MISS KRIVI GRAD
Rudi Carell povabil Tonćiia Dolinška v
riq§ tednik
Številka 8 Letnik 44
Cena 10,— šil. (25,— SLT)
petek,
28. februarja 1992
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
Za katero od teh kandidatk se bo Tonči odločil,
boste videli v ponedeljek na televiziji. Tončiju pa želimo pravega občutka in veliko sreče na bodoči skupni življenjski poti.
•% Mp %

> «-

ZSZ na novi stavbi z novim znakom
Domej in Zwitter preprečila uspešno reklamo Katje Kert
Kmetice zahtevajo: Domej in Zwitter naj zdaj odstopita
V Mohorjevi tiskarni smoodkrili plakate, s katerimi je hotela iti v volilni boj Skupnost južnokoroških kmetov. Iz šeuradno neznanih razlogov so plakati ostali v .arhivu", edi na kmetica na izglednem kandidatskem mestu pa izven Kmetijske zbornice.
Zastavlja se vprašanje, ali so bili Domeju moralni pomisleki večvredni kot nekaj sto glasov več za SJK, ki bi jih privlačna kmetica Kati Kert nedvomno dobila, če bi lahko vodila samostojno volilno kampanjo. Iz dobro obveščenih kmečkih krogov pa smo zvedeli resnico: Domej in tudi Zwitter sta se iz strahu, da bi ju Kati Kert prekosila s prednostnimi glasovi, odločila, da plakati ne gredo v javnost.
Zwitter je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da nima s tem nič opraviti, da je bil za plakat. Kriv je vsega menda samo Domej, ki se je kot drugi kandidat bal za svoje mesto.
ot je znano, bo Zveza slovenskih zadrug IX. kmalu začelazgradnjo moderne zadružne centrale v Pavličevi ulici.
Pri tem je Našemu tedniku slučajno uspelo zvedeti, da bo ZSZ na novi stavbi imela tudi nov znak, ter ne več
Nasprotniki nove banke v sedanjih prostorih Bierjokla — zlasti iz nemških alternativnih vrst — so to odločitev ZSZ zelo pozdravili. Obljubili so, da se odslej pri Bierjoklu ne bodo več posluževali samo gostilniških uslug, temveč tudi bančnih.
Slovenski parlament: prvi uspeh
Koroški Slovenci so v svojih prizadevanjih za slovenski parlament skupno dosegli svoj prvi uspeh: podobno, kot imajo dunajski parlamentarci svojo „Milchbar“, imajo slovenski parlamentarci svojo „Kaffeebar“ — pri Kosti. Naši parlamentarci tam že pridno delajo in vzajemno rešujejo probleme koroških Slovencev.
Tudi slovenski ministri in žurnalisit se aktivno vključujejo v parlamentarno debato grl Kosti. Tako npr. Aleš Šimenc (ministrski predsednik), Nužej Tolmajer (kulturni minister), Lojze Dolinar (minister za Slovence po svetu), dr. Roland Grilc (športni minister) dr. Borut Sommeregger (minister za informiranje), Bernard Sadovnik (minister za begunce), glavna urednika I. R Lukan in Janko Kulmesch ter generalni intendant ORF Jurij Perč.
Trenutno debatirajo naši parlamentarci o vprašanju: Potrebujemo sploh skupni časopis — saj imamo Kosto?
Ker je Slovenija uspešno izvedla plebiscit, tudi Celovec ni hotel zaostajati: preklical je plebiscit 1920 in se na novem glasovanju soglasno izrekel za priključitev k Sloveniji. Našemu fotografu M. F. je kot prvemu uspelo posneti novi celovški napis.
Pust se bfiža h kraju ^
m

Številka 8 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SLI) petek, 28. februarja 1992
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Bilo je cela vrsta pustnih veselic in pustnih odrskih predstav. Ta konec tedna pa so na vrsti zadnje pustne prireditve. Zadnja priložnost, da se še enkrat primerno poveselimo in si naberemo tistih „grehov“, katerih se nameravamo znebiti V postu. Slika: Odrski igralci farne mladine iz Vogrč; ki se je — kot druga slovenska kulturna društva — predstavila v pustnem času z igro. Igra „Skupno stanovanje“ je bila preteklo nedeljo v domači farni dvorani.
Slika: Marjan Fera
Zborovanje dvojezičnih občin v celovški Mohorjevi__________
Otroški vrtci: južnokoroške
občine podprle predlog sosveta
Znano je, da je trenutno ena od poglavitnih nalog, ki si jo je dal sosvet, vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev. V ta namen obstaja pri sosvetu tudi delovna skupina; vodi jo pliberški župan mag. Raimund Grilc.
Ta delovna skupina je že izde-lala predlog, ki predvideva rešitev dvojezičnih otroških vrtcev na podlagi deželnega za' kona. Potemtakem naj bi v tistih občinah, kjer so javni otroški vrtci, uvedli obvezno dvojezične skupine — v primeru, da je prijav za najmanj pet otrok. O tem Predlogu so se zastopniki sosveta tudi že pogovarjali s klubskimi šefi koroških strank SPÖ, ÖVP in FPÖ.
Zadnji torek pa so župan mag. Grilc ter občinska odbornika Oj-ster in Koschat sklicali posvet Zupanov oz. zastopnikov dvojezičnih občin. Namen posveta, ki J6 bil v celovški Mohorjevi: sosvet je želel vedeti, kakšno stališče imajo občine do njego-
vega predloga glede zakonske ureditve dvojezičnih otroških vrtcev.
Vabljenih je bilo 25 občin, sestanka pa so se udeležile občine Hodiše, Globasnica, Bistrica pri Pliberku, Pliberk, Bistrica v Rožu, Bistrica na Zilji, Borovlje, Žrelec, Škocijan in Železna Kapla.
Soglasno so podprli predlog sosveta in se izrekli za to, da naj uredi to zadevo dežela s posebnim zakonom. Pri tem je bilo tudi rečeno, da spremembe v Sloveniji in gospodarski odnosi med Republiko Slovenijo in Koroško pozitivno vplivajo na pripravljenost učiti se slovenščine.
Kako naprej? V bližnji prihodnosti se bodo zastopniki sosveta
še enkrat pogovarjali z vsemi frakcijami v deželnem zboru. V tej zvezi nam je predsednik delovne skupine mag. Grilc dejal: „Računam s tem, da se bo vsaka deželna stranka pogovarjala tudi s svojo frakcijo v posameznih dvojezičnih občinah. Če bodo občinske frakcije takšen zakon pozitivno ocenile, ga bodo na deželni ravni prej pripravljeni tudi sprejeti.“
Glede tistih občin, ki se niso udeležile torkovega srečanja, pa je bilo rečeno, da jih bo sosvet o rezultatih zborovanja obvestil. Prav tako bodo vse občine primerno obvestili o naslednjih pogovorih z deželnimi frakcijami. Sicer pa bodo še enkrat sklicali zborovanje dvojezičnih občin, „če bi se to izkazalo kot potrebno" (mag/ Grilc).
Torkovega zborovanja so se udeležili tudi mag. Marjan Pipp, dr. Marjan Sturm in dv. sv. dr. Valentin Inzko.
Po upravičenih protestih:
Tudi v nedeljo „Dober dan. Koroška"
Kot smo poročali, bi morala tudi prihodnjo nedeljo odpasti oz. se umakniti športu oddaja „Dober dan, Koroška“. Ta prvotna odločitev ORF je žela veliko razburjenje — sedaj pa so jo odgovorni pri ORF preklicali. Očitno so protesti le pomagali.
„Dober dan, Koroška“ bo v nedeljo, 1. marca, ob 12.20
na drugem sporedu.
STRAN q petek,
vJ 28. februarja 1992
TEDNIKOV KOMENTAR
P/se Rudi Vouk
Do poletja bo sklenjena reforma volilnega reda za državnozborske volitve. Prinesla bo zvišanje števila volilnih okrožij od 9 — doslej je bila tudi vsaka zvezna dežela volilno okrožje — na 45 do 50, namesto potrebe osnovnega mandata pa 4-odstotno
ne čutile več odgovorne za narodne skupnosti.
K temu tri misli:
• Z osebnostnim volilnim pravom bodo imele stranke manj vpliva na sestav svojih parlamentarnih klubov. Skrajno neverjetno se mi zdi, da bi zastopnike narodnih skupno-
0 zveznem
manjšinskem mandatu
klavzulo in več osebnostnega volilnega prava kot doslej. Prišlo bo do volilnih bojev za osebe na regionalni ravni, podobnih npr. volitvam župana v kakšnem srednjevelikem mestu. Lahko izhajamo iz tega, da bosta iz vsakega od volilnih okrožij dva najmočnejša kandidata direktno izvoljena v parlament; tako bi bila več ko polovica sedežev v parlamentu že razdeljenih. Medtem ko so stranke doslej lahko po mili volji razporejale kandidate po listah, bodo tozadevno njihove možnosti odslej zožene.
Kaj ima vse to opraviti z narodno skupnostjo?
Predvsem to: za naslednjih 30 let je to zadnja možnost priti do za narodne skupnosti prijaznega volilnega reda.
Center avstrijskih narodnosti je zato v peticiji predlagal, naj za liste narodnih skupnosti ne velja potreba osnovnega mandata oz. 4-odstotna klavzula; takšna lista naj bi prišla v parlament, če zbere število glasov, ki zadostuje za najcenejši mandat. Po razgovoru strokovnjakov pretekli teden na Dunaju temu predlogu, predvsem zaradi nasprotovanja SPÖ in dela Zelenih, zlasti Stoisitseve, slabo kaže.
Menili so, da je potrebno zagotoviti zastopstvo narodnih skupnosti v parlamentu preko integracije v stranke. S posebnim manjšinskim mandatom bi se stranke namreč
sti na kandidatni listi uvrstili med „zvezne potrebščine“. Da pa bi koroškega Slovenca poslali v boj za direktni mandat, najbrž niti Tomi Ogris ne verjame.
•	Tudi, če pride v parlament, bo mandatar, izvoljen na listi stranke, ostal v prvi vrsti podvržen interesom stranke, in ne narodne skupnosti. Če manjšinski mandatar ne sledi strankini liniji prostovoljno, ga lahko brez nadaljnjega preglasujem. To lahko sicer storim tudi z neodvisnim mandatarjem, toda ta ima v javnosti in med strankami neprimerno več možnosti za agitacijo; to je nezadnje dokazal Smolle.
•	Najboljše pa je mnenje, da bi se stranke z uvedbo manjšinskega mandata skušale otresti odgovornosti za manjšine. Ugovor je prijel iz vrst SPÖ in govori sam zase. Prvič —to je grožnja, kot da bi rekel: ker so Zeleni v parlamentu, SPÖ okolje več ne zanima; drugič: to je nesramnost, kajti preteklih 22 let se je vladajoča SPÖ čutila tako odgovorno za narodne skupnosti, da brez Ustavnega sodišča in štirih Smollejevih let ne bi bilo nikakršnega napredka. Ta ugovor me potrjuje v sumu, da so razprave o manjšinskih mandatarjih na listah strank pretveza, da se lahko zahteva po neodvisnem zastopniku narodnih skupnosti v parlamentu zbriše z mize.
Danes ustanovni občni zbor P6no upravne akademije (PUAK):
Dp. Apovnik: „Namenja je vsem Slovencem,
nnntlimnm nn nntlnlnii ^	______
Danes, v petek, ob 19.00, je v Modestovem domu v Celovcu ustanovni občni zbor Politično upravne akademije (PUAK). Dr. Pavle Apovnik je bil že v času, ko je bil ustanovljen Klub slovenskih občinskih odbornikov, največji zagovornik take ustanove. V naslednjem pogovoru nam je povedal, kakšen je smisel PUAK in katere naloge naj bi opravljala.
Pogovor je vodil Janko Kulmesch
Geneza PUAK
Že v prvih letih Kluba slovenskih občinskih odbornikov smo izdelali osnutek slovenske politično upravne akademije, ki pa v tisti obliki ni bila uresničena, vsebuje pa vse programske elemente sedanje PUAK. Osnutek je predvideval splošno politično izobraževanje in strokovno izobraževanje za politične odbornike, njihove namestnjke in kandidate občinskih list. Čeprav ti cilji niso bili v celoti uresničeni, je KSOO vendar imel za svoje člane vrsto seminarjev.
Ko je prišlo lani do spojitve KSOO s KEL v EL, sem opozoril na to, da ne smemo pozabiti na izobraževanje, in ponovno posredoval, da bi ustanovili politično
upravno akademijo. O tem je bil sprejet tudi sklep; danes pa se bo PUAK formalno konstituirala kot društvo.
Je PUAK namenjena samo EL?
PUAK je široko zasnovana ustanova. Namenjena je vsem koroškim Slovencem, seveda pa predvsem tistim, ki se aktivno vključujejo v delo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.
Kaj želi nuditi PUAK Slovencem?
Prvič: splošno znanje, ki je potrebno za opravljanje družbenih funkcij v manjšinskem smislu. To se pravi: vse opravljanje funkcij na političnih ravneh (na občin-
Hočete razširiti Vaše znanje, zvišati Vaše kompetence? Hočete izmenjavati Vaše izkušnje z drugimi?
Ste politično angažirani?
POLITIČNO UPRAVNA AKADEMIJA (PUAK)
Vam bo nudila politično strokovno izobrazbo
Kot Vam je najbrž že znano, se ustanavlja Politično upravna akademija (PUAK), ki bo nudila politično strokovho kakor tudi splošno družbenopolitično izobrazbo odbornikom/odbornicam, funkcionarjem/funkcionarkam in sodelavcem/sodelavkam Enotne liste kakor tudi članom Mlade Enotne liste in vsem, ki se pripravljajo na prevzem funkcij v narodni skupnosti, se pravi tudi Vam.
Tečaji oz. seminarji bodo politično strokovnega ter jezi-
kovnega oz. metodičnega značaja. V seminarjih si lahko pridobite tiste informacije oz. sposobnosti, kijih potrebujete zlasti za Vaše politično pa tudi družbeno in kulturno delovanje.
■ Če Vas Politično upravna akademija zanima in hočete zvedeti več o njej oz. aktivno sodelovati, Vas vabimo na
ustanovni občni zbor, ki bo v petek, 28. februarja 1992, ob 19.00 uri v Modestovem domu.
Komite proponentov PUAK
ski, deželni ali celo državni ravni ter v manjšinskih organizacijah) ter seveda funkcij v naših gospodarskih in kulturnih organizacijah, zlasti v zadružništvu in prosvetnih društvih. To pa naj ne bi izključevalo organiziranja zadružnih in kulturnih ustanov, ki naj bi kakor doslej tudi v prihodnje nudile specifične izobraževalne prireditve. Vendar je splošna izobrazba, ki jo želi nuditi PUAK, v
veliko pomoč pri aktivnem vključevanju na vseh družbenih področjih.
