Edini slovenski dnevnik i Zedinjenih državah, s-
Vclja za vse leto... $3.00 Ima 10.000naročnikov

Ust slovenskih delavcev v Ameriki?
The only Slovenian d&i.. In the Ur^ied
■ M K
Issued every day ex cepit -: Sundays and Holidays >
^BE
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.

TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDTj
NO. 236. — ŠTEV. 236.
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 7, 1915. — ČETRTEK, 7. OKTOBRA, 1915.
VOLUME XXIII. — LETNIK XXHL
BOLGARSKA VLADA JE ZAVRNILA VSE ZAHTEVE RUSIJE. POSLANIKI ZAVEZNIŠKIH DRŽAV SE ODPRAVUAJO DOMOV. NOVI GRŠKI KABINET BO SKORAJ GOTOVO SESTAVIL ZAIMIS.
TRETJA BALKANSKA VOJNA JE NEIZOGIBNA. — POSLANIKI ZAVEZNIŠKIH DRŽAV BODO ZAHTEVALI OD BOLGARSKE SVOJE LISTINE. — AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER PRAVI, DA SO ZAVEZNIKI RAVNO TAKO PREKRŠILI NEVTRALNOST GRŠKE, KAKOR NEMCI BELGIJSKO. — V SOLUNU SE BO V NAJKRAJŠEM ČASU IZKRCALO ŠE 50,000 VOJAKOV. — VOJAŠTVO BO POSKUŠALO ZASESTI MACEDON SKO ŽELEZNICO — ANGLEŠKI POSLANIK VAVDIENCI PRI GRŠKEM KRALJU.
Odgovor Bolgarske.
London, Anglija, 7. oktobra. — Tukajšnja Router jeva agentura je dobila iz Sofije sledečo brzojavko : — Rusija ni zadovoljna z odgovorom, katerega je dala Bolgarska na njeno noto. Ruski poslanik je obvestil bolgarskega ministrskega predsed., da se bo med obema državama prekinilo diploma tieiie zveze. Ruski interesi v Bolgarski so poverjeni nizozemskemu konzulu.
Bolgarska je odgovorila na noto 5. oktobra ob poltreh popoldne.
Diplomati so zahtevali svoje listine.
Sofija, Bolgarsko. 5. oktobra. Ker Rusija ni zadovoljna z odgovorom Bolgarske, so zahtevali ruski, francoski, angleški, italijanski in srbski poslaniki svoje listine. Iz Sofije bodo odpotovali danes ali pa jutri.
Zavezniki so izkrcali čete.
London, Anglija. 7. oktobra. — I/. Aten poročajo, da se je izkrcalo v Solunu Se vee zavezniških eet. Francosko vojaštvo je bilo takoj odposlano proti srbski meji. —
Stališče Grške.
Atene, Grško, 2. oktobra (zadržana brzojavka.) — Po današnji kabinetni seji je bilo uradno razglašeno: — Francoski poslanik je izroeil ministrskemu predsedniku Venizelosu sledečo noto:
— Po naročilu moje vlade mi je čast naznaniti, da je Francija izkreala v Solunu nekaj svojih čet. Vojaštvo bosta izkrcale tudi Aworlija iu Italija. Prepričan sem, da <irška proti temu ne bo protestirala, ker gre v tem slučaju samo za pomoč Srbiji. Cc mi ne bomo pomagali Srbiji, bomo izgubili svojo najboljšo zaveznico.
.Ministrski predsednik Venize-los mu je odvrnil:
V čast si štejem povedati vaši ekselenci. da bo Grška v sedanji vojni ostala nevtralna in da nikakor ne more dovoliti izkrcanja, ker bi pomenilo zanjo kršenje nevtralnosti.
Gounaris.
Pariz, Francija, 6. oktobra. — Zavezniki še vedno izkrcavajo svoje čete, kljub temu, da je v <irški kabinetna kriza. Novica, da je ministrski predsednik Veni-zelos odstopil, nima sploh nika-kepa upliva na splošni položaj, (irski kralj Konstantin je sprejel včeraj v avdienei francoskega poslanika. pa mu ni niti z besedo o-menil izkrcanja. Iz tega je razvidno, da kralj simpatizira z zavezniki in da edino z Venizeloso-vo politiko ni bi! zadovoljen.
Bivši grški ministrski predsednik Gounaris je baje že meseca marca naprosil zaveznike, da bi izkrcali v Grški nekaj svojih eet.
"Tcnips" je mnenja, da bo naj-brže Gounaris sestavil nov kabinet in postal bodoči ministrski predsednik.
Razpoloženje v Berlinu.
