UHEDNISTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškanska nlica St. 8 lukama L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 1L I (opoldne in od 5. do 6. pci oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : s (AROCNINA: celoletna po posti ali e pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21'60, polletna K lO^O, četrtletna [ t 6'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 694. V Ljubljani, v soboto dne 27. septembra 1913. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov! •* •* •* ob pol 11. dopoldne. \ •. j UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. B, n in nraduje za stranke od 8. do j2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvTstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Jnserate sprejema upravniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj« — Reklamacije lista so poštnine proste. n < Leto III. Conrad kot žrtev manevrov. Na seji nlžjeavstrijskega deželnega zbora dne 23. sep-I fcmbra t. 1. so poslanci Sever, POlzer in tovariši vložili sledečo interpelacijo do namestnika: Državni pravdnik je danes v „Arbeiter Zeitung*1 za-| plenil sledeči članek : Conrad pl. Hotzendorf odhaja, in sicer od-ia zaradi čeških manevrov. To marsikomu ne bo hotelo biti jasno. Saj šef generalnega itaba sploh ni bil na Češkem, ampak kot mane-verskj gost na Nemškem, torej prav daleč od strela. Ali Če se stvar nekoliko bolje pretehta: Zakal postajajo maneverske tla tudi sicer višjim poveljnikom tako nevarna, da se izpodtaknejo in pogreznejo v ničnosti pokoja? Imeli so smolo, da so se v strategičnih in taktičnih nazorih lotili od gospodov predpostavljenih, pri manevrih pa ne zmaguje sovražnik, temveč kdor ima višje poveljništvo. Tak slučaj se lehko primeri tudi pc manevru. Šef generalnega štaba se je na primer, ko se ie vrnili z Nemčije, lehko smatral dolžnega vprašati, zakal se je na Češkem opustila vojna oblika manevrov, in celo sredi manevrov. zakaj se je porabilo stotisoč mož. ki so bili tam zbrani, za vajo proti markiranemu sovražniku. za vajo, ki bi se dala na vsakem vež-bališču izvesti ceneje in prikladneje. Toda tako vprašanje ie bilo v našem slučaju hujše od insubordinacije, bilo je težka osebna žalitev. Tudi vojak, in zlasti vojak, ki mora biti vitez, bi moTal paziti na gotove nežne obzire, tudi če je šef generalnega štaba ... V ozadju širnega maneverskega ozemlja z robatimi nastopi posnemane bitke se je dvigal grič, ki ie bil posvečen pokojno idiličnemu obitelj-skemu prizoru. Visoka gospa z vsemi svojimi ljubimi otročički je bila prišla sem; tudi oni so hoteli enkrat pogledati to zabavo. Ali prišlo je veliko, bolestno razočaranje. Če so vsi skupaj pošiljali poglede v najdaljšo daljavo in nastavljali najboljše daljnoglede: Kar so mogli videti, le bilo malo. smešno malo in se ni dalo niti od daleč primerjati z bojnimi slikami obiteljskih Časnikov in patriotičnih mladinskih spisov. Izkušali so potolažiti visoko gospo in ljube otročičke, izkušali so jim razložiti, da kaže moderna bitka takozvano »prazno polje«, da skriva raztreseni bojni način, »prilagoditev ozemlju« ter krito napeljavanie topov očem prave bojne dogodke. in da ima Conrad pl. Hotzendorf žal to muho. da bi bil vsaj na maneverskem polju rad OJama. Kdor pozna žene bo razumel, da niso mogli taki razlogi, tudi če so jih prednašali nsfužni in marljivi častniki z vso vnemo, premagati želje, da bi videli, ko so že prišli gledat. In tako ie nenaden ukaz prekinil bojno vajo. Čete modrega in rdečega zbora so se komaj razstavile za boi. in če tudi se je to na eni strani zgodilo s tako odlično nerodnostjo, da je bil uspeh od vsega začetka komaj dvomljiv, so mogli popolni rezultati vendar šele nekako tretji dan dozoreti. In naenkrat ie bilo rečeno — celo armadnim nadzornikom v presenečenje —: Konec vaje. Nastop vseh zborov v eno fronto. Vaja proti markiranemu sovražniku. Nihče ni razumel vzroka in vse se je prijemalo za glave, ko je bilo treba izvesti cele ure trajajoče težavne pohode za noben drug namen, kakor da so se cele divizije spravile v bojno črto vaje z vež-bališča. »Da se vadi poveljevanje v veliki meri In pri velikih množicah«, so dejali časnikarskim poročevalcem, častniki so se smejali do solz. če niso rajši preklinjali nezmiselno marširanje sem-fntja. Poveljevanje! Izvrstno! Ali bojno poveljevanje se mora vaditi ob bojnih pogojih. Ne na podlagi predpostavk z vežbališča. Sovražnik na nasprotni strani je obstojal iz stotnij, ki sta jih markirala po dva vojaka, in od teh jih ie dobra polovica sedela s pipo za grmom in je poskušala prespati in prekaditi dolgčas. Zato so bili segnali ves park letal? Kaj naj bi pridni letalci izvohunifi? Silo in gibanje oddelkov, katerih ni bilo? Namene sovražnika, ki je predstavljal le kuliso? In kako naj bi se pognala ka-valerija naprej na svoi pravi posel, na posel pojasnitve. če niso dale fingirane stotniie. predstavljani bataljoni, okvirni polki ničesar za poizvedbo? Čemu sploh vsa Patjomkinova vas bojne vaje, ki se izpreminja v paradno šalo? Čemu? To se ie imelo kmalu pokazati. Vsa kavaleriia se skuje v en sam konjeniški zbor. pa jaha. jaha pogumno, neustrašno, mogočno m bleščečo atako. Znane so kavalerijske atake iz zgodovine mladega Viljema II. V njih proti-bojni, nezmiselni paradnosti so jih v Nemčiji vedno smatrali za najzgovornejši izraz osebnega režima, za njega znamenje in simbol. Sto- krat so v strokovnjaških krogih in v parlamentu razlagali, da se morajo take konjeniške atake v resnem slučaju končati z grozovitim polomom, s tem, da se klavrno postreljajo vse bleščeče kavalerijske eskadrone: Atake so ostale gledališki efekt vseh nemških manevrov, dokler ni začela švabska starost polagoma vplivati tudi na osebni režim. Potem so se jele umikati in so takorekoč popolnoma izginile od tistega dne. ko je bil osebni režim v državnem zboru bolestno ponižan. Toda kakor je gotovo, da bi bile v pravi bitki take kavalerijske umetnosti največla blaznost, da bi brzostrelni topovi, strojne puške in infanterijski ogenj bedno pokosil jahajoče do zadnjega moža in do zadnje mrhe: Vendar ne more nihče tajiti, da je za oko komaj misliti lepši pogled. Na tisoče