Poleg tega želi PUAK nuditi tudi strokovno izobraževanje . . .
... tu bi bil poudarek na politično upravnem izobraževanju, ki naj bi usposabljalo predvsem mlajše za opravljanje političnih
99
V moderni družbi je reševanje političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj postalo vse bolj zahtevno — zahteva visoko stopnjo splošne in strokovne izobrazbe.
dr. Pavle Apovnik
66
KOKS na predlog NSKS glede spremembe organizacijskih struktur:
„Čimprej pogovor med NSKS, ZSO, EL in slovenskimi socialdemokrati!"
KOKS je na svoji zadnji seji (prejšnji teden) soglasno sprejel predlog NSKS, da naj pride čimprej do pogovora med NSKS, ZSO, EL in Delovno skupnostjo slovenskih socialdemokratov. Tema pogovora; sprememba organizacijskih struktur znotraj slovenske narodne skupnosti.
„Da je taka sprememba nujna, o tem ni dvoma — kot ni dvoma o tem, da je treba nujno najti skupno organizacijsko obliko, ki naj je pluralistična oz. v kateri imajo posamezne politične skupine svoje mesto.“ Tako dr. Matevž Grilc Našemu tedniku. Potrebo
najkrajšem času skušali najti politični dejavniki znotraj narodne skupnosti izhod iz krize“, je izrazil tudi predsednik ZSO dr. Marjan Sturm.
Na omenjeni seji KOKS-a je bilo na dnevnem redu spet vprašanje proračuna za leto 1992, ki ga je treba predložiti Republiki Sloveniji. Ker ZSO, SPZ in Slovenska športna zveza kljub ponovnemu vabilu niso bile pripravljene, da bi z vstopom v KOKS o tej zadevi soodločale, je KOKS — v smislu sklepa z dne 6. februarja t. I. — dokončno sprejel proračun.'
funkcij. V tej zvezi bi omenil predvsem občinske odbornike, njihove namestnike, kandidate občinskih list in funkcionarje naših političnih organizacij. Strokovna izobrazba mora vsebovati vse to, kar naj nositelj političnih funkcij zna in ve — od Splošnega občinskega reda preko občinskega proračuna, prostorskega načrtovanja ter urejanja in varovanja okolja.
Tretji sklop predstavljajo t. i. spretnosti, npr. v govorništvu, razpravljanju in organiziranju.
Naj bi posamezni funkcionarji obvezno obiskovali PUAK?
Kot PUAK take obveznosti ne moremo zahtevati. PUAK lahko svoje usluge samo ponuja. Politične, kulturne in gospodarske ustanove pa seveda lahko vplivajo na to, da njihovi sodelavci obiskujejo seminarje in tečaje PUAK.
Kakšna pa bo organizacijska struktura PUAK?
PUAK je organizirana na društveni ravni. Kot tako ima običajne društvene organe — občni zbor, predsedstvo, tajništvo, nadzorni odbor in strokovni sosvet. V glavnem bo breme organizacijskega dela na tajništvu. To naj bi bilo zasedeno z osebo, ki bi delo opravljala glavnopo-klicno.
Strokovni sosvet?
Ta ima nalogo, da kot svetovalni organ sooblikuje vsebinsko delo PUAK. V prvi vrsti naj bi bili v njem zastopani ljudje, ki imajo
izkušnje z izobraževanjem odraslih.
Financiranje PUAK?
PUAK je izdelala proračun, ki ga je — v fazi ustanavljanja — provizorično vključila v proračun EL.
Po ustanovnem občnem zboru pa bo društvo izdelalo svoj proračun samostojno in iskalo finančno pomoč pri avstrijski Zvezni vladi, ustreznih ministrstvih in — preko KOKS — pri Republiki Sloveniji. Načelno je tudi predvideno, da udeleženci plačajo določen prispevek za obisk tečajev, seminarjev itd. Po možnosti pa naj bi ustanove, ki bodo svoje sodelavce poslale na prireditve PUAK, vsaj del teh prispevkov povrnile.
Zakaj so ponudbe PUAK sploh potrebne? Kako motivirati naše ljudi, da bodo segali tudi po njih?
V	moderni družbi je reševanje političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj postalo vse bolj zahtevno — zahteva visoko stopnjo splošne in strokovne izobrazbe. Predvsem je potrebno upoštevati soodvisnost različnih sistemov. To se kaže npr. pri tem, kako učinkujejo gospodarske odločitve na kulturo in šolstvo, ter narobe.
V	tem kompliciranem sistemu pa se manjšine težko uveljavijo. Zato je delovanje PUAK tembolj potrebno; upam, da bodo vsi koroški Slovenci, ki se zanimajo za politiko, gospodarstvo in kulturo, segali po njenih ponudbah.
Hvala za pogovor!

P.n.
Naš tednik
10. Oktoberstr. 25/III
9020 Celovec
Karel Smolle, trikrat hvala!
Mislim, da vsi vidiki Smolleje-vega parlamentarnega delovanja še zdaleč niso znani in so zato nepriznani. Naj iz tega njegovega časa omenim tri stvari, ki so vsem iskrenim Slovencem lahko vzor in spodbuda, g. Smolleju pa v trajno čast.
1.	Zdi se, da je Karel Smolle med Slovenci na Koroškem edini kulturno-politični delavec, ki je javno in zasebno dosledno uporabljal slovensko osebno ime, „Karel“, in se v nemškem govornem področju ni prepuščal občutkom manjvrednosti in se predstavljal kot „Karl“. V svoji zavednosti je tako vsem — Slovencem in neslovencem — samozavestno dokazoval, da je slovenski „Karel“ vsaj tako dober (človek, kulturnik, politik) kakor „Karl“.
2.	Enakovrednosti slovenščine pa ni le dokazoval, ampak jo je tudi dokazal. To včasih redko slovensko lastnost (pokončnost, ne-obračanje po vetru) so opazila predvsem sredstva javnega obveščanja. Po Smollejevi zaslugi so zato odkrila tudi slovensko ime ter javnosti oznanjala, da v Avstriji živi tudi kak „Karel“, ki je kljub (zaradi?) slovenske narodnosti enak patriot kot „Karl“. Z objavljanjem njegovega slovenskega imena so na slovenski
delež v avstrijski državnosti opozarjali ne le ORF, Profil, Die Furche, Standard, ampak tudi Kleine Zeitung in celo Kronen Zeitung, pa seveda tudi časopisi po vsej preostali Evropi in drugje.
3.	Njegova samoumevnost v izžarevanju slovenske nacionalnosti je pozitivno vplivala tudi na držo in pogum drugih. Tako smo mdr. na televiziji lahko že opazili, da je Theresia Stoisits v resnici „Terezija".
Upravičeno smemo upati, da se bo ta trend nadaljeval in zajel vse rojake, zlasti slovenske funkcionarje: da bodo (mojo in našo) hrbtenico narodne zavesti krepili tudi z dosledno rabo slovenskega imena (osebno ime, ime podjetja, na pismih) tako v javnosti kakor zasebno.
O.	Č., Celovec
Prikrojena dogma
Katoliški nauk o Kristusu temelji na dveh absolutnih trditvah (dogmah): da je namreč Kristus hkrati pravi Bog in pravi človek. Brez tega dvojega vse drugo nima nobenega smisla, nobene podlage: ne zakramenti ne Cerkev ne vstajenje ne pekel ne nebesa . . .
Na žalost dandanes za nekatere ljudi dogme veljajo (le še?) na političnem področju. Kaj naj sicer rečemo drugega, ko pa kljub propadu človeku sovražnega komunizma zagovarjajo eno od posledic komunizma: razdvojenost Slovencev na Koroškem v ZSO in NSKS, ki da „sta edini zastopnici".
Moderni časi, moderna vera, moderni verniki!
A novoverci pozabljajo, da je zgodovina vedno pometla politične dogme, za nameček pa tudi mnoge narode, celo manjše, kakor je slovenska narodna skupnost na Koroškem . . .
M. M.
Popravek
(NT 21. 2. 1992/11)
Pustni čas, oj čas presneti, kako nam jo godejo fletni škratje v uredništvu in tiskarni. Prvi škrat, menda bolj dušnopastirsko ali lite-rarno-muzikalično navdahnjen, je spremenil „prastari slovenski pozdrav" v „pastoralni slovenski pozdrav“ že v naslovu. Drugi škrat, slab poznavalec naše svetovne zgodovine, še ni slišal, kako je Krjavelj neke cesarsko-kraljeve noči na ladji presekal hudiča, je menil, da celovška inteligenca Koroške kulturne dneve lahko samo „posekuje“, ne pa prese-kuje. Tretji škrat se je malo pošalil z glagolom našega „prastarega pozdrava“ in ga spremenil iz „sprijeti, sprijmem" v „sprijeti, sprijem“. Naposled so si nagajivi škrateljni še skočili v lase zaradi tiste svete krave Vetrinjskega obmestja v Celovcu. Takoj bi bilo konec pastoralne idilike, če se ne bi zadnji trenutek domislili možnega kompromisa in zapisali „v Šentpetru pri Celovcu“ in „pri Št. Jakobu v Rožu“. 22. 2. 1992
P. Z.
Z MOJEGA VIDIKA
Politično stanje na Koroškem v zadnjem času postaja zopet kritično. To pa ne le zaradi nekega politika, ki s svojimi izjavami šokira širšo javnost in, da sem bolj konkreten, v svojem prostem času skače z mostov, temveč tudi zaradi prihodnosti nas Slovencev.
Kot mladinca me trenutno najbolj zanima vprašanje zastopstva v Deželnem zboru. Znano je, da nam tega nemško koroške stranke nočejo privoščiti. To pa pravzaprav sploh ni razumljivo; kako naj v Deželnem zboru demokratično odločajo, če nekaj tisoč Korošcev sploh ne sme soodločati, četudi neposredno. „Demokracija“ — to je čarobna beseda osemdesetih in devetdesetih let. Predvsem mladina je mnogo pripomogla do razcveta demo-
kracije in predvsem njo naj bi v prihodnje bolj upoštevali pri reševanju pomembnih notranje- in tudi zunanjepolitičnih vprašanj.
Teoretično bi bilo mogoče pri volitvah doseči mandat, ki bi nam, koroškim Slovencem, omogočil vstop v Deželni zbor; toda ta naj ne bi bil merodajen, kajti že iz poželenja po plodnem in mirnem sožitju med narodnima skupnostima na Koroškem naj bi bil cilj vseh strank skupno odločanje o vseh deželnih vprašanjih.
V primeru, da bi koroški Slo-
venci dobili dovoljenje za poslanca, bi se nam postavil na pot drugi problem: Kako najti sposobno/nega poslanko/ca? Mnenja sem, da bi bilo to najbolj izvedljivo tako, da bi vsak Korošec, ki bi pri volitvah glasoval za EL, smel dodatno voliti še zastopnico/ka. Možne kandidate pa bi prej določili zastopniki vseh enotnih list. Nisem namreč zagovornik tega, da bi nas zastopal kak Slo-
venec, vključen v nemško stranko. Ne verjamem namreč, da bo mandatar neke večinske stranke smel zastopati interese narodne skupnosti; samo zastopnik, ki ga bomo Slovenci izvolili sami, bo pravi zastopnik.
Upajmo, da bodo včasih malo zatreskani politiki našli pravo rešitev za problem deželnega
poslanca na sploh. Moram pa reči, da bi le-ta sploh ne smel biti vprašanje, ko pa naj bi se po členu 7 Državne pogodbe za take stvari pobrigala država.
No, ko sem ravno razširil pojem dežela na pojem država, pa naj ostanem pri tem, saj bi rad še povedal mnenje o poslanstvu v Državnem zboru. Nisem navdušen nad tem, da „naša“ poslanka ni Slovenka, ker sem mnenja, da bi morala imeti vsaka narodna manjšina svojo/ega poslanko/ca. Mislim, da to ni fantastična zahteva, temveč, če logično pomislimo, le edina pametna rešitev. Kajti le član neke manjšine lahko razume njene zahteve in težave in jih potem globokočutno predstavi v parlamentu.
Nenazadnje pa bi še povedal mnenje o osrednjih organizacijah. Te se na žalost veliko premalo ozirajo na podeželje in se vrhu tega, namesto da bi našle skupno pot, kar so dolžne ljudem na terenu, vedno bolj oddaljujejo.
„Kar si bomo priborili, bomo imeli!“
Madžarski narodni skupnosti manjka gospodarska osnova
„Brez zdrave gospodarske osnove madžarska narodna skupnost v Sloveniji ne bo preživela,“ ugotavlja poslanka madžarske narodne 'skupnosti Marija Bozsonec, ki je tudi članica poslanskega kluba manjšin.
Poroča Silvo Kumer
V zborih Skupščine Republike Slovenije imata avtomatično po tri poslanska mesta madžarska in italijanska narodna skupnost. Ti pariamentarci sestavljajo tudi poslanski klub narodnih skupin, ki je pred kratkim razpravljal tudi o rezultatih popisa prebivalstva iz leta 1991, po katerem je število Madžarov močno padlo.
Poslanskemu klubu narodnih skupnosti se pridružujeta še dva poslanca italijanske narodne skupnosti, ki sta bila izvoljena na listi Liberalcev in SDP (Stranke demokratične prenove). Kakor smo že v pretekli številki NT
poročali, se je število italijanske narodne skupnosti statistično povišalo za 40 %, medtem ko je število pripadnikov madžarske narodne skupnosti padlo za več kot 10 %.
Poslanka madžarske narodne skupnosti v Družbenem zboru Marija Bozsonec iz Lendave vidi vzroke nazadovanja predvsem v tem, da sta občina Lendava in Murska Sobota gospodarsko in infrastrukturno pod državnim poprečjem.
O asimilaciji madžarske narodne skupnosti je razpravljal pred kratkim tudi poslanski klub narodne skupnosti, ki je Skupščino tudi opozoril na nujno potrebne ukrepe za preživetje madžarske
narodne skupnosti. Poslanka Bozsonec je zahteve na kratko strnila v tri točke:
1.	izboljšati je potrebno infrastrukturo (ceste, vzpostaviti boljše telefonsko omrežje) itd . . ) v občinah Lendava in Murska Sobota;
2.	poživitev in pospeševanje gospodarstva v teh dveh občinah;
3.	odprtje mejnih prehodov med Madžarsko in Slovenijo.
