CVETNI PRAH Sezona pojavljanja cvetnega prahu seje iztekla VREME 18. septembra je obilno deževje povzročilo katastrofalne poplave in številne zemeljske plazove PODNEBJE Po dvanajstih nadpovprečno toplih mesecih seje temperatura septembra spustila pod dolgoletno povprečje VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v septembru 2007......................................................................................................3 Razvoj vremena v septembru 2007 ........................................................................................................ 26 Izjemne padavine 18. septembra 2007................................................................................................... 32 Ozonska luknja nad južnim polom septembra 2007................................................................................ 37 Meteorološka postaja Železniki...............................................................................................................39 7. letna konferenca Evropske meteorološke zveze (EMS 7) in 8. evropska konferenca o aplikacijah v meteorologiji (ECAM 8)...........................................................................................................................43 AGROMETEOROLOGIJA 46 HIDROLOGIJA 52 Pretoki rek v avgustu..............................................................................................................................52 Pretoki rek v septembru..........................................................................................................................56 Temperature rek in jezer v septembru....................................................................................................60 Višine in temperature morja v septembru................................................................................................64 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v septembru 2007................................................................ 68 ONESNAŽENOST ZRAKA 72 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 80 Kakovost vodotokov in podzemne vode v juliju 2007.............................................................................. 80 Kakovost vodotokov in podzemne vode v avgustu 2007......................................................................... 84 Kakovost vodotokov in podzemne vode v septembru 2007.................................................................... 87 POTRESI 90 Potresi v Sloveniji - september 2007...................................................................................................... 90 Svetovni potresi - september 2007......................................................................................................... 93 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 95 Fotografija z naslovne strani: Narasla voda, ki je 18. septembra 2007 pustošila po Železnikih, je za seboj pustila hudo razdejanje (foto: Matej Ogrin) Cover photo: Torrential waters devastated Železniki on 18 September 2007 and caused heavy damage (Photo: Matej Ogrin) UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: KLEMEN BERGANT JOŽE KNEZ RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v septembru 2007 Climate in September 2007 Tanja Cegnar K meteorološki jeseni prištevamo mesece september, oktober in november. Prvi jesenski mesec je letos prekinil zaporedje nadpovprečno toplih mesecev, ki se je začelo s septembrom 2006. V pretežnem delu države je bila temperatura stopinjo C do dve nižja od povprečja obdobja 1961-1990, to je obdobja, ko znaki spreminjanja podnebja še niso bili tako opazni. Ponekod je odklon presegel mejo običajne spremenljivosti, na večini ozemlja pa je ni presegel. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bili na obalnem območju in v Novem mestu, največji odklon pa so beležili v visokogorju in Kočevju. Seveda pa je september 2007 najbolj zaznamovalo izjemno obilno deževje ob prehodu vremenske fronte 18. septembra. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 PORTOROŽ 1 .1. ill I- |||||> 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 >o 0 (D > 5 O ra 'iT o MURSKA SOBOTA J |-|l| 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka septembra 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, September 2007 5 5 o Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Padavin je bilo septembra 2007 povsod precej nad dolgoletnim povprečjem. Najobilnejše je bilo deževje, ki je spremljalo prehod hladne fronte 18. septembra. Na merilnih postajah Državne meteorološke službe so največje izmerjene dnevne padavine dosegle 304 mm, po neuradnih meritvah pa je bilo ponekod dežja še bistveno več. Narasle deroče vode so neusmiljeno rušile in odnašale vse na svoji poti; največje opustošenje so za seboj pustile v Železnikih. Na Štajerskem so poleg naraslih voda utrpeli škodo tudi zaradi plazenja razmočenih tal. Sončnega vremena je bilo v pretežnem delu države več kot običajno, za več kot desetino so dolgoletno povprečje presegli na Goriškem, v osrednji Sloveniji in naprej proti jugovzhodu države ter v Beli Krajini. Večina septembrskih dni je bila hladnejša od povprečja. Prvih nekaj dni je bilo temperaturno blizu dolgoletnega povprečja, nato se je izrazito ohladilo, negativni odkloni so bili največji med 4. in 6. septembrom. Na Kredarici se je največji negativni odklon približal -10 °C, drugod -6 °C, večinoma pa so negativni odkloni znašali do -5 °C. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v dneh od 13. do 18. septembra ter ponekod tudi v posameznih dneh zadnje tretjine meseca. Največji pozitivni odkloni so bili 15., 17. in 18. in na Kredarici 24. septembra, bili so med 3 in 5 °C. LJUBLJANA A 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu septembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in September and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna septembrska temperatura 14,4 °C, kar je 1,1 °C pod dolgoletnim povprečjem, kar je v mejah običajne spremenljivosti. Najtopleje je bilo v septembrih 1987 (18,3 °C), 1999 (18 °C), 1982 (17,8 °C) ter 1975 in 2006 (17,7 °C). Daleč najhladnejši je bil september 1972 z 12,3 °C, s 13,1 °C mu sledijo septembri 1952, 1971 in 1977, desetino °C višja je bila povprečna septembrska temperatura v letu 1996 (13,2 °C), v septembrih 1960 in 2001 pa je temperaturno povprečje znašalo 13,8 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 9,6 °C, kar je pod dolgoletnim povprečjem, ki je 10,9 °C. Najhladnejša so bila jutra v septembrih 1971 in 1972 s 7,9 °C, najtoplejša pa septembra 1987 s 14,1 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 20,4 °C, kar je 1,2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Septembrski popoldnevi so bili najtoplejši leta 1961 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 24,9 °C, najhladnejši septembra 1996 s 17,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil september 2007 tudi v visokogorju hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 1,6 °C, negativni odklon 2,2 °C od dolgoletnega povprečja je statistično pomemben. September je bil najtoplejši v letih 1961 (7,7 °C), 1987 (6,8 °C), 1982 in 2006 (6,6 °C) ter 1997 (6,2 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši september 1972 (-1,1 °C), sledil mu je september 1996 (-0,8 °C), za slabo °C toplejši je bil prvi jesenski mesec leta 2001, leta 1995 pa je povprečna temperatura znašala eno °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna septembrska temperatura zraka na Kredarici. 30 - 25 ra 20 P 15 10 5 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo LJUBLJANA I II II LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število vročih dni v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in September and the corresponding mean of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število toplih dni v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in September and the corresponding mean of the period 1961-1990 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. En tak dan je bil v septembru 2007 v ravninskem svetu zabeležen le v Ratečah, na Kredarici jih je bilo 18. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Septembra so taki dnevi redki, letos jih ni bilo. V Ljubljani je sicer septembra v povprečju en tak dan na tri leta (slika 3); od sredine minulega stoletja je bil en tak dan v petih septembrih, dva vroča dneva sta bila septembra 1962, največ, kar 5, pa septembra 1973. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Na Kredarici toplih dni ni, v Ratečah, Postojni, Lescah, Slovenj Gradcu jih septembra 2007 prav tako ni bilo, enega so zabeležili v Murski Soboti in Mariboru. V Ljubljani je bilo z dvema toplima dnevoma število toplih dni podpovprečno; največ toplih dni je bilo septembra 1987, ko so jih zabeležili kar 17, brez takih dni pa so bili v štirih septembrih (1965, 1976, 1990 in 1996). Tri tople dni so zabeležili na Krasu, po 4 v Novem mestu, Celju in na Bizeljskem, 6 v Črnomlju. Največ toplih dni je bilo na Goriškem, in sicer 11, na obali jih je bilo 9. Absolutna najnižja temperatura je bila v pretežnem delu nižinskega sveta zabeležena 21. septembra, v Mariboru 22., v Lescah in na obali 20., v Ratečah, Postojni in na Krasu 5. septembra. V Ratečah je bila najnižja temperatura -0,4 °C, v Kočevju 0,8 °C, v Slovenj Gradcu in Postojni 1,2 °C, v Črnomlju 1,5 °C, v Celju 2,7 °C, v Murski Soboti 3,1 °C in na Bizeljskem 3,2 °C. V Lescah je najnižja temperatura znašala 3,5 °C, v Novem mestu 3,7 °C. Najvišji je bil absolutni minimum na Krasu, in sicer 7,5 °C, na obali je znašal 6,2 °C in na Goriškem 6 °C. V Ljubljani so zabeležili 4,9 °C, kar je precej več od najnižje temperature v septembrih 1977 (-0,6 °c), 1971 (0,3 °C), 1959 in 1962 (obakrat 1,3 °C) ter 1952 (1,4 °C). Tudi v Mariboru so zabeležili 4,9 °C. Na Kredarici so 5. septembra izmerili -7 °C; v preteklosti so septembra na Kredarici nižjo temperaturo izmerili v letih 1954 (-10 °C), sledil mu je september 1971 z -9,8 °C, temperaturni minimum septembra 1972 je bil -9,2 °C, v letih 1987 in 1995 pa -8,9 °C. Najvišjo septembrsko temperaturo so v večjem delu Slovenije izmerili med 15. oz 17. septembrom, na Goriškem in Krasu 1. ter na obali 18. septembra. Na Kredarici se je 15. septembra živo srebro povzpelo na 9,3 °C, precej topleje je bilo v septembrih 1975 (18,4 °C), 1987 (17 °C), 2006 (16,8 °C) in 1982 (16,6 °C). Najbolj se je ogrelo v Vipavski dolini, kjer so dosegli 27,3 °C, na obali 27,1 °C in v Beli krajini 27 °C. Na 25 do 27 °C se je živo srebro dvignilo v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Novem mestu, na Bizeljskem in na Krasu. V Ljubljani so izmerili 25,7 °C, najvišja temperatura je bila septembra izmerjena v letih 1949 in 1973 (obakrat 31,3 °C), 1962 (30,7 °C), 1982 (30,3 °C) in 1997 (30,2 °C). 24 do 25 °C so znašali temperaturni maksimumi v Slovenj Gradcu, Kočevju, Lescah in Postojni, najnižje pa se je živo srebro dvignilo v Ratečah, na 23,8 °C. 6 20 4 10 2 0 0 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 5 -5 KREDARICA JIM M ¡i\ n!) i, r /V/l r 1 1 ' 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 O (0 5 MURSKA SOBOTA Ml hA h t, Aim M M hr \f\ IH 11 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 N 2 26 a) cp E a) ** 24 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 N ra 26 o o. E (D 24 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) septembrska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in September and the 1961-1990 normals Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka septembra 2007 od povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, September 2007 10 32 30 n 28 0 13 32 10 30 tO 7 28 tO 4 22 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Povprečna temperatura je bila septembra povsod po državi pod dolgoletnim povprečjem, v večjem delu Slovenije je bilo 1 do 2 °C hladneje kot običajno. Največji negativni odklon je bil na Kredarici, kjer je bilo za 2,2 °C hladneje kot običajno in v Kočevju za 2,1 °C hladneje, najmanjši pa na obali (-0,8 °C) in v Novem mestu (-0,9 °C). Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v septembru Figure 7. Mean air temperature in September V nadaljevanju so za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature, za večino merilnih postaj je dodan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm na tlemi. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo o -10 30 n 25 E 20 (O -g 15 a> a. E 10 a> 5 0 KREDARICA m vAJ) \ w \ fj W 1 3 5 7 9 11 13 15 17 dan 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan O O 30 n 25 ° 20 15 ' 10 5 0 30 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan o o o o 30 t 25 20 15 10 5 0 30 n 25 . 20 15 ' 10 5 0 30 25 20 15 10 5 0 30 n 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), september 2007 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), September 2007 10 5 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin septembra 2007 400 mm Figure 9. Precipitation amount, September 2007 300 mm ■ 200 mm Slika 10. Višina padavin septembra 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 10. Precipitation amount in September 2007 compared with 1961-1990 normals Septembrske padavine so prikazane na sliki 9. Največ padavin, nad 300 mm, je bilo na območju Julijskih Alp, zahodnega Predalpskega hribovja proti Jezerskemu s širšo okolico; največ padavin so dobile Kneške Ravne, kar 526 mm, na Brniku je padlo 360 mm. Najmanj dežja, pod 200 mm, je padlo v jugozahodni in večjem delu vzhodne Slovenije, v Lescah, delu Štajerske in v Prekmurju; v Lescah so zabeležili le 139 mm. Drugod so na večini ozemlja Slovenije namerili 200 do 300 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo povsod po Sloveniji. V Jeruzalemu je padla 2,9-kratna količina običajnih padavin, na Brniku 2,8-kratna in v Lendavi 2,6-kratna. Drugod je na večini postaj bilo zabeleženih za 50 do 100 % več padavin kot običajno. Najmanj padavin glede na dolgoletno povprečje je bilo v Lescah, kjer je padlo 98 % običajnih padavin, v Žagi pa je bil presežek 13-odstotni. E E 350 300 250 Slika 11. Padavine v septembru in povprečje obdobja 19611990 Figure 11. Precipitation in September and the mean value of the period 1961-1990 .E 200 > W > 100 50 0 LJUBLJANA I I =1 ■nmmiiriHiniiNiiiiinn 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Septembra je v Ljubljani padlo 220 mm dežja, kar predstavlja 69 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin septembra 1970, namerili so le 22 mm, sledijo septembri 1966 (34 mm), 1975 (45 mm) in 1985 (61 mm). Najobilnejše padavine so bile septembra 1965 (322 mm), 305 mm je padlo septembra 2001, 294 mm so namerili septembra 2005, septembra 1973 pa 276 mm. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 12. Septembrske padavine in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 12. Precipitation in September and the mean value of the period 1961-1990 V Murski Soboti so v letošnjem septembru namerili 181 mm padavin, kar je skoraj 2,4-kratna količina običajnih padavin, toliko jih je padlo tudi septembra 2001; to sta tudi najbolj mokra septembra doslej. Najbolj suhi so bili septembri 1956 (8 mm), 1999 (21 mm), 1959 (22 mm) in 1978 (26 mm). V Celju so zabeležili drugo najvišjo septembrsko količino doslej, 203 mm oz. 99 % več kot običajno, več dežja je bilo septembra 2001 (243 mm), najmanj namočeni pa so bili septembri 1961 (19 mm), 1959 (28 mm), 1966 (37 mm) ter 1970 in 1982 (po 49 mm). V Mariboru je padlo 173 mm, kar je za tri četrtine več kot običajno; toliko padavin je bilo tudi leta 1998, več dežja je bilo v septembrih 1973 (214 mm), 1951 in 2001 (po 201 mm) in 1967 (175 mm). Slika 13. Narasla voda v Železnikih dan po izjemno obilnem deževju in katastrofalnih poplavah (foto: Matej Ogrin) Figure 13. Torrential waters a day after exceptional heavy precipitation and catastrophic flood in Železniki (Photo: Matej Ogrin) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Logarska dolina Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Jeruzalem Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Zaga Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik 100 200 300 400 500 600 0 □ povprečje 1961 - 1990 ■ september 2007 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm v septembru 2007 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in September 2007 and the 1961-1990 normals 25 20 T3 O > CD 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Število padavinskih dni v septembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in September with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, po 12, je bilo v Kočevju, Celju, Slovenskih Konjicah, v Jeruzalemu in Sevnem, dan manj v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, na Bizeljskem, v Novem mestu in na Jezerskem, po 10 so jih zabeležili v Postojni, Mariboru, Novi vasi, Jeruzalemu, v Kneških Ravnah in Soči. Drugod je bilo 8 oz. 9 takih dni. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 11 Slika 16. Narasla voda v Železnikih in njene posledice dan po izjemno obilnem deževju in katastrofalnih poplavah (foto: Matej Ogrin) Figure 16. Torrential waters and consequences a day after exceptional heavy precipitation and catastrophic flood in Železniki (Photo: Matej Ogrin) Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - september 2007 Table 1. Monthly meteorological data - September 2007 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Brnik 384 360 277 9 Jezersko 740 298 176 11 Log pod Mangartom 650 333 152 9 Soča 487 350 155 10 Zaga 353 285 113 8 Kobarid 263 311 128 8 Kneške Ravne 752 526 183 10 Nova vas 722 258 193 10 Sevno 515 197 176 12 Slovenske Konjice 730 243 225 12 Jeruzalem 332 236 287 10 Lendava 345 179 257 9 Veliki Dolenci 195 150 228 9 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm NV - nadmorska višina (m) LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation NV - altitude (m) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja septembra 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in September 2007 compared with 1961-1990 normals 110% 100% Na sliki 17 je shematsko prikazano septembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod po državi je bilo sončnega vremena več kot običajno, z izjemo Rogatca z okolico. Največ sončnega vremena v primerjavi s povprečjem, s presežkom več kot 10 %, so imeli v jugovzhodnem delu Slovenije, Ljubljani s širšo okolico in Zasavju ter na Goriškem; v Novem mestu je bilo za 15 % več sončnega vremena, na Goriškem in v Ljubljani po 12 %. Drugod je bilo do 10 % več sončnega vremena; povprečju so se najbolj približali Slovenj Gradec s presežkom 1 % in Kredarica s presežkom 2 %. 300 n 200 100 0 4 KREDARICA .................... 300 n 200 100 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 300 200 100 MURSKA SOBOTA ■I I 300 200 100 PORTOROŽ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja Figure 18. Sunshine duration V začetku zadnje tretjine septembra je moč sončnih žarkov taka kot v začetku zadnje tretjine marca. Ker so sončni žarki že precej šibkejši kot poleti, smo na Agenciji RS za okolje po izteku srednje tretjine septembra prenehali z dnevnim objavljanjem vrednosti UV indeksa, ponovno jih bomo začeli objavljati aprila 2008. 0 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 6 -S -- 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan E JE 0 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan E JE 0 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 60 30 MURSKA SOBOTA 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 12 10 90 8 3 E ri £ 6 "o c 60 ? > >o š 4 Si I M 30 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan J3 0 60 6 o C 4 S 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 12 10 8 -5 E JE 0 60 4 c S 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2007 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2007 90 8 60 6 o 4 30 0 12 10 90 8 6 4 ? 30 2 0 0 10 90 90 8 6 4 30 30 2 2 0 0 0 2 0 90 90 6 30 2 0 0 0 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 300 200 3 O > (D 100 0 LJUBLJANA _ ..................... Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 20. Bright sunshine duration in hours in September and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Sonce je v Ljubljani sijalo 184 ur, kar je 12 % več od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončno je bilo v septembrih 1997 z 250 urami sončnega vremena, 2006 (226 ur), 1961 (223 ur) in 1992 (219 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo septembra 1993 (109 ur), med bolj sive spadajo še septembri 1996 (111 ur) ter 1952 in 1960 (obakrat po 118 ur). LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 21. Število jasnih dni v septembru in povprečje Slika 22. Število oblačnih dni v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 21. Number of clear days in September and the Figure 22. Number of cloudy days in September and mean value of the period 1961-1990 the mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Ratečah, in sicer 10, dan manj na obali, 7 na Goriškem, po 6 jih je bilo v Murski Soboti in Lescah, po 5 v Novem mestu in Črnomlju. Le po en jasen dan so zabeležili v Slovenj Gradcu, na Bizeljskem in v Kočevju. Toliko jih je bilo tudi v Ljubljani, septembrsko povprečje znaša dva dneva (slika 21); od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni 14 septembrov, največ pa jih je bilo leta 1992, ko so jih zabeležili 9. Po 4 jasne dneve so imeli v Celju, Mariboru, Postojni in na Kredarici. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, in sicer 12, jih je bilo na Kredarici, dan manj na Kočevskem, 10 v Murski Soboti. Najmanj oblačnih dni, štirje, so bili na obali, dan več na Goriškem, po 6 v Lescah in Ratečah. Tudi v Ljubljani je bilo 6 oblačnih dni (slika 21), kar je dva dni manj od dolgoletnega povprečja; največ oblačnih dni je bilo v septembru 1993, in sicer 16, le en tak dan pa so zabeležili septembra 1985. Na Bizeljskem in v Mariboru je bilo 7 oblačnih dni, drugod po 8. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5 in 6,4 desetinami. Na Krasu so oblaki v povprečju prekrivali dobre 4 desetine neba, na Kredarici in Kočevskem pa skoraj 6 desetin in pol. Jeseni nekaj k večji povprečni oblačnosti po kotlinah in nekaterih dolinah prispeva tudi megla. 10 20 7 15 4 10 5 0 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - september 2007 Table 2. Monthly meteorological data - September 2007 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 12,3 -1,3 18,7 7,6 24,2 15 3,5 20 0 0 1 45 5,0 6 6 139 98 8 4 1 0 0 0 Kredarica 2514 1,6 -2,2 4,5 -0,6 9,3 15 -7,0 5 18 0 552 162 102 6,4 12 4 313 1 59 9 4 16 12 55 29 751,5 5,6 Rateče-Planica 864 9,9 -1,5 17,4 4,2 23,8 15 -0,4 5 1 0 233 199 105 4,4 6 10 211 1 35 9 1 2 0 0 0 919,1 8,8 Bilje 55 15,7 -1,1 22,9 10,4 27,3 1 6,0 21 0 11 9 226 112 4,4 5 7 208 1 45 8 8 0 0 0 0 1010,5 13,3 Letališče Portorož 2 16,7 -0,8 23,3 11,4 27,1 18 6,2 20 0 9 0 240 106 4,1 4 9 234 212 8 8 0 0 0 0 1016,6 13,5 Godnje 295 14,7 -1,1 21,4 10,4 25,0 1 7,5 5 0 3 26 225 1 71 8 6 0 0 0 0 Postojna 533 12,4 -1,3 18,9 7,2 24,0 15 1,2 5 0 0 119 5,3 8 4 247 1 72 10 5 3 0 0 0 Kočevje 468 11,7 -2,1 19,7 6,5 24,9 15 0,8 21 0 0 1 89 6,4 11 1 192 1 37 12 4 14 0 0 0 Ljubljana 299 14,4 -1,1 20,4 9,6 25,7 15 4,9 21 0 2 85 184 112 5,8 6 1 220 1 69 9 6 8 0 0 0 983,3 12,2 Bizeljsko 170 14,0 -1,3 21,1 9,0 26,8 17 3,2 21 0 4 72 6,1 7 1 156 1 62 11 1 10 0 0 0 Novo mesto 220 14,0 -0,9 20,4 9,2 25,8 17 3,7 21 0 4 74 205 115 5,8 8 5 186 1 69 11 6 9 0 0 0 989,9 12,4 Črnomelj 196 14,4 -1,2 21,2 8,4 27,0 15 1,5 21 0 6 54 5,3 8 5 142 122 9 5 6 0 0 0 Celje 240 13,5 -1,1 20,3 8,5 25,4 15 2,7 21 0 4 92 179 110 5,9 8 4 203 1 99 12 7 9 0 0 0 990,0 12,3 Maribor 275 13,9 -1,3 19,8 9,6 25,2 17 4,9 22 0 1 71 185 107 5,4 7 4 173 1 75 10 3 0 0 0 0 985,2 11,6 Slovenj Gradec 452 11,8 -1,8 18,9 6,6 24,5 15 1,2 21 0 0 1 68 169 101 6,0 8 1 227 1 93 11 2 13 0 0 0 11,1 Murska Sobota 188 13,4 -1,3 19,9 8,5 26,0 17 3,1 21 0 1 88 186 105 6,0 10 6 181 237 11 4 4 0 0 0 995,9 12,2 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo S 25 °C SD - število dni s padavinami S 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = £(20 °C - TS,) če je TSi < 12 °C i=1 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - september 2007 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - September 2007 Postaja I dekada II dekada III .dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 17,5 23,3 26,5 11,9 7,5 9,8 4,0 17,5 24,3 27,1 12,4 6,2 10,4 2,6 15,0 22,2 25,0 10,0 7,3 7,4 3,1 Bilje 16,6 23,0 27,3 10,7 6,2 9,3 4,7 16,8 23,7 26,6 12,0 6,6 10,9 4,4 13,7 21,8 26,6 8,4 6,0 6,8 4,4 Postojna 12,6 18,7 22,6 7,4 1,2 5,3 -1,6 13,1 20,2 24,0 7,6 4,2 6,2 2,0 11,6 17,8 22,0 6,8 4,0 4,5 1,5 Kočevje 12,4 19,6 23,8 7,5 3,0 7,1 3,3 12,3 21,1 24,9 7,0 1,2 7,2 0,7 10,4 18,4 22,0 5,0 0,8 3,8 0,2 Rateče 10,4 17,6 21,7 4,1 -0,4 1,0 -4,8 11,0 19,2 23,8 4,9 0,0 1,8 -4,2 8,4 15,4 19,5 3,4 0,5 0,1 -3,4 Lesce 13,2 19,4 22,6 8,7 7,0 7,9 6,0 13,2 19,9 24,2 8,3 3,5 7,6 2,5 10,4 16,8 20,5 5,8 3,6 4,8 2,4 Slovenj Gradec 12,0 18,0 22,6 7,9 4,6 6,7 1,8 12,8 20,5 24,5 7,3 2,8 4,6 -0,4 10,7 18,1 21,3 4,7 1,2 2,4 -2,0 Brnik 13,7 20,0 24,5 8,2 6,1 14,2 21,3 25,7 8,2 2,6 11,2 18,5 22,2 5,4 2,4 Ljubljana 14,9 20,7 24,5 10,1 5,2 8,0 4,4 15,6 21,7 25,7 10,6 5,0 7,7 1,8 12,8 19,0 23,0 8,1 4,9 5,2 1,3 Sevno 12,8 17,8 22,4 9,0 4,7 6,9 1,9 14,2 19,8 23,8 10,1 6,4 8,1 3,4 12,7 17,3 20,8 8,5 6,2 6,2 2,6 Novo mesto 14,4 19,9 25,0 10,3 7,0 8,5 5,9 15,1 21,9 25,8 10,0 4,9 7,4 2,0 12,6 19,4 22,7 7,3 3,7 4,1 0,1 Črnomelj 14,6 20,6 25,0 9,7 5,5 9,1 4,5 15,3 22,8 27,0 9,3 2,5 8,5 1,0 13,2 20,1 24,0 6,3 1,5 5,2 0,0 Bizeljsko 14,2 20,3 25,2 9,9 6,6 9,2 6,0 15,1 22,8 26,8 9,9 4,2 9,0 3,6 12,8 20,2 22,6 7,2 3,2 6,4 2,2 Celje 13,8 19,6 25,0 9,3 5,8 8,3 4,0 14,5 21,7 25,4 9,6 4,5 8,2 3,5 12,1 19,4 22,9 6,7 2,7 5,3 1,5 Starše 13,6 19,3 25,0 9,3 5,6 8,4 3,9 14,4 21,4 26,4 9,3 3,5 8,2 2,2 12,6 20,0 23,0 7,2 3,1 5,6 1,7 Maribor 13,9 19,2 24,3 10,1 7,1 14,8 20,9 25,2 10,4 5,8 13,1 19,2 22,4 8,3 4,9 Jeruzalem 13,4 18,2 23,5 10,2 5,0 9,5 4,0 14,9 20,5 25,5 11,1 6,5 10,4 5,0 14,1 18,8 21,5 9,9 7,0 8,3 5,0 Murska Sobota 13,6 19,0 24,6 9,4 4,7 7,8 2,2 14,3 21,0 26,0 9,1 3,9 6,8 0,6 12,4 19,6 22,0 6,9 3,1 4,5 0,5 Veliki Dolenci 13,4 17,9 23,5 9,3 5,1 4,9 0,0 14,1 19,7 24,5 9,3 5,0 4,6 0,0 13,0 18,4 21,5 7,6 5,4 3,0 -0,8 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - september 2007 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - September 2007 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III M od 1. 1. 2007 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 51,4 2 80,1 4 102,6 3 234,1 9 655 Bilje 17,7 4 87,6 5 103,0 5 208,3 14 815 Postojna 27,9 4 107,7 3 111,4 5 247,0 12 1015 Kočevje 63,8 6 69,2 4 58,8 4 191,8 14 1058 Rateče 33,0 4 85,5 3 92,2 4 210,7 11 1135 Lesce 25,7 5 24,5 3 88,6 5 138,8 13 853 Slovenj Gradec 82,7 6 94,0 3 49,8 3 226,5 12 1145 Brnik 41,0 4 239,1 3 80,3 2 360,4 9 1063 Ljubljana 43,3 4 96,5 4 79,9 5 219,7 13 973 Sevno 66,3 7 70,3 4 60,4 4 197,0 15 870 Novo mesto 71,8 6 64,5 4 49,6 3 185,9 13 808 Črnomelj 59,6 7 51,5 3 31,2 5 142,3 15 975 Bizeljsko 74,7 7 42,0 3 39,6 3 156,3 13 800 Celje 46,2 7 107,6 3 49,4 4 203,2 14 858 Starše 72,5 6 101,0 3 35,3 3 208,8 12 797 Maribor 60,8 5 70,4 4 41,4 3 172,6 12 821 Jeruzalem 99,7 6 83,5 2 52,3 3 235,5 11 867 Murska Sobota 73,8 6 63,0 3 44,0 3 180,8 12 686 Veliki Dolenci 50,2 4 51,5 4 48,6 3 150,3 11 633 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2007 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2007 - dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. septembra 2007 1000 800 600 >w > £ 400 200 LJU JBLJ/ ^NA 0 l.jan l.feb l.mar l.apr l.maj l.jun l.jul l.avg l.sep 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje j J % N 18 m/s 6 2 % N 12 m/s 1U8 % N 7 6 m/s 5 9 % NNW i9 %/s NNW 46 %/s "..... NNE U8%/s NNW 28265m%s MME 2 2 % NNE 2 9 m/s NNE .,...25 8 % NW i 6 m/s MB 2 7 % NE 12 m/s NW i 7 %/s MC 13 8 % NE U.9 m/s .... .32 2 % NW 5 7 m/s NE 4 0 m/s ENE 14 %/s 13.2 % ENE 1.U m/s CMC 2 0 % ENE 3 8 m/s WNW WNW WNW 3.2 % W 0 9 m/s 3.1 % W 17 m/s 6 9 % E 10 m/s ... 0 5 % W 3 5 m/s 2 4 % E 3 5 m/s E 2.6 % ESE 1 0 m/s 7.3 % ESE 1.3 m/s WSW m/s ESE 31 % ESE 3 8 m/s WSW 0 7 m/s WSW 4 0 % SE 1.5 m/s SW 2 0 rr/s 59 % SE 1.5 m/s 65 % SE 4 8 m/s SW SW SSW 1 6 %/s SSE 135 % SSE 2.3 m/s SSW 13 %/s SSE 97 % SSE 5 2 m/s SSE SSW 13.2 % S 2 5 m/s 3.3 % S 0 9 m/s S m 0 9 % N 16 m/s N N 3 6 m/s NNW 15 %/s NNE 4 6 %/s NNW 1 0 m/s NNE NNW 1 6 m/s NNE 19 m/s MC 6 8 % NE 15 m/s NW 4 0 %/s MC 2 6 % NE 4.7 m/s NW NW NE SSW 4 0 m/s 2 5 % SSE 3 6 m/s Slika 23. Vetrovne rože, september 2007 Figure 23. Wind roses, September 2007 WNW 19 %/s CMC 10 2 % ENE 1.8 m/s WNW 2 9 %/s WNW 18 %/s ENE ENE ... 2 1 % W 2.5 m/s 53 % E 13 m/s 26 8 % E 17 m/s W 10 m/s W 15 m/s WSW 38 %/s ESE 36 % ESE 1 0 m/s WSW 16 %/s ESE 29 0 % ESE 1.9 m/s ESE 3 WSW 1.0 m/s 3.5 % SW 3 7 m/s SE 28 % SE 1.3 m/s SE 4 3 % SE 1.2 m/s SE 3.7 m/s SW SW SSE 52 % SSE 1.0 m/s 4.9 % 1.9 % SSW 2.4 m/s SSE 1.0 m/s SSW s 2 4 % S 2 6 m/s S 12 m/s 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo dobrih 52 % vseh terminov, severozahodniku 9 %. Najmočnejši sunek vetra je 11. septembra dosegel 23,9 m/s, bilo je 13 dni z vetrom nad 10 m/s in le v omenjenem dnevu je sunek presegel 20 m/s. V Kopru je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s, 28. septembra je najmočnejši sunek dosegel 18,9 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v slabih 56 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 18. septembra dosegel 15,8 m/s, bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik in vzhodseverovzhodnik, pihala sta v 27 % vseh primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa je pihal v dobrih 18 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 18. septembra 14,4 m/s; v petih dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 14 dneh presegel 20 m/s, v sedmih dneh nad 30 m/s; v sunku je 7. septembra dosegel hitrost 44,6 m/s. Severseveroza-hodniku s sosednjima smerema je pripadlo dobrih 65 % vseh terminov, jugovzhodniku in jugjugo-vzhodniku pa 16 %. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 43 % vseh primerov, jugjugovzhodniku in južnemu vetru pa slabih 27 % terminov. Sunek vetra je 28. septembra dosegel 17 m/s; bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugo-zahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v slabih 53 % vseh primerov, vzhod-severovzhodniku s sosednjima smerema je skupaj pripadlo dobrih 22 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 18. septembra dosegel 13,4 m/s, bili so štirje dnevi z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 18. septembra dosegel hitrost 24,6 m/s, bilo je 18 dni z vetrom nad 10 m/s in trije dnevi z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s in en dan nad 20 m/s, najmočnejši sunek je 19. septembra dosegel 21 m/s. Slika 24. Septembra so dozoreli grozdje in jabolka (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Ripe apples and grapes (Photo: Iztok Sinjur) V prvi tretjini septembra je bila povprečna temperatura povsod po Sloveniji pod dolgoletnim povprečjem. Največji negativni odklon je bil v Jeruzalemu, za dolgoletnim povprečjem je zaostajal za 3,6 °C, v Sevnem za 3,1 °C. Drugod so negativni odkloni znašali večinoma -2 do -3 °C, najmanjši odklon je bil na obali, -1,2 °C. Dolgoletno povprečje padavin je bilo v večjem delu države preseženo, z izjemo Brnika, Ljubljane, Lesc, Rateč, Goriške in Postojne. V Staršah in na Bizeljskem je padla 2,1-kratna količina običajnih padavin, najmanj padavin glede na dolgoletno povprečje pa je padlo na Goriškem, le dobra tretjina povprečja, v Postojni dobra polovica. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, na Goriškem in v Ratečah je bil presežek 1 %. Najmanj sonca glede na povprečje je bilo v Murski Soboti, Mariboru in Slovenj Gradcu, kjer je sonce sijalo približno dve tretjini običajnega trajanja sončnega obsevanja. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961-1990, september 2007 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961-1990, September 2007 Postaja I. Temperatura zraka II. III. M I. Padavine II. III. M I. Sončno obsevanje II. III. M Portorož -1,2 -0,1 -1,2 -0,8 134 209 304 212 98 123 98 106 Bilje -1,6 -0,1 -1,8 -1,1 36 221 191 1 45 101 133 104 112 Postojna -2,2 -0,5 -1,0 -1,3 53 252 230 1 72 Kočevje -2,7 -1,5 -2,2 -2,1 142 157 116 1 37 Rateče -2,2 -0,5 -1,8 -1,5 60 187 167 1 35 101 119 93 105 Lesce -1,6 -0,4 -1,8 -1,3 51 60 173 98 Slovenj Gradec -2,8 -0,8 -1,6 -1,8 191 305 115 1 93 68 108 131 101 Brnik -1,6 0,1 -1,4 -1,0 90 644 169 277 Ljubljana -1,9 0,1 -1,3 -1,1 97 256 168 1 69 97 137 104 112 Sevno -3,1 -0,6 -0,9 -1,5 170 209 154 1 76 Novo mesto -1,8 0,2 -0,9 -0,9 193 182 133 1 69 81 133 138 115 Črnomelj -2,4 -0,4 -1,0 -1,2 146 132 84 122 Bizeljsko -2,4 -0,3 -1,2 -1,3 214 131 133 1 62 Celje -2,2 -0,1 -1,2 -1,1 133 365 130 1 99 80 128 128 110 Starše -2,9 -0,7 -1,0 -1,5 210 399 112 228 Maribor -2,7 -0,4 -0,7 -1,3 156 286 118 1 75 65 123 138 107 Jeruzalem -3,6 -0,9 -0,3 -1,6 340 320 195 287 Murska Sobota -2,5 -0,5 -0,8 -1,3 265 274 172 237 66 120 137 105 Veliki Dolenci -2,8 -0,9 -0,5 -1,4 197 275 224 228 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec - mean temperature anomaly (°C) - precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) - bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) - thirds and month Slika 25. Septembra so dobro uspevale gobe; veliki dežnik in jurček (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. Mushrooms (Photo: Iztok Sinjur) Osrednja tretjina meseca je bila temperaturno pod dolgoletnim povprečjem, z izjemo Ljubljane, Brnika in Novega mesta, kjer je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo. Negativni odkloni so znašali do -1 °C, največji je bil v Velikih Dolencih in Jeruzalemu, v obeh -0,9 °C. Padavine so bile povsod nadpovprečne, z izjemo Lesc, kjer je padlo le 6 desetin dolgoletnega povprečja. Na Brniku je padla 6,4-kratna količina običajnih padavin, v Staršah 4-kratna in v Celju skoraj 3,6-kratna količina padavin. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, sonce je sijalo do 40 % več kot običajno; povprečju se je najbolj približal Slovenj Gradec, kjer je bil presežek 8 %, največji pa je bil v Ljubljani, in sicer 37 %. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Zadnja tretjina septembra je bila temperaturno povsod pod povprečjem. Večina negativnih odklonov je bila do -2 °C; največji negativni odklon je bil v Kočevju (-2,2 °C), najmanjši pa v Mariboru (-0,7 °C). Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo povsod po državi, za dolgoletnim povprečjem so zaostajali le v Črnomlju, kjer je padlo le 84 % povprečnih padavin. Na obali je padla trikratna količina običajnih padavin, v Postojni 2,3-kratna in v Velikih Dolencih 2,2-kratna. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno le na obali in v Ratečah, kjer je bil primanjkljaj do 10 %; drugod je sonce sijalo s presežkom do 40 %, največji je bil v Mariboru (38 %). Na Kredarici so septembra 2007 zabeležili 55 cm snega, ta višina je bila dosežena 29. septembra. Več snega je bilo v treh septembrih: 1988 (95 cm), 1989 (75 cm) in 2002 (65 cm). Od sredine minulega stoletja ni bilo snega v sedmih septembrih (1956, 1958, 1959, 1966, 1982, 1987 in 2006). Snežna odeja je obležala 12 dni: najdalj je obležala septembra leta 1972, in sicer 24 dni, septembra 1976 21 dni, v letu 2001 20 dni in v septembrih 1988 in 1996 po 16 dni. 60 20 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 26. Višina snežne odeje v septembru 2007 Figure 26. Snow cover depth in September 2007 40 0 Slika 27. Cvetel je jesenski podlesek; jesenska paša (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Autumn crocus, autumn pasturing (Photo: Iztok Sinjur) Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra pa so nevihte že redkost. Največ dni z nevihto ali grmenjem, po 8, je bilo na obali in Goriškem, 7 jih je bilo na Celjskem, po 6 na Krasu in v Novem mestu, 5 v Postojni in Črnomlju. V Ljubljani je bilo prav tako 6 dni z nevihto in grmenjem, kar je dan več od dolgoletnega povprečja; toliko jih je bilo še v sedmih letih, največ pa jih je bilo leta 1968, kar 10, po en tak dan pa je bil v šestih septembrih (1956, 1959, 1971, 1997, 2003 in 2004). V Novem mestu sta bila dva nevihtna dneva več od povprečja; od sredine minulega stoletja je bilo največ nevihtnih dni v septembrih 1967 in 1968, in sicer 10, brez neviht pa so bili v septembrih 1959 in 2004. Po štirje nevihtni dnevi so bili v Lescah, Kočevju, na Kredarici in v Murski Soboti, trije v Mariboru. V Murski Soboti sta v povprečju 2 taka dneva in pol. Dva taka dneva sta bila v Slovenj Gradcu, po eden na Bizeljskem in v Ratečah. V Ratečah so v povprečju trije dnevi z nevihto in pol. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 15 10 MURSKA SOBOTA 41 15 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 NOVO MESTO 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 15 10 RATEČE ill 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v septembru Figure 28. Number of days with thunderstorms in September Na Kredarici so zabeležili 16 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju je bilo 14 dni z meglo, v Slovenj Gradcu dan manj, na Bizeljskem 10, dan manj v Celju in Novem mestu. Brez takih dni so bili na obali, Krasu, Goriškem in v Mariboru, eden je bil v Lescah, dva v Ratečah, trije v Postojni, štirje v Murski Soboti in 6 v Črnomlju. Slika 29. Število dni z meglo v sep- 73 tembru in povprečje obdobja 1961- ° 1990 I Figure 29. Number of foggy days in September and the mean value of the period 1961-1990 >w 25 20 15 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo tokrat 8 dni z meglo, kar je 7 dni manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja ni bilo septembra brez megle, 5 dni z meglo je bilo zabeleženih v septembru 1990, največ, kar po 23 takih dni, pa v septembrih 1954 in 1969. Na sliki 30 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega pritiska v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Zračni pritisk je izmenično padal in rasel, 21. septembra je bila zabeležena najvišja vrednost meseca, 992,2 mb. Po omenje- 15 10 5 5 0 5 5 0 0 5 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo nem dnevu je povprečni pritisk ponovno padal in 27. septembra dosegel minimum z 972,4 mb. Sledilo je naraščanje zračnega pritiska vse do konca meseca. dan dan Slika 30. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare septembra 2007 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in September 2007 Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Povprečen pritisk vodne pare je na začetku meseca večinoma padal, 5. septembra je bila vrednost najnižja, 7,6 mb. Do 17. septembra je parni pritisk naraščal, takrat je bil dosežen višek meseca, 17,8 mb. Sledil je nekajdnevni upad, po 20. septembru pa je sprva naraščal nato pa se je ustalil. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo SUMMARY The mean air temperature in September was below the 1961-1990 normals, negative temperature anomaly was mostly between 1 and 2 °C. The most pronounced temperature anomaly was on Kredarica, where anomaly reached -2,2 °C and in Kočevje with anomaly -2,1 °C. The smallest anomaly was on the Coast (-0,8 °C) and in Novo mesto (-0,9 °C). Precipitation in September 2007 was the most abundant in Julian Alps, western Prealps towards Jezersko with more than 300 mm (Kneške Ravne got 526 mm, Brnik 360 mm). The smallest amount, below 200 mm, was registered in southwestern and in most part of eastern Slovenia, in Lesce, part of Štajerska region and in Prekmurje region (Lesce got only 139 mm). In the other large part of Slovenia precipitation was between 200 and 300 mm. Precipitation long-term average was exceeded everywhere; the biggest exceedence was in Jeruzalem (2,9 times the normals), in Brnik (2,8 times the normals) and in Lendava (2,6 times the normals), elsewhere there was mostly 50 do 100 % registered. According to the long-term average the least precipitation was in Lesce with 98 % of the average precipitation. In Murska Sobota this September and September 2001 were the wettest ones ever recorded, in Celje September 2007 was the second wettest; in Maribor was as wet as September 1998 and only four times the September precipitation was higher. On 18th September 2007 there was an extremely heavy precipitation episode, on some stations more than 300 mm per day were registered; consequently torrential water flows caused several landslides and catastrophic flood in the area with the most abundant precipitation. Sunshine duration was slightly above the long-term average with exception of Rogatec and surrounding. The biggest exceedence, more than 10 % was in southeastern part of Slovenia, in Ljubljana with surrounding, in Zasavje and Goriška region, elsewhere there was up to 10 % more sunny weather than on average. In Novo mesto the exceedence was 15 %, in Goriška region and Ljubljana 12 %. Close to the average were Slovenj Gradec and Kredarica. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature <0 °C SX - number of days with max. air temperature >25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 25 Razvoj vremena v septembru 2007 Weather development in September 2007 Janez Markošek 1. september Spremenljivo oblačno, popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je segala do Alp, za njo se je iznad zahodne Evrope proti Alpam širilo območje visokega zračnega pritiska. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer pretežno oblačno. Popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25 °C, na Primorskem do 27 °C. 2.-3. september Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno Nad nami je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska, ki je drugi dan slabelo. Hladna fronta se je od severozahoda bližala Alpam. Veter v višinah se je obračal na zahodno in jugozahodno smer. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Drugi dan je bilo več oblačnosti v jugozahodni Sloveniji, takrat je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 4. september Prehod hladne fronte - dež, nevihte, burja Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad severno Italijo in severnim Jadranom pa je nastalo sekundarno ciklonsko območje. Hladna fronta se je pomikala prek Slovenije (slike 1-3). V višinah se je ozka dolina s hladnim zrakom spuščala proti osrednjemu Sredozemlju. Pred njo je nad nami pihal jugozahodni veter. Že v noči na 4. september so obilne padavine in nevihte zajele vso Slovenijo. Čez dan so bile občasno še padavine, deloma plohe. Na Primorskem se je sredi dne delno razjasnilo, zapihala je burja. Drugod so bile lokalne delne razjasnitve šele proti večeru. V večjem delu Slovenije je padlo od 20 do 50 mm padavin. Ohladilo se je, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 15 °C, na Primorskem do 19 °C. 5. september Spremenljivo oblačno, krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte, okrepljen severozahodnik Nad osrednjim in vzhodnim Balkanom je bilo območje nizkega, nad zahodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. Nad osrednjim Balkanom je bilo središče višinskega jedra hladnega zraka. Nad nami je pihal močan severni do severozahodni veter. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. Pihal je okrepljen severozahodnik. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 17 °C, na Primorskem do 21 °C. 6. september Oblačno, občasno dež, sprva še severozahodnik Naši kraji so bili še vedno na obrobju ciklonskega območja in višinskega jedra hladnega zraka. Od severa je pritekal hladen in vlažen zrak. V noči na 6. september in nato čez dan je bilo oblačno, občasno je deževalo. Do popoldneva je še pihal severozahodni veter. Zelo hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14 °C, na Primorskem do 19 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 7. september Na zahodu delno jasno, na vzhodu oblačno s padavinami Višinsko jedro hladnega zraka je bilo še vzhodno od nas in je vplivalo na vreme predvsem v vzhodni polovici Slovenije (slike 4-6). V zahodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Najbolj oblačno je bilo v vzhodni Sloveniji, tam je tudi padlo največ dežja, v severovzhodni Sloveniji okoli 20 mm. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 19 °C, na Primorskem do 22 °C. 8.-10. september Delno jasno, občasno pretežno oblačno, drugi dan proti večeru krajevne plohe Iznad severozahodne Evrope je proti Alpam segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Na Primorskem je prevladovalo pretežno jasno vreme, več oblačnosti je bilo zadnji dan obdobja. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Drugi dan so bile predvsem v vzhodni polovici Slovenije krajevne plohe. 10. septembra je pred bližajočo se vremensko fronto zapihal jugovzhodni do jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, drugi in tretji dan so bile najvišje dnevne temperature od 21 do 26 °C. 11. september Oblačno in deževno, delne razjasnitve, burja, plohe in nevihte, zvečer pretežno jasno Nad srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je pomikalo proti Črnemu morju. V višinah ga je spremljalo jedro hladnega in vlažnega zraka. Hladna fronta je v drugi polovici noči prešla Slovenijo (slike 7-9). V noči na 11. september se je pooblačilo in pričelo je deževati. Zjutraj in dopoldne je dež ponehal in delno se je razjasnilo, prehodno je zapihala burja. Sredi dneva in popoldne je bilo spremenljivo oblačno, v notranjosti so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Zvečer je bilo v večjem delu Slovenije že pretežno jasno. Največ dežja je padlo na Goriškem in v jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22 °C, na Primorskem do 26 °C. 12.-16. september Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, toplo Nad zahodno in srednjo Evropo, Balkanom ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad severno Evropo pa ciklonsko območje. Hladna fronta, ki se je pomikala prek srednje Evrope proti vzhodu, je 15. septembra zjutraj oplazila Slovenijo. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Prve tri dni je bilo pretežno jasno, občasno delno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. 15. septembra zjutraj je bilo zmerno do pretežno oblačno, čez dan se je razjasnilo. Tudi zadnji dan je bilo zjutraj pretežno oblačno, čez dan pa pretežno jasno. Ponekod je zapihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 21 do 26 °C. 17.-18. september Pooblačitve, padavine, nevihte, jugozahodnik, jugo, nalivi, ujma Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Drugi dan je nad severno Italijo in severnim Jadranom nastalo sekundarno ciklonsko območje. Hladna fronta se je bližala Alpam in je drugi dan prešla Slovenijo. V višinah je bila prvi dan dolina s hladnim zrakom nad zahodno Evropo, nad nami je pihal topel in vlažen jugozahodnik. Drugi dan se je dolina nad Alpami izostrila, nad nami je še pihal močan jugozahodnik (slike 10-12). Prvi dan se je proti jutru pooblačilo, čez dan in v noči na 18. september so se pojavljale krajevne padavine, deloma nevihte. V severovzhodnih krajih je bilo suho vreme, največ padavin je padlo v zahodni in osrednji Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter. Drugi dan je bilo oblačno s obilnimi padavinami in nalivi. V južni Sloveniji je deževalo šele popoldne in zvečer ter v noči na 19. september. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Količina padavin je bila izjemna. Od 18. septembra zjutraj do konca padavin, torej v manj kot 24 urah, je v pasu od Posočja do Savinjske doline padlo več kot 100 mm dežja, na širšem območju Bohinja in Selške doline pa več kot 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 200 mm, lokalno celo več kot 300 mm padavin. Narasle reke in hudourniki so poplavljali (Kropa, Železniki). V južni Sloveniji se je še ogrelo do 26 °C. 19. september Delno jasno, burja, zjutraj ponekod megla Iznad zahodne Evrope se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal spet bolj suh zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Na Primorskem je pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18 °C, na Primorskem do 21 °C. 20.-24. september Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska. V višinah je k nam pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le 23. septembra je bilo občasno ponekod zmerno oblačno (slike 13-15). Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Zjutraj je bilo sveže, na mrazu izpostavljenih legah se je prve tri dni obdobja temperatura spustila pod ledišče. Čez dan pa je bilo najtopleje zadnja dva dni, takrat so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 27 °C. 25. september Zmerno do pretežno oblačno Območje visokega zračnega pritiska je nad našimi kraji slabelo, k nam je pritekal bolj vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24 °C. 26.-28. september Pretežno oblačno s pogostimi padavinami in nevihtami Nad severnim Sredozemljem, Alpami in zahodnim Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je pihal vlažen jugozahodnik do jugovzhodnik (slike 1618). Prvi dan je bilo oblačno, padavine so zajele zahodno in osrednjo Slovenijo. Največ dežja je padlo na Primorskem, tam so bile tudi krajevne nevihte. V noči na 27. september in nato zjutraj ter dopoldne so bile pogoste padavine in nevihte. Popoldne so prehodno ponehale, začela je pihati burja. V noči na 28. september je spet pričelo deževati, tudi čez dan je bilo oblačno s pogostimi padavinami in nevihtami. Največ dežja je padlo v hribovitem svetu zahodne Slovenije, v celotnem obdobju lokalno do 170 mm. Drugod je padlo od 40 do 110 mm padavin. 29. september Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe, jugozahodnik Ciklonsko območje se je z višinskim jedrom hladnega zraka pomaknilo nad srednjo Evropo. Nad nami je pihal vlažen jugozahodni veter. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22 °C, v Zgornjesavski dolini okoli 13 °C. 30. september Jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla Nad Alpami se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska, od zahoda je pritekal suh zrak. Jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 9. 2007 Slika 2. Satelitska slika 4. 9. 2007 ob 14. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 9. 2007 ob 14. uri ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on September, 4th 12 GMT 2007 at 12 GMT Figure 2. Satellite image on September, 4 2007 at Figure 3. 500 mb topography on September, 4 2007 at 12 GMT ■ ■ Ax ' Jl Mm V _--■■ / \ 7 / V / Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 9. 2007 ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on September, 7th 2007 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 7. 9. 2007 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on September, 7th 2007 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 9. 2007 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on September, 7th 2007 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11. 9. 2007 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on September, 11th 2007 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18. 9. 2007 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on September, 18th 2007 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 11. 9. 2007 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on September, 11th 2007 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 18. 9. 2007 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on September, 18th 2007 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 11. 9. 2007 ob 14 uri Figure 9. 500 mb topography on September, 11th 2007 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 9. 2007 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on September, 18th 2007 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 9. 2007 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on September, 23rd 2007 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27. 9. 2007 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on September, 27th 2007 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 23. 9. 2007 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on September, 23rd 2007 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 27. 9. 2007 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on September, 27th 2007 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 9. 2007 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on September, 23rd 2007 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 27. 9. 2007 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on September, 27th 2007 at 12 GMT 31 Izjemne padavine 18. septembra 2007 Extreme precipitations on 18 September 2007 Gregor Vertačnik V torek, 18. septembra 2007, so Slovenijo po izjemno obilnih padavinah prizadele katastrofalne poplave. Vzrok za nenavadno močne padavine je bila kombinacija posebne sinoptične situacije in orografskih učinkov. V nekaj urah je v obliki močnih nalivov predvsem v pasu od Bohinja in Cerkljanskega hribovja do Celjske kotline padlo več padavin, kot jih običajno v celem septembru. Na številnih postajah so izmerili največ padavin doslej, marsikje je bila presežena 100-letna povratna doba. Vremenska situacija Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je prek zahodne in srednje Evrope od severozahoda bližala Alpam; sočasno se je prek zahodne Evrope od zahoda proti vzhodu pomikala višinska dolina s hladnim zrakom. Nad nami se je krepil jugozahodni veter. Bistveni vzroki za obilne padavine so bili: • razgibanost terena, • stalen dotok vlažnega zraka od jugozahoda, • močna nestabilnost ozračja in • striženje vetra v plasti od tal do 6 km višine. V takih pogojih nastajajo obsežni konvektivni sistemi, tvorijo se močne nevihte, ki lahko dlje časa vztrajajo na istem območju. Razvoj vremena Prvo padavinsko območje se je prek zahodne Slovenije proti vzhodu pomikalo že zjutraj med 5. in 7. uro (slika 1, levo). Sledil je krajši premor in kmalu po 8. uri so se v hribovitem delu zahodne Slovenije spet pojavljale nevihte. Močni nalivi so omenjen del Slovenije zajeli že okoli 9. ure in 30 minut (slika 1, v sredini), vendar se je ta nevihtna cona še pomikala proti vzhodu. Nato se je vzpostavila nevihtna linija iz Posočja prek Idrijsko-Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja do Celjske kotline in je tam obstala skoraj dve uri (slika 1, desno). Slika 1. Radarska slika padavin 18. septembra 2007 ob 6:00, 9:30 in 12:10 (od leve proti desni) Figure 1. Radar image of precipitation intensity at 6:00, 9:30 and 12:10 (from left to right) on 18 September 2007 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Popoldan so v severni polovici Slovenije nastajale številne plohe in nevihte z močnimi nalivi (slika 2, levo in v sredini). Časovna porazdelitev padavin se je od kraja do kraja lahko zelo močno razlikovala, medtem ko v skupni količini padavin večjih razlik ni bilo. Tako je npr. v Kneški Ravnah in na Voglu, ki sta le 6 km narazen, padla enaka količina padavin, časovni potek pa je bil precej različen (slika 4). Slika 2. Radarska slika padavin 18. septembra 2007 ob 14:00, 16:00 in 19:40 (od leve proti desni) Figure 2. Radar image of precipitation intensity at 14:00, 16:00 and 19:40 (from left to right) on 18 September 2007 Zvečer je v nižjih plasteh ozračja zapihal zmeren do močan severozahodni do severovzhodni veter, nevihte so se pojavljale še ob samem prehodu hladne fronte in se s padavinami širile proti južni Sloveniji. Okoli 19. ure je nastala izrazita nevihtna linija, ki je segala od Slovenske Istre do zgornjega Posotelja (slika 2, desno). V skrajni zahodni Sloveniji so padavine ponehale okoli 21. ure, takrat so bile nevihte z močnimi nalivi predvsem v južni in vzhodni Sloveniji. Na najbolj prizadetem območju (Bohinj, Selška dolina, Cerkljansko) je prenehalo deževati okoli 22. ure. V severovzhodni Sloveniji je dež ponehal med 23. uro in 30 minut ter 0. uro in 40 minut. Najdlje je deževalo v jugovzhodni Sloveniji, tam je dež ponehal okoli 2. ure in 30 minut. Krajevna in časovna porazdelitev padavin Krajevna porazdelitev padavin je bila raznolika. V naravi konvektivnih procesov je, da so lokalno zelo omejeni, tako da so posledično velike razlike v količini padavin že na majhnih razdaljah, tudi na območju, kjer je padlo največ padavin. 18. septembra je tako največ padavin, nad 200 mm, padlo v Bohinju, Cerkljanskem in Škofjeloškem hribovju ter ponekod v Ljubljanski kotlini. Nad 100 mm padavin padlo v pasu od Zgornjega Posočja prek severne polovice Ljubljanske kotline do Dravinjskih goric (slika 3). Glavnina padavin je na celotnem območju padla v intervalu od dveh do šestih ur in v teh intervalih so bile večinoma dosežene tudi najvišje povratne dobe. Skupna višina padavin in potek padavin sta prikazana na slikah 4 in 5. V preglednicah 1 in 2 so podane izmerjene padavine z ocenjeno povratno dobo na območju z najobilnejšimi padavinami. Zaradi izjemno velike količine padavin v kratkem času so nastopile katastrofalne hudourniške poplave, ki so povzročile veliko gmotno škodo predvsem na območju med Kranjem in Tolminom. Obsežne poplave so bile tudi v severnem delu Ljubljanske kotline in v porečju Savinje. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 3. Karta višine padavin na podlagi meritev klasičnih in samodejnih meteoroloških postaj od 18. 9. ob 8:00 do 19. 9. 2007 ob 8:00 Figure 3. Map of precipitation amount based on rain-gauge measurements at classical and automatic meteorological stations from 18 September at 8:00 to 19 September 2007 at 8:00 - II L ÜTJ ti i 360 320 280 240 £ 200 'S 160 S 120 3 E 80 Ü 40 0 55 50 45 — 40 E H 35 'S 30 • 25 = 20 15 10 5 0 TTnriri ■ T I 1 ^^ ^ TTnriri / ' - j i iln n iii^u 1 iH .In... 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 14:00 16:00 18:00 20:00 22:00 0:00 termin 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 14:00 16:00 18:00 20:00 22:00 0:00 termin Bohinjska Češnjica i__ - 4 - - j- -U- |4- -- --N-M--H4- r [.ml nOn III,. 300 270 240 210 "e 180 J 150 ^ 120 '1 90 § 60 ^ 30 0 2:00 4:00 6:00 8:00 0:00 12:00 14:00 16:00 18:00 20:00 22:00 0:00 termin ~t~ttttitt It 4 - -- in j i. m,. 125 100 I 75 ! 50 25 0 2:00 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 14:00 16:00 18:00 20:00 22:00 0:00 termin Slika 4. Potek kumulativne (rdeča črta) in polurne višine padavin (modri stolpci) na nekaterih postajah na območju z veliko količino padavin 18. septembra 2007 Figure 4. Precipitation accumulation (red line) and half-hour precipitation amount (blue bars) at some stations in the region of heavy precipitation on 18 September 2007 2:00 2:00 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 20 18 16 f 14 ~ 12 £ 10 i 8 I 6 4 2 0 Letališče JP Ljubljana (AMP) Kamniška Bistrica 12 — 10 m ^ -d 8 Z 6 4 2 2:00 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 14:00 16:00 termin 00 20:00 22:00 0:00 14 termin (ura) 2:00 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 14:00 16:00 18:00 20:00 22:00 0:00 termin 24 — 20 80 "S 60 J 40 s 2:00 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 14:00 16:00 18:00 20:00 22:00 0:00 termin Slika 5. Potek kumulativne (rdeča črta) in polurne višine padavin (modri stolpci) na nekaterih postajah na območju z veliko količino padavin 18. septembra 2007 Figure 5. Precipitation accumulation (red line) and half-hour precipitation amount (blue bars) at some stations in the region of heavy precipitation on 18 September 2007 Preglednica 1. Vsota padavin od 18. septembra ob 8:00 do 19. septembra 2007 8:00 (mm) z oceno povratne dobe (leta) na izbranih klasičnih meteoroloških postajah Table 1. Precipitation sum from 18 September at 8:00 to 19 September 2007 at 8:00 (mm) with an estimation of the return period (years) at selected classical meteorological stations 14 200 merilna postaja pad. povratna doba Kneške Ravne 304 50 Vogel 304 25 Bohinjska Češnjica 279 100 Gorjuše 247 100 Zgornja Sorica 233 >100 Davča 228 >100 Letališče JP Ljubljana 227 >100 Bukovo 224 >100 Škofja Loka 218 >100 Dražgoše 216 >100 Rut 216 50 Železniki 197 >100 Trboje 190 >100 Zgornje Bitnje 187 >100 Zgornja Besnica 147 >100 Tržič 184 >100 Lesce 180 >100 Bled 179 >100 merilna postaja pad. povratna doba Gomilsko 173 100 Zgornji Tuhinj 171 >100 Jelendol 162 100 Poljane nad Škofjo Loko 162 100 Kranj 160 >100 Črnivec 154 100 Mozirje 154 100 Bukovščica 151 100 Vojnik 150 >100 Krvavec 149 100 Vodice 146 >100 Bled-Jermenka 143 50 Cerkno 140 100 Naklo 135 100 Slovenske Konjice 131 100 Radegunda 123 50 Oplotnica 117 100 Črešnjevec 112 50 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Največja 30-minutna, urna, dvourna, 6-urna in 12-urna višina padavin (mm) 18. septembra 2007 na nekaterih pluviografskih in samodejnih (AMP) meteoroloških postajah Table 2. Highest 30-minute, hourly, 2-hourly, 6-hourly and 12-hourly precipitation amount (mm) on 18 September at some pluviograph and automatic (AMP) meteorological stations merilna postaja 30 min 60 min 120 min 360 min 720 min Kneške Ravne 53 84 157 240 297 Bohinjska Češnjica 58 95 132 218 279 Vogel 53 78 114 215 289 Davča 58 84 111 155 214 Kal nad Kanalom 39 62 81 159 173 Lesce 27 47 78 143 173 Rudno Polje (AMP) 20 36 59 127 204 Letališče JP Ljubljana (AMP) 18 32 57 120 176 Slovenske Konjice 23 33 46 94 124 Celje 16 24 40 65 98 Kamniška Bistrica 18 24 35 87 152 Krvavec (AMP) 15 23 35 91 146 Bovec (AM P) 15 25 33 76 113 Letališče Maribor (AMP) 13 19 32 57 83 Spodnji Dolič 15 19 31 63 101 Rogla (AMP) 12 21 30 61 105 220 200 180 160 1 140 120 J 100 H 80 60 40 20 0 1895 1905 1915 1925 1935 1945 1955 1965 1975 1985 1995 2005 leto Slika 6. Časovni potek največjih dnevnih padavin po letih na meteorološki postaji Škofja Loka. Z barvo je prikazan letni čas, v katerem je nastopil dnevni ekstrem. Močno izstopata letošnji ekstrem in ekstrem iz leta 1926. Prikazana so leta z vsaj polovico meritev, zato manjka obdobje 1941-1947 Figure 6. Annual time series of the highest daily precipitation amount at meteorological station Škofja Loka. Colour of the bar represents the season when the highest daily precipitation amount was registered in the given year. Two extremes, in 1926 and 2007, are far higher than others. Data is shown only for years with at least half of measurements, therefore the period 1941-1947 is missing SUMMARY On Tuesday, 18 September 2007, catastrophic floods occurred in some parts of Slovenia. A combination of a special synoptic situation and orographic effects caused unusually strong precipitations. Precipitation accumulation of heavy downpours that lasted few hours exceeded the climatological normal of September precipitation in a region from Bohinj and Cerkljansko hribovje to Celje valley. Numerous stations got new records for daily and sub-daily precipitation amount and 100-year return period threshold was exceeded at many stations. 