jezdecev in njih konj. svetle čelade in sablje, ogromni pisani val mogočnega gibanja čez drn in strn. ta blazna gonja naprej, da bobni zemlja daleč naokrog kakor grom: To je več nego bi mogel sam Reinhardt s svojimi tisoč statisti pokazati v rotundi. To je toliko, kolikor bi mogel pokazati Reinhardt, če bi namesto s kreditom svo-iih berlinskih protektorjev lehko razpolagal z žepi vseh davkoplačevalcev Avstrije in Ogrske. . . . Zdaj je morala biti visoka gospa vendar zadovoljna in je morala priznati, da ie resničnost še veliko pestrejša, čednejša in živejša kakor »Die Woche« in »Ueber Land und Meer«. Toda ne sme se misliti, da se ie le kava-lerija tako zvesto trudila. Tudi infanterija ie storila, kar je mogla. Tu je bila tretja infanterijska divizija. S svojimi prednjimi četami je prišla do markiranega sovražnika. Prednje čete so bile tam. kjer ne bi bile mogle storiti v resnem slučaju nič druzega. kakor da bi posegle v boj. Ali to bi bilo skalilo lepo siko. Vsa divizija le imela sočasno napasti in sicer šele tedaj, ko bi bil rra mestu odličen gledalec, kateremu so hoteli S čednim prizorom napraviti malo presenečenje. Zato so določili: »Naskok ob desetih dopoldne.« Te besede zaslužijo, da postanejo zgodovinske. One pomenijo velik preobrat v avstrijski bojni umetnosti: Prilagoditev na aranžiranje plesov. Ob desetih zvečer se otvori Četvorka, ob desetih dopoldne se prične naskok tretje bifante-rijske divizije. Imena oficirjev, ki so imeli nastopiti kot predplesalci. se zhl niso. kakor ie sicer v navadi, objavila v časopisju. Toda opomniti je treba, da se fe že pri poljskem delu čeških manevrov pri tem in onem oddelku ukazovalo: Gospod polkovnik, marširaite še do te ali one točke, da bo mogoče z »griča« bolje videti četo!« ... Nikdar nismo imeli Conrada pl. Hčtzen-dorfa za onega velikega vojskovodjo, za katerega se je smatral sam: manjkali so nam dokazi. Tudi smo se vedno močno bojevali proti njegovim poizkusom vmešavanja v politiko. Toda človek bi bil lehko — politično in strokovno — še veliko boli dvomljiv šef generalnega štaba, nego je ali se zdi Conrad pl. Hotzendorf. pa bi vendar vpričo teh Čeških manever-skih idil lehko izgubil potrpežljivost in vljudnost. In to je nevarno, to je smrtno! Če Pa ie hotel Conrad še, kakor zdai poročajo, potovati v Rim. ker se mu zdi po izkušnjah balkanske krize ustanovitev prijateljskega razmerja do Italije, vojaška razbremenitev naše jugozapadne meje potrebna, ne bo nihče dvomil, da je njegov pogin zapečaten. Takrat, ko le hotel Conrad napasti italijanskega zaveznika, se je moral umakniti zaradi Aehrenthalovega pritiska; ali njegov odstop je bil ozaljšan z dostojanstvi in častmi, ie bil triumf, povišanje. Sedaj, ko mu prihaja na misel, da ne gleda na naše razmerje do Italije s stališča katoliških shodov, ampak z gledišča avstrijskih življenskih interesov, mu pripravljajo odhod, ki mu ne prepušča nič druzega, kakor da pobegne po verodostojnih zatrdilih v tujino. Morda bo tam imel časa — saj ima dobro pero — da naznani svetu, kako duhovito pripravljajo v Avstriji vojne, ne le v kabinetu, temveč tudi na maneverskem polju. * Iz te konfiskacije je razvidno, da sedi na prostoru dunajskega državnega pravdništva, odkdder sc ima nadzorovati časopisje, očivldno mož, ki je izgubil duSevno razsodnost. To konfiskacijo, ki je v vsakem oziru popolnoma nezmiselna, si je mogoče le tako razložiti, da je dotični gospod, ki fun-glra kot tiskovni državni pravdnik, znorel, kajti ves članek ne obsega niti besedice zoper kakšno osebo ali institucijo, ki jo varuje zakon. Zato vprašujemo gospoda namestnika, če hoče upozoriti gospoda justlčnega ministra, da uraduje pri dunajskem državnem pravdništvu nerazsoden človek, ali pa da je zavedno kršenje zakona postalo pravilo pri tem uradu. Dnevne beležke. — Klerikalna stranka ima v svojih vrstah gotovo ljudi, ki ji ne pripadajo samo zaradi ko-ritarstva, ampak so se ji zapisali zato, ker mislilo, tudi če niso terciali, da se kaj pozitivnega najlože napravi z ono stranko, ki ima pioč. Cele legije takih mož sicer ne bo našteti, ali nekaj jih je vendar. Glavna armada obstoja nedvomno iz nerazsodnih, nezavednih ljudi, pied bogovi pa je največ takih, ki bi znali biti prav tako liberalci ali pa kaj druzega, če bi kdo drugi oddajal prostore pri jaslih. Oni čepe seveda pri zlati skledi, dokler je mogoče zajemati jz nje. Ali nerazumljivo je, na Kaj čakajo oni DPtimisti. ki niso iz prostega egoizma stopili pod črno zastavo. Če tim je bilo kdaj kaj na tem ležeče, da bi koristili ljudstvu, so se morali do temelja prepričati, da je to s Šuster-šičevo in Lampetovo gardo popolnoma nemogoče; kajti če odpade kdaj drobtinica za koristne namene, jo stokrat paralizira korupcija, ki je zav!adala,v klerikalnem sistemu in ki je postala že popolnoma neozdravljiva. Nezadovoljnost v klerikalnem taboru je tako velika, da ne more biti večja. To ve vsakdo, če ne prepeči štiriindvajset ur na dan med štirimi zidovi. Ali zabavljanje oo skritih kotih, stiskanje pesti v žepih ni le brezpomembno, temveč sila smešno in klavrno. In kdor bo čakal na definitivni polom, se ne bo smel čuditi, če se bo z vso družbo tudi sam pogreznil. Saj je mogoče, da bo klerikalizem na Kranjskem še ieta in leta vztrajal. Revolucija duhoy se ne izvrši nena- doma kakor so se apostoli hipoma naučili jezika vsega sveta. Ali ta klika, ki danes gospoduje na Kranjskem, je obsojena na pogin, pa ne bo treba dolgo čakati na justifikacijo. Kajti mera je polna in nič več ne gre vanjo. Danes bi bil še čas za tiste, ki so kdaj imeli poštene namene, da obrnejo hrbet do neba smrdeči korupciji m se rešijo, jutri bo nemara že prepozno. Gotovo ne misli nihče, da naj se iz klerikalcev prelevijo v liberalce ali socialiste; vsal rdečkarji se nič ne pulijo za tak prirastek. Ali če imajo ljudje kaj prepričanja, bi jim to moralo povedati kako naj ravnajo. Če ga nimajo, je stvar seveda drugačna; če ga pa imajo pa se ne zganejo ampak mirno trpe, da teroristi pljujejo nanj in ga sami tišče v žepe, tedai niso sami nič več vredni od onih, zoper katere na tihem zabavljajo. — Gospod Tomo PavŠIar izjavlja danes, da ne bo tožil Lampeta, ker ga ne more tožiti zaradi