„Narodna politika je tudi gospodarska politika,“ ugotavlja poslanka. Stiki z madžarsko vlado so se po padcu komunizma precej izboljšali (madžarska vlada je npr. pred kratkim dala 9 mio. forintov za Kulturni dom), pa tudi z zaščitnimi zakoni je manjšina v Sloveniji zelo zadovoljna. Brez zdrave gospodarske osnove pa vseeno slabo kaže madžarski narodni skupnosti.
Občinska seja v Selah:
8. marca zborovanje kmetov v zadevi vojaškega vežbališča
Pretekli četrtek se je občinski svet v letošnjem letu prvič sestal. Najpomembnejša točka je bilo „vojaško vežbališče“.
Piše Erih Oraže
Nanti Olip je podrobneje govoril o pravnem stanju pašnih pravic, pašne dobe ter čiščenja planin. Razložil je tudi pomen ustanovitve skupnosti interesentov. Poudaril je, da streljanje v Košuti škoduje ne le kmetom, marveč tudi občini. Sklenili so, da bo 8. marca po drugi maši pri Maleju srečanje, na katerem bodo kmetom posredovali nove informacije; navrh naj bi bila pogajanja s Posestnikom zemljišča s Hum-Perkom. Ta bi moral kmetom za-aotoviti nemoteno pašno dobo °z- plačevati odškodnino. Če po-Sejanja s Humberkom ne bi UsPela, bi morali iskati pravico P° pravni poti. Selška Občina pa Zagotavlja prevzem stroškov do 40000 šilingov.
V zvezi z vojaščino pa se je župan Wassner pogovarjal z vojaškim poveljstvom. Dobil je ustno privolitev, da od julija do avgusta pod Košuto ne bodo streljali — razen po potrebi!
6. marca bo pri Maleju slavnostna seja ob praznovanju 20-letnice pobratenja med Selami in Škofjo Loko. Kulturni spored srečanja bo oblikoval mešani pevski zbor iz Sel.
Soglasno so potrdili, da dobijo gasilci podporo za nabavo sesalne črpalke, da bodo v šoli prenovili strop v telovadnici, ker so luči premalo zaščitene, ter da dobi Johan Mak podporo za nabavo snežne „rolbe" v višini 4000 šilingov.
S predlogom svobodnjaške stranke, da bi se vas olepšala v božičnem času, se bo ukvarjal
Družinski pododbor! Prevladalo pa je mnenje, da je snežna odeja najlepši božični okras.
Občina Sele bo pristopila tudi k projektu o zbirališču za posebne odpadke, ki ga gradi Občina Borovlje. Prispevek bo znašal 41.000 šilingov. Sele so včlanjene tudi v turistično krajevno zvezo Rož. Delež selske občine znaša 7.526,54 šilingov.
Veliko ogorčenje pa so sprožile turistične karte, na katerih so krajevna imena napačno prevedena. Kljub temu jih bo občina nabavila petdeset.
V zvezi z branjem zapisnika pa je Nanti Olip pozval, naj Društvo prijateljev narave predloži slično kot Športno ali Prosvetno društvo proračun, iz katerega je razvidno, v kakšne namene bodo uporabili občinsko podporo v višini 15.000 šilingov!
Peterle poziva ministre, ki ga ne podpirajo, naj odstopijo
Predsednik vlade Lojze Peterle je tri ministre demokratske stranke Dimitrija Rupla, Igorja Bavčarja in Jelka Kacina, ki so javno izrazili, da predsednika Peterleta ne podpirajo, pozval, naj odstopijo, saj ministri, ki ne podpirajo svojega predsednika, v vladi nimajo kaj iskati.
Po posvetu vladajočih strank iz DEMOS-a so predsedniku Peterletu odsvetovali, da predlaga parlamentu zamenjavo ministrov Rupla, Bavčarja in Kacina, ker menijo, da ne bo dobil podpore za zamenjavo. Zato pa namerava predsednik Peterle izvesti reorganizacijo vlade, o kateri je bilo pred časom že precej govora.
Namesto 27 članov vlade naj bi jih bilo po novem največ 17, kar bi omogočilo lažjo koordinacijo vlade. Kako pa bo to vplivalo na število ministrskih stolčkov posameznih strank, pa lahko le predvidimo.
V ozadju političnega boja se je pojavil tudi dr. Janez Drnovšek in napovedal resen vstop v slovensko politiko.
Na srečanju Liberalno demokratske stranke pretekli teden je predsednik stranke Jožef Školč za novega predsednika stranke predlagal dr. Janeza Drnovška, ki je to kandidaturo tudi sprejel. Ali pa bo stranka z novim predsednikom sodelovala v napovedani spremenjeni Peterletovi vladi oziroma sam predsednik Drnovšek v boju za mesto predsednika države, pa še ni povsem jasno. Govori pa se tudi, da bodo v vladajočo količijo poleg liberalnih demokratov vstopili tudi socialisti.
Tomaž Gašperlin
Rož — Podjuna — Zilja
St. Jakob v Rožu: Dotrpel je
Komaj dva meseca in pol nas je po smrti svojega brata Jozeja Stickerja, pd. Biržaka, zapustil 28. januarja1992 v 73. letu starosti gospod Lojze Sticker, pd. Nagele iz Št. Jakoba.
kal smrti ga je začela razjedati. Spet je moral iskati pomoč v bolnišnici — vendar zaman! Vrnil se je domov, kjer je zadnje mesece strašno trpel — domači so mu požrtvovalno stregli — dokler ni bil odrešen hudih bolečin. V petek, 31. januarja 1992, smo ga ob ogromni množici znancev in prijateljev spremljali do njegovega zadnjega bivališča — na pokopališče v Št. Jakobu, kjer ni več bolečin in trpljenja.
Dragi Lojze — dotrpel si in našel svoj mir v domači zemlji. Ženi, otrokom z družinami in bratu z družino izrekamo tem potom naše iskreno sožalje!
Mi.
Rajni Lojze se je rodil v znani Biržakovi družini. Kot mlad fant je moral tudi on k vojakom. Po svoji vrnitvi iz vojske se je poročil z Vero Nagele, pd. Nagelnovo iz Št. Jakoba. V zakonu so se jima rodili trije otroci, od katerih je sin Lojze direktor meščanske šole v Št. jakobu. Leta 1981 je družino doletela huda nesreča — pogorel je skedenj in potrebno ga je bilo zopet na novo sezidati. Rajni Lojze je bil dober sosed in je rad pomagal, kjer je bilo potrebno. Pred letom je začel bolehati; pomoči je moral iskati v bolnišnici, kjer so ga operirali. Vse je kazalo, da se je z operacijo zdravje zopet kolikor toliko vrnilo. Vendar
Vzeti slovo od dolgoletnega poklicnega kolega in prijatelja se mi zdi kot nekak obračun skupnega dela in tudi svojega življenja. Srečala in spoznala sva se kmalu po vojni v tiskarni Carintia. Maks Nachtigall je bil strojni stavec, jaz pa komaj izučen pomočnik in dodeljen, da bi lomil Nedeljo in od angleških sil izdano Koroško kroniko. V začetku še nekoliko nesiguren na novem delovnem področju mi je šel kot kolega na roko; tako sva se tudi osebno bolj podrobno spoznala.
V	Celovec, v Carintio, je prišel po nemškem napadu na Slovenijo na prisilno delo že med vojno. Zadnje dni vojne pa se je z družino, ženo, sinom in materjo, umaknil v Celovec. Streho je dobil v napol porušenem starem semenišču. V zasilno pregrajeni zakristiji je stanoval z družino in preživel težke razmere prvih povojnih let.
V	cerkvi starega bogoslovja je bila po vojni spet slovenska sv. maša v Celovcu in tukaj je kmalu zbral okoli sebe pevce, vadil z njimi in pel dolga leta Bogu v čast pa tudi v veselje rojakom. Nekaj časa je vodil moški zbor v Celovcu in prepeval pri „Slavčkih“ in z njimi obhodil Zahodno Evropo. Pel in igral pa je tudi še potem, ko so bili podrli staro bogoslovsko cerkev in je bila slovenska maša v Mohorjevi hiši; še prav posebno si je prizadeval letos pozimi, kot bi slutil, da ga Bog že kliče.
V	tiskarni je prvim slovenskim knjigam sledil tudi že prvi
Mohorjev koledar za leto 1947. Tedaj pa je tudi že sanjal in koval načrte s prelatom Podgorcem in novim urednikom dr. Hornbčckom. Naju pa je življenjska pot vodila še naprej v druge tiskarne.
Ko pa je Mohorjeva leta 1951 začela realizirati načrte o lastni tiskarni, je prispeval svoje, tako da je Mohorjeva spet dobila dovoljenje za obratovanje, v veliki meri je bil soudeležen pri vseh težavnih in trudapolnih začetnih delih, pri izbiri strojev in pisav, prav tako pa tudi pri iskanju prvih sodelavcev za tiskarno. Tako je pridobil za sodelovanje že v poznem poletju tudi mene.
Ko je tiskarna kolikor toliko tekla, se je predvsem posvetil
Naša zadnja luč je duh: vse je mračno, duh nam seva, k Bogu pota razodeva.
(Oton Župančič)
Sporočamo žalostno vest, da je umrl 12. februarja 1992 dolgoletni uslužbenec Družbe sv. Mohorja v Celovcu gospod
Maks Nachtigall
Rajni je bil sodelavec v Mohorjevi tiskarni od začetka njenega povojnega delovanja, od leta 1951, pa do svoje upokojitve leta 1977. Pri delu sta ga odlikovali zlasti velika strokovnost ter natančnost in zanesljivost.
Počivaj v miru in uživaj zasluženo plačilo pri Bogu ! Ohranili Te bomo v lepem spominu.
DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU
delo ob istem stroju. Vsakdanje veselje, skrbi in tudi težave, vsakdanje zaupanje, ko pa si preživel skoraj tretjino časa v krogu s sodelavci in si se lahko poveselil ob rasti in uspehih v družini, ko so fantje dosegli maturo in potem dokončali študije in uspeli. Prav tako pa tudi prizadeti od bolezni in ob žalostnih poteh svojih dragih.
Prav zaradi bolezni je moral
Maks Nachtigall je umrl
Slovo od dolgoletnega prijatelja
Piše Franc Rehsmann
stavnim strojem, jih varoval in negoval in posredoval nam, mlajšim, vse potrebno, da so naši tedniki, bila sta to Nedelja in Naš tednik, lahko pravočasno izhajali vsak teden. Nabralo se je letnikov za nekaj desetletij in mohorjevih koledarjev in knjig še in še. Vsako vrsto pa je bilo potrebno posebej vliti in duh po izgorelem svincu nas je spremljal leto in dan. Sledilo je desetletja trajajoče vsakdanje
zapustiti stavni stroj in se moral zadnjih deset let posvetiti nič manj napornemu korigiranju časopisov in knjig, dokler ni šel v zasluženi pokoj.
Pa ni držal rok križem. Zdaj šele je našel čas ter sebi, svoji ženi in vnukom sezidal hišo na sončnem bregu Drave. Vsa poletja je zdaj preživel v po svoje preurejenem majhnem raju in se veselil ob zelenju, rasti in zorenju. In prav tukaj, ob vzbu-
jajoči se pomladi ga je Bog nenadoma poklical iz srede njegovih dragih in mu odvzel ves trud in vse težave zemskega življenja.
V	veži Mohorjeve tiskarne pa stoji stari linotipe kot trajni spomenik tudi njemu. Nas pa spominja na prijatelje preteklih dni.
V	torek, 25. febr., smo pokojnega Maksa Nachtigalla položili na šentruperškem pokopališču v Celovcu pri nadvse lepi udeležbi prijateljev in znancev k zadnjemu zemeljskemu počitku. Pogrebne obrede in besede spomina je ob asistenci več duhovnikov opravil upravitelj slovenske fare v Celovcu Roman Kutin. Preds. Mohorjeve družbe dr. Pavle Zablatnik se je rajnemu v iskrenih besedah zahvalil za ves njegov trud in delo, posebno ob začetku delovanja obnovljene Mohorjeve tiskarne. V imenu sindikatov je spregovoril poslovilne besede g. Schulnig. Radiški pevci pa so svojemu sopevcu zapeli pesmi žalostinke v mrtvaški veži in ob odprtem grobu.
Naj se dragi Maks v miru odpočije. Ženi Marici in sinovoma Maksu in Marjanu ter njunima družinama izrekamo tudi v imenu NT naše iskreno sožalje.
Rož — Podjuna — Zilja
ČESTITAMO
Pred kratkim je obhajal 65-let-nico Pavel Kropfitsch, mizarski mojster na llovju nad Celovcem. Slavljencu, zvestemu bralcu Našega tednika, iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Na mnoga leta!
Prejšnji teden je obhajal 70-let-nico Kristl Lajčahar, kotmirški Ma-rinjak. Iz srca mu čestitamo in mu želimo zdravja in veliko dobre volje.
Včeraj je obhajal 69-letnico gospod Joža Kaiser iz Šentkandolfa pri Kotmari vasi. Čestitamo iz srca in želimo vse najboljše.
Jubilejni rojstni dan je v Šmihelu te dni praznovala Tilka Kotschnig. Številnim čestitkam in najboljšim željam se rade volje pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Pred kratkim je v Bilčovsu praznoval 65-letnico tesarski mojster in bivši podžupan Franc Gasser. Slavljencu želimo po tej poti še mnogo zdravih in srečnih let.
V Zgornjih Borovljah v pečniški fari je slavila Elizabet Novak svojo 84. obletnico življenja. Ob visoki obletnici ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja in še mnogo srečnih let.
V Pliberku je te dni praznovala rojstni dan Stefanie Maček. Za osebni praznik želimo slavljenki vse najboljše, posebej pa še zdravja!
65-letnico je pred kratkim praznovala Berta Smollnig iz Št. Lipša. Čestitkam in dobrim željam se pridružuje tudi uredništvo NT.
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebna praznika svojima članicama Margareti Karner iz Dobrle vasi in Albertini Smollnig iz Stare vasi. Tudi uredništvo NT se pridružuje dobrim željam.
Frideriki in Heinzu Neubersch iz
Bistrice pri Pliberku se je rodil fant, katerega bosta krstila na ime Štefan. Srečnima staršema ob veselem dogodku iskreno čestitamo, malemu Štefanu pa želimo vse najboljše na življenjski poti!
Sani in Maks Draže iz Sel sta praznovala 30. obletnico poroke. Slavljencema iskreno čestitamo in jima želimo obilo sreče, zadovoljstva in božjega blagoslova!
22. februarja sta stopila pred poročni oltar Marija Kelih iz Sel ter dr. Arnold Peitler iz Špitala. Mladima zakoncema želimo obilo sreče na skupni življenjski poti.