36 Ozonska luknja nad južnim polom septembra 2007 Ozone hole above South Pole in September 2007 Maja Zupančič Ozonska luknja nad Antarktiko je v letu 2007 manjša kot lani, kar pa ni znak obnavljanja ozonske plasti, temveč je posledica razmeroma mile zime v stratosferi Antarktike. Od leta 1998 dalje sta bili ozonski luknji v letih 2002 in 2004 manjši od letošnje, ki obsega približno 25 milijonov km2, ozonska plast pa je bila za 220 Dobsonovih enot tanjša. Potrebno je omeniti, da to ni znak obnavljanja ozona. Stratosfera še vedno vsebuje zadostne količine klora in broma, ki lahko povzročita popolno uničenje ozona v višini od 14 do 21 km. Slika 1. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 1., 6. in 11. septembra 2007 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 1. Total ozone on 1st, 6th and 11th of September 2007 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada Količina plinov, ki tanjšajo ozonsko plast, je v stratosferi dosegla maksimum okoli leta 2000. Le-ta se zmanjšuje počasi, s stopnjo 1 % na leto. Stratosfera vsebuje toliko klora in broma, da lahko povzroči velike ozonske luknje tudi še v naslednjih desetletjih. V tem obdobju bodo ozonsko luknjo nad Antarktiko v veliki meri določale meteorološke razmere v stratosferi pozimi. Naraščajoča količina toplogrednih plinov v ozračju bo povzročila nižje temperature v stratosferi, kar povečuje nevarnost izrazitih ozonskih lukenj v naslednjih desetletjih. A spremenljivost meteorološki razmer iz leta v leto ostaja, zato bodo tudi razlike med obsegom ozonske luknje v posameznih letih. Več informacij najdete na spletnem naslovu: http://www.wmo.int/pages/prog/arep/gaw/ozone/index.html 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 2. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 16., 21. in 26. septembra 2007 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 2. Total ozone on 16th, 21th and 26th of September 2007 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada SUMMARY According to the World Meteorological Organization the ozone hole over the Antarctic in 2007 is relatively small, but its size is not a sign of recovery but instead related to the mild temperatures in the Antarctic stratosphere during the latest winter. Since 1998, only the ozone holes of 2002 and 2004 have been smaller than the 2007 hole. It should be pointed out that this is not a sign of ozone recovery. The small ozone hole of 2007 is related to the mild temperatures of the Antarctic stratosphere during the 2007 winter. The stratosphere still contains more than enough chlorine and bromine to cause complete ozone destruction in the 14-21 kilometre altitude range. The amount of ozone-depleting gasses reached a maximum in the Antarctic stratosphere around the year 2000. This amount is now declining slowly at a rate of about 1% per year. The stratosphere is expected to contain enough chlorine and bromine to cause severe ozone holes for another one to two decades. During this period, the severity of the ozone hole will, largely, be determined by the meteorological conditions of the stratosphere during the Antarctic winter. Increasing amounts of greenhouse gases in the atmosphere will lead to lower temperatures in the stratosphere. This increases the risk of severe ozone holes in upcoming decades. But inter-annual variability in the meteorological conditions will remain, which can lead to less severe ozone holes. More information can be found at: http://www.wmo.int/pages/prog/arep/gaw/ozone/index.html 38 Meteorološka postaja Železniki Meteorological station Železniki Mateja Nadbath N a severozahodu države, v Selški dolini, se nahajajo Železniki, osrednji kraj doline in center občine. V kraju je že od leta 1896 padavinska meteorološka postaja. V okolici so še tri padavinske postaje, v Zgornji Sorici, Davči in Dražgošah. Slika 1. Geografska lega naselja Železniki (vir: Atlas Slovenije) Figure 1. Geographical position of Železniki (from: Atlas Slovenije) Meteorološka postaja se nahaja v jugozahodnem delu naselja, v ozki dolini Prednje Smoleve, na nadmorski višini 475 m. Ombrometer je postavljen blizu potoka in opazovalkine hiše. Postaja je na isti lokaciji že od konca maja 1936, pred tem se je lokacija opazovalnega prostora kar precej spreminjala. Slika 2. Meteorološki opazovalni prostor v Železnikih, or- Slika 3. Meteorološki opazovalni prostor v Železnikih, tofoto leta 2000 (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas) slikano proti jugu, oktober 2005 (foto: B. Zupančič) Figure 2. Meteorological station in Železniki, ortophoto Figure 3. Meteorological station in Železniki, photo taken from year 2000 (from: Interaktivni naravovarstveni atlas) to the south, October 2005 (photo B. Zupančič) Na meteorološki postaji Železniki merimo višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujemo oblike padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave. Višino padavin merimo od vsega začetka delovanja postaje, snežno odejo pa od januarja 1947. V Železnikih smo z meteorološkimi meritvami in opazovanji začeli januarja 1896. S krajšimi prekinitvami so trajale do druge svetovne vojne, do aprila 1941. Že januarja 1945 so merjenja in opazovanja ponovno stekla in potekajo brez prekinitve še danes. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo f V ■I «ö Ö ..■ Hit* i^fHilirit^ J ti i v ^ ■ J i / / -i Vf^ti JvHrt 4. x a -J- J Slika 4. Skica lokacije meteorološke postaje v Železnikih maja 1936; narisal jo je takratni opazovalec Franc Reya Figure 4. Sketch of meteorological station in Železniki in May 1936, drawn by Franc Reya, the meteorological observer Irena Reya je prostovoljna meteorološka opazovalka od maja 1972, zadnjih 35 let. Pred njo sta meritve in opazovanja vršila Frančiška Reya, od 1945 do maja 1972, in Franc Reya, od junija 1931 do aprila 1941. Pred njim je bila vrsta opazovalcev: Josip Primožič, Franc Goja, Drago Avsec, Franc Schinzel, Gabriel Thaler, Anton Sonc, Johanna Božič in Luka Košmelj, takratni župan, ki je bil prvi prostovoljni meteorološki opazovalec v Železnikih, meril in opazoval je od januarja 1896 do junija 1901. 400 350 300 250 S S 200 150 100 50 0 700 600 500 400 300 200 100 0 J FMAMJ JASOND pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter Slika 5. Dolgoletna (1961-1990) mesečna povprečja in mesečna višina padavin leta 2007 v Železnikih Figure 5. Long-term (1961-1990) mean monthly precipitation and precipitation in year 2007 in Železniki Slika 6. Dolgoletna povprečna količina padavin po letnih časih* v Železnikih Figure 6. Mean seasonal* precipitation in Železniki 1883 mm je povprečna letna višina padavin v referenčnem obdobju 1961-1990. V tem obdobju pade februarja povprečno najmanj padavin, 118 mm; novembra pa največ, 222 mm (slika 5). Jesen je od letnih časov najbolj namočena, v dolgoletnem povprečju pade 551 mm; najmanj padavin pade v povprečju pozimi, 393 mm. Spomladi in poleti pade približno enaka količina padavin, 465 mm in 474 mm (slika 6, temno modri stolpci). * Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar * Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Letno povprečje referenčnega obdobja 1951-1980 je 1931 mm, za obdobje 1971-2000 pa 1829 mm padavin. Če primerjamo tri referenčna obdobja, 1951-1980, 1961-1990 in 1971-2000, med seboj je v povprečju letno padlo največ padavin v prvem in najmanj v zadnjem obdobju. V zadnjem obdobju (slika 6) je opazno zmanjšanje padavin spomladi, poleti in pozimi. c^ vo m oo c^ CK CK CK Slika 7. Septembrska višina padavin v obdobju 1930-2007 in dolgoletno povprečje (zelena črta) v Železnikih Figure 7. Monthly precipitation for September in period 1930-2007 and long-term mean value (green line) in Železniki Povprečna količina padavin za september v referenčnem obdobju 1961-1990 je 157 mm (slika 5). Septembra 2007 smo namerili kar 367 mm, to je v obdobju 1930-2007 četrta najvišja septembrska količina padavin (slika 7). Najvišja septembrska višina padavin v tem obdobju je bila izmerjena leta 1965, kar 484 mm. Kljub tej visoki septembrski vrednosti, so najvišje mesečne višine padavin v oktobru in novembru še višje (slika 8). November 2000 je bil do sedaj v Železnikih najbolj namočen mesec, izmerili smo kar 644 mm padavin. J FMAMJ J ASOND J FMAMJ JAS OND Slika 8. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju 1930-2006 v Železnikih Figure 8. Maximum and minimum monthly precipitation in period 1930-2006 in Železniki Slika 9. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju januar 1930-september 2007 v Železnikih Figure 9. Maximum daily precipitation per month in period January 1930-September 2007 in Železniki Od leta 1930 do septembra 2007 je bila v Železnikih najvišja dnevna višina padavin 120 mm, izmerili smo jo 21. septembra 1933. 18. septembra 2007 je bila ta vrednost presežena, saj je v 24 urah padlo kar 197 mm, to je višina padavin, ki je padla od 8. ure 18. septembra do 8. ure 19. septembra 2007, pripisana je dnevu meritve 19. septembra (slika 9). Tega dne je padlo celo 40 mm več padavin, kot jih v povprečju pade v celem septembru. Statistično gledano ima dogodek v Železnikih povratno dobo več kot 100 let. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Na bližnjih padavinskih postajah smo 19. septembra 2007 beležili tudi rekordne dnevne vrednosti; v Dražgošah smo namerili 216 mm, v Davči 228 mm in v Zgornji Sorici 233 mm. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Železnikih v obdobju januar 1930-september 2007, brez podatkov za obdobje 1941-1944; za podatke o snežni odeji je obdobje 1947-2007 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters in Železniki in period January 1930-September 2007. There is no data in the period 1941-1944. Period for snow cover data is 1947-2006 največ leto/datum najmanj leto/mesec maximum year/date minimum year/month letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 2532 1934 1302 1945 mesečna višina padavin (mm) 644 november 2000 0 januar 1989 monthly precipitation (mm) marec 1948 dnevna višina padavin (mm) 197 19.9.2007 0 / daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) 200 15. 2. 1952 4 26. 2. 1989 maximum snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo" 135 1965 13 1989 annual number of days with snow cover" V Železnikih ne mine leto brez snežne odeje. V dolgoletnem povprečju (1961-1990) je na leto povprečno 88 dni s snežno odejo. Najzgodnejši mesec s snežno odejo je oktober, najpoznejši pa maj. c^c^c^c^c^c^ c^c^c^c^c^c^c^ c^c^c^c^c^c^ o Slika 10. Letno število dni s snežno odejo in najvišja letna snežna odeja v obdobju 1947-2006 v Železnikih Figure 10. Annual snow cover duration and maximum depth of total snow cover in 1947-2006 in Železniki SUMMARY In Železniki there is a precipitation meteorological station. It is located in northwestern part of Slovenia. This meteorological station was established in 1896. Precipitation, snow cover and new snow cover are measured and meteorological phenomena are observed. Irena Reya has been meteorological observer since May 1972. On 19 September 2007 197 mm of precipitation fell in 24 hours. ** dan s snežno odejo je dan, ko snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora ** a day with snow cover is day, when surface in the surrounding of observing site is at least 50 % covered with snow 42 7. LETNA KONFERENCA EVROPSKE METEOROLOŠKE ZVEZE (EMS 7) IN 8. EVROPSKA KONFERENCA O APLIKACIJAH V METEOROLOGIJI (ECAM 8) 7th annual meeting of the European meteorological society (EMS 7) and the 8th European conference on applications of meteorology (ECAM 8) Tanja Cegnar Od 1. do 5. oktobra 2007 sta se v španskem San Lorenzu de El Escorial v okolici Madrida odvijali 7. letna konferenca Evropske meteorološke zveze (EMS7) in 8. konferenca o aplikacijah v meteorologiji (ECAM8). Zbralo se je okoli 500 strokovnjakov okoljskih ved, ki se ukvarjajo predvsem s proučevanjem vremena in podnebja. Slika 2. Največja znamenitost kraja San Lorenzo de El Escorial. Samostan je danes še vedno dejaven, španska kraljeva palača pa je preurejena v muzej in kraljevo grobnico. Od leta 1984 je pri organizaciji UNESCO vpisan kot spomenik svetovne dediščine (foto: Tanja Ceg-nar) Figure 2. The most attractive site of San Lorenzo de El Escorial. The monastery serves to his purpose still now, while the Spanish royal palace was rearranged into museum and tomb. In 1984 UNESCO declared the site of San Lorenzo de El Escorial a World Heritage Site (Photo: Tanja Cegnar) Slika 1. Kraj San Lorenzo de El Escorial je nekaj 10 kilometrov oddaljen od Madrida (foto: Tanja Cegnar) Figure 1. San Lorenzo de El Escorial is located approximately 50 km Northwest of Madrid at an altitude of more than 1000 m (Photo: Tanja Cegnar) Na otvoritvi v ponedeljek, 1. oktobra, so udeležence pozdravili slavnostni govorniki: • David Burridge, predsednik Evropske meteorološke zveze (EMS) • Francisco Cadarso, direktor Španskega inštituta za meteorologijo (Instituto National de Meteorología) • José Antonio Maldonado, predsednik Španskega meteorološkega društva (AME) • Richard Anthes, predsednik Ameriškega meteorološkega društva (AMS) • Eva López, predstavnica župana kraja San Lorenzo de El Escorial José Luis Fernández-Queja • Ben Dieterink, predsednik Association of Hydro-Meteorological Equipment Industry (HMEI) • Pirkko Saarikivi, Organizacija za zasebne meteorološke meritve (PRIMET), član sveta Po otvoritveni slovesnosti in podelitvi nagrad Evropske meteorološke zveze se je odvijala plenarna seja s predavanji nekdanjega direktorja Svetovne meteorološke organizacije, Johna Zillmana, 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo generalnega sekretarja Svetovne meteorološke organizacije Michela Jarrauda, podpredsednika Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (delovna skupina 1 - WGI) Filippa Goirgija, direktorja ECMWF Dominiqueja Marboutya in namestnika direktorja General Meteo-France Alaina Raiterja. Slika 3. Na otvoritvi so slavnostni govorniki pozdravili udeležence konferenc (foto: Tanja Cegnar) Figure 3. In the opening session the solemn speakers welcomed the participants of the conferences (Photo: Tanja Cegnar) Zaradi zelo obsežne tematike je konferenca potekala v 4. vzporednih sekcijah, ki so med drugim obravnavale: prihodnost meteorologije, napovedi in projekcije, prostorske informacije in aplikacije v meteorologiji, modeliranje, scenarije, napovedi, zemeljsko in vesoljsko meteorologijo, medije in komunikacijo, okoljsko meteorologijo, dinamiko in možnost napovedovanja intenzivnih vremenskih dogodkov, spletne aplikacije v meteorologiji, vlogo meteoroloških podatkov v procesih odločanja, zgodovino meteorologije, hidrometeorologijo in agrometeorologijo, podnebne spremembe in spremenljivost v Evropi, poučevanje z ozračjem povezanih ved. Slika 4. Muzej v El Escorialu (foto: Tanja Cegnar) Figure 4. Museum in El Escorial (Photo: Tanja Cegnar) Vsaka sekcija je imela razstavljene tudi posterje. V sredo 3. oktobra, je bila v okviru konference plenarna seja. Razdeljena je bila v dva dela, obema je sledila vodena razprava. V prvem delu, z naslovom Satelitski podatki za opazovanje in napovedovanje vremena in podnebja, ki mu je predsedoval Lars Prahm (generalni direktor EUMETSAT), so sodelovali: • Ernst Koenemann, EUMETSAT: Uporaba EUMETSAT satelita za napovedovanje vremena in podnebja • Paul Ingmann, ESA: Spreminjajoča Zemlja - novi znanstveni izzivi za opazovanje Zemlje • Jean-Noel Thepaut, ECMWF: Asimilacija satelitskih podatkov in uporaba le-teh pri analizi ekstre-mnih dogodkov • Alain Podaire, pisarna GMES Drugemu delu plenarne seje, z naslovom Strategije za prihodnost meteorologije v Evropi, je predsedoval David M. Burridge, predsednik Evropske meteorološke zveze, svoja dognanja pa so predstavili: 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Dominique Marbouty, direktor ECMWF Jean-Pierre Chalon, koordinator EUMETNET Steven Noyes, UKMO Lars Prahm, generalni direktor EUMETSAT Pirkko Saarikivi, članica sveta, PRIMET Ben Dieterink, predsednik HMEI Tomas Molina, predsednik IABM Sylvain Joffre, COST Slika 5. Iz ene izmed sej (foto: Tanja Cegnar) Figure 5. From one of the sessions (Photo: Tanja Ce- gnar) Ob koncu obeh delov je sledila razprava, ki jo je vodil Francisco Cadarso, direktor INM. Evropska meteorološka zveza je podelila nagrade medijske sekcije, za najboljšo vremensko televizijsko napoved ob izrednih vremenskih dogodkih in življenjsko delo na področju posredovanja vremenskih napovedi javnosti. Prispevki medijske sekcije bodo tako kot vsako leto objavljeni v digitalni publikaciji. Slika 6. Dobitnik nagrade EMS za življenjsko delo José Antonio Maldonado (levo) in dobitnik nagrade EMS za najboljšo vremensko televizijsko napoved ob izrednih vremenskih dogodkih Francis Wilson (desno) (foto: elmundo.es, arhiv Francis Wilson) Figure 6. The winner of the EMS Broadcast Meteorologist award to honour life achievement José Antonio Maldonado (left) and the winner of the EMS award for the best TV weather forecast of 2007 Francis Wilson (right) (Photo: elmundo.es, archive Francis Wilson) Poleg obeh konferenc so potekali tudi številni vzporedni dogodki, kot so bili sestanki WGCEF, TIGGE-LAM, PRIMET ECOMET, PRIMET in projektov COST. SUMMARY From 1st till 5th October 2007 in Spanish San Lorenzo de El Escorial, in surroundings of Madrid, took place the 7th Annual Meeting of the European Meteorological Society (EMS7) and the 8th European Conference on Applications of Meteorology. Approximately 500 specialists of environmental sciences attended the conferences. At a time when discussions on climate change and its impacts pervade every corner of society, and its consequences are being felt in almost all the economy sector, this meeting will possibly help to develop the societal information and benefits to meet the challenges of climate change. Both, the ECAM and EMS programme, reflect these challenges. The theme of the meetings was High Impact Weather, highlighting the growing need for improved forecasting capabilities and better early warning system. 