besed, ki so bile izrečene v deželnem zboru. To je Lampe seveda natančno vedel, kajti drugače bi bil nafbrže nekoliko bolje pretehtal besede. preden jih je spustil s svojega urnega jezika. Lampe se bo najbrže izgovarjal, da ni kriv. če ga ščiti imuniteta. Ali temu bi lehko prišel v okom, če bi ponovil svojo žalitev javno izven zbornice in potem vztrajal na tem, da ga deželni zbor izroči sodišču. Po vsem. kar je znano o Lampetovi bojevitosti, pa ni zelo verjetno, da bo storil kaj takega, zakaj onstran imunitete je njegova korajža znatno manjša kakor pod njenim varstvom, ki se mu zdi dobro, da očita celim strankam krivoprisežništvo in da blati ljudi, ki so odsotni rn ne morejo pa-rirati njegovih nelojalnih udarcev. Imuniteta je iz političnih razlogov nedvomno potrebna; toda kdor uživa kakšno pravico, ima tudi dolžnost. da se varuje zlorabe. Ko je prišla imuniteta v postavo, je hotelo zakonodajstvo varovati poslanca neopravičenega šikaniranja in in mu zagotoviti svobodo prepričanja; nihče pa ni mislil na to. da naj bo imuniteta nepošteno orožje zoper neprijetnega nasprotnika. Tako prakticiranje je pridržano le Lampetom in podobnim junakom. Komodno je, pošteno pa ni. — S seje deželnega odbora z dne 25. septembra. Z glasovi večine in proti ugovoru naprednega . odbornika je deželni odbor sklenil: Odobri se odgovor z glavnim močvirskim odborom. glasom katerega zadnji prepušča kranjski deželi izključno souporabo vseh jezov na Ljubljanici v Gruberjevem kanalu proti temu, da dežela nosi vse stroške za eventualno potrebno rekonstrukcijo istih in plačuje močvirskemu odboru za vso dobo souporabe posebnega kulturnega inženirja. Prošnja ljubljanskega »Sokola« za prepustitev gledališča za prireditev akademije dne 11. in 12. oktobra se odkloni, ker sc Sokoli napram katoliškemu shodu niso dostojno obnašali. — Deželnem zboru se predloži predloga na zopetno noveliranje občinskega volilnega reda za Ljubljano in podeželne občine in predloži razne peticije za razširjenje volitvene dobe v občinske zastope na šest let. — Deželnem zboru se priporoča ustanovitev posebnega občinskega revizijskega urada, izprememba statusa v knjigovodstvu ter ustanovitev službe arheologa v deželnem muzeju. Deželni odbor imej pravico oddati dotične službe brez razpisa. — Praktikantom pri dež. uradu za odmero davščine od prirastka vrednosti se imenuje Blaž Naglič. — Zahtevi vlade na izpremembo načrta lovskega zakona se ugodi le deloma oziroma stavi v tem zmislu predlog deželnem zboru. — Kcnčno se je soglasno sklenilo, kar najtopleje podpirati občino Vipavo pri njenem prizadevanju za osiguranje stalne garnizije, za katero konkurira v zadnjem času Ajdovščina, čeprav ima Vipava že nad 40.000 K stroškov za načrte vojašnice itd. — Občini Ribno se dovoli za dva mostiča 400 K podpore. — Vojno upravo je začela skrbeti bodočnost armade. Avstrijski patriotizem je zelo velik. in četudi se včasi celo Tisza tako dela, kakor da mu je že preveč vojaških zahtev, se vendar v Avstriji in na Ogrskem težko zgodi, da bi se vojnemu ministru odrekla kakšna srčna želja. Zakoni o povišanju števila rekrutov se za sedaj še lahko sklepajo. Ali kljub teipu straši po Avstriji nevarnost, da nam danes ali jutri zmanjka vojakov. Ljubezen do domovine raste namreč med mladimi ljudmi tako čudovito, da jo — trumoma zapuščajo. Iz Krakova v Galiciji poročajo, da je ondotna policija na povelje vojnega ministrstva v kratkih dneh ustavila in zaprla na kolodvoru 1500, čitaj in izgovarjaj tisočpetsto vojnih beguncev. Med temi jih je bilo 400 z Ogrskega. To je bilo na enem samem kolodvoru. Ljudje pa se ne vozijo iz habsburških dežel v Ameriko le Čez Krakov. V prvi polovici letošnjega leta jo je po uradnih podatkih 121.000 vojnih obveznikov popihalo iz Avstrije, in če pojde tako dalje, jih bo do konca leta gotovo četrt miljona. To pa. so številke, ki se nanašajo le na Avstrijo. Na Ogrskem pa ni ljubezen do rodne grude nič manjša, in obrt sleparskih izseljeniških agentov cvete tam bolj kot marsikatera produktivna industrija. Ob takih dejstvih je že razumljivo, da stoje gospodom na najvišjih armadnih mestih lasje po konci, kajti če bodo mladi ljudje kakor doslej obračali črnorumenim deželam hrbet, se da po pratiki izračunati, kdai ne pride noben rekrut pod naborno komisijo. Vojno ministrstvo bi rado prišlo temu begu pred cesarsko suknjo v okom. pa zahteva poostreno nadzorovanje ko- lodvorov. Alj mi smo že davno izgubili vero v. taka policijska sredstva, in če bi vojno ministrstvo malo bolje poznalo življenje, jim tudi ne bi preveč zaupalo, če bo možnost uhajanja čez mejo težja, bo pa previdnost beguncev večja. Policisti in žandarji na kolodvorih bodo le povod povečane bistroumnosti, in relativno bo domovina pri tem le na izgubi, ker bodo ostajali butci, ki ne bodo znali preslepiti straž, odhajali pa bodo fantje močnejših možgan, ki bodo znali uspešno konkurirati z lokavostjo biričev. Tudi nas ne veseli ta selitev narodov, čeprav bi imeli svoje ljudi iz drugih razlogov radi doma kakor vojaška uprava. Toda prepričani smo. da beg iz dežele ne preneha, dokler ne bodo odstranjeni njegovi vzroki. Če bi ljudje doma imeli dovolj kruha in dovolj svobode, ne bi iskali obojega v Ameriki. Dokler pa bo domovina držalawsvoje člane le zato za suknjo, da bo imela dovolj materiala, za kasarne in za istiskanje davkov, jih bo vedno mikala tujina. Ne žandarji, ne policisti jih ne bodo naučili ljubezni do domovine. — Katoliški župnik o Rimu. V katoliški reviji »Neues Jahrhundert« opisuje katoliški župnik svoje vtiske, ki jih je dobil v Rimu. tako-le; »Nasledniki apostolov — kardinali, škofje in prelati — se vozijo v Petrovo cerkev v razkošnih kočijah in sinovi sv. Benedikta in Frančiška Asiškega (namreč menihi, op. uredn.) pridrdrajo v avtomobilih. Samo župniki z dežele prihajajo peš. Kardinali sploh ne smejo hoditi peš po cesti. to je zanje prepovedano. Zato tudi nabirajo katoličani tako v obilni meri Petrov vinar za vatikanskega jetnika in za njegove svetovalce in za njihove služabnike in služabnice, nečake in nečakinje.