllllllllMIllltl«
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zaprla. strokovnjak o. kr. dež. aodUfča.
LillblSana, Kongresni trg 15. (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposo)eoalnlca
KIHIfIRJElf IN HHRUIONIJEV
na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega | glasbenega orodja, strun in muzikalij.	i
EDII11 ZHLOžniK dvornih -tn^	in komornih tvornie: BSfi-
| sendorfer, HfilzI ft Heftzmann, FBrsier, Ehrbar, Ge-
i briider Sfingi, Rud. Stelzbammcr, Czapka, Lauberger & Gloss, u	Hofmnnn ln Hofberg (amerik. harmoniji).	1033
=	Obroki od K 16.— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih =	barvah. Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna po-=	stavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnojša. Ugla-S	Sevanje ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prvo lasi	brikato izključno le Jaz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzifl-E	katov ill D«LVi<i6ZUQ££& „ pofelna" pri kričaeih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagu", dasi nimajo ni jodnega pomembnega iabrikata v zalogi.
IRIIHMni>IIII1ll]i:illllllli:ilIIIIIIIIIIIIIIIiIIIIIIIIIIIIIIllllllIIll!llllllIIIfllllllllllliltllllllllti3£tlllIIIIIIIIIIIItlllllllllll
Zunanja naročila 1127 obratno
Sv s
¡»f



Mi
v--:.—-.v
f^kti. vr^jl \b?> ■
Priporočamo domačo solidno tvrdko
mrMmM
m
Žalni klobuki vedno v zalogi
Cene urez konkurence Velika zaloga jamskih in otroških slamnikom v najnovejših o&iikah vseh vrst ter športnih žeplc Popravila se sprejemajo
........................................................................................................................................................................iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii...............................
i Pozoi stavbenikil
Pozor občinstvo! 1
Izsotovljene štedHnlhe
| UfcfT solidno, domače delo prodaja po jako nizkih cenah	|
j Rudolf Greyer, Ljubljana	|
ključavničarski mojster, Cesta na Rudolfovo železnico lO.	1
Priporoča tudi vsa v stroko spadajoča de/a, vrtne, stopniščne in balkonske	i
1 ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila. 1133	| ............................................................................................................................................................................
i
1455
JVIoške obleke
fino izdelane v veliki izbiri od kron 16-— do kron 60-
sr „Pri škofu
ii
TBSU
Ljubljana, Pred škofijo št. 3 (zraven škofije).
^	Cenik na zahtevo brezplačno.
f

Hitra postrežba! Ugodni plačilni pogoji. Najboljše reference ! 3820
inder

i!
za vsaki obrat in vsaki kraj pripravni, enostavni, ceni, ekonomični, stoječi in ležeči, na mestu stoječi ali pa prenesljivi.
Bolinder družba za izdelovanje stro« jev, Dunaj IX., Porzellangasse št. 18.
HpiBESlBl
Največja izbira švicarske vezenine!
P É
m m
11
m
H
m
Dobro platno in tkanino
za perilo, posteljne garniture, nevestine opreme, zanesljivo dobre kvalitete se kupi pri:
"K
r
lastnica Jadviga Sare,
Ljubljana. Selenburgova ulica 5. Ljubljana.
il
m Ü
m
i i
JI SI Kompletne nevestine opreme od K 380'- dalje.
MSpij

JÊL

l družba za življenjsko in rentno zavarovanje na Dunaju :
j generalni zastop v Gradcu, Kerronôasse 18, in Slavni zaslop n Hianjsho Loop, firfinlold in Fran ftann v Liiiani prevzemata l
vseh vrst življenska in rentna zavarovanja.
•	Svetovne police družbo so v smislu liberalnih zavarovalnih pogojev že po kratkem obsta iku ' neizpodbitne in nepropadne z avtomatičnim podaljšanjem iu ob skromni dodatni preinjjl J obrnejo tudi
i	vojni riziko in invalidnostno sozavarovanje,
; katero zadnje zavarovanje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tudi še J garantira za vos čas trajanja zavarovanja prejemanje rente v visokosti 10 odstotkov zavaro J vane glavnice. — Od t. januarja lota 1911. na novo uvedoni nHolo^hn Hnhtrka
•	dividendni načrt C. zagotavlja zavarovancu družbe izdatno \XWC.lX.£iUVJ
5 ki se v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in brezplačno . generalni zastop v Gradcu ter glavna zastopstva v Ljubljani, višji nadzornik Leopold Griinfeid in Fran Aumann, v Celovcu in Mariboru ter vsi gg. inšpektorji in agenti.
Stanje zavarovanj koncem 1913 čez BOO milijonov kron
Aktiv.....koncem 1913 čez 200 milijonov kron
Izplačil .... koncem 1913 čez 400 milijonov kron
808
Osebe, ki imajo zveze v boljših krogih, se vabijo da prevzemo naše zastopstvo.