Z desne: Martin Hedenik (za njim Roger Kurasch), Richard Peteri in Dieter Petritz.
Prvi koncert skupine PROFIL
S kvalitetnim koncertom je minulo soboto presenetila novoustanovljena skupina PROFIL pri Knaberlnu v Ve-linji vasi.
Glasbeno nadarjeni člani skupine PROFIL, med njimi tudi Martin Hedenik, ki igra na prečno flavto, so s svojim prvim nastopom privabili precej gostov. Najbolj navdušena nad jazz in blues glasbo pa je bila seveda mlajša generacija. Nekateri nadaljnji nastopi, med drugim tudi v Beljaku, so že načrtovani; prav gotovo pa jih bodo kmalu „odkrili“ tudi v drugih naših krajih.
Zveza slovenskih zadrug
V CelOVCU reg. z. z o. j. — revizija
IŠČEMO
ČISTILKO
Celodnevna zaposlitev, dobra plača, nastop možen takoj! Naslov: Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, reg. z. z o. j., Paulitschgasse 5—7, 9020 Celovec, tel: (0463) 51 2365-12
Dve članici Društva upokojencev v Selah obhajata osebna praznika. To sta Katri Hribernik iz Grabna in Mici Draže, pd. Hirsinja. Čestitkam Društva upokojencev se pridružuje tudi Naš tednik.
Ob 85-letnici čestitamo Maxu Je-schu, pd. Garnbratovemu očetu z Metlove. Slavljencu želimo ob visokem življenjskem jubileju vse najboljše in mu kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta.
V	Selah praznuje svojo 60-letnico Kati Furjan. Za okrogli jubilej ji želimo vse najboljše, posebno še trdnega zdravja in božjega blagoslova!
Društvo upokojencev v Št. Jakobu čestita svojima članoma Mici Klemenjak iz Št. Ožbalta in Kristlu Lajčaharju iz Kotmare vasi za osebna praznika. Čestitkam se rade volje pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
V	Podrojah pri Globasnici obhaja svoj 65. rojstni dan Matilda Sadovnik. Ob tem življenjskem jubileju ji želimo vse najboljše, zlasti še zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva!
Društvo upokojencev v Pliberku čestita za osebne praznike Emiliji Kolenik iz Čirkovč, Gregorju Krištofu iz Dvora pr Šmihelu, Lenci Mlinar iz Pliberka, Albinu Tomitzu in Heleni Merkač iz Šmihela ter Julijani David iz Vogrč. Najboljšim željam in čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik.
Skavtsko gibanje v Sloveniji se je v zadnjih letih močno razširilo. Z zanimanjem smo zasledovali razvoj skupin in navezali prve stike. Lansko leto smo na športnem dnevu v Trstu pobliže spoznali posamezne člane skavtske skupine iz Brezovice in se povezali z njihovo voditeljico Marijo Marinko. Načrtovali smo skupno poletno taborjenje v Radovljici, a zaradi politične situacije v Sloveniji tega ni bilo mogoče izvesti. Na hitro smo si morali poiskati nov prostor na Koroškem.
Kljub temu smo ostali v pismenem kontaktu in si izmenjali poročila o trenutnem delovanju.
Do prvega srečanja je prišlo v nedeljo, 23. februarja, v Mladinskem centru na Rebrci. Zbralo se nas je okrog 60 skavtov in skavtinj iz Brezovice in iz Koroške, da bi skupno praznovali „Thinking day“
(dan spomina na rojstvo skavtskega ustanovitelja lorda Baden-Powella, ki se je rodil 22. 2. 1857). Običajno smo ta dan obeležili s pismenimi pozdravi skavtom, s katerimi smo povezani, vsem dobrotnikom, ki nas vedno spet podpirajo, in vsem starejšim skavtom, ki so v preteklosti dosti prispevali k uspešnemu
razvoju naše organizacije. Letos pa smo si zastavili drugačen cilj, in sicer, da razširimo skavtske stike in navežemo nova prijateljstva, po možnosti v sproščenem družabnem vzdušju. Pripravili smo skupinske spretnostne igre na prostem, pri katerih ni bila v ospredju športna sposobnost, temveč zmožnost posameznika vživeti se v sku-
pino. Z navdušenim navijanjem smo spremljali „tekmovalce", ki so nas privedli dostikrat do tega, da smo se krepko nasmejali. Popoldan pa smo preživeli čisto po skavtsko: s pesmimi, skeči ter plesnimi in skupinsko-dinamični-mi ter spoznavalnimi igrami. Dan smo zaključili z bogoslužjem.
Voditelji smo razpravljali o možnostih sodelovanja in izobraževanja. Ugotovili smo, da delujemo v različnih okoliščinah in z drugimi cilji, ampak spoznavanje „drugačnega delovanja“ je opora za nadaljnji razvoj.
Zahvaljujemo se Anici Fugger, ki je skrbela za lačne želodce, in g. župniku Zundru, ki nam je dal v najem prostore. Prav tako pa tudi vsem skavtom, ki so pomagali, da je dan tako uspešno potekel.
KRI-MI
Skavtsko srečanje na Rekrci
Iz lovske torbe
STRAN q petek,
Ö 28. februarja 1992
STRAN /-v petek,
b? 28. februarja 1992
Reportaža
Ni zlepa kake zveri ljudem širom sveta tako poznane, kot je „tetka" lisica. Podedovala ni samo enega talenta, marveč celo pest. Ni je živali tako prefrigane, prebrisane, neustrašene, ki ima celo pred jagrom toliko strahu — kot žaba pred dežjem. Njena prekanjenost je stara kot izvirni greh. Je polna zvijač, ima malo srca. Ona ni volk, ki ga lakota prižene k hiši! Ponoči se rada pritepe v vas, če pa ji je noč prekratka — obišče človeka tudi podnevi. Že marsikdo je kazal gnojne vile za njo ali kak drug pripraven instrument, ko se je morda celo s „ta lepim“ petelinom, hitra kot blisk, poslovila z gorice. Vse jo zanima — povsod je kot doma. Če se pelješ z avtom, jo lahko vidiš, kako ti pravočasno odtegne košat repek čez cesto. Celo stari Rimljani trdijo: Lisičjih 'prevar ne prešteješ! Stoletja preganjana s pastmi, iz rovov izkopa-vana, s puškami pred brlogom, na jesenskih skupnih pogonih in na mrhoviščih obstreljevana, v zadnjih časih s steklino ogrožena in kljub vsem zalezovanju, hvala Bogu, še ne iztrebljena, izvršuje v nezmanjšani meri ta roparica svoje lisjaško poslanstvo. Je tudi higienska nadzornica naše žlahtne divjadi, ki pospravlja mrhetino (mrhovino) po naših gozdovih. Poleg te zdravstvene naloge opravlja lisica še drugo nič manj pomembno nalogo. Saj velja o lisici pregovor: Ni mačke, ki bi uničila poleg drugih škodljivcev toliko mišjega zaroda kot lisica.
Da je ta zvita zver trdoživa kot sam zlodej — pa ta resnična — za jagre pa manj častna prevara povožene lisice.
Iz sladkega spanja me sredi noči zbudi telefon s policije. Obvestijo me, da sta na cesti proti Konovecam v bližini Ambruževega križa dve povoženi lisici — pa kar dve!
V naglici se oblečem in že sem z avtom na poti po zverini. Kakih sto metrov pred križem res vidim povoženega lisjaka, ga previdno, da, celo z rokavico, vržem v prtljažnik
Iz lovske torbe
Piše Stanko Kraut
(Kofferraum) in že gledam, kje naj bi bila druga žrtev. Po krajšem pregledu sem in tja ugotovim na asfaltu obrise, kjer naj bi lisica res tudi ležala, ter par kapljic krvi. Čudno! Kljub zelo dobremu žarometu (Scheinwerfer) je iskanje druge košatorepke neuspešno. Jo je morda kdo pobral ali pa je mrcina prišla k sebi in odnesla na varno svoj kožušček? Nič drugega mi ne preostaja kot zapreti prtljažnik in z eno samo živaljo domov.
Po zajtrku si pripravim vse utenzilije za „dretje“ (izkože-nje), ja, še nove rokavice je treba — pa na delo. Še mojega brak jazbečarja zaprem, da z lisico ne pride v stik. Ko odpiram duri v garažo, začu-jem neko praskanje. Gotovo je pes, ki sem ga zaprl v drvarnico pred vstopom v garažo — si mislim. Ko pa med vrati malo obstojim, me skoraj „fraz“ zagrabi, ko ponovno začujem ne samo praskanje, da, celo neko renčanje, pa kje — v avtu. Krvava cokla — tuhtam — kaj pa sedaj? Prtljažnik v garaži odpreti bi bila neumnost. Kaj v taki situaciji storiti, niti v starih bukvah ne piše. Z vozilom je treba ven na prosto, da, celo iz vasi, kar tudi hitro storim. Na sredi poljskega pota na prostem obstojim. Previdno kot maček pritisnem na kiju-. čavnico in od strani kar z nabasano puško dvignem pokrov, se oddaljim in s kopitom pri licu čakam napet kot struna, kdaj se požene oživeli ko-žuhar v božjo naravo. Sedemindvajset minut preide, preden se mrcina požene pod voz, se začne nekam krčiti kot stara k . . ., nikamor se mrhi ne mudi, z drobnima očesoma pomežikuje. Do streljanja — jager — kako in kaj? Koša-torepec miruje — naklepe kuje in gotovo tuhta, kako jagra prevariti. Vzamem kepo prsti jo zalučam pod vozilo in vrag se požene kot blisk v brazdo zraven pota in imam še dosti opravka, da ga z drugim strelom komaj položim na dlako. Za jagra naj bo potrjen stari rek: Poslednja lisičja zvijača je — ko se stegne!
TečZa gozdne posestnike v Selah mnogo kmetov
tam, kjer imajo kmetje več gozda. Statistika dokazuje, da je samo na Koroškem približno še 13 milijonov kubičnih metrov neizkoriščenega lesa.
V drugem delu tečaja so strokovnjaki seznanili kmete, kako pravilno negovati motorno žago, in kako pravilno podirati in oklestiti zreli les. Pri tem sta referenta opozorila kmete na nevarnosti, katerim je kmet izpostavljen pri delu v gozdu. Posebno pomembne pri tem delu so varnostne obleke. Žal pa se kmetje še vse premalo zavedajo pomena teh oblek in si jih nabavijo šele takrat, ko se jim pripeti nesreča. Varnostna obleka s čelado, primerno zaščito za obraz in čevlje stane okrog šil. 4000,— in je investicija, ki se dejansko splača. Omembe vredni pa so tudi gozdarski tečaji v Osojah, ki so za gorske kmete brezplačni.
KMETJE SE ŽAL PREMALO
ZAVEDAJO POMENA
VARNOSTNIH OBLEK
Vsebina tretjega dela tečaja je
surovino — les in tako z večjimi količinami dosegajo boljše cene. Skupna prodaja in trženje lesa je pomembno predvsem pri slabših sortimentih, za katere kmetje trenutno po navadi dobijo zelo nezadovoljive cene.
CILJ MORA BITI SKUPNO
IN ORGANIZIRANO
TRŽENJE LESA
S tem, da bi imela industrija kontaktno osebo, ki bi bila tudi strokovno šolana, bi naši kmetje postali za kupce bolj zanimivi, tako bi bilo tudi lažje prodajati les.
Zastopnik take skupine gozdarjev naj bi torej na osnovi svoje kvalifikacije skrbel za stike z industrijo, posameznemu kmetu pa naj bi svetoval in pomagal pri prodaji njegovega lesa.
Ob dejstvu, da je še toliko neizkoriščenega kapitala v naših kmečkih gozdovih, si je potrebno zastaviti vprašanje, kje je temu vzrok. Prav gotovo marsikaterega kmeta pri delu v gozdu ovira, da ni dovolj primernih poti; tudi

■ ■ ■ ..	-.'V	:■ ■	-T-- ' ' -
S pmilnim gozdarjenjem izkoristiti skriti denar
Kmečka izobraževalna skupnost prireja skupno s krajevnimi društvi na podeželju tečaje za gozdarstvo. Namen teh tečajev ni le, da bi kmete usposobili za strokovno delo v gozdu, ampak da bi se kje združili in organizirano prodajali svoj les ter tako dosegli za posameznega kmeta boljšo ceno za njegov produkt. Kontaktna oseba, ki bi zastopala kmete, pa naj bi poskrbela za boljše stike z industrijo in tako spodbudila posameznega kmeta, da bi postalo zanj delo v gozdu še bolj privlačno.
Piše Heidi Stingler
Drugi del tečaja za gozdarje je Kmečka izboraževalna skupnost priredila minulo soboto v Selah, kjer se je zbralo lepo število zainteresiranih kmetov iz Sel pa tudi iz sosednjih občin.
V štiridelnem tečaju skuša KIS
kmetom posredovati osnovno znanje gozdarjenja. Dejstvo je, da v kmetijskih šolah ne polagajo prevelike pozornosti izobrazbi v zvezi z gozdarjenjem; večina polkmetov pa sploh nima nobene izobrazbe s tega področja. Zato
je razveseljivo, da se teh tečajev udeležujejo večinoma polkmetje.
POMANJKLJIVA IZOBRAZBA
V	KMETIJSKIH ŠOLAH
V	prvem delu tečaja skuša KIS v sodelovanju s krajevnimi društvi in strokovnimi referenti posredovati kmetom osnovno znanje o negi mladih dreves. Pri tem je pomembno doseči stabilnost drevesa tako, da se razredči število od 3 do 5 metrov velikih dreves; vsako drevo mora imeti približno 2 kvadratna metra prostora. To je pomembno za zdrav razvoj drevesa kot tudi njegove korenine.
Organizator tečajev za gozdarstvo dipl. inž. Hanzi Miki je v pogovoru z Našim tednikom de-
jal, da se kmetje še vse premalo zavedajo, koliko skritega kapitala je še v njihovih gozdovih in kakšne možnosti zaslužka so pri tem delu. Medtem ko kmet dobi pri proizvodnji mleka le približno šil. 10,— do šil. 20,— na uro, je zaslužek pri gozdarstvu okrog šil. 200,— na uro.
NAJVEČJI ZASLUŽEK IMA
KMET PRI DELU V GOZDU
To pa samo z redčenjem gozda! Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na to, kar ostane v gozdu. Z redčenjem dreves dosežemo večji prirastek zdravega lesa, kajti nevarnost, da sneg polomi drevje, je posebno velika tam, kjer je gozd pregost. Posebno zanimivo je gozdarjenje seveda
posredovanje znanja, kako pravilno sortirati, meriti in tržiti les. Pri tem gre predvsem za pravilno klasifikacijo lesa. Če želi kmet dobiti dobro ceno za svoj les, potem je pomembno, da kmet poišče kupca, preden gre podirat les. Potrebno je namreč vedeti, po kakšnem lesu in po kakšnih merah je trenutno največje povpraševanje in s tem tudi najboljša cena za les.