« Ko je zagledal ta župnik velikansko soho apostola Petra v cerkvi sv. Petra, je vzkliknil: »O. Peter, kaj je postalo iz tvoje cerkve v teh 1900 letih. Tvoja soha je res prispodoba katoliške cerkve, da te nj enake. Velika, da človeka potlači in veličastna, v notranjščini pa mrzla, prazna, ki ne razveseljuje srca.« Bivši knezoškofijski kanonik Rufus. ki je hotel reformirati katoličanstvo in ki je sedal v italijanskem naučnem ministrstvu in ki seveda dobro pozna razmere v Vatikanu, je pravil župniku: »Vse se peha tukai za moč in vpliv, predvsem seveda za denar. Dežele, knezi, umetnost, znanost, trgovina, vse naj se uklanja papežu in dvoru. Kdor prinese največio zbirko Petrovega vinarja, ta je najbolj dobro došel. Ko so kardinalu Fischerju (Fischer je bil Škof v Kelmorajnu in fe pred kratkim umrl. op. uredn.) očitali, da Je slabo pasel svoje ovčice, je to očitanje pobil s besedami: »ampak dobro strigel.« in Je obenem položil obilen Petrov vinar in s tem Je poravnal vse. Po denarju hlepi in želi vse v Rimu. tudi tisti, ki so »dobri katoličani in zvesti papežu«. Kar smo že brali o Rimu v tem časopisu in svobodomiselnem časopisju, ni nikakor pretirano. Visoka duhovščina ima vsega do-velj. vse si privošči in si napravlja življenje lehko — ob prilikah tudi celibat — nižja duhovščina pa strada, hrepeni po izboljšanju in se ne briga preveč za cerkvene predpise. Cerkveni predpisi veljaio le za tujce, zlasti za Nemce. Nad vse mogočni so redovi, ki imajo vsi v Rimu svoje hiše in svoje vrhovne poglavarje in ki so dobro organizirana armada, med tem ko je posvetnim duhovnikom prepovedana vsaka organizacija; posvetno duhovništvo je in ostanei stan helotov (helotje so bili v špartanski državi! državni sužnji, op. uredn.) in le suženjske duše ne uvidijo tega in so zadovoljne v tem stanu.« — Gdčna. Kamlla Thelmejeva nas prosi zsi objavo sledečih vrst; Dr. Josip Flego iz Pulja demantira v »Slov. Narodu« z dne 22. t. m. mojo trditev, da je predsednik istrske Gospodarske zveze dr. Laginja za hrbtom odbora poslal društven denar v Istro, zaradi česar se je smatral prisiljenega, da je odložil svoje mesto kot podpredsednik. Razume se, da vzdržujem svoje trditve in sem pripravljena, da jih vsak čas ponovim pred sodiščem pod prisego. Toda nai bi že bilo tako, da je nastal o tej ali oni točki obvestil, ki mi jih je dal g. dr. Flego kakšen nesporazum, dokazuje njegov demanti vendar le pravilnost moje trditve, da pri Zadružni Zvezi v Ljubljani ni vse tako kakor bi moralo biti. Dr. Flego pravi izrecno, da je smatral zvezo istrskega društva z Zadružno zvezo za smrtonosno, in da je zato izstopil iz odbora. Smrtonosna zveza denarnega zavoda se pa more vendar nanašati le na denar. Zatorej pozivam g. dr. Flega, da pove vse, kar ve o denarnem iroslovanju »Zadružne zveze v Ljubljani« in zakaj smatra zvezo z njo za tako smrtonosno, da je moral Izstopiti iz odbora. Eno pa je gotovo: Absolutno potrebno jasnost o vseh rečeh more podati le državna revizija teh zavodov. — Kamlla Thelmerjeva. — Intendant zagrebškega gledališča gospod Treščec je v Ljubljani in išče potov, da bi se omogočilo gostovanje zagrebške opere v ljub--Ijanskem gledališču. V sedanjih razmerah ie ta namen zelo hvalevreden, četudi se na ta način ne rešuje gledališko vprašanje. Izvedljiva ie ideja le z velikimi težavami, ker ie jasno, da morajo biti stroški družbe, ki prihaja rz Zagreba in se vrača v Zagreb, ki je torej skoraj toliko na železnici kolikor v gledališču in ki mora stanovati po hotelih, že zaraditega neprimerno večji kakor potrebščine domače družbe. Tudi težave druge vrste niso majhne. Ali navsezadnje so premagljive. Zaradi tega bi bito želeti, da se ideja uresnifll. da se pa najde poleg tega tudi način za dramatične predstave, ki niso vsai mani važne od opernih. Z ustanovitvijo dobre dramatične šole bi se dobilo vsaj nekoliko nadomestila za redno dramo, ki je po zadnjem sklepu deželnega odbora seveda nemogoča. Toda če se posreči zagrebško gostovanje in dramatična šola. vendar ni s tem rešeno gledališko vprašanje. Ne eno ne drugo ni slovensko gledališče, ne eno ne drugo ne more tako služiti prosveti širokih mas. kakor bi moralo domače gledališče. Zaraditega bi bilo z ozirom na počasnost vsakega razvoja pri nas nujno potrebno, da se začne za sezono prihodnjega leta. 1914/1915. že sedaj delati. Zasedanje deželnega zbora bi se moralo porabiti, da se ustanovi ne-kaj definitivnega, in nemara bi bilo še najbolje, če bi dala dežela gledališče občini za nekoliko let v najem iti bi potem občina sama vodila se-zpne. To bi bila skotali edina možnost, da bi dobili ljudsko gledališče, ki bi služilo umetnosti in Iludstvu. Toliko časa ima pač deželni zbor. da bi eno sejo lahko posvetil temeljiti rešitvi tega vprašanja. _ — Nove umetniške razglednice. V zalogi tvrdke te. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani je izšla serija šest umetniških razglednic Do slovenskih narodnih pesmih. Razglednice. ki jih je naslikal znani umetnik H. Smrekar. izborno predstavljalo veselje in trpljenje slovenskega ljudstva, kakor je izraženo v naših narodnih pesmih. Slikarju se ie posrečilo, da je s pravim umetniškim razumevanjem v podobi Dodal vse mišljenje, ki veje iz narodnih pesmi. Smrekar je ustvaril s temi razglednicami res nekaj tako krasnega, da priporočamo vsakomur najtoplejše nakup. . 77 Na^ zborovanju zastopnikov alpskih In Kraških dežel, ki je bilo včeraj dopoldne v uradcu. glede asanacije Južne železnice, ki je 7 Provizorično zvišala tarifno doklado za 7 7o in ki bi to zvišanje rada izpremeniia v trajno, je bila sprejeta soglasno naslednja resolucija: Gospodarski položaj alpskih in kiaških dežel izključuje vsako nadaljno obremenitev dežel s 7% tarifno doklado, katero je leta 1910. dovolila vlada južni železnici k tovornim tarifom državnih železnic v svrho asanacije. zahtevamo soglasno in odločno, da se odpravi ta doklada m odklanjamo vsako sanacijo južne železnice potom tarifnih obremenitev. Strinjamo ra se s tem. da prevzame država -garancijo za asanacijsko akcijo le pod tem pogojem, da privolijo posestniki 3 % prioritetnih obligacij južne železnice v znatno znižanje prioritetnega kapi-ta.a in njegovega obrestovanla. _ “ Nedeljski posebni vlak na gorenjski progi. Ravnateljstvo c. kr. državne Železnice v \ r*"f todi za jesensko in zimsko sezono obdržalo v prometu posebni nedeljski vlak Odhajal bo vsako nedeljo in praznik ob !. uri 55 minut j^odvoTa in bo vozil samo do Kra-l se bo ob 6. uri 14 minut iz Kranja bo točno ob 7. zvečer v Ljubljani. h* ~ Brzoy,|ak. Jesenlce-Ljubljana. Tudi letos i u?i upe'lam brzovlak ostane v prometu in ►, Je nitrost tega brzovlaka še povečala, tako n J. Jes,enic v Ljubljano le 1 uro 10 minut. Brzovlak odhaja z Jesenic ob 4. uri 40 mi-nnt popoJdne m je v Ljubljani ob 5. uri 51 minut Reko* m ZVeZ° na brzovlak v Trst ali Na Progi St. Peter-Reka uvede južna železnica od I. maja 1914 hitrejšo vožnjo. Vlaki Popravljajo S hitrost*° na uro- Pf°Ko že - ~ Občni zbor »Slov. Filharmonije«. Kakor smo že poročali, se vrši občni zbor »Slov. Fil-soii11 danes* 27. t. m., ob osmih zvečer v • aionu Mrakove restavracije na Rimski cesti. t,J’UiaiU,neLskIep.