45 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Iztok Matajc, Ciril Zrnec Kimavec ali september, prvi meteorološki jesenski mesec, je bil po daljšem času v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za 1 do 2 °C hladnejši. Tudi temperatura tal v globini 5 in 30 cm pod površino je bila za 2 °C nižja od 10-letnega povprečja (1991-2000), predvsem v času po 20. septembru, ko povprečne dnevne talne temperature niso več dosegle povprečnih vrednosti. V začetku septembra je temperatura tal povsod še nihala med 16 in 23 °C na Primorskem in Obali, potem pa je proti koncu meseca počasi padala in zadnje dni septembra dosegla vrednosti med 15,5 in 16,3 °C do globine 50 cm na Biljanskem in nekoliko višje, med 17,1 in 18,5 °C, ob Obali (meteorološka postaja Letališče Portorož). Vrednosti temperature tal na meteorološki postaji v Portorožu so le indikativne, ker so senzorji (termistorji) nameščeni v tleh, ki niso avtohtona (tla so bila pripeljana z bližnje okolice ob obnovitvah na letališču). Dežja je bilo septembra veliko in po vsej Sloveniji so bile mesečne količine večje od dolgoletnega povprečja. Huda ujma s padavinami prek 200 mm v 24 urah je 18. septembra prizadela območje Selške doline, kjer so bile zaradi nenadoma naraslih vodotokov tudi človeške žrtve. Povzročena je bila tudi velika materialna škoda. Podobno je narasla voda povzročila veliko škodo tudi v delu Savinjske doline. Mesečna količina padavin je bila v državi presežena do 250 %, v večjem delu pa je padlo od 150 do 200 % dolgoletnega povprečja dežja. Poraba vode iz rastlin in tal (evapotranspiracija) je bila septembra povprečna. Največja poraba vode je bila zabeležena le še na obali, v Portorožu je dosegla 77 mm ali povprečno več kot 2,5 mm porabljene vode na dan in na Biljanskem, kjer je bila 71 mm. Drugod po Sloveniji evapotranspiracija ni presegla 70 mm. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, september 2007 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration ETP according to Penman-Monteith's equation, September 2007 Postaja .dekada II.dekada II.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S Portorož-letališče 2.9 3.9 28 2.9 3.4 28 2.2 2.8 21 2.7 3.9 77 Bilje 2.7 3.1 25 2.7 3.1 26 2.0 2.7 20 2.5 3.1 71 Godnje 2.5 3.2 24 2.4 2.9 24 2.0 2.8 19 2.3 3.2 67 Postojna 2.4 3.5 23 2.3 2.8 22 1.9 2.7 19 2.2 3.5 64 Kočevje 1.9 3.0 19 2.2 2.6 21 1.7 2.0 17 1.9 3.0 57 Rateče 2.3 2.8 23 2.4 2.9 24 1.7 2.4 17 2.1 2.9 63 Lesce 2.4 3.0 24 2.3 2.9 23 1.8 2.3 17 2.2 3.0 64 Slovenj Gradec 2.1 2.8 21 2.2 2.8 22 1.8 2.1 18 2.0 2.8 61 Brnik 2.3 2.9 23 2.3 2.7 22 1.8 2.4 17 2.1 2.9 63 Ljubljana 2.4 3.0 23 2.5 3.0 25 1.8 2.5 18 2.2 3.0 67 Sevno 2.2 3.1 22 2.4 3.2 24 2.0 2.6 20 2.2 3.2 67 Novo mesto 2.0 2.7 20 2.5 3.1 25 1.9 2.4 19 2.1 3.1 64 Črnomelj 2.4 3.5 24 2.5 3.1 25 2.0 2.5 20 2.3 3.5 69 Bizeljsko 2.2 3.0 21 2.4 3.3 25 1.9 2.3 19 2.2 3.3 65 Celje 2.1 2.9 21 2.3 3.0 23 1.8 2.4 18 2.1 3.0 62 Starše 2.1 3.0 21 2.4 3.0 24 2.0 2.5 19 2.2 3.0 64 Maribor 2.3 3.0 23 2.5 3.0 25 2.1 2.5 20 2.3 3.0 68 Maribor-letališče 2.1 2.8 22 2.5 3.0 24 2.0 2.4 19 2.2 3.0 66 Jeruzalem 2.0 2.9 20 2.4 3.1 24 2.1 2.9 21 2.2 3.1 66 Murska Sobota 1.9 2.7 19 2.4 3.0 24 1.9 2.3 18 2.0 3.0 61 Veliki Dolenci 2.1 2.9 21 2.4 3.0 24 2.1 2.6 21 2.2 3.0 66 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Fenološki razvoj gojenih rastlin in samoniklih zelnatih rastlin, grmovnic in drevesnih vrst je tudi septembra še vedno prehiteval, in faze razvoja, kot na primer prvi zreli plodovi pri divjemu kostanju in šipku, so nastopile prej, kot v povprečju zadnjih deset in več let (preglednica 2). Prav tako sta prehitevala začetek zorenja in obiranje orehovih plodov pri pravem orehu (slika 1). Zaradi pretoplega vremena v začetnih razvojnih fazah rastlin spomladi in delno poleti letos je hitreje dozorevalo tudi pečkato sadje. Preglednica 2. Nastop fenoloških faz prvi zreli plodovi pri divjem kostanju (Aesculus hippocastanum) in šipku (Rosa canina) ter začetek zorenja in obiranje oreha (Juglans regia), september 2007 Table 2. Start of phenological phases first ripe fruits of horse chesnut (Aesculus hippocastanum) and wild rose (Rosa canina) and harvest of nut (Juglans regia), September 2007 met. postaja nm. v. (m) DIVJI KOSTANJ prvi zreli plodovi ŠIPEK prvi zreli plodovi OREH zač. zorenja obiranje Bilje 55 8. 9. 16. 8. 6. 9. 19. 9. Bizeljsko 179 25. 9. 17. 8. 29. 8. 9. 9. Bohinjska Češnjica 620 23. 9. 25. 8. 28. 8. 29. 9. Brod 150 22. 9. 18. 8. 15. 8. 29. 9. Bukovci 216 22. 9. 10. 9. 31. 8. 28. 9. Celje 244 21. 9. 20. 8. 30. 8. 20. 9. Cerknica 576 5. 9. 20. 9. 17. 9. 30. 9. Grad Cerklje na Gor. 438 16. 9. 13. 9. 27. 8. 29. 9. Griblje 163 10. 9. 15. 8. 1. 9. 17. 9. Grm 330 11. 9. 27. 8. 15. 9. 28. 9. Hočko Pohorje 650 19. 9. 26. 8. 25. 8. 20. 9. Kadrenci 316 20. 9. 20. 8. 30. 8. 23. 9. Kobarid 230 7. 9. 21. 9. 10. 9. 24. 9. Lesce 515 15. 9. 26. 8. 17. 9. 28. 9. Lig 615 9. 9. 2. 9. 20. 9. 30. 9. Ljubljana - Bežigrad 299 15. 9. 6. 9. 27. 8. 11. 9. Luče 520 7. 9. 23. 8. 7. 9. 19. 9. Metlika 165 15. 9. 28. 8. 15. 8. 15. 9. Mokronog 274 11. 9. 1. 9. 05. 9. 29. 9. Podlehnik 230 5. 9. 10. 9. 28. 8. 16. 9. Rižana 80 8. 9. 16. 8. 5. 9. 18. 9. Rovte 705 20. 9. 28. 8. 8. 9. 20. 9. Slovenske Konjice 330 10. 9. 7. 9. 2. 9. 28. 9. Starše 240 15. 9. 22. 8. 10. 9. 30. 9. Šmarje pri Sežani 311 15. 9. 29. 8. 5. 9. 20. 9. Velenje 420 10. 9. 30. 8. 20. 9. 26. 9. Veliki Dolenci 308 8. 9. 26. 8. 22. 8. 18. 9. Vrhnika 310 16. 9. 29. 8. 7. 9. 27. 9. Zibika 245 17. 9. 27. 8. 24. 8. 15. 9. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Srednje pozne sorte jabolk in hrušk so pobirali od 10 do 14 dni bolj zgodaj, prav tako pozne sorte pečkar-jev, ki so dozorele že proti koncu septembra. Tudi grozdje, predvsem ranejše sorte, so vinogradniki na Primorskem pa tudi na Krasu, na Dolenjskem in v Beli krajini obirali do 14 dni bolj zgodaj od povprečja; ugodno avgustovsko vreme je preprečilo marsikatero okužbo trte v septembru, zato so ostali grozdi pred obiranjem v fazi splošnega zorenja zdravi in polni. 25.09. 20.09. 15.09. 10.09. 05.09. 31.08. 26.08. 21.08. 16.08. 11.08. za č.zorenja 2007 ■ 1994-2006 <5? «T ¿v* c/ Gv j*» Slika 1. Primerjava začetka zorenja oreha (Juglans regia) septembra 2007 s povprečnim datumom v obdobju 1994 - 2006 na nekaterih lokacijah v Sloveniji. Figure 1. Comparison of phenological phase between first ripe fruits of nut (Juglans regia) in September 2007 and average date in the period 1994 - 2006 on some locations in Slovenija. Slika 2. Začetek zorenja plodov oreha (Juglans regia) (leva fotografija) in zreli plodovi tik pred obiranjem, september 2007 Figure 2. First ripe fruits of nut (Juglans regia) (left photo) and ripe nut fruit just before picking in September 2007 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, september 2007 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, September 2007 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec(M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 18.6 19.0 28.3 28.3 10.8 11.0 18.9 19.2 26.2 26.3 10.1 10.3 16.4 16.6 23.8 23.8 10.4 10.8 18.0 18.3 Bilje 20.1 19.9 32.7 29.0 11.2 12.1 19.5 19.8 28.9 27.7 10.6 11.6 16.4 16.7 26.3 25.4 9.5 10.3 18.7 18.8 Lesce 14.9 15.1 22.3 20.9 9.8 10.4 16.1 16.2 24.8 22.8 8.2 9.6 13.8 13.6 24.9 19.6 6.4 7.6 14.9 14.9 Slovenj Gradec 15.0 15.2 23.8 21.8 10.4 11.1 16.0 15.9 23.5 21.7 10.4 10.9 13.3 13.3 20.2 17.9 6.4 7.0 14.8 14.8 Ljubljana 16.9 16.9 28.9 25.8 9.7 10.8 17.8 17.6 30.1 26.3 8.0 9.1 15.1 14.9 26.6 23.2 7.6 8.6 16.6 16.5 Novo mesto 18.1 18.1 24.3 23.8 13.6 13.8 17.9 17.9 22.7 22.2 13.4 13.6 15.6 15.5 20.8 19.6 11.3 11.7 17.2 17.2 Celje 15.6 16.0 22.2 21.5 10.8 11.9 15.6 16.0 21.6 20.3 10.3 11.4 13.5 13.9 20.6 19.0 8.4 9.4 14.9 15.3 Maribor-letališče 15.3 15.5 25.1 23.0 9.3 10.3 16.4 16.4 25.1 22.9 8.2 9.3 14.5 14.5 22.7 20.0 7.5 8.7 15.4 15.5 Murska Sobota 15.8 16.1 24.2 22.2 11.0 12.2 16.0 16.1 22.6 20.2 9.4 10.8 14.3 14.4 19.8 17.4 8.8 10.2 15.4 15.5 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka 30 25 -- o (0 j3 « Ü15 S 10 5 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 25 o ao 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 175 175 150 500 -72 125 125 100 350 -72 75 75 50 200 -72 4418 3070 1851 Bilje 165 168 138 471 -34 115 118 88 321 -34 65 68 38 1 71 -34 4221 2889 1725 Postojna 126 1 33 115 374 -37 76 83 65 224 -37 31 33 16 79 -37 3398 2127 1116 Kočevje 124 123 104 352 -62 74 73 54 202 -62 28 27 8 63 -58 3253 2018 1034 Rateče 104 110 85 299 -44 54 60 35 149 -45 15 18 2 34 -29 2680 1607 754 Lesce 132 132 104 368 -45 82 82 54 218 -45 33 33 8 73 -45 3245 2031 1073 Slovenj Gradec 120 128 107 355 -52 70 78 57 205 -52 24 30 10 64 -50 3199 2026 1080 Brnik 137 1 42 112 391 -30 87 92 62 241 -30 37 42 12 92 -34 3393 2175 1199 Ljubljana 148 1 57 128 433 -31 98 1 07 78 283 -31 48 57 28 1 33 -33 3931 2628 1529 Sevno 128 142 126 396 -46 78 92 76 246 -47 32 43 27 1 02 -45 3596 2298 1251 Novo mesto 144 151 126 421 -25 94 1 01 76 271 -25 44 51 26 121 -28 3837 2532 1444 Črnomelj 146 152 132 431 -37 96 1 02 82 281 -37 46 52 32 1 31 -39 3973 2666 1560 Bizeljsko 142 1 50 128 420 -39 92 1 00 78 270 -39 42 50 28 120 -40 3846 2543 1458 Celje 138 145 121 404 -34 88 95 71 254 -34 39 46 21 1 05 -36 3705 2431 1378 Starše 136 1 44 126 406 -45 86 94 76 256 -45 37 45 26 1 07 -46 3779 2494 1449 Maribor 139 148 131 418 -38 89 98 81 268 -38 39 48 31 118 -39 3875 2571 1502 Maribor-letališče 136 143 125 404 -52 86 93 75 254 -52 36 44 25 1 05 -52 3688 2408 1373 Jeruzalem 134 149 141 423 -49 84 99 91 273 -49 37 49 41 127 -47 3867 2565 1473 Murska Sobota 136 143 123 402 -39 86 93 73 252 -39 37 44 24 104 -39 3720 2444 1419 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Z(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Vm I., II., III. M SUMMARY The first meteorological autumn month September was again close to long-term average (LTA), air temperatures were 1 to 2 °C lower. There was a lot of rain in all parts of the country and the amount of precipitation exceeded LTA for 100 to 250 %. Extremely heavy rain during the 18th September caused local floods with victims in western part of Slovenia and enormous damage in part of Savinjska dolina. Soil water reservoir in the rooting zone of plants was replenished again after a long period of 5 months. Autumn phenological phases of cultivated and non cultivated plants begun 7 to 20 days earlier than thirteen years average due to too warm spring and first two summer months. soil temperature at 2 cm depth ( °C) soil temperature at 5 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) sum in the period - 1st January to the end of the current month declines of monthly values from the averages ( °C) decade, month 51 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v avgustu Discharges of Slovenian rivers in August Igor Strojan Avgusta se je nadaljevalo hidrološko sušno obdobje, ki se je pričelo že aprila. Vodnatost rek je bila avgusta 43 % manjša kot navadno v avgustu. Polovico manjši kot običajno so bili pretoki na rekah Ljubljanici, Sori, Savi v zgornjem toku in Krki (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Avgusta so povečanje hidrološke suše preprečevali manjši in lokalni porasti pretokov. Pretoki so se v večjem delu države le dvakrat povečali nekoliko bolj izrazito, vendar tudi ob teh porastih visokovodne konice niso dosegle povprečnih avgustovskih konic. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili podobni najmanjšim visokovodnim konicam iz dolgoletnega primerjalnega obdobja. Največji pretoki so se pojavljali večinoma v drugi polovici avgusta (preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili povsod manjši od dolgoletnih povprečij. Na vzhodu države so bili pretoki nekoliko večji kot v drugih delih države (preglednica 1). Najmanjši pretoki rek niso bili zelo izraziti. Na Muri, Vipavi in Reki so bili najmanjši pretoki nekoliko nadpovprečni. Pretoki so bili najmanjši na Ljubljanici, Sori, Soči, Savi v zgornjem toku in Krki. Na teh rekah so bili najmanjši pretoki v letošnjem avgustu podobni najmanjšim pretokom v avgustovskem dolgoletnem primerjalnem obdobju. Večinoma so bili pretoki najmanjši do desetega dne v mesecu (preglednica 1). SUMMARY The discharges of Slovenian rivers were in August 43 % lower comparing to the average of the reference period. The discharges of the last five months were about 50 % lower comparing to those of the 1971-2000 reference period. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CATEZ 0,54 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek avgusta 2007 in povprečnimi srednjimi avgustovskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the August 2007 mean discharges of Slovenian rivers compared to August mean discharges of the long-term period g150;~ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 2 2 20 ; 15 10 5 0 BORL+FORMIN — GORNJA RADGONA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RAKOVEC —VELIKO ŠIRJE I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA ŠENTJAKOB -HRASTNIK -ČATEŽ I 2 15 - 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 1 1 T 1 T 1 1 1 T 1 T T _ T T 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek avgusta 2007 Figure 2. The August 2007 daily mean discharges of Slovenian rivers 400 100 30 10 SUHA 25 20 80 60 10 40 20 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9,0 8,0 > O 7,0 2 ^ 4,0 ! 3,0 j 2,0 1,0 0,0 & H nI J J J J J J J J J J J J 1 J / v//// / v/ *//// □ Qvk avgust 2007 □ Qvk avgust 1971 - 2000 7,0 |5,0 3,0 -- ( 2,0 1,0 0,0 cF / # ^ / / J' / ^ ^ / v^// X? 3,0 i 0 2,0 H CL < 1,0 -- t i 1 t r r i t rr r 1 rr 1 i r .fl- f / / / / / / / □ Qsr avgust 2007 □ Qsr avgust 1971 - 2000 i r 0,0 // '///// / V / ///// & □ Qnp avgust 2007 □ Qnp avgust 1971 - 2000 ¿f Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki avgusta 2007 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in August 2007 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki avgusta 2007 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in August 2007 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Avgust 2007 Avgust 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 91 7 59,4 107 180 DRAVA BORL+FORMIN * 165 5 71,9 165 328 DRAVI NJA VIDEM * 1,7 8 0,6 3,1 8,1 SAVINJA VELIKO SIRJE 8,4 9 6,5 12,1 21,6 SOTLA RAKOVEC * 0,9 9 0 1,1 2,1 SAVA RADOVLJICA * 7,3 22 8,7 14,7 32,3 SAVA ŠENTJAKOB 24,0 5 19,1 35,2 62,7 SAVA HRASTNIK 46 6 32,8 53,0 71,3 SAVA ČATEŽ * 65 10 50,8 91,0 139 SORA SUHA 1,8 8 2,1 4,7 9,1 KRKA PODBOČJE 6,9 8 7,0 13,3 25,8 KOLPA RADENCI 5,2 23 3,9 6,5 11 LJUBLJANICA MOSTE 4,9 20 5,7 10,3 21,1 SOČA SOLKAN 15,0 18 17,4 25,3 49,8 VIPAVA DOLENJE 2,1 20 1,5 2 2,0 IDRIJCA PODROTEJA 1,5 8 1,2 1,7 2,4 REKA C. MLIN 0,8 6 0,22 0,8 1,7 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 120 82,2 157,38 300 DRAVA BORL+FORMIN * 249 185 277 464 DRAVI NJA VIDEM * 4,8 1,4 7,1 26,1 SAVINJA VELIKO SIRJE 17,2 11,7 28,8 80,5 SOTLA RAKOVEC * 2,1 0,78 4,06 19 SAVA RADOVLJICA 13,0 15,5 30,9 74,2 SAVA ŠENTJAKOB 32 26,5 56,4 133 SAVA HRASTNIK 61 43,2 79,9 96,5 SAVA ČATEŽ * 85 59,2 156 319 SORA SUHA 3,1 3,1 9,0 32,2 KRKA PODBOČJE 10,6 9,6 26,2 56,4 KOLPA RADENCI 9,1 5,8 17,7 48,6 LJUBLJANICA MOSTE 7,3 8,3 22,8 74 SOČA SOLKAN 24 27 47,6 168 VIPAVA DOLENJE 2,8 2 3,8 7,2 IDRIJCA PODROTEJA 1,8 1,8 3,7 16,1 REKA C. MLIN 1,0 0,38 1,7 11,3 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 266 31 120 370 896 DRAVA BORL+FORMIN * 364 31 272 609 1285 DRAVI NJA VIDEM * 18,8 29 2,31 41,8 193 SAVINJA VELIKO SIRJE 41 24 20,3 230 868 SOTLA RAKOVEC * 5,3 12 1,13 28,6 142 SAVA RADOVLJICA * 32 14 35,4 120 561 SAVA ŠENTJAKOB 47 25 59,1 242 915 SAVA HRASTNIK 108 24 103 264 627 SAVA ČATEŽ * 122 22 78,6 578 1993 SORA SUHA 8,0 24 11,7 69,7 269 KRKA PODBOČJE 25 12 21,5 99,6 257 KOLPA RADENCI 23 12 8,2 183 720 LJUBLJANICA MOSTE 14 12 20,6 107 240 SOČA SOLKAN 111 24 62,7 298 1844 VIPAVA DOLENJE 9,5 24 6 29,1 103 IDRIJCA PODROTEJA 3,8 24 2,3 36,3 154 REKA C. MLIN 1,8 24 0,86 14,2 118 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu- srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * Pretok rek avgusta 2007 ob 7:00 * discharges in August 2007 at 7:00 a.m. 55 Pretoki rek v septembru Discharges of Slovenian rivers in September Igor Strojan Slovenijo je 18. septembra prizadela huda naravna nesreča, v kateri so reke predvsem v severnem delu države povzročile izredno veliko materialno škodo in terjale nekaj človeških življenj. Poplavljala je večina rek v severnem delu države. Padavine izrednih intenzitet so povečale pretoke rek s hudourniškim značajem v izredno kratkem času (slika 2). Časovno spreminjanje pretokov Vse od začetka meseca pa do 18. septembra zjutraj so bili pretoki rek večinoma majhni. Izredna intenziteta padavin, ki so se pričele dopoldan, se je ohranjala vse do pozne noči. Najprej in izredno hitro so se sredi dneva povečali pretoki rek Bače, Selške Sore, Cerknice ter kasneje Sore in Kamniške Bistrice. Zvečer je z vsemi pretoki poplavljala Savinja, tudi Dravinja. Visokovodne konice so imele statistično povratno dobo 50-100 let (Selška Sora v Železnikih). Večina pretokov, z izjemo Save, ki je dosegla največji pretok v jutranjih urah, se je pričela zmanjševati v drugem delu noči. Podrobneje so poplavni dogodki opisani in statistično ovrednoteni na spletnem naslovu Agencije Republike Slovenije za okolje : http://www.arso.gov.si/vode/publikacij e. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili, od v preglednici 1 in sliki 3 obravnavanih pretokov, na Savi in Sori večji od do sedaj največjih pretokov v septembru. Največji pretoki rek, ki so najbolj poplavljale, so bili največji v dosedanjem dolgoletnem obdobju meritev. Pretoki so bili največji 18. in 19. ter 28. in 29. septembra. Srednji mesečni pretoki rek so bili, predvsem zaradi dveh večjih porastov pretokov v drugem delu septembra, večinoma podobni, na Savi ter v severovzhodni Sloveniji pa večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 1). Najmanjši pretoki rek so bili v severovzhodnem delu države podobni, v ostalih delih pa manjši kot navadno v septembru. Pretoki so bili najmanjši prve dni septembra in pred velikim povečanjem pretokov 18. septembra (preglednica 1). SUMMARY On the 18th of September the catastrophic floods mostly at the northern part of Slovenia caused huge material damage and human casualties. Due to the extra high intensity of precipitations the discharges at rivers increased very fast and were very high. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CATEZ 1,32 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek septembra 2007 in povprečnimi srednjimi septembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the September 2007 mean discharges of Slovenian rivers compared to September mean discharges of the long-term period s H 300 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 700 600 ^ 500 & 400 S H 300 S 200 100 0 BORL+FORMIN — GORNJA RADGONA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RAKOVEC VELIKO ŠIRJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RADOVLJICA ŠENTJAKOB -HRASTNIK -ČATEŽ I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek septembra 2007 Figure 2. The September 2007 daily mean discharges of Slovenian rivers 400 SUHA 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5,0 Š4'0 |3'0 h «2,0 1,0 0,0 C? Z" ^ 5,0 &4'0 h ¡¡i 2 2,0 1,0 -- 0,0 C? Z" ^ 5,0 4,0 2 o H S 3,0 fc S 2 2,0 1,0 - 0,0 IU / / / / S / / / ^ / / / / / f / '/ * / / ^ □ Qvk september 2007 □ Qvk september 1971 - 2000 / / / / f / / / ^ / / / / / / □ Qsr september 2007 □ Qsr september 1971 - 2000 '///// ' v / ^ ^ ^ J & _□ Qnp september 2007_□ Qnp september 1971 - 2000_ Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki septembra 2007 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in September 2007 in comparison with characteristic discharges in the long term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki septembra 2007 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in September 2007 and characteristic discharges in the long term period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Septemeber 2007 September 1971 -2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 119 6 54,8 97,0 167 DRAVA BORL+FORMIN * 181 16 89,3 153 265 DRAVI NJA VIDEM * 4,2 3 0,87 3,3 7,6 SAVINJA VELIKO SIRJE 14,0 17 6,5 12,9 25,1 SOTLA RAKOVEC * 1,6 4 0,0 1,4 4,1 SAVA RADOVLJICA * 8,0 15 7,4 14,3 25,6 SAVA ŠENTJAKOB 24,0 16 21,4 34,7 60 SAVA HRASTNIK 52 17 39,9 65,4 115 SAVA CATEZ * 146 17 52,5 93,8 214 SORA SUHA 2,9 17 2,6 5,3 10,4 KRKA PODBOCJE 6,9 2 7,1 15,0 45,7 KOLPA RADENCI 4,5 2 3,9 8,2 20,9 LJUBLJANICA MOSTE 4,6 2 4,3 12,8 55,5 SOČA SOLKAN 15,0 1 14,1 26,7 49,3 VIPAVA DOLENJE 2,1 2 2,0 3,0 5,0 IDRIJCA PODROTEJA 1,3 2 0,8 1,8 2,9 REKA C. MLIN 0,6 8 0,3 0,86 1,8 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 235 89,4 144 280 DRAVA BORL+FORMIN * 296 170 264 422 DRAVI NJA VIDEM * 22,3 1,6 8,8 26,9 SAVINJA VELIKO SIRJE 74,4 9,9 37,1 92,8 SOTLA RAKOVEC * 6,4 1,01 6,93 29,6 SAVA RADOVLJICA 64,2 19,9 38,1 69,5 SAVA ŠENTJAKOB 128 32 70,9 147 SAVA HRASTNIK 190 55,7 143 292 SAVA CATEZ * 276 76,9 210 516 SORA SUHA 32,1 4,9 14,9 44,8 KRKA PODBOCJE 41,6 9,8 40,8 114 KOLPA RADENCI 35,2 6,2 37,6 105 LJUBLJANICA MOSTE 38,2 8,4 38,0 108 SOČA SOLKAN 82 22,8 73,2 166 VIPAVA DOLENJE 10,3 3 10,4 23 IDRIJCA PODROTEJA 5,4 1,5 6,37 18,3 REKA C. MLIN 5,1 0,53 3,2 9,9 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 446 8 121 381 913 DRAVA BORL+FORMIN * 621 19 272 717 1628 DRAVI NJA VIDEM * 187 19 9,1 59,1 206 SAVINJA VELIKO SIRJE 660 19 38,9 290 990 SOTLA RAKOVEC * 29,1 29 3,3 53,9 244 SAVA RADOVLJICA * 568 18 43,1 174 451 SAVA ŠENTJAKOB 1140 19 77,9 329 918 SAVA HRASTNIK 1501 19 112 462 859 SAVA CATEZ * 2100 19 149 771 2873 SORA SUHA 440 19 17,2 122 334 KRKA PODBOCJE 174 29 12,9 141 315 KOLPA RADENCI 246 29 12,3 323 820 LJUBLJANICA MOSTE 162 28 24,8 150 352 SOČA SOLKAN 419 18 38,6 567 1411 VIPAVA DOLENJE 71,5 28 21,0 65,7 164 IDRIJCA PODROTEJA 51,1 28 2,7 61,6 176 REKA C. MLIN 58,7 28 1,1 31,9 151 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu- srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * Pretok rek septembra 2007 ob 7:00 * discharges in September 2007 at 7:00 a.m. 59 Temperature rek in jezer v septembru Temperatures of Slovenian rivers and lakes in September Barbara Vodenik Septembra je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 12,1 °C, obeh največjih jezer pa 17,8 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,9 °C nižja, temperatura obeh največjih jezer pa za 0,5 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se izbrane reke ohladile v povprečju za 3,7 °C, jezeri pa za 3,5 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v septembru V mesecu septembru so se štiri hladne fronte (4., 11., 18. in 26. septembra) z obilnimi padavinami odražale tudi na temperaturah rek. Najbolj izrazito znižanje temperature vode je opaziti na Savinji v Velikem Širju, kjer se je temperatura 5. septembra znižala za 4,2 °C, 19. pa za 4 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena v Kamniški Bistrici v Kamniku, in sicer 8,1 °C, najvišja pa v Krki v Podbočju, in sicer 19,0 °C. Temperatura Blejskega jezera je cel mesec počasi upadala in je bila konec meseca za 4,2 °C nižja kot v začetku. Temperatura Bohinjskega jezera je v začetku septembra upadala, od 11. do 16. se je zviševala, nato pa spet počasi upadala in konec meseca dosegla za 5,4 °C nižjo vrednost v začetku. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I MURA - G.RADGONA • - SAVINJA-VELIKO ŠIRJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SAVA-RAD OVLJICA - • SAVA - ŠENTJAKOB I T^Si 3 5 7 9 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 _ IDRIJCA-P ODROTEJA • • K. BISTRICA - KAMNIK 3 5 7 9 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - SAVINJA-NAZARJE ■ SAVINJA-LAŠKO Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, september 2007 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2007, measured daily at 7:00 AM 25 20 15 10 25 25 20 - - 20 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -LJUBLJANICA - MOSTE " " SOČA - SOLKAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -KRKA-PODBOČJE " " SORA-SUHA 1 3 5 7 9 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -REKA-CERKVENIKOV MLIN 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -BLEJSKO J. - MLINO -- BOHINJSKO J. - SVETI DUH 25 20 10 25 20 Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, september 2007 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2007, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 0,7 °C, obeh jezer pa 0,1 °C nižje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 8,1 °C (Kamniška Bistica v Kamniku) do 11,4 °C (Savinja v Velikem Širju). Najnižji temperaturi jezer sta bili 17,2 °C (Blejsko jezero) in 12,6 °C (Bohinjsko jezero). Največje odstopanje najnižjih mesečnih temperatur od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Krki v Podbočju za 1,8 °C in Ljubljanici v Mostah za 1,6 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 8,9 °C (Kamniška Bistica v Kamniku) do 14,1 °C (Savinja v Velikem Širju, Krka v Podbočju). Povprečna temperatura rek je bila 12,1 °C in je za 0,9 °C nižja od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 19,1 °C, Bohinjskega pa 16,4 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,5 °C nižje, temperaturi jezer pa za 0,6 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 10,6 °C (Idrijca v Podroteji) do 19 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 21,4 °C, Bohinjskega pa 19 °C. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer septembra 2007 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2007 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION September 2007 Tnk °C dan September obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 16.3 2 10.0 11.8 14.2 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 11.4 7 6.0 12.0 15.3 SAVA RADOVLJICA 8.7 29 7.3 8.9 11.2 SAVA ŠENTJAKOB 9.2 30 8.6 10.6 13.4 IDRIJCA PODROTEJA 8.7 30 8.0 8.8 9.5 K. BISTRICA KAMNIK 8.1 9 4.3 8.6 13.6 SAVINJA NAZARJE 9.5 21 7.1 9.2 11.2 SAVINJA LAŠKO 10.7 7 8.0 10.9 15.0 LJUBLJANICA MOSTE 10.5 29 10.5 12.1 16.1 SOČA SOLKAN 9.2 30 9.0 10.5 13.0 KRKA PODBOČJE 10.8 30 10.4 12.6 17.0 SORA SUHA 10.3 21 8.2 10.4 14.0 REKA CERKVEN. MLIN 10.7 25 8.8 11.1 16.6 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 17.9 11.7 14.3 16.4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 14.1 12.8 15.5 18.9 SAVA RADOVLJICA 11.1 8.9 11.0 13.2 SAVA ŠENTJAKOB 11.8 11.0 12.7 14.9 IDRIJCA PODROTEJA 9.4 8.5 9.4 10.6 K. BISTRICA KAMNIK 8.9 5.7 10.3 15.6 SAVINJA NAZARJE 11.0 10.2 11.6 14.3 SAVINJA LAŠKO 13.1 11.3 14.3 18.0 LJUBLJANICA MOSTE 12.5 12.3 14.5 17.7 SOČA SOLKAN 12.6 11.0 12.8 14.9 KRKA PODBOČJE 14.1 12.5 15.7 19.5 SORA SUHA 12.8 10.9 12.8 15.6 REKA CERKVEN. MLIN 13.0 11.2 13.9 17.7 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 19.5 17 15.0 16.8 20.4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 17.5 17 15.1 18.8 20.8 SAVA RADOVLJICA 13.1 4 10.0 12.8 16.0 SAVA ŠENTJAKOB 14.1 3 13.2 14.5 16.2 IDRIJCA PODROTEJA 10.1 18 8.8 10.0 11.4 K. BISTRICA KAMNIK 11.5 4 7.2 12.1 16.6 SAVINJA NAZARJE 13.3 4 12.3 14.1 15.9 SAVINJA LAŠKO 15.9 17 14.0 17.3 19.6 LJUBLJANICA MOSTE 15.6 2 13.8 16.8 20.6 SOČA SOLKAN 15.3 1 12.3 15.1 17.6 KRKA PODBOČJE 19.0 1 14.0 18.9 23.7 SORA SUHA 15.0 17 12.6 15.0 17.9 REKA CERKVEN. MLIN 16.1 1 12.8 16.8 21.6 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREME NT STATION September 2007 Tnk °C dan September obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 17.2 30 12.6 30 15.4 17.6 20.0 6.8 12.4 16.7 BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 19.1 16.4 17.5 19.5 21.2 11.2 15.1 19.0 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 21.4 1 19.0 2 19.2 21.5 23.0 13.7 17.6 21.1 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers in September were 0.9 °C lower, whereas the temperatures of Slovenian lakes were 0.5 °C higher. 63 Višine in temperature morja v septembru Sea levels and temperature in September Mojca Robič Višina morja v septembru je bila nadpovprečna, izredno visoka je bila najnižja mesečna višina morja. Srednja mesečna temperatura morja je bila nekoliko podpovprečna, najvišja in najnižja temperatura v mesecu pa sta bili povprečni. Višine morja v septembru Časovni potek sprememb višine morja. Morje je bilo večino meseca precej višje od povprečja. Le v dveh krajših obdobjih, med 11. in 15. septembrom ter 20. in 22. septembrom, je bila srednja dnevna višina morja nekoliko podpovprečna. Odstopanja navzgor so bila znatno večja od odstopanj navzdol. Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja septembra 2007 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of September 2007 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper sep.07 sep 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 220 191 215 227 NVVV 313 267 290 355 NNNV 156 113 142 155 A 157 154 148 200 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 "Odkloni višin morja _ Odkloni zračnih pritiskov Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v septembru 2007 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in September 2007 Najvišje in najnižje višine morja. Najvišjo gladino je morje doseglo 28. septembra 2007 ob 9. uri in 40 minut, ko je bila izmerjena višina 313 cm. Morje je dvakrat preseglo vrednost 300 cm, ko poplavi nižje ležeče dele obale. Najnižja gladina je bila 8. septembra ob 2. uri, 156 cm (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Karakteristične višine morja so bile nekoliko višje od srednjih obdobnih, izjemna je le najnižja izmerjena gladina morja v mesecu, ki je bila najvišja glede na obdobne vrednosti (preglednica 1). 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja septembra 2007 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in September 2007 and difference between them (Hres) Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v septembru 2007 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in September 2007 35 Ha 360 300 180 60 dP Vs 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v novembru 2007 3:46 10:39 5:10 16:09 5:49 17:52 6:19 18:43 r\- f 3 i \ A S S /- 3 V- -i f- -s i H Hi Žr! 9 3 >0. 1 1 v-/ — 2 / 4 8:45 21:07 12:49 22:34 12:52 23:34 13:13 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v novembru 2007 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in November 2007 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v septembru Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Povprečna temperatura morja v septembru je bila nekoliko pod obdobnim povprečjem. Tudi najvišja in najnižja mesečna temperatura morja sta bili blizu obdobnega povprečja. Morje je bilo najtoplejše v prvih dneh meseca, sledilo je kratko obdobje intenzivnega ohlajanja, do 5. septembra. Temperatura morja se je nato počasi zviševala in se večino meseca zadrževala nad 22 °C. V zadnji tretjini septembra se je morje nekoliko ohladilo (slika 5). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v septembru 2007 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in September 2007 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v septembru 2007 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v petnajstletnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in September 2007 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper September 2007 °C September 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin 1 20.6 Tsr j 21.7 Tmax 1 23.5 16.5 19.9 22.3 20.1 22.5 25.2 22.3 24.0 27.9 SUMMARY Sea levels in September were high comparing to long-term period. The highest sea level was measured on 28th of September, 313 cm, over the flooding line. Sea temperature was average, mean sea temperature even below average of 1992-2006 period. 67 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v septembru 2007 Groundwater reserves in alluvial aquifers in September 2007 Urša Gale Septembra je bilo stanje zalog podzemne vode zelo raznoliko, saj smo v nekaterih aluvialnih vodonosnikih še vedno spremljali zelo nizke in nizke vodne zaloge, v drugih pa so se gladine zvišale tudi do zelo visokega vodnega stanja. Zelo visoke vodne zaloge so prevladovale v vodonosnikih doline Bolske in Vrbanskega platoja ter v delih vodonosnikov spodnje Savinjske doline, Prekmurskega in Ptujskega polja, v vodonosnikih Krško-Brežiške kotline in Vipavsko-Soške doline pa je še vedno prevladovalo zelo nizko vodno stanje. Vodnjak v Brunšviku na Dravskem polju je bil septembra še vedno suh. Septembra je na vseh območjih aluvialnih vodonosnikov padlo več padavin, kot je normalno za ta mesec. Največje odstopanje od povprečnih vrednosti je bilo zabeleženo na območju vodonosnikov ob Muri, kjer je padlo več kot enkrat več povprečnih septembrskih padavin. Na območju vodonosnikov Ljubljanske in Krško-Brežiške kotline, kjer je bil padavinski presežek najmanjši, so izmerili okrog dve tretjini padavin več, kot je značilno za september. Časovno so bile padavine porazdeljene v štiri padavinske dogodke, pri čemer so bile največje količine zabeležene ob neurju 18. septembra. Zaradi obilnega deževja med neurji se je naglo zvišala gladina rek Kokre, Kamniške Bistrice, Save, Savinje, Drave in Mure. Zato se je zelo zvišala gladina podzemne vode v delih vodonosnikov pod vplivom infiltracije iz rek. Največje zvišanje gladine je bilo zabeleženo v spodnji Savinjski dolini v Šempetru, kjer se je podzemna voda dvignila za 231 cm, kar je 60 % razpona nihanja na merilni postaji. S 166 cm je maksimalnemu dvigu sledil dvig na postaji v Čatežu na Čateškem polju. Največji relativni dvig podzemne vode je bil septembra zabeležen na merilnem mestu v Melincih na Prekmurskem polju, kjer se je gladina dvignila za 65 %o maksimalnega razpona nihanja na postaji. Nekaj centimetrski upad podzemne vode je bil septembra zabeležen na dveh merilnih mestih na Krškem polju, vendar ni presegel 5 % vrednosti razpona na posamezni merilni postaji. Zaradi velike količine padavin so se izdatnosti izvirov in pretoki rek v drugi polovici meseca mestoma močno povečali. Največje izdatnosti in pretoki so bili zabeleženi na severni polovici države. Slika 1. Visoka izdatnost izvira Kamniške Bistrice Slika 2. Visoka Savinja v Nazarjah dan po hudem neurju dan po neurju Figure 2. Swollen Savinja River in Nazarje a day after Figure 1. High yield of the Kamniška Bistrica storm spring a day after storm 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje Zgornje Krapje - Mursko polje 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Tezno - Dravsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skopice - Krško polje 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Britof - Kranjsko polje 2002 2003 2004 2005 2006 2007 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Podgorje - d. Kam. Bistrice 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 SOV Meja - Sorško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 3. Odklon izmerjenega nivoja podzemne vode od povprečja v septembru glede na maksimalni septembrski razpon nihanja na postaji iz primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 3. Declination of measured groundwater level from average value in September in relation to maximal September span on a measuring station from for the comperative period 1990-2001 80 30 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mursko polje - Zgornje Krapje 100 100 200 E E 200 300 e ni e ni 300 iv iv 400 a d a d 400 500 a CL a CL 500 600 600 sssssssoooooggggggoooooo immj^mmtP-U Sp. Savinska dolina - Levec S S S S S S ¡§ ¡§ ¡§ ¡§ ¡§ ¡§ g g g g g g & S & & & & ŠijmimUtmUmU 0 D Čateško polje - Čatež Ljubljansko polje - Kleče 0 100 200 300 400 500 600 333333gggggggggggg&&&&&& 285 £ S. 275 ^m^mP-mm Ü 61 f|| £ I |56 I 51 ¡46 0 100 -j? 200 "i 300 vdaa □L 400 ^m Piln^iks I—1PJ5-FT-5 I—I P1Ö-PM RpHriL-inr - m*-! a PT5-FTO ■ FSfl I—] niih P1 il J r^HnunF - .'^IIFU Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2004, 2005, 2006 in 2007 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2004, 2005, 2006 and 2007 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001. Stanje zalog podzemnih vod je bilo v nekaterih aluvialnih vodonosnikih septembra bolj, v nekaterih pa manj ugodno kot v istem mesecu preteklega leta. Bolj ugodno vodno stanje je bilo letos zabeleženo v vodonosnikih spodnje Savinjske kotline ter v delih Ljubljanske, Murske in Dravske kotline. Manj ugodno je bilo vodno stanje glede na isti mesec preteklega leta v vodonosnikih Krško-Brežiškega polja ter delih Mirensko-Vrtojbenskega polja. V septembru so bili na večini kontrolnih merilnih mestih zabeleženi dvigi podzemne vode, kar je vodilo k povečanju zalog podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih. SUMMARY Due to abundant precipitation, groundwater levels in alluvial aquifers increased in September. Very high groundwater reserves predominated in lower Savinja valley, in Vrbanski plato and in parts of Prekmursko and Ptujsko polje aquifers. Despite of that, groundwater reserves in parts of Krško-Brežiška kotlina, Vipavsko-Soška dolina, Kranjsko, Sorško, Dravsko and Apaško polje aquifers still remained extremely low. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N).N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu septembru 2007 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, V. Savic) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in September 2007 ( U. Gale, V. Savic) 71 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula O nesnaženot zraka v septembru 2007 se je glede na prejšnji mesec v splošnem nekoliko povečala, nižje so bile le koncentracije ozona zaradi vse nižje poti sonca in nižjih temperatur. Padavine so bile sicer pogoste in močne, vendar smo imeli tudi dve daljši obdobji lepega vremena. Mejna dnevna vrednost koncentracije delcev PMi0, 50 ^g/m3, je bila prekoračena na obeh merilnih mestih v Mariboru, ter na merilnih mestih v Novi Gorici, Trbovljah in Rakičanu. Za nenavadno visoke koncentracije v Mariboru 22. septembra je bila kriva prekinitev obratovanja čistilne naprave v tovarni dušika v Rušah, višje koncentracije od običajnih v Novi Gorici pa so posledica bližnjega gradbišča. Na obeh merilnih mestih v Mariboru, na merilnem mestu EIS Celje in v Zasavju je bilo do konca septembra že preseženo dovoljeno letno število prekoračitev mejne dnevne vrednosti (35) za delce PM10. Koncentracije žveplovega dioksida so bile nizke, občasno so se povišale na vplivnih območjih TE Šoštanj in TE Trbovlje. Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile kot ponavadi povsod precej pod mejnimi vrednostmi. Koncentracije ozona so septembra le še ponekod prekoračile ciljno 8-urno vrednost. Do konca septembra je bilo dovoljeno letno število prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti (25) preseženo povsod razen na prometnem merilnem mestu v Mariboru in v Zasavju (Trbovlje, Zagorje). Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana v preglednici 1 in na sliki 1. Koncentracije SO2 so bile nizke v vseh večjih mestih. Tudi v višje ležečih krajih vplivnega območja TE Trbovlje je bila onesnaženost zraka z SO2 nizka in ni prekoračila dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišja povprečna urna koncentracija, 261 |g/m3, in povprečna dnevna koncentracija, 57 |g/m3, sta bili izmerjeni na Dobovcu in sta bili obenem najvišji v Sloveniji v mesecu septembru. Koncentracije so bile nizke tudi na vplivnem območju TE Šoštanj. Dušikovi oksidi Urne koncentracije NO2 (preglednica 2, slika 2) so dosegle do 44 % mejne urne vrednosti. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile kot ponavadi povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije so dosegle le 10 % mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom od septembra naprej zaradi vse nižje lege sonca in s tem manj obsevanja ter zaradi nižanja temperature zraka upada. Tako je bilo tudi zdaj. Ponekod, predvsem v višjih legah in na Primorskem, je bila prekoračena le še ciljna 8-urna vrednost. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 4 in na sliki 3. Delci PM10 in PM2 5 Koncentracije delcev PMi0 so prekoračile mejno dnevno vrednost na merilnem mestu v Mariboru, kjer je bila 22. septembra izmerjena tudi najvišja dnevna vrednost v Sloveniji v tem letu, 134 |g/m3. Razlog je bila krajša prekinitev delovanja čistilne naprave v 12 km oddaljeni tovarni dušika v Rušah. Povišane koncentracije s prekoračitvami mejne dnevne vrednosti v Novi Gorici so posledica del na bližnjem gradbišču. Po dve prekoračitvi sta bili zabeleženi tudi v Trbovljah (vpliv prometa in lokalne industrije) in v Rakičanu (jesenska poljedelska dela). Onesnaženost zraka z delci PMi0 in PM25 je prikazana v preglednici 5 ter na slikah 4 in 5. Ogljikovodiki Povprečni mesečni koncentraciji benzena za mesec september v Mariboru in Ljubljani sta bili nizki. Koncentracije nekaterih merjenih ogljikovodikov prikazuje preglednica 6. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v |jg/m3 za leto 2007: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in jg/m3 for 2007: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 46 (DV) NO* 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6.5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Koncentracije SO2 v |jg/m3 v septembru 2007 Table 1. Concentrations of SO2 in jig/m3 in September 2007 mesec / 3 ure / month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV MERILNA MREŽA postaja % pod Cp Cmax >MV yod 1.jan. >AV Cmax >MV yod 1.jan. Ljubljana Bež. 82 2 31 0 0 0 7 0 0 Maribor 95 3 21 0 0 0 10 0 0 Celje 95 5 27 0 0 0 8 0 0 DMKZ Trbovlje 94 2 27 0 0 0 7 0 0 Hrastnik 94 5 62 0 0 0 10 0 0 Zagorje 95 5 42 0 0 0 8 0 0 Murska S.Rakičan 93 4 34 0 0 0 8 0 0 Nova Gorica 92 6 23 0 0 0 12 0 0 SKUPAJ DMKZ 4 62 0 0 0 12 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 96 3 26 0 0 0 11 0 0 EIS CELJE EIS Celje* 86 0 28 0 0 0 2 0 0 Šoštanj 96 5 122 0 11 0 30 0 0 Topolšica 96 2 45 0 0 0 7 0 0 Veliki Vrh 96 6 207 0 9 0 25 0 0 EIS TES Zavodnje 95 5 111 0 0 0 38 0 0 Velenje 96 2 19 0 0 0 7 0 0 Graška Gora 96 3 74 0 0 0 12 0 0 Pesje 96 5 61 0 0 0 14 0 0 Skale mob. 96 1 21 0 0 0 6 0 0 SKUPAJ EIS TES 4 207 0 20 0 38 0 0 Kovk 95 10 107 0 1 0 41 0 0 EIS TET Dobovec 96 9 261 0 3 0 57 0 1 Kum 82 3 35 0 0 0 14 0 0 Ravenska vas 93 9 107 0 0 0 29 0 0 SKUPAJ EIS TET 8 261 0 4 0 57 0 1 EIS TEB Sv.Mohor* 62 5 28* 0* 0* 0* 8* 0* 0* Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v jig/m3 v septembru 2007 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in jig/m3 in September 2007 no2 NOx mesec / 3 ure / mesec / month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV yod 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bež. UB 89 26 80 0 0 0 39 DMKZ Maribor UT 95 33 87 0 2 0 57 Celje UB 96 22 86 0 0 0 32 Trbovlje UB 94 20 69 0 0 0 31 Murska S. Rakičan R 95 13 77 0 0 0 18 Nova Gorica UB 94 19 73 0 0 0 34 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 96 2 23 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* UT 0 EIS TES Zavodnje R 90 3 73 0 0 0 Skale mob. R 87 5 33 0 0 0 EIS TET Kovk R 96 13 70 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* R 48 3* 28* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v septembru 2007 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in September 2007 mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bež. UB 95 0.5 0.8 0 DMKZ Maribor UT 96 0.4 1.0 0 Celje UB 96 0.4 0.8 0 Nova Gorica UB 96 0.4 0.7 0 Krvavec R 94 0.1 0.2 0 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Koncentracije O3 v |jg/m3 v septembru 2007 Table 4. Concentrations of O3 in jg/m3 in September 2007 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour od 1.apr. 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV A0T40 Cmax >CV 7od 1. jan. Krvavec R 95 87 137 0 0 65722 127 2 116 Iskrba R 96 46 129 0 0 47006 119 0 61 Otlica R 96 83 1 64 0 0 72083 152 3 98 Ljubljana Bež. UB 94 35 155 0 0 38758 146 2 43 DKMZ Maribor UT 95 31 96 0 0 12878 85 0 4 Celje UB 96 35 126 0 0 33944 108 0 35 Trbovlje UB 95 29 113 0 0 26035 100 0 15 Hrastnik UB 96 35 117 0 0 31831 103 0 26 Zagorje UT 96 24 93 0 0 15175 78 0 13 Nova Gorica UB 96 47 160 0 0 44426 135 2 51 Koper UB 96 71 119 0 0 46812 107 0 51 Murska S. Rakičan R 96 38 121 0 0 36586 99 0 34 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 96 65 155 0 0 45165 145 2 72 MO MARIBOR Maribor Pohorje* R 99 71 119 0 0 43222 108 0 42 EIS TES Zavodnje R 95 65 113 0 0 38123 101 0 49 Velenje UB 96 41 128 0 0 49746 110 0 61 EIS TET Kovk R 92 53 122 0 0 32766 109 0 41* EIS TEB Sv.Mohor R 96 60 131 0 0 35193 118 0 28* Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v |jg/m3 v septembru 2007 Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in jg/m3 in September 2007 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA >MV kor. MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UT 94 21 48 0 17 1.03 14 40 DMKZ Maribor UT 99 34 134 4 54 1.00 23 96 Celje UB 100 21 48 0 21 1.00 Trbovlje UB 94 22 51 2 45 1.04 Zagorje UT 100 23 47 0 56 1.00 Murska S. Rakičan R 100 22 58 2 16 1.10 Nova Gorica UB 100 33 84 5 30 1.11 Koper UB 100 16 26 0 12 1.00 Iskrba (R) R 97 13 34 0 0 9 30 MO MARIBOR MO Maribor UB 100 32 70 4 58 EIS CELJE EIS Celje* UT 73 26 45 0 51* OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 77 12 28 0 2 EIS TEŠ Pesje R 99 16 41 0 1 Skale mob. R 96 19 49 0 2 EIS TET Prapretno R 80 27 49 0 19 Opombe / Notes: (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v septembru 2007 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in jg/m in September 2007 MERILNA etil- m,p- o- n- iso- n- MREŽA postaja podr. % pod benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 94 1.3 6.5 1.2 4.3 1.1 1.0 0.5 0.6 0.8 Maribor UT 62 2.7 5.0 1.2 4.3 1.6 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Mursla S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnj e Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 cp(^g/m3) b MV-1ura(št.primerov) h MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v septembru 2007 Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in September 2007 Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* I Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Škale mob. Kovk Sv.Mohor* 0 I 100 120 Mg/m3 200 220 f urna I Cp Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v septembru 2007 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in September 2007 5 10 15 20 25 30 35 40 180 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljublj ana Bež. Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnaj narj e Maribor Pohorje* Krvavec Iskrba Otlica Zavodnj e Kovk Sv.Mohor 0 Urad za meteorologijo Cp(^g/m3) i CV-8ur(št.primerov) | OV-lura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v septembru 2007 Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in September 2007 Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje* Trbovlj e Zagorje Mursla S. Rakič an Nova Gorica Koper Pesje Štele mob. Prapretno Vnaj narj e Iskrba 0 cp(^g/m3) 1 MV-24ur(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v septembru 2007 Figure 4. Average monthly concentration of PM10 with number of 24-hrs limit value exceedences in September 2007 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -■-Ljublj ana Bež. --Maribor _■_Celje — Trbovlje Koper • Nova Gorica 4 Murska S.Rakičan - - — - - • Zagorje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (^g/m3) v septembru 2007 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (^g/m3) in September 2007 SUMMARY Considering the previous month, air pollution in general in September 2007 slightly increased except ozone concentrations, which are lowering due to the seasonably lowering of sun radiation and air temperature. There were periods of heavy rain, but also of steady weather. PM 10 limit daily concentration was exceeded at the two sites in Maribor. The cause for the daily highest concentration was a breakdown of the cleaning device at the chemical factory at Ruše. Exceeden-ces occurred also in Nova Gorica (building work nearby), and at the sites of Trbovlje (traffic, local industry) and Rakičan (agricultural work). Concentrations of SO2, NO2, CO and Benzene were below the limit values. There were, as usually, some occasional higher SO2 concentrations in the TE Šoštanj and TE Trbovlje influential areas. Ozone concentrations rarely exceeded merely the 8-hour target value - mainly at the higher altitudes and in Primorska region. 79 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Kakovost vodotokov in podzemne vode v juliju 2007 Water quality monitoring of surface waters and groundwater in July 2007 Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah za spremljanje kakovosti voda smo v juliju spremljali kakovost Save v Hrastniku, Mednem in v Jesenicah na Dolenjskem ter Savinje v Medlogu. Na merilnih mestih v Levcu v Spodnji Savinjski dolini in v Hrastju na Ljubljanskem polju smo spremljali kakovost podzemne vode. Vse merilne postaje so v juliju delovale brez večjih izpadov. Zaradi nedelovanja črpalnega sistema manjka del meritev kakovosti voda za Savo v Mednem (25.-31. julij). V juliju so se pretoki rek različno spreminjali glede na porazdelitev manjših količin padavin, ki so padle v obliki poletnih ploh in neviht. Vodostaja Save in Savinje sta tako, brez izrazitih porastov, ves mesec po malem nihala. Merjeni fizikalno kemijski parametri so sledili hidrološki situaciji in niso bistveno odstopali od pričakovanih vrednosti, ob porastih vodostaja se je zniževala električna prevodnost, nekoliko je padla temperatura vode, medtem ko so se povprečne vsebnosti raztopljenega kisika in pH vrednost vode le malo spreminjale. Zaradi visokih zunanjih temperatur so tudi temperature rek postopno naraščale vendar so bile v primerjavi z lanskim julijem v povprečju nekoliko nižje. V povprečju smo na vseh merilnih mestih Save in Savinje beležili od 0,5 (Jesenice na Dolenjskem) do 2,3 °C (Sava Medno) nižje temperature vode kot v lanskem juliju. Temperatura Save v Jesenicah na Dolenjskem in Savinje v Medlogu je v dnevnih urah že dosegla tudi 28 °C. Posledično smo tako beležili velika dnevno nočna nihanja vsebnosti raztopljenega kisika. Vsebnosti so v nočnih urah že upadale tudi do 3,5 mg O2/l. Rezultati kontinuiranih meritev osnovnih fizikalno kemijskih parametrov v juliju so prikazani na sliki 2. Zaradi nizkih hidroloških razmer in zato večje občutljivosti vodotokov so se v juliju stopnjevale negativne posledice onesnaževanja. Zaradi višjih vsebnosti ionskih onesnaževal smo izmerili še višje vrednosti električne prevodnosti, nadaljevalo pa se je tudi upadanje vsebnosti raztopljenega kisika v vodi. Zaradi visokih dnevnih temperatur zunanjega zraka se je nadaljevalo segrevanje površinskih voda, kar je še dodatno negativno vplivalo na kisikove razmere v vodi, ki so, predvsem na Savi v Jesenicah na Dolenjskem in na Savinji v Medlogu, v nočnih urah dosegale kritično nizke vrednosti. Podnevi sicer hitro rastoče alge med fotosintezo iz vode porabljajo ogljikov dioksid, kar se odraža v opaznem povišanju pH vode, zaradi produkcije kisika pa se v dnevnem času povečajo vsebnosti raztopljenega kisika. Na sliki 1 so prikazana dnevna nihanja temperature vode, pH in vsebnosti raztopljenega kisika na AMP Sava Jesenice na Dolenjskem in Savinja Medlog v juliju 2007. Na avtomatskih merilnih postajah, kjer spremljamo kakovost podzemne, smo v juliju beležili dva manjša dviga gladine podzemne vode, ki sta sledila po dveh krajših padavinskih obdobjih. Gladine so nato do konca meseca postopoma upadale. V Spodnji Savinjski dolini v Levcu je gladina podzemne vode le nekaj metrov pod zemeljskim površjem, zato je zaščita, ki jo nudi plast nezasičene cone manjša kot na primer na Ljubljanskem polju. V Levcu smo, tako kot v prejšnjem mesecu, zaradi visokih temperatur zunanjega zraka, še vedno beležili postopno dviganje temperature podzemne vode. Le-ta je bila v primerjavi z junijem oziroma z lanskim julijem višja za več kot stopinjo. Ob postopnem upadanju gladine smo v Levcu beležili naraščanje električne prevodnosti in vsebnosti nitratov (slika 3). Na merilnem mestu v Hrastju (Ljubljansko polje) smo beležili konstantne vsebnosti nitratov in zniževanje električne prevodnosti vode ob dvigovanju nivoja podzemne vode. Povprečna mesečna gladina podzemne vode je bila julija letos, na merilnem mestu Levec - Spodnja Savinjska dolina v primerjavi s stanjem v juliju 2006 za 22 cm nižja, v Hrastju - Ljubljansko polje pa je v povprečju razlika znašala 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 cm. Glede vsebnosti nitratov v podzemni vodi smo v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu, izmerili za 3,4 mg NO3-/l nižje povprečne vsebnosti v Hrastju in za 3,6 mg NO3-/l višje vsebnosti v Levcu. SAVA Jesenice na Dolenjskem 2 - S;;?; - s - S - S - S - S -s : ! I I I I ! I I I ! I ! ! g 2o,o f ,8.0 H ! ! ! §§§¡§§¡¡§§§¡§§¡§§¡¡§1^ Slika 1. On line meritve vsebnosti pH in raztopljenega kisika v odvisnosti od vodostaja in temperature vode na postajah Sava Jesenice na Dolenjskem in Savinja Medlog Figure 1. On line measurements of pH and dissolved oxygen in comparation with level and water temperature at stations Sava Jesenice na Dolenjskem and Savinja Medlog SUMMARY In July 2007 average ground water levels were lower than in the same time period last year. Due to low water level and high water temperatures of Sava and Savinja the values of dissolved oxygen (DO) dropped to the limit values for DO content 4mg/l (quality standard) (Figure 1). Continuous measurements of water quality parameters, basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation. Compared to July last year we measured higher nitrate values in groundwater at Levec in Lower Savinja valley and lower values at Hrastje in Ljubljansko polje (Figures 2-3). 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SAVA HRASTNIK SAVA HRASTNIK □ Vodostaj pH ■ Raztoplj eni kisik ■Električna prevodnost □ Padavine Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v juliju 2007 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in July 2007 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVNJSKA DOL. LEVEC LJUBLJANSKO P. HRASTJE 65 ■ 60 ■ 55 ■ • 1510 E t 451 40 ■ S. 35 ■ • 1520 | • 1530 J J 30 ■ i 25 ■ 20 ■ • 1540 J 10 ■ 5 0 n n n - • 1550 ^ □ Vodostaj pH Raztopljeni kisik -Tvode Električna prevodnost □ Padavine Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini Levec in na Ljubljanskem polje Hrastje v juliju 2007 Figure 3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at groundwater quality monitoring stations Lower Savinja valley Levec and Ljubljansko polje (Hrastje) in July 2007 83 Kakovost vodotokov in podzemne vode v avgustu 2007 Water quality monitoring of surface waters and groundwater in August 2007 Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah za spremljanje kakovosti voda smo v avgustu spremljali kakovost Save v Hrastniku, Mednem in v Jesenicah na Dolenjskem ter Savinje v Medlogu. Na merilnih mestih v Levcu v Spodnji Savinjski dolini in v Hrastju na Ljubljanskem polju smo spremljali kakovost podzemne vode. V avgustu so se pretoki rek različno spreminjali glede na porazdelitev manjših količin padavin, ki so se pojavljale v obliki poletnih ploh in neviht. Vodostaja Save in Savinje sta tako, brez izrazitih porastov, ves mesec po malem nihala. Merjeni fizikalno kemijski parametri so sledili hidrološki situaciji in niso bistveno odstopali od pričakovanih vrednosti. Rezultati kontinuiranih meritev osnovnih fizikalno kemijskih parametrov v avgustu so prikazani na sliki 2. Obilnejše padavine so pripomogle k višanju nivoja podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini. Ob dveh opaznejših porastih gladine vode smo kot posledico redčenja opazili upadanje vsebnosti nitratov in električne prevodnosti vode (slika 3). Obratno smo na Ljubljanskem polju, kjer je padlo manj padavin, beležili postopno upadanje gladine podzemne vode, kot tudi rahlo upadanje vsebnosti nitratov in električne prevodnosti vode. SUMMARY Continuous measurements of water quality parameters, basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation (Figures 3-2). In August abundant monthly precipitation contributed to rise of groundwater levels in part of shallow alluvial aquifer in Lower Savinja valley. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SAVINJA MEDLOG I v vy □ Vodostaj pH ■ Raztoplj eni kisik SAVA HRASTNIK 390 _370 290 270 J13E0 ■ 250 1 330 _ ■23f £310 ■ 21§ j 290 270 ■ 190 ■ 170 SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVINJA MEDLOG ■Električna prevodnost □ Padavine SAVNJA MEDLOG 24,0 022,0 ,118,0 it16,0 240 230 220 ■ 210^ Ü12,0 ■ 200E J^10,0 - 193^ g.8,0 180 □ ^a 4,0 112,0 170 ■ 160 150 Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v avgustu 2007 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in August 2007 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE 65,0 SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 250 64,5 • 255 _ 64,0 • 260 -E 3ON63,5 j= 63,0 • 265 270 J -1 62,5 • • 275 -Š Jž 62,0 • -§ 61,5 • 280 285 | V61,0 • 290 Č5 60,5 ■ 295 60,0 300 -coc^o^co^^coc^o^ o. SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC D.....D. J LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE 65 60 55 1535 ^ 45 J 40 1540 | j= 35 1 25 K 20 1545 | 15 Globin 5 nnil n _ rinll nil 2.8. 3.8. 4.8. 5.8. 6.8. 7.8. 8.8. 9.8. 10.8. 11.8. 12.8. 13.8. 14.8. 15.8. 16.8. 17.8. 18.8. 19.8. 20.8. 21.8. 22.8. 23.8. 24.8. 25.8. 26.8. 27.8. 28.8. 2390..88.. 5 2 480 1530 1530 1535 1535 470 1540 1540 1545 1545 460 1550 1550 1555 450 1555 □ Vodostaj ^^^»pH Raztopljeni kisik Tvode ^^^»Električna prevodnost □ Padavine Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini Levec in na Ljubljanskem polju Hrastje v avgustu 2007 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at groundwater quality monitoring stations Lower Savinja valley Levec and Ljubljansko polje (Hrastje) in August 2007 86 Kakovost vodotokov in podzemne vode v septembru 2007 Water quality monitoring of surface waters and groundwater in September 2007 Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah za spremljanje kakovosti voda smo v septembru spremljali kakovost Save v Hrastniku, Mednem in v Jesenicah na Dolenjskem ter Savinje v Medlogu. Na merilnih mestih v Levcu v Spodnji Savinjski dolini in v Hrastju na Ljubljanskem polju smo spremljali kakovost podzemne vode. Vse merilne postaje so v septembru delovale brez večjih izpadov. Zaradi okvare avtomatskega merilnega sistema manjka del podatkov iz merilne postaje na Savi v Mednem. Ob konicah vodostajev niso delovale potopne črpalke v rekah na Savinji v Medlogu in na Savi v Jesenicah na Dolenjskem, zato manjka del podatkov kakovosti voda Septembra je padlo več padavin, kot je normalno za ta mesec. Časovno so bile padavine porazdeljene v štiri padavinska obdobja, pri čemer so bile največje količine zabeležene ob neurju 18. septembra. Zaradi obilnega deževja se je hitro dvigala tudi gladina rek Save in Savinje. Prav tako se je zelo zvišala gladina podzemne vode v delih vodonosnikov pod vplivom infiltracije iz rek. Veliko zvišanje gladine podzemne vode je bilo zabeleženo v Spodnji Savinjski dolini v Levcu, kjer se je podzemna voda dvignila za 190 cm. Na Ljubljanskem polju v Hrastju se je gladina podzemne vode ob neurju dvignila za 60 cm (slika 3). Merjeni fizikalno kemijski parametri so sledili hidrološki situaciji. Na merilnih mestih, kjer spremljamo kakovost podzemne vode, smo izmerili največje upade vsebnosti nitratov in električne prevodnosti odkar potekajo neprekinjene meritve kakovosti vode. Rezultati kontinuiranih meritev osnovnih fizikalno kemijskih parametrov v septembru so prikazani na sliki 2. V Spodnji Savinjski je bila septembra letos, na merilnem mestu Levec - Spodnja Savinjska dolina v primerjavi s stanjem v septembru 2006 izmerjena gladina kar za 59 cm višja. Slika 1. Stanje na avtomatski merilni postaji Levec Spodnja Savinjska dolina tri dni po neurju Figure 1. Situation at automatic measuring station Levec Lower Savinja valley three days after storm Slika 2. Visoka Savinja v Medlogu dan po hudem neurju Figure 2. Swollen Savinja River in Medlog a day after the storm 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo □ Vodostaj pH Raztopljeni kisik -Tvode Električna prevodnost □ Padavine Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v septembru 2007 Figure 3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in September 2007 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo □ Vodostaj pH Raztopljeni kisik -Tvode Električna prevodnost □ Padavine Slika 4. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini Levec in na Ljubljanskem polju Hrastje v septembru 2007 Figure 4. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at groundwater quality monitoring stations Lower Savinja valley Levec and Ljubljansko polje (Hrastje) in September 2007 SUMMARY Due to abundant precipitation, surface water levels of Sava and Savinja river and groundwater levels in alluvial aquifers increased significantly after September 18th. Continuous measurements of water quality parameters, basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation. As the consequence of dilution of the water we noticed a significant drop of electrical conductivity and also a drop of nitrate values at ground water stations in Levec and Hrastje (Figures 3-2). 89 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - september 2007 Earthquakes in Slovenia - September 2007 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so septembra 2007 zapisali 148 lokalnih potresov, od katerih smo za 91 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 30 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri (srednjeevropski poletni čas). Ml je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v septembru 2007 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. *t oe m se Jfr-aor 15'7D1 MyqiiluJs ULV td~ av 6°oO t 2 3 T" T& Dtf /"T in 33' Ginhiii. 0 J 10 15 » dO km Slika 1. Potresi v Sloveniji - september 2007 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in September 2007 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo September je po številu potresov prekašal večino mesecev v tem letu. Prebivalci so jih čutili najmanj sedem - najmanj zato, ker so čutili tudi nekaj šibkih popotresov, za katere je bilo nemogoče opredeliti točen čas in podatke o opaženem tresenju pripisati določenem dogodku. Prvi septembrski potres je nastal v bližini Grosupljega, in sicer 9. septembra ob 19. uri in 45 minut UTC (oziroma 21. uri in 45 minut po lokalnem, poletnem srednjeevropskem času). Magnituda potresa je bila 1,7. Po do sedaj zbranih podatkih intenziteta tega potresa na območju Slovenije ni presegla III EMS-98. Čutili so ga v okolici Grosupljega in Velikih Lašč. Tri dni pozneje, 12. septembra ob 16. uri in 25 minut (oziroma ob 18. uri in 25 minut po lokalnem, poletnem srednjeevropskem času), je nastal potres v okolici Rake. Njegova magnituda je bila 2,5, čutili so ga prebivalci Krškega, Rake, Leskovca pri Krškem, Cerkelj ob Krki, Kostanjevice na Krki, Podboč-ja, Studenca, Brežic, Šmarjeških Toplic, Krške vasi, Šentjerneja, Otočca ob Krki in okoliških krajev. Posamezni prebivalci so čutili tudi popotresni sunek ob 17. uri in 4 minute (oziroma ob 19. uri in 4 minute po lokalnem času). 24. septembra ob 10. uri in 23 minut (oziroma ob 12. uri in 23 minut po lokalnem, času) so potres čutili prebivalci Celja, Šmartnega v Rožni dolini, Vojnika, Škofje vasi, Teharij, Štor, Žalca, Ljubečne, Velenja, Ponikve, Polzele, Braslovč, Dola pri Hrastniku in številnih manjših krajev. Predvsem Celjani so potres opisali kot močan stres hiš, ob tem pa glasen pok, podoben udaru bombe. Dva dni pozneje so se dvakrat zatresla tla pri Brežicah. Prvi potres je nastal 26. septembra ob 19. uri in 47 minut (oziroma ob 21. uri in 47 minut po lokalnem času) in je imel magnitudo 2,8. Slabo uro pozneje, ob 20. uri in 38 minut (oziroma ob 22. uri in 38 minut po lokalnem času) je bil drugi sunek, z magnitudo 2,9. Potresa sta povzročila zelo veliko preplaha, številni prebivalci Brežic so kljub slabemu vremenu noč prebedeli v avtomobilih. Kljub preplahu večjih posledic ni bilo, razen nekaj manjših razpok v ometu na posameznih hišah. Poročila o tem, da so prebivalci potres čutili, smo prejeli iz celotne vzhodne Slovenije. Zadnji potres v septembru je bil obenem tudi najmočnejši. 29. septembra ob 1. uri in 24 minut (oziroma ob 3. uri in 24 minut po lokalnem času) je nastal potres magnitude 3,1 v okolici Rake. Najbolj so ga čutili v Krškem, toda zaradi nočne ure ni povzročil toliko preplaha kot potresa pri Brežicah. Tudi ta potres je povzročil nekaj manjše gmotne škode na posameznih hišah v epicentralni coni. 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - september 2007 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - September 2007 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2007 9 1 3 58 45,42 14,53 13 1,1 Platak, Hrvaška 2007 9 2 1 51 46,24 13,34 19 2,3 Taipana, Italija 2007 9 2 2 21 46,78 15,11 0 1,0 Koralpe, Avstrija 2007 9 3 8 35 46,25 13,29 6 1,1 Taipana, Italija 2007 9 9 19 45 45,89 14,68 12 III* 1,7 Čušperk 2007 9 12 0 41 46,32 13,61 7 1,1 Bovec 2007 9 12 16 25 45,91 15,42 11 IV* 2,5 Raka 2007 9 12 17 4 45,92 15,41 5 čutili 1,5 Raka 2007 9 12 17 15 45,90 15,42 10 1,2 Raka 2007 9 12 18 14 45,91 15,42 6 1,0 Raka 2007 9 13 3 18 46,44 15,26 9 1,6 Mislinja 2007 9 13 5 58 45,50 14,32 7 1,1 Novokračine 2007 9 13 15 44 45,87 15,55 5 1,4 Cerklje ob Krki 2007 9 15 14 11 46,05 15,42 11 1,5 Bohor 2007 9 16 15 24 46,33 13,64 19 1,2 Lepena 2007 9 17 10 38 45,61 14,27 11 1,0 Ilirska Bistrica 2007 9 18 8 28 46,11 14,82 7 1,0 Vače 2007 9 19 7 11 46,51 14,81 10 1,6 Mežica 2007 9 22 10 48 46,04 14,32 17 1,5 Polhov Gradec 2007 9 24 10 23 46,26 15,28 6 IV* 2,2 Celje 2007 9 24 21 6 46,52 14,89 5 1,0 Mežica 2007 9 25 11 4 46,32 13,60 8 1,2 Bovec 2007 9 26 5 19 46,19 15,52 5 1,1 Šmarje pri Jelšah 2007 9 26 17 8 46,05 13,37 15 1,1 Premariacco, Italija 2007 9 26 19 47 45,91 15,61 3 V* 2,8 Brežice 2007 9 26 20 38 45,89 15,57 5 V* 2,9 Brežice 2007 9 27 2 44 46,12 14,64 9 1,0 Dol pri Ljubljani 2007 9 28 16 12 45,27 14,52 17 1,2 Bakar, Hrvaška 2007 9 29 1 24 45,92 15,38 10 IV* 3,1 Raka 2007 9 29 1 25 45,92 15,40 6 2,4 Raka 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - september 2007 World earthquakes - September 2007 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - september 2007 Table 2. The world strongest earthquakes - September 2007 datum čas (UTC) ura min sek koorc širina inati dolžina ma Mb gnitu Ms da Mw globina (km) območje opis 2.9. 01:05:18,1 11,61 S 165,76 E 5,9 7,3 7,2 35 otočje Vanuatu 9.9. 18:36:37,6 7,78 S 114,34 E 4,8 35 Balijsko morje V Sitobondu je bilo ranjenih vsaj 13 oseb in poškodovanih nekaj zgradb. 10.9. 01:49:11,2 2,95 N 78,04 W 6,8 10 blizu zahodne Kolumbijske obale 12.9. 11:10:26,6 4,50 S 101,36 E 7,0 8,5 8,4 34 južna Sumatra, Indonezija Na območju Benkula in Sumatra Barata je potres zahteval 25 življenj. 161 oseb je bilo ranjenih. Poškodovanih ali uničenih je bilo 52522 zgradb ter nekaj cest. V Padangu so zabeležili cunami z maksimalno višino valov 90 cm. Pretrgane so bile telefonske povezave. 12.9. 23:49:04,2 2,52 S 100,79 E 7,9 35 Kepulauan Mentawai, Indonezija Žrtve in poškodbe so dodane k prejšnjemu dogodku. 13.9. 03:35:28,4 2,15 S 99,58 E 6,4 7,0 22 Kepulauan Mentawai, Indonezija Žrtve in poškodbe so dodane k dogodku na istem območju 12. septembra 2007 ob 11:10UTC. 20.9. 08:31:14,3 2,02 S 100,14 E 6,4 6,5 6,7 30 Kepulauan Mentawai, Indonezija 26.9. 12:36:23,4 4,88 S 153,40 E 6,7 10 Nova Irska, Papua Nova Gvineja 28.9. 01:35:51,5 21,26 S 169,44 E 6,1 6,5 6,5 10 jugovzhodno od otočja Loyalty 28.9. 13:38:59,4 21,98 N 142,68 E 7,4 272 Mariansko otočje 30.9. 02:08:30,0 10,46 N 145,68 E 6,4 6,9 14 južno od marianskega otočja V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v septembru 2007. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo «D o oo f 7 A Magnituda □ a 33 70 200 700 Gloaina [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - september 2007 Figure 2. The world strongest earthquakes - September 2007 94 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2007 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Septembra smo v zraku zabeležili cvetni prah 14 vrst rastlin, med njimi so bile naslednje vrste: ambrozija, pelin, koprivovke, metlikovke in ščirovke, trave, trpotec in cipresovke. Daleč največ cvetnega prahu smo v avgustu zabeležili v Ljubljani, in sicer 551 zrn, v Mariboru je bilo 453 zrn, najmanj pa v Kopru (438 zrn). Največ cvetnega prahu je v zrak prispevale ambrozija, v Mariboru je bilo 30,9 % cvetnega prahu ambrozije in v Ljubljani 27,8 %, v Kopru pa so največji delež prispevale koprivovke (10,2 %). Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku septembra 2007 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Dež, ki je Slovenijo zajel 17. septembra, je opazno znižal obremenjenost zraka s cvetnim prahom. Tudi v naslednjih dneh je obremenjenost ostala nizka in sezona se je tako počasi iztekla. 100 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v septembru 2007 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, September 2007 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru septembra 2007 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, September 2007 Ambrozija Pelin Metlikovke / Ščirovke Trpotec Trave Koprivovke SKUPAJ Koper 5.7 3.2 9.7 8.6 2.0 10.2 32.8 Ljubljana 27.8 1.5 5.4 0.7 4.3 6 44.6 Maribor 30.9 1.1 4.7 1.3 4.1 4.8 37.1 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo co E tr N > UJ I- >W 20 15 10 Koper Ljubljana ^^ Maribor CIPRESOVKE Mi PPi Pi Im I jI..... Ji p 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk septembra 2007 Figure 2. Average daily concentration of Cypress family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, September 2007 cn N O > LU I- >w 4 - 2 -- - 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav septembra 2007 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, September 2007 CO E Ž tr N o > 2 -1 LU h->co 1 -0 - 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca septembra 2007 Figure 4. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, September 2007 5 0 8 6 0 5 4 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2007 povprečje 1996-2007 Leska 11. januar 19. januar Jelša 18. januar 1. februar Breza 1. april 24. marec Jesen 27. februar 11. marec Trave 12. april 24. april Pelin 1. julij 13. julij Ambrozija 22. junij 5. avgust Preglednica 2. Povprečni datumi začetka cvetenja Table 2. Average date of the beginning of the blossoming 50 40 CO E Ü30 N O 5 2° LLI I— >CO 10 Koper Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE 3 5 7 9 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk septembra 2007 Figure 5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, September 2007 60 50 CO E 40 tr N o _J > 30 20 10 Koper Ljubljana ^^ Mari bor AMBROZIJA .1 L. nimm ir 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije septembra 2007 Figure 6. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, September 2007 Cvetni prah ambrozije je edini, ki v septembru lahko izzove težave alergikov, koncentracija cvetnega prahu drugih vrst rastlin je prenizka, da bi vplivala na zdravje. Ambrozija, njeno slovensko ime je žvr-klja, je enoletnica. Semena vzklijejo spomladi, ne vsa naenkrat. Letos se je obdobje kalitve raztezalo od konca marca pa do junija, cvetenje in za zdravje pomembna faza sproščanje cvetnega prahu, se je časovno raztezalo od sredine julija do konca septembra, odvisno od časa kalitve in pogojev na rastišču, kvalitete zemlje, osončenosti lege, konkurence drugih rastlin, vlage, izpostavljenosti mehanskim poškodbam in onesnaženju pa tudi od košnje. 0 0 3 5 7 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Košnja pred začetkom sproščanja cvetnega prahu lahko uniči rastlino, če je rastlina odrezana tik nad površino tal. Ker pa so tla valovita, kosa največkrat odreže rastlino višje, iz preostalega dela poženejo novi poganjki, včasih tudi iz stebla, na katerem ni ostal noben list. Zmanjševanje obremenjenosti zraka s cvetnim prahom s košnjo je dvorezen meč in le začasna rešitev, ker lahko po košnji poženejo novi cvetni poganjki s še več socvetji. Učinkovita bi bila košnja vsake tri tedne, vendar je na zapuščenih zemljiščih, smetiščih in ob cestah, kjer ambrozija raste, predraga. Septembra dozorijo semena, vir novih rastlin za naslednja leta. Semena namreč ne vzkalijo vsa v istem letu, kaljiva ostanejo tudi do trideset let. Zato je pomembno, da širjenje rastline zaviramo s tem, da jo pokosimo preden so semena zrela. Količina cvetnega prahu v zraku ni odvisna samo od velikosti vira cvetnega prahu, torej od količine rastlin na nekem območju, odvisna je tudi od dejavnikov v ozračju, ki omogočijo sproščanje in dvig zrn v zrak. Med zaviralnimi dejavniki sta prav gotovo jutranja megla in temperaturni obrat. V letošnjem septembru povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije razen enega dne, 16. septembra, v Ljubljani ni presegla 20 zrn na m3 zraka, da bi lahko vplivala na zdravje. Kljub temu je lahko bila izpostavljenost lokalno ali za krajši čas tudi veliko večja, zato znaki alergije za ambrozijo niso povsem izključeni. Ne glede na vremenske razmere, se je v drugi polovici septembra iztekel čas cvetenja ambrozije. CO E m N > LU Koper Ljubljana Maribor 1—I- PELIN t—i—i—h i i i 11 13 15 17 H—I—I—I- 19 21 I \—h 23 25 27 29 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina septembra 2007 Figure 7. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, September 2007 m N > LU METLIKOVKE / ŠČIROVKE Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk/ščirovk septembra 2007 Figure 8. Average daily concentration of Amaranth/Goosefoot family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, September 2007 4 3 2 0 3 5 7 9 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Začetek sezone pojavljanja cvetnega prahu je odvisen od vremena v posameznih letih in se spreminja; je tisti dan, ko akumulativna vsota izmerjene povprečne dnevne koncentracije znaša 1 % letne akumulativne vsote za posamezno vrsto rastline. Toplo vreme v letošnjem januarju je pospešilo razvoj cvetov, tako je večina alergogenih rastlin začela sezono pojavljanja cvetnega prahu v zraku prej, kot je bilo to v 12-letnem povprečju. Izjema je bila breza, ki je po tem kriteriju začela sezono šest dni kasneje. Sezona pojavljanja cvetnega prahu leske se je začela 11. januarja, osem dni bolj zgodaj od povprečja, jelše 13 dni bolj zgodaj od povprečja, jesena 27. februarja, 12 dni bolj zgodaj od povprečja, gabra 15. marca, 2 dni bolj zgodaj od povprečja. Odstopanja v datumih začetka pojavljanja cvetnega prahu v letošnjem letu od 12-letnega povprečja so bila podobna tudi pri rastlinah, ki so začele cveteti kasneje, v poletnih mesecih. Sezona pelina je prehitevala za 12 dni, ambrozije pa za 13 dni. Če primerjamo med seboj sezone na podlagi letnih akumulativnih vrednosti koncentracije cvetnega prahu, je bila letos sezone leske in breze povprečna, jelše, jesena, pelina in ambrozije podpovprečna, trav in gabra pa nadpovprečna. CO E Z a: N o > LU 300 200 100 2007 -POVPREČJE GABER/GABROVEC I IfJ [I 1 u. - -AJUCJ Feb 14-Feb 27-Feb 12-Mar 25-Mar 07-Apr 20-Apr 03-May 16-May 29-May Slika 9. Potek koncentracije cvetnega prahu gabra/gabrovca v letu 2007 Figure 9. Concentration of Hornbeam/Hop Hornbeam (Carpinus/Ostrya) pollen in year 2007 250 200 CO E Ž en N O 150 > 100 I- >W 50 -2007 -POVPREČJE LESKA k A hAt" 01-Jan 14-Jan 27-Jan 09-Feb 22-Feb 07-Mar 20-Mar 02-Apr 15-Apr 28-Apr Slika 10. Potek koncentracije cvetnega prahu leske v letu 2007 Figure 10. Concentration of Hazel (Corylus) pollen in year 2007 600 500 400 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 200 150 > 100 50 -2007 -POVPREČJE LESKA A ji kA/* 01-Jan 14-Jan 27-Jan 09-Feb 22-Feb 07-Mar 20-Mar 02-Apr 15-Apr 28-Apr Slika 11. Potek koncentracije cvetnega prahu jelše v letu 2007 Figure 11. Concentration of Alder (Alnus) pollen in year2007 Slika 12. Potek koncentracije cvetnega prahu breze v letu 2007 Figure 12. Concentration of Birch (Betula) pollen in year 2007 Slika 13. Potek koncentracije cvetnega prahu jesena v letu 2007 Figure 13. Concentration of Ash (Fraxinus) pollen in year 2007 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo co E m N > LU 140 120 100 80 60 40 20 01-Mar 27-Mar 22-Apr 18-May 13-Jun 09-Jul 04-Aug 30-Aug 25-Sep Slika 14. Potek koncentracije cvetnega prahu trav v letu 2007 Figure 14. Concentration of Grasses (Poaceae) pollen in year 2007 35 30 25 CH 20 N 15 10 5 2007 -POVPREČJE I PELIN J Mi Ik 1 J A A A Mn LJAM™ 01-May 18-May 04-Jun 21-Jun 08-Jul 25-Jul 11-Aug 28-A Slika 15. Potek koncentracije cvetnega prahu pelina v letu 2007 Figure 15. Concentration of Mugworth (Artemisia) pollen in year 2007 14-Sep 01-Oct co E N O > 2007 -POVPREČJE AMBROZIJA V J aJL_ 01-Jul 15-Jul 29-Jul 12-Aug 26-Aug 09-Sep 23-Sep 07-0ct 21-Oct Slika 16. Potek koncentracije cvetnega prahu ambrozije v letu 2007 Figure 16. Concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen in year 2007 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 17. Ambrozija v aprilu Figure 17. Ragweed (Ambrosia) in April Slika 19. Seme ambrozije v septembru Figure 19. Ragweed (Ambrosia) seeds in September SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in September: Cypress family, Grass family, Plantain, Amaranth/Goosefoot family, Mugwort, Ragweed and Nettle family. 102 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012006 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Agencija Republike Slovenije za okofje v MESEČNI BILTEN 2001*2006 M Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2,5-3,5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 7-10 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. Državna meteorološka služba Za vse ljubitelje vremena in s podnebjem povezanih tematik smo na Agenciji RS za okolje pripravili zbirko tematskih listov s predstavitvijo našega področja dela. Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših dejavnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Državna meteorološka služba skrbi za mednarodno vpetost slovenske meteorologije, njena področja dela pa obsegajo tako meritve, zbiranje podatkov in njihovo hranjenje, pripravo napovedi vremena ter spremljanje podnebnih razmer. Veliko pozornosti je namenjene tudi povsem uporabniško naravnanim storitvam. Vremenske in podnebne podatke pripravljamo za neposredno uporabo na različnih družbenih in gospodarskih področjih. V publikaciji »Državna meteorološka služba« je dejavnost predstavljena s tematskimi listi, ki so strukturirani tako, da vsak zase opisuje vsebinsko sklenjen del tematike, lahko pa jih med seboj povezujemo v zaokrožene enote. Zbirko tematskih listov smo pripravili tako na zgoščenki kot tudi v obliki tiskane publikacije. Climate of Slovenia 1971-2000 Za ljudi, ki jih zanima podnebje v Sloveniji, smo pripravili zbirko tematskih listov o podnebnih in fenoloških spremenljivkah, zbirko tabel s podnebnimi značilnostmi 33 krajev v Sloveniji ter 31 kart podnebnih in fenoloških spremenljivk. Zbirka Climate of Slovenia je v angleščini in je izdana na zgoščenki. Tematski listi in podatki so v obliki datotek formata PDF. Uporabnikom so dostopni preko prijaznega grafičnega vmesnika. Živeti s podnebnimi spremembami Podnebne spremembe povzročajo sodobni družbi precejšnje težave. Do sedaj je bila glavnina naporov usmerjena v nadzor in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Vendar so podnebne spremembe proces, ki že poteka in ga ne moremo preprečiti. Lahko ga le blažimo z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in omilimo posledice s prilagajanjem na spreminjajoče se razmere. Spoznanje, da se je in se bo tudi v prihodnje treba podnebnim spremembam prilagajati, se je uveljavilo šele v zadnjih letih. Za učinkovito prilagajanje je potrebno temeljito spoznav-vanje tako prostorskih kot tudi časovnih značilnosti podnebja ter njegovih vplivov na različna področja človekove dejavnosti (kmetijstvo, zdravstvo, turizem, energetika, promet itd.). V Sloveniji še nimamo sistematičnih znanstvenih študij s področja prilagajanja na bodoče podnebne razmere, zato bo to šele potrebno razviti. Agencija RS za okolje je lani pričela s projektom Prilagajanje na podnebne spremembe, da bi pripravila strokovne osnove za smotrno uporabo dragocenega naravnega vira, kar podnebje je, tudi v prihodnje. V okviru tega projekta smo v knjižici Živeti s podnebnimi spremembami predstavili prostorske in časovne značilnosti podnebja v Sloveniji. Izpostavili smo vremenske in podnebne dogodke, zaradi katerih smo ranljivi, nanje pa bomo morali biti posebej pozorni tudi v prihodnje. Za področja, ki so od podnebja najbolj odvisna, smo ocenili, kako bi jih spremembe lahko prizadele. Zgoščenki in knjižici lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje: Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b 1000 Ljubljana