V zaključnem delu tečaja pa obravnavajo predvsem splošne gospodarske osnove kmečkega gozdarjenja in problematiko divjačine v gozdu.
Cilj tečaja za gozdarjenje je, da bi se južnokoroški kmetje združili in se organizirali z namenom, da skupno prodajajo svojo
je še dosti parcel, do katerih kmet s traktorjem ali morda celo s tovornjakom sploh ne pride.
GOZD NAJ NE BO LE
HRANILNICA ZA
SLABE ČASE
Po drugi strani pa je prisotno tudi tradicionalno mišljenje, naj je gozd neke vrste hranilnica za slabe čase.
Navsezadnje pa ovira delo v gozdu tudi pomanjkljivo strokovno znanje naših kmetov. Prav zato je pobuda Kmečke izobraževalne skupnosti vredna pohvale, kajti s takim strokovnim izobraževanjem nudi ta inštitucija kmetom možnost, da izkoristijo skriti denar.
Po tečaju o pravilnem gozdarjenju v Selah smo povprašali nekatere udeležence, kaj jih je vodilo, da so se udeležili tečaja, in kaj so od njega odnesli.
MIRKO WEBER:
V kmetijske šolo sem hodi eno leto in reč moram, da se tam o gozdarjenju nisem ničesar naučil Znanje, kako delati v gozdu, serr dobil le od svojega očeta, s katerim rad hodim v gozd. Ta tečaj je bil zame zelo zanimiv, predvsem tudi zato, ker sem slišal, kakšni sc varnostni predpisi in kako je potrebno pravilno negovati motorna žago.
MARJAN OLIP:
Naša dolgoročna želja je, da bi nam uspelo ustanoviti kmečko zadrugo in bi lahko skupaj proda-bi imeli kmetje možnost, da bi naredili boljše Sortimente in tako dosegli višjo ceno za svojo surovino. Za naš kraj bi bilo to zelo pomembno, ker posamezni kmetje nimajo toliko lesa, da bi bili posebno zanimivi za industrijo.
jali naš les. Tako
POLTI
PAULITSCH:
Sam nisem hodil v kmetijsko šolo in sem se učil dela v gozdu le od svojega očeta. Pri tem tečaju pa sem videl, da tudi moj oče marsičesa ne dela pravilno. Tečaj je bil zame zanimiv, ker naša kmetija v glavnem živi od gozdarstva. Tudi pri nas na Obirskem je precej neizkoriščenega kapitala. Vzrok temu pa je gotovo tudi mišljenje, da mora biti gozd hranilnica za slabe čase.
HANZI ČERTOV:
Pri tečaju sem že moral opaziti, da ni bilo žensk, ki bi se zanimale za delo v gozdu. Videl sem, kako potrebne so za tako delo varnostne obleke in sem si jo tudi ob tej priložnosti kupil. Zanimala me je tudi nega motorne žage. Je pa tudi tako, da si moraš kot kmet več lesa prihraniti, če se hočeš ženiti, ker je le malo žensk, ki bi same v zakon prinesle s sabo kakšen kapital.
HANZI ROBLEK:
Sam pri delu v gozdu ne uporabljam varnostne obleke. To pa verjetno zato, ker se mi v gozdu še ni nič zgodilo. Pri nas ne hodimo toliko v gozd; doslej smo imeli tudi problem, saj deloma ni bilo poti do naših parcel. Sedaj smo se kmetje združili in skupno gradimo pot, da bomo lažje prišli do našega lesa. Ne smemo pa pozabiti, da moraš nekaj lesa prihraniti za slabe čase.
Gost v Našem tedniku
Srečanje čebelarjev v Tinjah
Preteklo soboto, 15. februarja, je bilo v Domu v Tinjah spet srečanje čebelarjev. Predvsem čebelarji iz Podjune so se srečanja udeležili v lepem številu; iz Roža in z Gur pa jih je bilo bolj malo. Soda!
Tudi letos je dopoldne predaval inž. Matevž Kranik iz Škofič. Tokrat je mdr. posvetil pozornost čebelarjenju naših starih očetov in takratni naravni selekciji naše čebele. Ta pa je tudi zdaj zaradi varoe nujno potrebna, da pridemo do čebeljih družin, ki so se tudi same sposobne braniti tega zajedalca. Obširno in pregledno nam je razložil tudi svoj način čebelarjenja, ki se močno naslanja na skušnje naših prednikov.
Sodobno čebelarjenje naj temelji na tradiciji naših starih očetov!
Povedal nam je tudi kako se braniti varoe z naravnimi sredstvi, z rezanjem trotovine, izrabljanjem rojenja oz. prekinitvijo zaleganja matice, podajanja zvarkov, izhlapevanjem 90 % alkohola in z mravljično kislino. Iz lastne izkušnje nam je povedal, da se je mogoče pri intenzivnem trudu ubraniti varoe tudi brez uporabe kemikalij.
Popoldne je inž. Franc Šibic, doma v Novi Gorici, predaval o čebelji paši v Sloveniji skozi celo leto. S pomočjo skioptičnih slik nam je pokazal, kje se pasejo naše čebele in kako jih prevažajo od kraja do kraja, na vresje, na akacijo, na lipo in kot mi na smreko in hojo. Pa tudi o opazovalnicah gozdne paše in raziskovanjih, kako bi lahko že v naprej napovedali, če bo kaj gozdnega medu. Pri vsem tem pa je seveda za dobrobit naših čebel primerno vreme nujno potrebno.
Srečanje je bilo prijetno; dovolj je bilo časa za osebni pomenek in za izmenjavo izkušenj med čebelarji.
fr
GOST V NAŠEM TEDNIKU
Življenjska pot Angele Wieser, pd. Ov-čarice z Bajdiš, ni bila posejana z rožami.Že kot mlado dekle je morala iti služit h kmetom, saj je bilo doma devet otrok. S 27. leti seje poročila na Ovčarjevo gorsko kmetijo. Toda sreča ni bila dolgo na njeni strani,
kajti vojna je že leta 1944 terjala življenje njenega moža. Kot mlada vdova z dvema majhnima otrokoma je morala potem skrbeti za kmetijo, ki je stara 550 let.
Angela Wieser, danes v 82. letu starosti, živi trenutno pri snahi Lenči, ki ima gostilno na Bajdišah. To pa le v zimskih mesecih, kajti še pred veliko nočjo hoče spet nazaj na svojo Ijubljeno gor-sko kmetijo, k Ovčarju. Še ni dolgo tega, ko je imela tam še živino in je opravljala kljub svoji starosti in bolehnosti vsa dela.
Čeravno je bila njena življenjska pot težavna, se rada spominja svojih mladostnih let.
„Ker je bilo doma devet otrok, sem morala že kot mlado dekle iti služit h kmetom.“
Kot otrok velike družine, ki je imela v najem kmetijo, je doraščala pri Majhofu na Zgornjem Kotu v Selah. Od tam je morala hoditi v šolo na Bajdiše, kamor je pot trajala dve uri hoda. Pravi, da to poleti ni bilo tako hudo; mučno pa je postalo pozimi, kajti otroci tedaj niti niso imeli prave obutve, da bi jih ne zeblo. Pa tudi obleke skoraj ni bilo. Mnogo je bilo otrok, ki so imeli samo eno obleko. Če
ANGELA WIESER
„Danes imajo ljudje vse m so kljub temu nezadovoljni!“
pa je bilo to potrebno oprati ali pa če je bila strgana, otroci sploh niso mogli iti v šolo. Tako so bili drugi dan v šoli od učitelja zopet kregani, po navadi pa celo tepeni. Prav tako v tem času otroci še niso imeli zvezkov, v katere bi lahko pisali. Imeli so le tablice in tako je bilo učenje seveda težavno.
„Dve uri je bilo hoje, da smo prišli v šolo.“
Prav otroci kmečkih družin pa so morali popoldne, ko so prišli iz šole domov, pomagati na kmetiji. Tako večkrat ni bilo časa, da bi naredili svoje domače naloge in so bili zaradi tega v šoli zopet tepeni.
Ker je bilo doma devet otrok, je morala Angela Wieser že v rani mladosti iti služit h kmetom. Podpor s strani države za otroke ni bilo, družine pa so bile velike. V glavnem so tedaj delali otroci pri kmetih za jed; enkrat v letu pa so dobili obleko in obutev. Ker pa niso poznali drugih oziroma boljših življenjskih razmer, so bili s svojim življenjem in delom po navadi zadovoljni.
„Ker nismo poznali kaj boljšega, smo bili s svojim življenjem zadovoljni.“
Angela Wieser je služila na Ovčarjevi kmetiji, kjer se je leta 1937 poročila z domačim sinom. Toda mlada
zakonska sreča ni trajala dolgo, kajti mož je leta 1944 padel v vojni. Tako je morala Ovčarica sama skrbeti za dva majhna otroka in pa za obstoj kmetije. Moževi starši so bili že stari in bolehni, tako, da ji niso mogli biti podpora pri težkem bremenu, katerega je morala nositi. Nasprotno! Za težko delo na kmetiji je dobila hlapce, s katerimi pa tudi ni bilo vedno enostavno. Ker ni bilo moža pri hiši, so si hlapci večkrat domišljali, da so gospodarji.
„Ker je mož padel v vojni, sem morala sama skrbeti za družino in obstoj kmetije.“
Da bi se pa Ovčarica še enkrat poročila, to ji ni prišlo na misel, ker se je zavedala, da bi to prineslo le še nove težave.Po drugi strani pa bi bila za tisti čas tudi velika sramota. Delo na kmetiji je Ovčarica vedno ljubila, čeravno je bilo to svojčas še mnogo težavnejše kot danes, ker ni bilo strojev. Najprej so imeli pri Ovčarju še konja, s katerim so orali, pozneje pa je žena sama vpregla vole, s katerimi je delala. Angela Wieser pravi, da si današnja generacija takih življenjskih razmer niti ne more več predstavljati, kljub temu pa z velikim začudenjem opazuje, kako so danes ljudje mnogokrat nezadovoljni, čeravno imajo vse, kar poželijo.
Z Angelo Wieser se je pogovarjala Heidi Stingler
Turizem
Korak čez mejo čaka zdravilni vrelec
Zdravilno moč termalnih voda ljudje izkoriščajo že od nekdaj. Pisani viri za Dobrno prvič pisno omenjajo zdravilno moč termanlne vode leta 1403. Leta 1624 so sezidali prvo zdraviliško stavbo.
Danes je Dobrna zdraviliški center, ki ga polnijo predvsem gostje iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in tudi Finske. Za avstrijskega gosta je zdravilišče še posebej privlačno, saj je oddaljeno le uro vožnje od avstrijske meje.
Piše Silvo Kumer
Dobrna leži med Celjem in Velenjem in je skorajda skrita v naravi. Okoli zdravilišča se razprostira razsežen gozd, ki je v posesti Zdravilišča, katerega posestnik je država (družbeno imetje.) Dobrna je zaslovela predvsem zaradi svoje visoke medicinske ravni, ki ji v zdraviliščih v Sloveniji in v Avstriji domala ni para. Vseh šest zdravnikov, ki skrbijo za zdravstveno oskrbo gostov, je specialistov.
Medicinski program za zdravljene in rehabilitacijo je zelo specifičen in obsega naslednja področja:
-	zdravljenje ženskih bolezni
-	zdravljenje revmatičnih bolezni
-	zdravljenje ortopedskih bolezni
-	zdravljenje nevroloških obolenj
-	zdravljenje psihonevroz
-	zdravljenje poškodb
-	zdravljenje športnih poškodb
-	zdravljenje obolenj obtočil
Veliko pozornost pa v Dobrni polagajo tudi preventivnim pregledom in kuram. Dandanes je namreč pogojeno z načinom življenja in obilno hrano, da je vse več ljudi, ki so potrebni preventivnega zdra-vljenjna, še preden se bolezen pojavi.
Celotni hotelski kompleks v Dobrni zmore čez 500 ležišč. Sobe so lepe, nekatere na novo urejene celo luksuzne. V središču zdravilišča je čudovit park, ki predvsem v poletju razveseljuje s svojo naravno lepoto. Gostje imajo možnost, da po sprehodih sežejo tudi po raznovrstni gostinski ponudb v kavarnah in gostiščih. V
načrtu pa je tudi posebna vinska klet, ki bo to široko ponudbo še zaokrožila.
Kakšne so cene?
-	Posebno ugoden je tedenski oddih, ki stane le 2.990,- šil. V to ponudbo je mdr. vključen polni penzion, popoldanska kava s sladico, kopanje, posvet z zdravnikom ter 5 terapevtskih storitev. Za enoposteljno sobo ne zaračunajo nobenih dodatkov.
-	Zanimiv je tudi enodnevni obisk Dobrne ( mdr. vozi v Dobrno tudi avtobusno podjetje Sienčnik/ Dobrla vas). Vstopnina znaša 40 -50 šilingov, termalna zeliščna kopel v kabini pa 100 šilingov. Kosilo dobite za 50 do 70 šilingov. Skupine dobijo še poseben popust.
Naša ocena
+
*	izredna medicinska oskrba
*	zelo ugodne cene
*	bližina Koroške
*	široka gostinska ponudba
*	prijaznost osebja in zdravnikov
* kabine v zdravniškem traktu bi bile lahko bolj konfortne
Radio / TV / Prireditve
T	PETEK, 28. febr.		
A	Zvočno pismo.		
T	SOBOTA, 29. febr. Od pesmi do pesmi — od srca do srca.		
E		NEDELJA, 1. marca	
D E		6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (msgr. dr. Stanko Čegovnik). 18.10—18.30: Dogodki in odmevi.	
N V	P0NED., 2. marca Novi program ZSO — Gost v studiu preds. dr. Marijan Sturm.		
R	TOREK, 3. marca Partnerski magazin.		
A D i		SREDA, 4. marca Glasbena sreda. Večerna: „Prah si in v prah se povrneš!“ — Slov. pisatelji in pesniki o minljivosti.	