č.nosti se vr^i Pol ure pozneje v občni zbor ki bo sklepal pri vsakem številu navzočih članov. Ker je na dnevnem redu običajnih točk tudi vprašanje nadajjnega oostoja. prosimo za obilno udeležbo. u x7~ K??cerit v hotelu »Lloyd«. Nocol prirede S|.vfl. godbeniki »Slov. Filharmonije« koncert. niglra koncertni mojster gosp. Bogomil černy. rroizvajali bodo najnovejše operetne skladbe, vstopnina 40 vin. Začetek ob 8. Za obilen po-»et se priporočajo bivši godbeniki »Slov. Filharmonije«. ~~ Znižane dijaške karte za električno ce-J"0 zeleznleo. Električna cestna železnica iz-oala »Dijaške liste«. Mesečna naročnina velja Za resnico. Roman. Spisal Jožef Lalchter. (Dalje.) II. to .Preteklo prvo leto njegovih me- dicinskih študij. Za drugo leto se je Jeseni namenil na en ali dva semestra na Dunaj. Hotel je spoznati novo ozračje. Da bi pa ne prišel v dunajsko mesto čisto kakor novinec, se je že o počitnicah odpravil tja za nekaj dni in pisal Ha-nušu, katerega Je zopet vabil na kmete. Pa Dunaj Ivanu ni nič kaj ugajal. ysaj pre->J*1 ne. Vedno Je pravil, da je Praga lepša in Hubkejša. Ring se mu je zdel premonotonski. cesarski grad ga je prevaral, muzejska poslopja, parlament, rotovž, vseučiliška palača niso imele ugodne lege, gledišča se niso odsevala v Vltavi in Dunajčica? Ne, niti od daleč ni tak utisek, «akor ga vzbuja Praga I Prihodnjega dne pa, ko je — brla je nedelja — videl Prater, je začel govoriti drugače. [Zanimale so ga že tiste trume ljudstva, valeče ®e mimo Tegetthofovega spomenika, a Prater sani mu je ugajal zaradi marsičesa. On Je videl »veseli in zabavajoči« se Dunaj. Cirkus, panorame s posebnimi kabineti, gugalnice, kolotoči Čf deco in odrasle, strelišča, komedijantske baj-*e, marionetna gledišča arene, plesišča, prenapolnjene restavracije, verande in restavracijski WTU' drevoredi, potni ljudi m dirjajočih koči! in ra enkratno vožnjo tja m nafcai 4 K; za dvakratno vožnjo 6 K. — Polzkušen samomor služkinje. 26 let stara Marija Bučar, služkinja pri portirju tobačne tovarne Karolu Lavrenčiču, je včeraj ponoči odprla plinovo cev in se hotela s plinom zadušiti. Dobili so jo v sobi nezavestno. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer se je zopet zavedla. Služkinja pravi, da se ie hotela usmrtiti vsled bojazni, ker je nekoga ovadila pri sodniji. — »Splošna mladinska zveza« v Idriji priredi 12. oktobra vinsko trgatev, nakar opozarjamo že sedaj idrijsko delavstvo. — Gledališko društvo na Jesenicah naznanja, da ponovi v nedeljo 28. t. m. kot popoldansko predstavo »Angelo, tiran padovanski«, dramo v treh dejanjih (štirih slikah). Dejanje se vrši ob času beneškega despotstva nad Padovo. Začetek ob 3.. konec ob 5. popoldne. — Alkohol ga je umoril. V sredo popoldne so našli pred Kasteličevo trgovino v Kandiji okolo 50 let starega moškega, katerega je vsled pre-obilo zaužitega alkohola zadela kap. — Novorojenčka sta našla v sredo popoldne dva dečka v gozdu med Nadgorico in Sotesko. Otroka, ki je bil še živ in moškega spola, sta odnesla babici v Nadgorici. Otrok je bil v črni ročni torbici, zavit v staro obleko in pokrit z belim žepnim robcem. Orožniki so izsledili otrokovo mater, 22letno samsko posestnikovo hčer Ivano Tehavčevo rz Prežganja, sodnijski okraj Litija. Dobili so lo na Ježici in jo izročili deželnemu sodišču. — Smrtna nezgoda. Kovač Poženel z Črnega vrha nad Idrijo je pred nekaj dnevi pokrival hišo Rudolfovo na Javorniku. Ko je plezal po lestvi, se je lestev prelomila in Poženel je padel z dvema drugima delavcema tako nesi ečno, da je obležal mrtev. Delavca sta dobila iudi težke poškodbe, ki pa k sreči niso smrtno nevarne. — O zdravniku sarajevske bolniške blagajne nam piše sodrug iz Saraieva sledeče: Zidar iz Renč. sodrug Anton Arčon, je že nad tri tedne bolan. Podporo iz bolniške blagajne ie dobival do 17. septembra. Nato mu ie pa zdravnik bolniške blagajne dejal, da ie zdrav m da Je sposoben za delo. Sodrug Arčon je pa še tako bolan, da niti misliti ni. da bi šel na delo. Šel je nato k drugemu zdravniku, ki ga je seveda plačal sam. Ta zdravnik je konštatiral. da je sodrug Arčon močno bolan na pljučih in nesposoben za delo. Napravil mu ie recept in mu dejal, da naj gre zopet k zdravniku bolniške blagajne. Sodrug Arčon Je šel res. a zdravnik bolniške blagajne ga ie zopet napodil, češ. da Je zdrav. In sedaj naj mar sodrug Arčon živi od zraka ali pa živ leže v grob. ker je za delo popolnoma nesposoben. — Kinematograf »Ideal«. »Maks in ljubezen«. ta velekomična veseloigra v treh delih z Maks Linderjem. kraljem humorja, v glavni vlogi, se predvaja v kino »Idealu« od danes do pondeljka. Slika je velekomična in zbuja mnogo smeha. Razen tega »Ljudje in krinka«, detektivska drama. V torek senzacija »Padec Bizanca«. krasno v barvah. Štajersko. — štajerski deželni zbor. Slovenski klerikalni poslanci na Štajerskem so sklenili, da so pod gotovimi pogoji, ki se nanašalo na kulturno-narodne in gospodarske zahteve slovenskega ljudstva. voHni stvarno sodelovati v sedanjem jesenskem zasedanju štajerskega deželnega zbora. Kakšne so tiste kulturnonarodne In gospodarske zahteve, niso povedali. Zdi se pa. da bo zasedanje deželnega zbora vendar nekako mogoče. — Hrastnik. OostHničarju na hribčku, po domaču Lojzetu in Johančku, ni naša pevska veselica dala miru. Napravil