Berlin, Nemčija, 6f oktobra. — Ker imajo brzojavke iz Sofije najmanj 16 ur zamude, ni bilo tukaj še ničesar razglašenega glede od-ovora, ki ga je poslala Bolgarska \ • i
Rusiji. Časopisje je prepričano, da bo Bolgarska zavrnila vse ruske zahteve. Diplomati so zelo radovedni, kaj bo z Grško. Vojaški strokovnjaki pravijo, da se Grška ne bo pridružila zaveznikom in da bo zlepa ali zgrda pregnala zavezniške čete iz svojega ozemlja.
Kralj Konstantin.
Pariz, Francija, 6. oktobra. — Vse tukajšnje kroge je novica, da je odstopil grški ministrski predsednik Venizelos, zelo razočarala. Francosko časopisje napada kralja in mu očita prijateljstvo z Nemčijo. Zaveznikom se ne more zoperstaviti, ker je preslab, za to pa uganja politiko, ki je vse prej kot odkritosrčna in poštena.
Resignacija.
London, Anglija, 7. oktobra. — Grški kralj Konstantin je vzel danes naznanje resignacijo Venize-losovega kabineta.
Pariz, Francija, 6. oktobra. — Ker je ministrski predsednik Ye-nizelos resigniral, bo najbrže parlament razpuščen. Sestal se bo šele sredi meseca decembra.
Demonstracije.
Atene, Grško, 6. oktobra. — Pred stanovanjem grškega ministrskega predsednika Venizelosa se je zbrala velikanska množica Jjudi, ki so peli grško narodno himno in marsejezo.
Nekateri so mnenja, da bo poveril grški kralj Konstantin sestavo novega kabineta bivšemu ministrskemu predsedniku D. G. Rhallisu.
Berlinsko časopisje.
Berlin, Nemčija. 6. oktobra. — Berlinsko časopisje poroča na dolgo in široko o resignaeiji grškega ministrskega predsednika Venizelosa. Vojaški strokovnjak Rudolf Rothelt piše v listu "Vossi-sche Zeitung": — Kralj Konstantin je zatrdilo sklenil, da se Grška ne sme umešati v vojno. On prav dobro ve. kako je Nemčija močna, prepričan je pa tudi, da bi pomenjalo za Grško pogubo, če hi se pridružila zaveznikom. Grški ne preostaja ničesar drujrega, kakor da ostane nevtralna. Generalni štab grške armade se popolnoma strinja z odloki kralja Konstantina.
Kralj bo moral odnehati.
London, Anglija, 7. oktobra. — Vest o padcu Venizelosovega kabineta je povzročila tukaj veliko razburjenje. Najhujši je bil ta u-daree za one, ki so bili uverjeni, da se bo Grška pridružila zaveznikom in šla Srbiji na pomoč. — Nekateri časopisi poročajo, da bo kralj prisiljen izpremeniti smer svoje politike, kakor se je to zgodilo leta 1909.
V splošnem se sodi, da so zastopniki zaveznikov že zapustili Sofijo.
ja, da je bolgarska vlada včeraj popoldne odgovorila na noto zaveznikov, katero so ji izročili zadnji ponedeljek. Razen tega je Bolgarska tudi odgovorila na ultimatum Rusije.
V neki brzojavki, ki je dospela 4. oktobra iz Niša, je bilo poroča-no. da so zavezniki poslali Bolgarski skupno noto. Natančna vsebina note ni znana, sodi se pa, da je imela namen toliko uplivati na Bolgarsko, da bi izpremenila svojo politiko.
Socialisti in vlada. Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — "Koelnisebe Zeitung" poroča, da so bolgarski socialisti izjavili, da bodo do zadnjega zvesti vladi in da se popolnoma strinjajo z njeno politiko.
Rumunska. Milan, Italija. 6. oktobra. — ''•Corriere deHa Sera" poroča, da bo Nemčija plačala vse stroške bolgarske mobilizacije in da bo bolgarsko vlado tudi zanaprej fi-naneielno podpirala. Nemčija bo baje dala Bolgarski vsak mesec deset milijonov dolarjev na razpolago; s to svoto se bo poskušalo zatreti protinemško propagando v deželi.
Rumuni so zelo razburjeni, ker so izvedeli, da so zavezniki izkrcali v Solunu nekaj svojih čet. — Prebivalstvo zahteva, da naj tudi rumunska vlada začne mobilizirati, ker ji bo pretila velika nevarnost, če se še Grška in Bolgarska umešata v vojno.
Iz Bukarešta poročajo, da je v Galiciji in Bukovini izbruhnila kolera, ki zahteva vsak dan nešteto človeških žrtev.
Srbski častniki v Rimu. * Rim, Italija, 6. oktobra. — Sem je dospelo pet višjih srbskih častnikov. Nekateri pravijo, da bodo ti častniki spremljali italijansko ekspedicijo na Balkan.