1 U	ČETRTEK, 5. marca Rož — Podjuna — Zilja.		
			
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDELJA,
1. 3., ob 12.20 v TV 2 Predvidoma
z naslednjimi prispevki
Razprava o zakonski ureditvi dvojezičnih otroških vrtcev
Ustanovitev politično-upravne akademije
Dan odprtih vrat javne dvojezične šole v Celovcu
„Črni dnevi“
Rudija Benetika v galeriji v Domačalah — Zasebni spomeniki prijateljem, ki jih ni več
Izbor „MISS SAK"
„Pust, pust, masten okrog ust“
RADIŠE
Premiera igre:
„MARIJA MAGDALENA“ (Franz Xaver Kroetz)
Čas: v soboto, 7. 3., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Nastopa: igralska skupina SPD „Radiše" Režija: Nuži Wieser Prireditelj: SPD. Radiše“
ŠT. JANŽ
Slovensko prosvetno društvo Št. Janž razpisuje VIDEO-snemanje predstave MRTVO OZNANILO
Najboljši posnetek bo ocenila in nagradila žirija strokovnjakov. Interesenti naj se za podrobnejše informacije javijo Hanziju Weissu, tel. 04228/2301.
ŠT. JAKOB
Predavanje: „ZASLEDOVANJE JUDOV“
Čas: v torek, 10. 3., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Predava: dr. Peter Fantur Prireditelj: Katoliška prosveta v Št. Jakobu
„GREMO PO NJEGOVI POTI“ —
latinsko-ameriški križev pot nobelovega nagrajenca A. P. Esguivela za nas Čas: v torek, 17. 3., ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Prireditelj: Katoliška prosveta Št. Jakob
ŠT. PRIMOŽ
Uprizoritev komedije „MOŽ MOJE ŽENE“ CGauran)
Čas: v soboto, 14. 3., ob 19.30 v nedeljo, 15. 3., ob 15. uri Kraj: Kulturni dom v Št. Primožu Nastopa: Gledališče ob Dravi
GLOBASNICA
Igra: „VERIGA“ (F. S. Finžgar)
Čas: v soboto, 7. 3., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Globasnici Gostuje: Igralska skupina KUD .Preddvor" Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici
BILČOVS
JEZIKOVNI TEČAJ — Angleščina I. in II.
od nedelje, 1. marca, do četrtka, 5. marca
od 14. do ca. 21.30
INFO:
04228/2692 - KUKO 9072 Bilčovs 6
Premiera komedije: „ARHANGELI NISO AVTOMATI“ (Dario Fo)
Čas:vsoboto, 7.3., invnedeljo,8.3.,obakrat ob 20. uri
Kraj: v ljudski šoli v Bilčovsu Nastopa: Gledališka skupina SPD .Bilka" iz Bilčovsa
Režija: Franci Končan
Scena: Saša Kump in Franci Ogris
Prireditelj: SPD .Bilka" v Bilčovsu
KOTMARA VAS
Igra: „Skupno stanovanje“ (Dragutin Dobričanin)
Čas: v nedeljo, 1. 3., ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Kotmari vasi Nastopa: Farna mladina iz Vogrč
DOMAČALE (DA M TSCHACH)
RAZSTAVA Rudija Benetika „Črni dnevi“ Kraj: Grad Domačale pri Wernbergu Razstava je odprta do 15. marca od petka do nedelje od 15. do 18. ure
SELE
PUSTNA VESELICA
Čas: na pustni torek, ob 20. uri Kraj: v gostilni TRKL, Sele-Borovnica Igra: Lavanttal-Expreß Vse šeme dobijo nagrade!
ŽVABEK
„PUST, PUST, MASTEN OKOLI UST . . . “
— prireditev za otroke Čas: v nedeljo, 1. 3., od 14.30 do 17. ure Kraj: v farni dvorani v Žvabeku Prireditelj: KPD .Drava" v Žvabeku
OBIRSKO
PUSTNI PLES
Čas: v soboto, 29. 2., ob 20. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem
Za ples igra: Trio Pavlič Prireditelj: SPD .Valentin Polanšek"
Vsi prisrčno vabljeni, posebno pa ŠEME!
ŠMARJETA V ROŽU
Igra: „SLEHERNIK“
Čas: v petek, 6. 3., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Šmarjeti v Rožu Nastopa: gledališka skupina SPD .Borovlje"
Prireditelj: Katoliška prosveta v Šmarjeti
KONCERT OKTETA SUHA
ob 10-letnici pod geslom: „Ena se mi do-
padva je“
Čas: v soboto, 14. 3., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Šmarjeti v Rožu Prireditelj: Katoliška prosveta v Šmarjeti
SODALITAS
Dom v Tinjah
Telefon: (04239)2642
9121 Tinje
Od sobote, 29. febr, od 10. do 19. ure do nedelje, 1. 3., od 10. do 15. ure Intenzivni seminar: MASAŽA Vodi: mag. phil. dr. med. Christian Ko-bau, Beljak
v sredo, 4. marca, ob 19.30
JOGA
Vodi: Krista Demšar
v četrtek, 5. marca, ob 19. uri RUŠČINA ZA ZAČETNIKE Vodi: univ. prof. dr. Rudolf Neuhäuser, Celovec
v soboto, 7. 3., od 10. do 16.30 MASAŽA ZA VSAKOGAR Vodi: Inge Sieger, Dunaj
„KOROŠKA POJE“
20 let osrednje pevske revije	90 let rojstva Milke Hartmanove
100 let rojstva Luke Kramolca
ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu	ob 14.30 v Delavski zbornici v Beljaku
Na koncertu
v nedeljo, 8. marca 1992, v Celovcu bodo sodelovali naslednji zbori:
MoPZ „Kralj Matjaž“ izLibuč; MoPZ „Fol-tej Hartman“ iz Pliberka; MePZ „Podjuna-Pliberk“; Plazniška dekleta iz Št. Lipša; MePZ „Srce“ iz Dobrle vasi; MoPZ „Vinko Poljanec“ iz Škocijana; MePZ „Gorotan“ iz Šmihela; MePZ „Jakob-Petelin Gallus“ iz Celovca; Lovski pevski zbor iz Železne Kaple; MoPZ „Franc Leder-Lesičjak“ iz Štebna; Cerkveni zbor Št. Lipš; MePZ „Peca“ iz Globasnice; MoPZ „Vres“ s Prevalj; „Višarski kvintet“ iz Ukev
Na koncertu
v nedeljo, 15. marca 1992, v Beljaku bodo sodelovali naslednji zbori:
MoPZ „Jepa-Baško jezero“ iz Loč; MoPZ „Vaščani pojo“ iz Zgor. vesce; Dekliški zbor Borovlje; MoPZ „Kočna“ iz Sveč; MePZ Pevskega društva v Selah; MePZ „Gorjanci" iz Kotmare vasi; MoPZ „Bilka“ iz Bilčovsa; MePZ „Bilka“ iz Bilčovsa; MePZ „Danica" iz Št. Primoža; Pevsko-in-strum. skupina „Drava“ izŽvabeka; Radi-škifantjezRadiš; Oktet Suha; MoPZ „Val. Polanšek“ z Obirskega; Mlad. skupina iz Ledine; MePZ iz Podgore, Gorica; Tamburaši iz Loč.

Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
Prireditve / Oglasi
STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA SOLA
v Št. Rupertu v Velikovcu
sporoča staršem in dekletom, da sprejema za šolsko leto 1992/93 učenke v
STROKOVNO KMETIJSKO-GOSPODINJSKO ŠOLO.
V	šoli je pouk v obeh deželnih jezikih. Šolo lahko obiskujejo dekleta že v 9. letu obveznega šolanja.
Pogoja za sprejem sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika.
V	slučaju, da učenka 8. “šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
Ob danih pogojih dobijo učenke državno podporo!
Namen šole je predvsem poglabljanje dosedanje izobrazbe. Šola pa je nadvse primerna tudi za dekleta, ki si želijo ustanoviti lastno družino in zato razširiti in poglobiti znanje v šivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva.
Ker se v šoli polaga posebna važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnem delu in razne tehnike na likovnem področjuu, se dekleta usposobijo tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva in kmečkega turizma. Šola daje tudi dobro podlago za uspešnejši uk v različnih poklicih.
ZA ŠOLO SE LAHKO PRIJAVITE VSAK ČAS!
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole, 9100 Völkermarkt, Klosterstr. 2, tel. 04232/3896.
VPIS V
MOHORJEVO LJUDSKO ŠOLO
Vodstvo ljudske šole Mohorjeve sporoča, da je vpisovanje v vse razrede možno, in sicer
ob četrtkih, 5. 3. in 12. 3.1992 od 9. do 11. ure.
Zadnji rok za vpis je 14. marec 1992 od 8. do 12. ure.
V ljudski šoli Mohorjeve nudimo poleg dobre dvojezične izobrazbe še zavetišče, glasbeno izobrazbo v okviru Glasbene šole in Orff-tečaja. Učenci in učenke tretjega in četrtega razreda imajo tudi možnost, da se prijavijo k prostemu predmetu „smučanje". Obstaja tudi možnost, da otroka-prijavite k judo-tečaju in h gledališki skupini.
Staršem sporočamo, da bo v šolskem letu 1992/93 treba plačevati šolnino (šil. 750,— na mesec — 10-krat letno). Zavetišče stane šil. 1350,— mesečno; cena vključuje prehrano in strokovno nadzorstvo.
K vpisu prinesite rojstni list in izkaznico o cepljenju.
Vodstvo Mohorjeve ljudske šole
Glasbena šola vabi na nastope učencev — tekmovalcev, ki se bodo udeležili Deželnega tekmovanja Koroške.
Nastopi bodo:
v torek, 10. 3., ob 19. uri v Modestovem domu v Celovcu:
Nastopijo:	Kristijan Novljan, klavir; Claudia Ogris — kljunasta
flavta; Vidica Sodja — prečna flavta; Vladimir Nachbar — klarinet; Marija Olip — harmonika; Regina Nachbar in Andreja Ogris — citre
v sredo, 11. 3., ob 19. uri v ljudski šoli v Bilčovsu:
Nastopijo:	Barbara Boštjančič in Katja Gasser — klavir; Smilja
Pörtsch in Marijan Krištof — violina; Nadja Merkač — kljunasta flavta; Angelika Polesnig in Samo Wakounig — saksofon; Marko Kassl in Albert Korenjak — harmonika
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) / Bäuerliche Bildungsgemeinschaft Südkärnten
Telefon + faks 04 63 / 38 24 38
Ekskurzija k seminarju „KAKO GRADIMO POCENI HLEVE ZA PROSTO REJO GOVEDA?“ (KIS in Strojni krožek Podjuna)
Na Štajerskem, v okolici Hartberga, bo na ogled:
1.	hlev za prosto rejo goveda za tiste kmete, ki opuščajo proizvodnjo mleka in se preusmerjajo k reji krav dojilj
2.	hlev z ležalnimi boksi
3.	hlev z drsečim gnojem Zaključek pri kmečki gostilni z neposredno prodajo (Buschenschenke). Kmetice so prisrčno vabljene! Prijava: SK Podjuna, tel.: 04230/691 Stroški: 350,— šil.; vplačilo: na konto pri Posojilnici Pliberk, štev.: 1007015555, BLZ 39117
Odhod: petek, 6. marca 6.30 Dobrla vas — Sienčnik 6.45 Globasnica — Juenna 6.55 Šmihel — Zadruga 7.05 Pliberk — Zadruga 7.15 Žvabek — gostilna Hafner
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo in SPD „Rož“ iz Št. Jakoba vabijo na
XIV. Zimski pohod na Arihovo peč 1992
Čas: 1. marec, ob 9. uri
Kraj: pri Polancu na Čemernici (Hodnina)
nad Št. Jakobom v Rožu
Slovensko kulturno društvo Globasnica vabi na
kegljanje za PODJUNSKI POKAL
na kegljišču gostišča Juenna pri Globasnici
Čas preložen na: 12. do 22. 3. 1992
Seminar: STRADALNO ZDRAVLJENJE ZA ZDRAVE
Vodijo: Inge Urschitz, Christa Kirchen Hermine Fornasier
Čas: v petek, 6. 3., ob 18. uri, do 13. 3. po večerih
Kraj: v farni dvorani na Pečnici Prireditelj: Kat. prosveta na Pečnici Prvo srečanje v nedeljo, 1. 3., v župnišču na Pečnici
OGLASI
IŠČEMO
gospodinjo ali dekle, ki želi postati gospodinja
RUTAR LIDO KG počitniški center A-9141 Dobrla vas Eberndorf
Telefon:
04236/2262-45 FAKS: 2220
IŠČEMO
sodelavca ali sodelavko za uvozno-izvozni oddelek; predpogoj zaključena trgovska akademija ali matura Slovenske gimnazije. Po možnosti zaželena praksa. Prijave pošljite na naslov:
ZADRUGA MARKET PLIBERK
Telefon:
04235/2039.
PRODAM MAZDO 323 S 1,7/3.700 km letnik 7/91
črn, garažiran.
Nova cena: 188.900,— Prodajna cena: 149,900,-
Dodatne ponudbe: Premična streha (Schiebedach), električno odpiranje oken (Elektr. Fensterheber), servo volan (Servolenkung), centralna ključavnica (Zentralver-riegeiung), antena (Antenne), zvočniki (Lautsprecher, Blaupunktradio), gumasti predpražniki (Gummimatten)
Interesenti naj pokličejo po telefonu: 04235/3776 od 18. ure naprej!
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/111.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek).
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10,-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/ 512528-22.
Letna naročnina: Avstrija 400,— šil.; Slovenija 85 SLT (mesečno); ostale jugoslovanske dežele letno: 400,— šil., ostalo inozemstvo letno: 600,— šil., zračna pošta letno: 900,— šil., posamezna številka 10,— šil.; Slovenija; 25,— SLT.
SLOVENIJA: Sodelovanje z ADIT od 1.1.1992 ukinjeno. Rojaki iz Slovenije naročajo in odpovedujejo NT na naslov: NAŠ TEDNIK, I0.-Oktober-Str. 25/111, A-9020 Celovec, telefon 99 43 / 463 / 51 25 28.
Šport
KRATKE ŠPORTNE NOVICE
Namizni tenis:
Dober začetek Selanov
Vigredno sezono so Selani začeli kar s tremi visokimi zmagami. Igralca 1. razreda (Stane Bec in Mirko Oraže) sta zanesljivo premagala ATSV iz Wolfsberga s 7:2 (Bec 3, Oraže 3, Bec/Oraže), TTC iz Podkrnosa s 7:3 (Bec 3, Oraže 3, Bec/Oraže) ter DSG Borovlje s 6:3 (Bec 3, Oraže 2, Bec/Oraže). Na tabeli sta se po teh zmagah povzpela na drugo mesto. Stane Bec pa vodi na lestvici posameznih igralcev.
Okrajno šolarsko prvenstvo
250 šolarjev se je udeležilo okrajnega šolarskega prvenstva (okraj Celovec- dežela) v Podnu, katerega je tokrat priredilo ŠD Št. Janž. Najuspešnejši so bili tokrat smučarji boroveljskih šol, ki so slavili zmagovalca v štirih starostnih skupinah. Vendar pa je bila najboljša dneva bilčov-ščanka Brigitta Esel, ki prvenstveno tekmuje za ŠD Št. Janž.