je tudi v nedeljo nekakšen koncert. Hvalil se je povsod, češ. kaj bodo socialisti, mi bomo pa imeli električno razsvetljavo, pa koncert itd. Gospod Zeiler je res pustil napeljati električno luč v prostore gospoda Logarja. Godba je bila tudi pripravljena za koncert. Ali zaman so čakali na udeležbo. Razen nekaj »boljših« (kakor se sami imenujejo) in nekaj fantov, ki menda ne morejo plačati vstopnine, ali se pa sramujejo prihajati na delavske veselice ni bilo nikogar. Gospodu gostilničarju pa pač povemo, da ni lepo, ker nasprotuje delavskim prireditvam, kajti ravno delavcem se ima zahvalii da je darfes veleposestnik. Delavcem pa svetujemo, da naj bodo dosledni, kajti geslo »kdor ni z nami je proti nam« naj si vsak delavec zapomni. Kako so na koncertu plesali »Polštertanc« kako je nek gospod težko z blazino čakal na plesalce (pa jih ni bilo) o tem nočemo danes poročati. Mogoče drugič. — Hrastnik. Veselica, ki se je vršila v nedeljo. dne 21. t. m., ie bila nadvse pričakovanje dobro obiskana. Tudi topot so nas obiskali dragi sodrugi iz Trbovelj. Vsa čast jim. Pevski zbor je izvršil svojo nalogo izborno. Naša pesem. »Delavski pozdrav«, je zadonela v nedeljo vprvič v naši dvorani. Pesem »Franica« so pevci krasno zapeli, le žal. da ni zbor močnejši, ker take pesmi pač zahtevajo močan zbor. Pesem »Pri meni bod« z bariton-solo ter »Noč je tiha« z bariton-solo (katero je pel sodrug Podlogar v resnici lepo) sta bili izvajani prav dobro. Ponosni smo lahko na naš pevski zbor. ki tako napreduje ter ima v kratkem času svojega obstanka tako lepe uspehe. Zahvala gre pevovodji sodrugu Balogu in pevcem samim, ki vztrajajo, akoravno so se nekateri izneverili in še celo agitirajo proti zboru. Za ljudi, ki hočejo veljati za socialiste, pač tako početje ni lepo. Upamo, da bodo izstopivši sodrugi spoznali, da ni lepo. če nastopajo proti svojim organizacijam. Burke »Krčmar pri zvitem rogu« in »Mutasti muzikant« so igralci izvedli nad vse pričakovanje. Če pomislimo, da so vsi igralci delavci in so bili večinoma prvič na odru. je njihov uspeh pač velik. Krčmarja je igral sodrug Juri Podlun-šek. soseda Pirc Martin, postopača sta igrala Ivan Podlunšek in Ivan Kralj, brivca pa Matija Povše. Vsi so umetno izvršili svojo nalogo. Pri igri »Mutasti muzikant« so igrali: Tomaža, sodrug Podlogar. Maro sodružica Brezjanova. Katrico sodružica Sporčičeva. Ozebka sodrug Novak ter Lisico sodrug Balog. Tudi ti igralci so vršili svoje naloge prav dobro, posebno sodrug Balog s svojim humorjem in sodružica Sporčičeva. Srečolov z bogatimi dobitki je prinesel pevskemu zboru precel svitlih kronic. Zahvaljujemo se vsem. ki so pripomogli k tel veselici na ta ali oni način, posebno pa vsem darovalcem dobitkov. Sedal ko imamo nov oder (ki so ga pevci sami postavili, seveda pod spretnim vodstvom sodruga Novaka, kateremu gre največja zahvala) bomo ustanovili dramatični odsek Prirejali bomo vsak mesec Igre. S petjem in z dramatičnimi predstavami hočemo našo mladino odvrniti o kote. potu in zatohlega zraka. šla sta s Hanušem še P«* verando restavracije, v kateri le igrala ciganska kapela Ognjevita godba je dražila kri. Ciganom so se svetile oči. vsak je z vervo ovladal svoje goda o. Um-bil je sladko pel pod urno padajočimi padci- cami. _ , Okrog so pili vino: tudi Ivan sl ga je dal prinesti. Razvnel se Je. Drega! je Hanuša. kažoc mu na sosednjo mizo. kjer le v kričečem K.o-buku koketno oblečena sedela dama z dvema glgrloma. „ . „ , . Dolgo sta vztrajala pri ?odbi. že padal v dolgih sencah po širokih drevoredih, in le pri nebesu le ostalo jasno. In nad košatim 'drevjem se je lovila tema naraščajoča tja do neba. na katerem so se prikazale prve zvezde. V Praterlu so zaplamtele luči v rumenih, dolgih progah razsvitljajoče skupine drevja in grmovja. Občinstvo je odhajalo, šum je pojenja-val in godbe so tu pa tam umolkovale. Ivan in Hanuš sta vstala, šla sta mimo plesišč in videla, kako ondi sedaj plešejo pri luči. Srečevala šta vesele družbe, cele vrste mladih ljudi, vodečih se roko v roki z dekleti, in v senci drevja sta zapazila objemajoče in poljubljajoče se dvojice. Bil je vlažen večer. In od blizu in daleč so nekako boli pridušeno zveneli glasovi plesnih komadov od restavracij, koiih razsvetljena okna in razsvetljene verande so se odbijale iz mraka praznečih se drevoredov. Ivan si je prizadeval, da bi videl vse. Smejal se le in opozarjal Hanuša. I v Pragi bi bil lahko videl take stvari, a nikdar se ni brigal posebno. doklei1 mu sedaj na Dunaji ni bilo v oči In zdelo vse pomenljivejše. Da. sedaj, ta večer se mu je zdelo naravno, v vsem je videl nekal nujnega, kar se razume samo po sebi; zdelo se mu je. da se to pravi brezposredno. naravno pojemati življenje. »Da. saj to je pravzaprav življenje! Narava hoče tako!« si ie 'dejal. Baš ko sta prišla iz Praterja. je švignil pri Tegetthofovemu spomeniku mimo v svetlobi luči kabriolet, v katerem le na kolenih dveh gi-grlov sedela dama iz vinarne. v kateri le svi-rala ciganska godba. Ivan Je tako! spoznal gi-gria in sl delal: »Sl Jo že pelieta! To Je nekal posebnega, in človeka šegeče. Tu imalo ven-9arle nezdrav zrak.« se Je šalil. »Preveč bujno jEiveU (Dalje prih.) K. JURMAN OPTIK IN SPECIALIST LJUBLJANA -m Selenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. loArnavti dosegli uspeli; zaplenili so dva poljih topa in eno strojno puško. Na obeh straneh io izgube v ljutili bojih, ki trajajo že od 19. t. m., zelo velike. Za sedaj se umikajo srbske čete Proti stari srbski meji. da se združijo z novimi ietami. Prizren oblegan. Belgrad, 27. Po včerajšnjih privatnih vesteh oblega že tri dni šesttisoč arnavtskih vsta-lev Prizren. Srbska posadka šteje 2800 mož in ima nekaj malega artiljerije. Doslej se drži. V mestu so baje nastali nemiri med albanskim prebivalstvom ki se je zabarikadiralo v svojih hi-iah in strelk na Srbe. Nekatere hiše. iz katerih !s ie streljalo, je dal srbski poveljnik zažgati. Kaj je z Djakovico? Belgrad. 27. O usodi Djakovice prihajajo nasprotujoče’ vesti. Po enih so ondotne srbske Jete odbile Arnavte. po drugi, privatni, pa so baje Arnavti zavzeli mesto in so Srbi zbežali. Resen položaj. Belgrad. 