Prvi trije v posameznih skupinah: dekleta - otroci I: 1. Carina Laus-egger (Borovlje), 2. Isabell Sablatnik (Bilčovs), 3. Daniela Waldhauser (Slov. Plajberk); otroci II: 1. Christine Mickenthaler (Slov. Plajberk), 2. Katja Kropivnik (Bilčovs), 3. Kathrin Rust (Bistrica); šolarke I: 1. Brigitta Esel (Bilčovs - najboljša dneva), 2. Elke Hinteregger (Borovlje), 3. Monika Juritsch (Borovlje); šolarke II: 1. Sonja Ogris, 2. Brigitte Mak, 3. Elizabet Korenjak (vse Borovlje); fantje - otroci I: 1. Friedrich Mak, 2. Marko Roblek (oba Sele), 3. Erich Kunsti (Borovlje); otroci II: 1. Marko Oraže (Sele), 2. Mario Plasch (Bistrica), 3. Michael Hafner (Kriva Vrba); šolarji I: 1. Christian Tamegger, 2. Stefan Zausnig, 3. Christian Korenjak (vsi Borovlje); šolarji II: 1. Ingo Wurzer, 2. Mariin Gabriel, 3. Peter Ogris (vsi Borovlje)
^Smučarskoskakalni klub Železna Kapla prireja v nedeljo, 1. marca 1992, ob 11.30
smučarske skoke
na Poderšnikovi skakalnici na Obirskem Tekmovanja bodo v dveh otroških in šolarskih skupinah (tudi dekleta).
Prijave so možne do nedelje (9.30) v gostišču Kovač na Obirskem oz. prej pri Joziju Hribarju (tel. 04238/26112)
Gripa slabi naše odbojkarje
Sedaj bo za Dob tesno
V 6. kolu kvalifikacijskega turnirja so odbojkarji Doba zopet (po nepotrebnem) visoko izgubili 3: 0 na domačih tleh proti Gleisdorfu.
V prvem nizu so vodili Dob-Ijani že s 14:11, vendar odločilna točka ekipi enostavno ni hotela uspeti. V tem nizu so imeli Dobljani 10-krat priložnost, da z eno samo osvojeno točko odločijo niz v svojo prid. Ker hudič nikoli ne spi, so gostje odločilno točko hladnokrvno izrabili ter niz dobili s 17:16. Od tega trenutka naprej se je igra Dobljanov bistveno poslabšala, kar so gostje seveda zopet izrabili. Tako so tudi drugi in tretji niz kar precej jasno zmagali.
Igralci Doba so bili po tekmi razočarani, kajti z nekoliko boljšo igro bi se rezultat zlahka glasil drugače. Poleg tega je
na slabo igro Dobljanov vplivalo tudi dejstvo, da sta dva igralca (Trampusch, Kitzinger) med tednom bolehala za gripo in zato deloma nista mogla igrati (le Kitzinger je prebolel gripo do takšne mere, da je mogel igrati; vendar je bil še vedno oslabel.)
Tudi Gerhard Matschek je bolan
Komaj sta Trampusch in Kitzinger prebolela gripo, pa je tretji igralec v postelji. Tokrat je doletela smola Gerharda Ma-tschka, ki je tudi zbolel za gripo. Verjetno do naslednje tekme (doma proti Ennsu) ne bo ozdravel. Enns je sicer ena od
najboljših ekip v kvalifikaciji, vendar so Dobljani na tujem v tekmi z njo le tesno izgubili (2:3). Prav zaradi tega na tihem pričakujejo senzacijo.
"Za vstop v 1. avstrijsko odbojkarsko ligo bo potrebnih 6 točk," je dejal sekcijski vodja in igralec Lojze Opetnik. To se pravi, da manjkajo še 4, te pa bo potrebno osvojiti v zadnjih štirih kolih. Največji priložnosti bosta na tekmi proti Innsbrucku (doma) in Aspernu (na tujem). To se pravi, da možnosti za povzdig še vedno obstajajo. Na noben način pa ne smejo računati na zadnjo tekmo, kajti tam jih na tujem čaka še neporaženi nasprotnik Hypo Celovec.
Dob - Gleisdorf 0:3
(16:17,12:15,7:15)
HypoVBK	6	6	0	18:5	12
Enns	6	5	1	16:4	10
Gleisdorf	6	4	2	15:8	8
Dob	6	15	7:16	2
Aspern	6	1	5	6:16	2
Innsbruck	6	1	5	6:16	2
• •••••••••••••••«••••••e •' • •••••••••••
Dragocenih 30 OSV točk za Danijela Užnika
Smučišča na Hochrindlu, Goldecku in Klipitzthörlu so bila pretekli konec tedna središča, kjer so se zbrali mladi koroški smučarji. Senzacija - Schönfelder prvič "le" drugi.	___________
V	petek je ŠD Št. Janž skupno s SC Sirnitz priredilo na Hochrindlu zadnji veleslalom šolarjev za Raiffeisen-cup. Na zelo selektivni progi (najhitrejša in najdaljša za šolarje v tej sezoni) so se tokrat uveljavili le najboljši. Kot po navadi je bil tudi tokrat najhitrejši Rainer Schönfelder (SC Peca), le sekundo za njim pa je Danijel Užnik zasedel 3. mesto. Dekleta so bila tokrat manj uspešna, kajti najboljša (Birgit Filipič) je zasedla šele 7. mesto.
Večjega pomena je bil sobotni slalom na Goldecku, kjer so imeli šolarji priložnost osvojiti dragocene ÖSV točke (ker so tekmovali tudi mladinci). Užnik, ki je bil po prvem teku na 3. mestu, je zaključil slalom na 4. mestu ter pridobil 30 ÖSV točk. Od mladink je edinole Silvana Oraže izpeljala slalomsko progo ter bila tudi edina uvrščena.
V	nedeljo so šolarji tekmova-
li na Klipitzthörlu. Slalomska proga je bila izredno zahtevna, kajti zaradi pomanjkanja snega so jo prireditelji pripravili z umetnim snegom. Poleg tega je bila zelo ledena, kar je mladim smučarjem delalo izredne težave. Na tekmovanju samem, pa se je zgodila prava senzacija. Rainer Schönfelder, ki je v tej sezoni zmagal na vseh smučarskih tekmah svoje skupine, je bil tokrat "le" drugi. Premagal ga je Armin Lick. Danijel Užnik pa je zasedel kar zadovoljivo 4. mesto. Slabo razpoložena so bila tokrat dekleta ŠD Št. Janž, ki so vsa izpadla.
REZULTATI - veleslalom na Hochrindlu - šolarke: 7. Birgit Filipič, 8. Tatjana Zablatnik, 12. Marion Malo-veršnik; šolarji: 3. Danijel Užnik, 12. Markus Vouk
Slalom na Goldecku - mladinke: 1.
Silvana Oraže; šolarke: 6. Marion Maloveršnik; šolarji: 4. Danijel Užnik Slalom na Klipitzthörlu - šolarji: 4. Danijel Užnik, 12. Dominik Kropivnik (vsi St. Janž)
Moser premagal Wiegeleja
Deželno prvenstvo ASKÖ v Mürzzuschlagu (60-metr-ska skakalnica); tokrat Za-homčani niso imeli pravega nasprotnika, kar jasno dokazujejo rezultati. Pri ju-niorjih je zmagal Christian Moser, ki je bil vrhu tega tudi najboljši dneva (tesno pred Francijem Wiegele-jem). V skupini članov pa je trojica Zahomčanov zasedla prva tri mesta (Wiegele, Millonig in Frank). Tudi pri mladincih je zasedel 1. mesto Zahomčan (Günther Kaiser).
REZULTATI: člani -1. Franci Wiegele, 2. Herwig Millonig, 3. Hannes Frank; juniorji - 1. Christian Moser (najboljši dneva); st. mladinci - 1. Günther Kaiser; ml. mladinci - 3. Robert Moser; (na 40-metrski skakalnici) st. šolarji - 2. Robert Moser, 4. Florian Riefenthaler; ml. šolarji - 3. Werner Müller
Tekmovanje v skokih za otroke na Vrbi: st. otroci -1. Hans Millonig, 5. Sebastian Riefenthaler; ml. otroci -1. Stefan Kaiser (vsi Zahomec)
SAK prvič premagal Olimpijo
SAK se je silovito maščeval za hud poraz v Ljubljani. Mex Hoberjev 25. minuti zagotovil SAK prvo zmago v zgodovini srečanj med kluboma.
Kljub hudim težavam s kolenom se kapetan Miha Kreutz iz dneva v dan in iz tekme v tekmo nesebično bori za SAK.
Se 22 dni je do začetka vi-grednega dela prvenstva in SAK je že izredno razpoložen. Po hudem porazu na prvi pripravljalni tekmi proti Olimpiji v Ljubljani (8:0) se je tokrat SAK bistveno stopnjeval ter na
Podliga
Železna Kapla - Veliko upanje trenerja Fere se ni uresničilo. Upal je namreč, da bo Karl Prescheren po hudi poškodbi na^ očesu zopet igral za Železno Kaplo. Vendar so mu zdravniki v zadnjem trenutku zopet prepovedali. Ekipa se kljub temu zbrano pripravlja na drugi del prvenstva, kjer so si zastavili cilj: obdržati mesto v prvi tretjini lestvice.
Bilčovs - Ekipa bo v četrtek odpotovala na kratke priprave v Izolo, kjer bodo v ospredju tekme. Načrtovane so kar tri. Na žalost se priprav ne bodo mogli udeležiti vsi igralci, kar dela trenerju Hoblu velike preglavice. Zdi se mu namreč, da nekateri nogometa ne jemljejo resno.
igrišču v Dobrli vasi premagal velikega brata iz Ljubljane z 1:0. Za zmagoviti gol je v 25. minuti poskrbel Manfred Hoher, ki je iz 15 metrov natančno zadel v levi spodnji kot. Čeprav sta ekipi manjkala službeno zadržana Andy Čvet-ko in Werner Urschitz, je SAK z zbrano in borbeno igro zasluženo premagal Ljubljančane. Da je zmago moč visoko oceniti, kaže dejstvo, daje bila to prva zmaga SAK v zgodovini srečanj z Olimpijo.
Že v nedeljo je SAK odigral „taktično pomembno tekmo“ proti drugemu iz štajerske lige (Flavia Solva) ter po izenačeni igri dosegel neodločen rezultat
4:4. S to tekmo je skušal trener Ramšak preizkusiti moč štajerske lige, katere prvak se bo na kvalifikacijskih tekmah pravta-ko boril za povzdig v 2. divizijo. Upamo, da tudi SAK!
V sredo na priprave SAK bo odpotoval v sredo na 4-dnevne priprave v Koper, kjer bo v ospredju trening z žogo ter vaja taktičnih in standardnih potez. Načrtovana je tudi prijateljska tekma proti slabšemu nasprotniku. Pripravljalne tekme SAK: Olimpija: SAK 8:0 (4:0); Elan Novo mesto (2. slov. liga): SAK 0:4 (strelci: Savič, Blažej, Lippusch, avtogol); Klopinj: SAK 2 : 1 (Lippusch); Flavia: SAK 4:4 (Urschitz, Hoher, dr. Ramšak, Blažej); SAK: Olimpija 1:0 (Hoher)
Stari odbor Koroške nogometne zveze zopet potrjen
V Delavski zbornici v Celovcu so delegati Koroške nogometne zveze potrdili obstoječi ■ odbor. To se pravi, da bo tudi v naslednjih štirih letih vodil nogometno zvezo Wolfsberian ing. Herbert Raggautz. Nalogo blagajnika pa bo slej ko prej urejeval dr. Tomi Partl. Dr. Partl, okrajni sodnik v Borovljah, je med_ drugim tudi tesno povezan s ŠD Št. Janž.
Dr. Tomi Partl
Tam zaseda celo mesto predsednika.
Na novo izvoljenemu odboru želimo vse najboljše v naslednji štiriletni delovni dobi!
Ing. H. Raggautz
Odbor: predsednik: ing. Herbert Raggautz; podpredsednika:	ing.
Harald Tauchmann, dir. Franz Kottek; tajnik: Werner Lippitz; blagajnik: dr. Tomi Partl; predsednik"Strafe": dr. Wilchelm Hintermann; nadzornik: dr. Josef Gründler
Šport

Andi Cvetko
novi igralec SAK (prej A. Celovec in V. Steyr)
Višek moje nogometne poti sta brezdvomno sodelovanje na svetovnem nogometnem prvenstvu za juniorje v Mehiki (1984) in povzdig s celovško Avstrio iz druge v prvo divizijo (1985). Ker pa se proti pričakovanju pri prvoligašu iz Steyrja nisem dobro počutil, sem se zopet vrnil na Koroško, kjer sem prvotno iz poklicnih vzrokov igral leto dni pri Vetrinju. Vendar na Koroškem sta zame zanimiva le dva kluba, pri katerih bi rad igral. Tp sta Avstria Celovec in SAK. Že jeseni sem nekajkrat treniral pri SAK, kar je brez dvomno vplivalo na mojo odločitev, da pri njej tudi ostanem.
Neverjeten je prispevek igralcev SAK
Pri SAK sem med igralci in pri trenerju opazil brezpri-merno voljo do nogometa oz. popolnoma zbrano in načrtno delo, usmerjeno v uspeh. Moram reči, da občudujem vse igralce SAK, ki se pod izredno slabimi pogoji iz dneva v dan mučijo za cilj - „naslov koroškega prvaka“. Z besedama “slabi pogoji" mislim na to, da SAK nima lastnega igrišča, niti za treninge ne. Kljub temu ali prav zaradi tega sem prepričan, da bomo zastavljeni cilj tudi dosegli. Osebno bi bil razočaran, če ne bi uspeli, čeprav je pred nami še cel vigredni del prvenstva. Le-tam pa so vedno možna presenečenja.
Še nekaj sem opazil pri SAK, kar sem prav tako zaznal z začudenjem: trenigi in priprave se v večji meri odvijajo tako kot v drugi diviziji. To se pravi, trener Ramšak nas usmerja oz. nas je že precej približal ravni druge divizije -vsaj po intenzivnosti in kakovosti treningov. Za naš cilj in našo prihodnost je tako ravnanje in delo edino pravilno.
Pustnija
Kdaj: v petek, 28. 2.1992 ,ob 19.30
Kje: v klubu na Blatu Program: „Dober dan, Blato!“ (prezentira: Erhado Stuck) kabaret, Blaški oktet...
Ples SAK
Kdaj: v soboto, 29. 2.1992, ob 20. uri
Kje: pri Šoštarju v Globasnici. Program: Muppet - Show Izbor Miss - SAK Igra ansambel Rubin
Vino iz soda
Kdaj: na pustni torek
Kje: v gostilni Juenna v Čepičah
pri Globasnici.
Pričetek: ob 19. uri
Pustna družabnost
Kje: v farnem domu v Selah Kdaj: 1. marca 1992 po igri (popoldan)
Za razvedrilo igra Karli Gradišnik; zanimivi dobitki pri bingo - igri; pustni krapi itd...
Pustovanje
Kje: v farni dvorani v Žvabeku Kdaj: v soboto, 29. februarja. 1992, ob 19. uri
Spored: Prispevki domačinov; nato sledi komedija "Skupno stanovanje"
Prireditelj: KPD Drava
Pust za otroke
Kje: pri Schwarzlnu v Pliberku Kdaj: v soboto, 29. 2. 1992, ob 14.uri
Prireditelj: Mlada EL
Otroški ples
Kje: Kulturni dom na Radišah Kdaj: v nedeljo, 1. marca1992 ob 14.30
Prireditelj: SPD Radiše
Pustna prireditev
Kje: pri Miklavžu v Bilčovsu Kdaj: v nedeljo, 1.3.1992 ob
14.30	in ob 19.30
Spored: odrski prizori, petje, godba, semšnice...
Vabi :SPD Bilka
PUST-na prireditev
Kje: v farni dvorani v Železni Kapli Kdaj: v petek, 28. 2.1992 ob
19.30
Spored: igre, skeči, plesi, video-clip, bodybuilding iz TV-programa, Obir puvom itd.
Vabi: Dvojezični Verein "Saria"
Nadaljnji pustni termini so na straneh 12 in 13.
Izbrali bodo najlepša dekleta
Na plesu SAK, to soboto v Globasnici, bodo izbrali Miss SAK. Lepotice bo izbirala prominentna žirija, v kateri bodo strokonjakinje in strokonjaki, vodil pa jo bo predsednik Zveze slovenskih zadrug Miha Antonič.
Večer bo moderiral urednik ORF Marijan Velik, ki bo predstavil tri dekleta s Koroškega ter osem lepotic iz Slovenije. Ker je to na južnem Koroškem prva večja tovrstna prireditev, je zanimanje zelo veliko. Poleg ORF pride tudi RTV Slovenija, najavili pa so se tudi številni časopisi.
Poleg žirije pa bo tudi publika imela možnost, da izvoli svojo "missi-co". Obiskovalci, ki bi radi imelu zagotvoljeno mizo in sedeže, lahko vse to rezervirajo po telefonu pri Šoštarju ali pa zvečer pri blagajni.
(Z leve): Štefan Domej, slavljenec in njegova žena, Andrej Wakounig.
Vedno se je trudil za skupno stvar
Jože Urank, pd. Kavh iz Encelne vasi, je pred kratkim praznoval svoj 65.življenski jubilej. Na njegov dom je prišlo v zadnjih dneh nešteto ljudi z voščili, saj je Kavh daleč naokrog poznan in cenjen mož. Pretekli teden sta mu prišla čestitat tudi predsednik Enotne liste Andrej Wakounig in zbornični svetnik Štefan Domej, ki sta izrekla Kavhu zahvalo za dolgoletno nesebično delo v prid samostojnemu političnemu gibanju koroških Slovencev. Predsednik EL Andrej Wakounig je zaželel slavljencu še naprej mnogo uspeha na občinski ravni, njemu in njegovi ženi pa še obilo zdravja in zadovoljstva do naslednjih okroglih jubilejev.
Čarodej Elis navdušil na sveškem pustovanju
Na tradicionalno pustovanje pri Adamu v Svečah je SPD Kočna povabila letos čarovnika Mirana Plohla Dornika iz Ljubljane. Poizkus, da bi nekatere goste naučil čarovnije s kartami, žal ni uspel.
Kljub temu pa je Miran v znak zahvale za asistenco podaril vsakemu asistentu žival, katero je izdelal iz balonov pred publiko. Presenečen nad svojo podobo v obliki opice na palmi pa je bil Matjaž Wakounig, ki si za svoje sodelovanje očitno ni zaslužil boljšega plačila.
Pri sveški "filharmoniji", katero sicer sestavljajo iz člani od Polane pa do Suhe, pa smo letos pogrešali prominentne muzike, kot na primer dr. Janka Zerzerja in dr. Tomija Partla, ki sta svojčas navduševala pustne norce prav s svojim ne preveč perfektnim muziciranjem.
Razveseljivo za prireditelja je bilo, da je uspelo privabiti na ples - čeravno šele ob poznejši uri - tudi precej mask.
Kot ne preveč talentiran čarovniški asistent se je izkazal Matjaž Wakounig (levo).	Slika: Stingler
PRIREDITVE
CELOVEC
Predavanje
NOVI PROGRAM ZSO
Kje: Dušnopastirski urad
Kdaj: v torek, 3. marca, ob 11. uri
Predava: dv. sv. dr. Valentin Inzko
PLIBERK
Veseloigra z odprtim koncem MUC IŠČE MIŠKO Kdaj: v torek, 3. marca, ob 19. uri Kje: v Kulmeževi dvorani Režija: Franc Maček
ŠMIHEL
SEJA PARLAMENTA Kdaj: v torek, 3. marca, ob 10.30 Kje: Parlament v Zadrugi Dnevni red:
1.	Pozdravni koktajl
2.	Pokušnja letošnjega vina
3.	Laško, Union ali Gösser?
4.	Razno (pijače po prosti izbiri)
Po seji nadaljevanje zasedanja pri Kuharju.
TINJE
Duhovne vaje za soproge politikov „ALI STE VIDELI MOJEGA MOŽA?“ Kdaj: v sredo, 3. marca, ob 22. uri Vabljene vse ženske politikov, ki svojega moža že dalj časa niso več videle!
SLOVENJI PLAJBERK
„Čej ste lepi, zlati stari časi?“
Kdaj: v sredo, 3. marca ob 20. uri
Kje: Gostilna Folta
Predava: dipi. ing. Felix Wieser
bilčovs
Tečaj za spretne roke in glave
Kako vlečem vse „štrike“ (vrvi) v ozadju?
Kje občinska hiša v Bilčovsu Kdaj: v sredo, 3. marca, ob 19. uri Predavata: Franc Gasser in Hanzi Ogris st.
Uvodne besede: Šteti Ouantschnig
SELE
Vaja požarne brambe Kdaj: v sredo, 2. marca, ob 5. uri zjutraj Vaja stoji pod geslom: „Preden se peljemo iz garaže, moramo odpreti vrata!"
Vajo vodi: Zdravko Mak
SELE
SAJENJE FIGE
Kdaj: v torek, 3. marca, ob 11.11 Kje: pri Terklnu Pokrovitelj: dr. Matevž Grilc Sodelujejo: Kulturno društvo Karavanke, MGV Hamatle, Trachtenkapelle Heimatklang. Za vse, ki bi se po prireditvi najraje Poskrili, so figovi listi brezplačno pripravljeni.
BOROVLJE
PREDAVANJE: SODOBNO BANČNIŠTVO Kdaj: v ponedeljek, 2. marca, ob 19. uri Kje: v prostorih PoBo Predavata: Flori Dovjak in Zdravko Velik
ŠT. JAKOB
demonstracija za dvojezične napise
Kdaj: v ponedeljek, 2. marca, ob 12. uri Zbirališče: Kaufhaus Koren — St. Jakob 'm Rosental
Prireditelj: Mohorjeva družba v Celovcu
TAJNI FILMI
iz arhiva Udbe odkriti
V 70-ih letih
je bil „Der Fall Warasch“ sicer zaključen, toda avstrijska tajna policija še danes ni prepričana o nedolžnosti tedanjega tajnika Narodnega sveta. Film iz arhiva UDBE dokazuje:	Filip Warasch
ima perfekten alibi!
Po zlomu komunističnega režima v Jugoslaviji, so zdaj v Ljubljani odprli tajne arhive UDBE (tajne policije). Naš tednik je kot prvi časopis dobil v roke akte o koroških Slovencih.
V tej številki objavljamo nekatere izvlečke, ki dokumentirajo dogodke iz preteklosti zelo natančno.
Tudi novinar ORF slovenske oddaje se je znašel v arhi-	Predsednika Narodnega sveta dr. Matežva Grilca (na
vu tajne policije, ki je nadzirala Horsta Ogrisa celo v	sliki 2. z desne) so fotografirali celo na nekem tajnem
njegovi hiši.	sestanku na Peci.
Slika iz leta 1978: UDBA je nadzirala tudi pogovore ZSO—NSKS. Tedanji predsednik ZSO Feliks Wieser (na sliki levo) je takoj spoznal fotografa, ki ga je naročila tajna vojaška služba JLA.
Najbolj aktualna slika slovenske tajne policije, ki je prisluškovala glavnemu uredniku Vestnika, ko je prosil Bogataja: „Daj mi službo, da ne bom ostal sam.“
Slika iz arhiva tajne policije: univ. doc. dr. Erik Prunč — so ga s to sliko izsiljevali?
Nužej Tolmajer, vsa leta prizadevni tajnik KKZ, je prav tako v slikovnem arhivu tajne policije. Opazovala ga je pri nekem privatnem domenku.
Sedanji višji revizor Zveze slovenskih zadrug Franc Krištof v časih, ko še ni kontroliral Posojilnic in Zadrug, pač pa njega tajna policija.
Vse, kar prime, podvoji
Čudežne zmožnosti pripisujejo enemu izmed šmi-helskih občinskih odbornikov. Pravijo, da vse, kar prime, podvoji. Temu fenomenu smo šli do dna in dobili tudi dokaz.
VI Iz ene godbe na pili hala je napravil dve.
Iz ene občine je napravil dve.
Pravijo, da bo kot BJ novi član Sosveta podvojil še število slovenskih organizacij. Iz dveh bodo potem kar štiri . . .
Ali že veste, kaj je en Smolej? Je lahko dobro domače žganje, skuhano iz Smolejevih jagod (če ni prismojeno); ponekod je znano tudi kot brinovec, ponekod kot brančur, ponekod morda še kako drugače. Je pa en smolej poleg številnega drugega tudi enota za merjenje nediplomatskih izjav prihajajočih častnih konzulov.
Ali že veste, kaj pomeni priimek Rupel? To je slovenska oblika nemškega samostalnika Rüpel.
* * *
BM
Le kaj bi bil človek brez sence? Vampir!
(Glej film Romana Polanskega Ples vampirjev!).
Le kaj bi bil honorarni konzul in spe brez njega? Niti vampir ne! BJU?S je naredil iz njega, kar je. Kaj odlikuje BJU?Sa? Na zunaj poseka na najvišji ravni, dopolnjujejo jo pa naprej štrleče kocine pod nosom.
Kdo je BJU?S? Vprašaj pove vse. Se 've, pa se spet ne ve. Je to, je ono, je hkrati vse, je tu, je tam, je hkrati vsepovsod. Najbolje se je označil sam, ko se je predstavil tako: „I und maine Fraint!" Bil je že (morda je še, naštevanje časovno še ni povsem dognano in pravilno zaporejeno) socialist, KEL-ovec, zelen, sodeloval je pri komunistih in še kje, pa celo ustanovni član slovenskih krščanskih demokratov je menda tudi.
Njegovo vsestranskost (to je seveda neizmerno veliko več od mnogostranskosti, kaj šele dvostranskosti!) naj dokažejo
naslednji trije (preverjeni!) dogodki.
Njega dni (to je danes že preteklost!) je bil član delegacije, ki je odpotovala na prijateljski obisk v Beograd. Tisti čas je prejel Srečko Tratar (tudi on je že preteklost!) od Azema Vllasija (takrat predsednik jugoslovanske mladine, prav tako preteklost!) odlikovanje. Ta slovesni trenutek je pokronal BJU?S s svojim nastopom. Stegnil je roko (je li bila dlan odprta?) in se za Srečka, ki mu je ganjenost nesla besedo, zahvalil po jugoslovensko: „Runo hvala, druže Azemu!“
Nekoč je bil član delegacije, ki je obiskala predsednika Rudolfa Kirchschlägerja na Dunaju. Nekaj so se kanili pogovarjati. Na stopnicah (po njih so šli gor k predsednikovi pisarni!) je BJUS?Su padel kovček iz rok. Odprl se je in takrat se je razgalila skrivnostna vsebina tega diplomatskega pribora. Zobna ščetka in drugi pripomočki za osebno higieno pa
neki magazinčki, ki jih je mogoče kupovati v trgovinah za posebno higieno (njih razgaljena vsebina se je tudi razodela!).
Junija lani je jugoslovanska armada (še ne popolnoma preteklost!) napadla Slovenijo. Takrat je ljudi, zaskrbljeno zbrane pri Kosti v Celovcu, spreletel divji srh. Vstopil je mož s temnimi očali. So se že zbali, ker so mislili, da je prineslo samega Uda Prokscha („I und maine Fraint!“). Bil pa je le BJU?S (to se je izkazalo po odstranitvi očal). „Nit waita sogn, i bin inkognito do!“. H Kosti je prišel inkognito, v resnici pa je bil (menda!) na teritoriju v Sloveniji v hosti.
B.Sss!
Nit waita sogn!
Pa ne pravite tega nikomur, kar ste brali tu! V resnici je vse inkognito.
Ali veste, da se bo začela ZSO ukvarjati na vso silo z vprašanji ekologije? Zakaj neki? Morda zaradi tesne naveze z zelenimi? Ko pa je-postala posebno odlagališče za dogmatike vseh vrst, posebno komunistične.
* * *
Nekoč so peli Od Vardarja do Triglava, nekoč celo Od Urala do Triglava (glej Slovenski vestnik sredi propagande za deželnozborske volitve 1970: Od Urala do Triglava so vsi Slovenci socialisti. Pridružimo se jim še mi od Šmohorja do Labota!), nekje še pojejo Od Cetinja do Dedinja, na Koroškem pa je skoraj že povsem utihnila pesem Od Birograda do Beograda. Birograd? A-9020 Celovec, Trbiška 16. (Po geslu: Birokrat gre v Birograd. Naj tudi ne zamerijo, ker naslov ni zapisan interetnično!)
* * *
Ali že veste, da se bosta Lojze in Lipej pobotala in združila v mešano podjetje Dolenik & Kolinar?
* * *
Ali že veste, da je še veliko takega, česar vi ne veste in tudi mi ne? Gotovo pa bomo vedeli žez leto ob pustu več. Pa na veselo srečanje tedaj!