27. Po vseh poročilih ie albanska akcija doslej vseskozi uspešna. Tukajšnje časo-Bisje ima vse polno vesti o grozodejstvih Arnav-tov. ki baje povsod more in požigajo. Položaj je resen. NEZADOVOLJNO VOJAŠTVO. Belgrad, 27. Vojaštvo, ki je bilo šele pred kratkim odpuščeno, pa ga zopet kličejo pod zastave izraža veliko nezadovoljnost. Prišlo je že do burnih prizorov. Rezervisti izjavljajo, da so v dveh vojnah že dovolj storili in dovolj Pretrpeli ; če potrebuje vlada še bojev, naj pokliče druge vojake. Očitajo ji tudi, da je povzročila albansko vstajo, ker je prezgodaj umaknila fete. Vlada je izdala ukaz, da moški izpod 45. leta ne smejo prekoračiti meje. AVSTRIJA IN ITALIJA. ! Rim. 27. Ker je Srbija izjavila, da bo na-Itopala z neprizanesljivo strogostjo proti upornim Arnavtom, sta ji Avstrija in Italija nujno svetovali, nai se omeli na obrambo mej, ker bi prekoračenje lahko pozvročilo nevarne za-pieUjaJe. ITALIJANSKE PRIPRAVE. Milan, 27. »Italija« javlja: Kliub ministrskemu utajevanju se vrše pri vojnem in mornariškem ministrstvu priprave, da se z vojaško *Uo Poseže v Albaniji vmes. Vojna ladja »Tan-talo«. ki je bila doslej v Kotoru. je nenadoma odplula v Brindisi, da vkrca vojaške potrebščine* Avstrijsko-Halijanska intervencija. Berlin, 27* Iz Rima iavlJ’ai'0: V oficielnih krogih sicer priznavajo vojaške priprave, izjavljajo pa, da bi bilo politično posredovanje Italije z Avstrijo ali pa kakšno drugo velesilo v Albaniji le zadnje sredstvo, ki bi moglo priti v, poštev. SRBIJA IN BOLGARSKA. Sofija, 27. Minister Genardijev odločno oporeka vestem, da bi bili bolgarski častniki med albanskimi vstaši in da bi bila Bolgarska pomagala pripravljati albansko vstajo. GRŠKA IN ALBANCI. Dima]. 27. »Alb. Kor.« poroča iz Valone, h Je Grška nasvetovala provizorčni vladi per-ionalno zvezo Albanije z Grško. V tem slu-laJa bi Grška odstopila Albaniji Janino in vso Camurijo. Albanska vlada je odklonila predlog. Grško-albanski boji. Atene, 27. »Hemera« poroča, da so bili v Cpiru krvavi boji med grškimi četami in Albanci, ki so bili decimlranl. flRŠKA DEMOBILIZICAJA USTAVLJENA. Solun. 27. Grška je popolnoma ustavila W>Jo demobilizacijo in pošilja številne čete x pemirhlsar, kjer je vrhovno poveljništvo. Vojaki, ki so upali, da pridejo domov, so zelo ne-(adovoljnl. V trdnjavi Karaburnu so se resno iiprli. Tudi pri Topsinu je prišlo do krvavega boja med upornimi In poslušnimi vojaki. V Sojina so pomnožili vojaške straže in patrulje. MINISTRSKI SVET. Dunaj, 27. Včeraj je bil tukaj ministrski svet. 0 se le bavil s tekočimi posli. Danes se nadaljuje. Ministrski predsednik groi StUrgkh se bo le dni dogovoril s predsednikom parlamenta Sylvestrom zaradi sklicanja državnega zbora. PORTUGALSKI ROJALISTI. Madrid. 26. Iz Badajoza poročajo časopisi, (Ja izkuSajo portugalski rojalistični zarotniki po «ej deželi uprizarjati manjše nemire, da bi odgrnili pozornost vlade od rojalističnih čet, ki se zbirajo na severu, da prekoračijo portugalsko mejo. Lizbona. 26. Eden včeraj aretiranih zarotnikov Je priznal, da obstoja zarota za umor ministrskega predsednika Alfonza Coste. Izdal je tudi imena zarotnikov. KOLERA. Budimpešta. 27. Pri ministrstvu za notranje tadeve Je naznanjenih 48 novih sumljivih slu-falev z dežele. »TAJEMSMO SLIVOVKO tropinovec, brinjevec, vse vrste lilierjev ter MEDICIMMA ZCtAJVJA in sicer šta jerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča edina Žgan jarna v Celju lastnik ROBERT DIEHL. Na Ruskem. Poltava, 27. V tukajšnji bolnišnici je pet bolnikov s kolero. Izjava. Na žaljive in lažnjive trditve, ki jih je izrekel dr. Lampe v seji dež. zbora dne 24. septembra 1913 glede mo]e osebe, na) omenim, da ie pod mojo častjo spuščati se s tem gospo, dom v kako polemiko. Vzdržujem pa v polnem obsegu vse, kar sem pisal v svojih člankih o kupčiji z deželo Kranjsko za moje koncesije nai Savi. Pripuščam pa sodišču, da razsodi, kdo od naju Je govoril resnico. TOMO PAVŠLAR. Odgovorni urednik Fran BartL Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »I Učiteljska tiskarna« v Ljubliani. /fr Na svidenje! Kdor pijačo dobro sl Jeti, ta tako] pohiti na Glince k Bobenčku na kozarček dobrega vina in se veseli dobre vinske kapljice. Se priporoča M f Ba,|ja =3? Kdor hoče uro zastonj! Da se naSe izvrstne žepne ure povsod pozna, razdelimo 5000 ur zastonj. Pošljite Vaš natančen naslov le na dopisnici na tvornlco ur Jakob Wien Ill|2. Postarat 45, Fach Nr. 367. • Banisch Ceno posteljno perje 1 NajbolJSi češki nakupni viri 1 kg sivega, dobrega, pu-y en ega 2 K; boljšega 2'40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 640 K, 8 K; puha sivega 8 K. 7 K, belega, finega 10 K; najfineJBI prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franka. Zgotovljene postelje 5ega,mlXS,beS ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dokpt, 120 cm široka, t dvema ^glavnicama, 80 em dolgi, 60 em Sir., polnjena c novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnlce 8 K, 8*50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga. 140 cm Sir. 18 K, 14-70 K, 17*80 K, 21 K, zglavnica, 90 om dolga, 70 cm Blr. 4 60 K 5*20 K, 5-70 K, spodnja pernica Iz močnega, črtastega gradi a, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12*80 K, 14 80 K. Razpošilja se po po-vsetju, od 12 K naprej franko Lahko se tranko zamenja za neogajajoče ae vrne denar. — Natančni cenovniki gratla In tranko. S.Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. V ,Narodni kavarni, od danes naprej vsak večer KONCERT elitne dunajske damske kapele. Začetelc o"b ©. "Vstop prost. Za obiskovalce koncerta prikladna zlasti restavracija „Zlatorog“ poleg ,.Narodne kavarne" s svojo priznano dobro kuhinjo, pristnimi vini in izbornim češkim pivom. Priporoča te sl. občinstvu ter prosi za obilen poset Fran Krapeš. Ob pričetku šol = s? Gričar & Mejač pri tvrdka is Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih oblek za dečke in deklice. K 5000 zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da čudežna kolekcija 600 komadov za samo K 6*50 ni priložnostni nakup, in sicer: 1 prava švicarska sistem Roškepf-patent-žepna ura, natančno idoča In natančno regul. s pism. 3letno tvornlško garancijo, 1 double zlata oklopna verižica, 2 amer. double zlata prstana (za gospode in dame), 1 angl. pozlačena garnitura, obstoječa iz manšetnih, ovratnih in naprsnih gumbov, 1 amerikanski žepni nož, simili brl-lantna igla za kravato, 1 krasna damska zaponka zadnja novost, 1 koristno toaletno garnituro za potovanje, 1 eleg. usnjata denarnica, 1 salonski album s 36 umetnih in najlepših slik sveta, 1 krasni vratni ali lasni kolir s pravimi orient biseri in še 550 komadov drugih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni, zastonj. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf-patent žepno uro, ki je sama toliko vredna, stane samo K 6*50. Dobiva sc po povzetju ali če se pošlje denar naprej po tvrdki S. LUST1G, Neu-Sandez 25, Postfach 6. Op. Ce se naroči 2 paketa se priloži 1 prima angl. britev ali 6 platnenih žepnih robcev zastonj. Za neugajajoče sc vrne denar. Delavci pozor! Redka prilika! Zaradi preobiie zaloge prodajajo se V 1 • • čevlji globoko pod prvotno ceno. — Posebno močni čevlji za delavce. — A. Sehweitzer Prešernova ulica št. 48, nasproti trgovini Gričar & Mejač. Zaloga slovitih Mnihovgraških črevljev. Otroški čevlji po čudovito nizkih cenah. Palma grumaJjL zaradi odpotovanja za svojim možem v Amerike po jako ugodni ceni. Hiša, gospodarsko poslopj« obstoječe iz hleva za govejo živino, svinjaka ir kozolca. Polje obstoji iz treh njiv, vrta, travnik! in gozda v Kotredežu pri Zagorju ob Savi Več se poizve pri Frančiški Beber, Ko tredež. Minsfca ddfacija JELEN" ------------------- Logatec ------------- Priporoča svoje izborne in na več svetovnih razstavah . prvimi darili odlikovane rastlinske destilate, kakor »LIKER JELEN“ (sladki) »JELEN GRENČICA azlične drugovrstne likerje: »HRUŠEVEC« „MALISOVEC“ »VIŠNJEVEC« »MALINOVEC« »KUMNOVEC« kakor tudi vsakovrstna izborna žganja: BRINJEVEC« n TROPINOVEC« SLIVOVKA« ter vsakovrstni inozemski in tuzemski „RUM“, najfinejž ,ČAJ“ v orig. zavojčkih od 5 kg naprej, ter v zavojih p«* 10, 20 in 40 vinarjev s primernim popustom. KISOVA KISLINA |:o najnižji ceni direktno iz tovarn« Postrežba točna in reelna. Naročila sprejema rastlinska destilacija „JELEN", imcjitel Anton Jelenec v Logatcu. K'dor „JELENA“ še ni pil, ne ve, kaj vse je zamudil! Priporoča se domača najnovejša konfelccioeleei* trgro^irnLa, Maček & Komp. Franca Jožefa cesta št. 3 za nakup jesenskih in zim- — kih nOVOSti. =1 ■ . Sprejemajo se nardčila po meri ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. privilig. južne železnice. Solidna postrežba. Najnižje cene. * Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. Telefon H. 29«. •••■ = Ljubljana, ---t - — Pisarna, delavnica ln akladliče na TrCaSIri cesti. Telefon it. 896. Stopnjice, balkoni, spomenik*, stavbni okraski \ »d. J n B. Gotzl, Ljubljana =— Mestni trg št 19. — Stari trg št 8. . vrez Ronioireircer Najstarejša kranjska odlikovana žganjarna Lorene Zdešar-ja nasl. J. Tribuč na Glincah naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra t.l. prodajalno v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6. es Brinjevec = garant pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po »ledečih cenah: */« litra K 1—, V* litra K 190, 1 liter K 3 60. KajboljSi Šivalni stroj sedajDosti je faff 10 letna garancija. Uval- kole«. Pouk t vezenju brezplačen. Ign. Vok, ‘rTlffil: Ljubljana, Sodna ulica Bt. 7. Ceniki zastonj In poltnlne prosto. l ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 8 r. z. z o. z. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. s Litografija. T Pošljite naročnino, če ie še niste 1 T Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih- in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Cdna posebnost likerja je ■ ■ ■ ■ „ Zdravnik želodca" S je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Odlikovan?P«riza 1 iltto kolajnoislutkriieen. 16S 1252 ANGLO zaloga čevljev Anton Novak Ljubljana ŠMorpva ulica? zraven modne trgo-vlne 2*£a.g*d±č. Za jesensko sezono. :: Priporoča novo došlo moderno obutev, katera je kljub nizkim cenam po priložnosti in kvaliteti prve vrste in nadkriljuje v sako konkurenčno blago. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do-mačega izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba* Najnižfe cene. Kavarna ,tlv.krg celo nočodprta Gostilna Florijanska ulica Slev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja. Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo žlvaJjaJJa. strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt Pisalni stroji Adler. Vozna Icolesa,-! Ceniki se dobe zastonj in franko. Izvršitev oprem za neveste £ «3 H 0 a «3 1 £ UstanovUeno leta 1970. PERILO za gospode, dame in otroke lastnega izdelka ' ki je radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cene daleč znano, priporoča ^ C. J. HAMANN ----- založnik perila, oes. in liralj. Visokosti, častniških uniform, *a\odov, institutov samostanov Itd LJUBLJANA. IFerilo po aacierl ©e najliltrej® lz-vrflu. - Istotam prva kranjska pralnica in likalnica perila za gospode. — Motorni obrat Najskrbneje varovanje perila, i — NajnovejSi stroji. Perilo se po nažinu prve dunajske pralnice in likalnice brez madežev kot novo lika in vse do srede vsakega tedna vposlano perilo do sobote istega tedna Izvrši. V Ako doiele delo »a «ličenje fl K, »e po81Je perilo frankovano naiaj, pri zneska H K se poštnina »a doposlano perilo to*«« ne nastanejo sa stranko • poštnino nobeni Izdatki. * Znano najp<<6tenejša postrežba. Posteljno perje, puh, kapok V Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti, 8rk«l", KT Ana Goreč, Ljubljana Marije Terezije cesta 14, (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zahtevajte cenik. - Rabljena kolesa od 25 K naprej. - Izposojevanje ko les. Potniki v severno In južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejMml brzoparnlkf s dvema vrtinicam^ električno razsvetljavo, brezllčnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vlnom; ivež kr«!;, postelje, kopefj !td S s z WT- 55 ss s s Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsaka soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ. Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26.