Avstrija in ameriško časopisje. Washington, D. C., 6. oktobra. Avstrijski zunanji minister je poslal tukajšnjemu avstrijskemu poslaništvu sledečo brzojavko- — Ko so prekoračili Nemei belgijsko mejo, se je vse ameriško časopisje nad tem zgražalo, češ, da je to največja lopovščina, kar se jim more človek predstavljati. — Kaj pa sedaj piše ameriško časopisje, ko so zavezniki izkrcali svoje čete v Grški. Ali je to dejanje pošteno? Kar so prej zavezniki očitali Nemcem, so začeli sedaj sami izvajati. Ljudje bodo mogoče pravočasno izprevideli, kako malo se smejo male države zanašati na fraze in obljube zaveznikov. —
Grki so zvesti kralju. London, Anglija, 7. oktobra. — Iz*Aten poročajo: — Prebivalstvo je zadovoljno, ker je Venizelos resigniral. Vse se strinja s kraljem in z njegovo politiko. Sedaj se bo sgstavi'.o koalicijski kabinet. kaferfemu bo stal na čelu Za-imis. Kralj Konstantin se je ca-fcib posvetoval z Zaimisom in Rhal lisom ter ju naprosil, da naj mu gresta v vsakem oziru na roko. . K^alj Konštantin je sprejel da-. nes t avdienei angleškega posla-Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — nika. O čem sta razpravljala, ni ui-Sem je dospela iz Sofije brzojav- ^ komur znano.
J	'	•/	. r i /»; j, t \" ' ,un,f
Z. . v ... ■* v v
iztočnih bojtsc. Rusi naskakujejo.
Ruska ofenziva ob Drisitjata jezeru je pridobila na važnosti, kar priznavajo tudi Nemci.
PREKO REKE PRUT.
Na meji Besarabije so skušali Rusi prekoračiti Prut, a niso imeli nobenega uspeha.
Zveza
Atene, Grško, 6. oktobra. — Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je sporočil grškemu poslaniku v Sofiji, da Bolgarska lie bo napadla Srbije, če je ne na-padeta tudi Avstrija in Nemčija.
Odgovor Bolgarske.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Rusi so vprizorili v zadnjih dnevih važnejše naskoke v Krevno di-striktu, v bližini jezera Drisitjata. — Tozadevno vest se javlja v današnjem nemškem poročilu, v katerem se nadalje glasi, da se je Rusom sprva posrečilo prodreti pri Kozjani, da pa se jili je pozneje zopet vrglo nazaj.
Nemško poročilo poroča sledeče glede operacij na iztočnem bojišču :
Armadna skupina Hindenburg:
Rusi so nadaljevali včeraj z važnimi naskoki med jezerom Drisitjata in Krevnom. Naskoke pa se je ali odbilo, ali so se pa izjalovili vsled našega uspešnega ognja. Pri Kozjani in južno od jezera Vjezjev so imeli Rusi najprvo u-spehe. Potom protinaskokov pa se je obrnila bojna sreča zopet na našo stran ter smo prizadejali Rusom težke izgube.
V kolikor prideta v poštev ar-madni skupini Mackensen in princ Leopold Bavarski, je položaj neiz-premenjen.
Armadna skupina general Lin-singen: — Razvijajo se boji v di-striktu zapaduo od Čartrioks.
Rusi uporabljajo nemške pikel-havbe.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — V včerajšnem poročilu je sporočil nemški generalni štab, da uporabljajo ruske patrule nemške pikel-liavbe, da premotijo s tem nemške čete. Generalni štab izjavlja, da se bo sodilo po vojnih zakonih take Ruse, ki bi padli v roke Nemcev.
Rusi odbiti pri Prutu.
A' nekem poročilu iz Černovic, Bukovina, se glasi, da so vprizorili Rusi velikanske naskoke proti Avstrijcem na meji Besarabije. Rusi so naskočili ob reki Prut. katero so hoteli prekoračiti. Glasom tega poročila so vprizorili Rusi pet naskokov, ki so se pa vsi izjalovili. Veliko število Rusov je utonilo v reki, katero so skušali preplavati.
Rusko poročilo. Petrograd, Rusija, 6. oktobra. Ruski generalni štab poroča o obstreljevanju v okolici Bargrada, južnozapadno od Jakobstadta, od strani Nemcev. V okolici Dvinska se vršijo ostri artilerijski boji. Pri Postavi ter med jezeroma Na-roč in Višnevšoje se je potisnilo Nemce nazaj. .Na zadnjem kraju so ujeli Rusi 150 mož.
Pri Krasno, Volja in Kolki so napredovali Nemci v iztočni smeri.
Z zapadnih bojišč. Francozi zavzeli Tahure.
Francozi so zavzeli v Champagne vas Tahure ter se s tem približali železniški progi.
LE DVE MILJI PROČ.
V nemškem poročilu, ki je bilo izdano preje, se glasi, da se je odbilo naskoke.
18,000 vojakov. Pariz, Francija, 6. oktobra. — .Včeraj je bilo uradno razglašeno, da se je dosedaj izkrcalo v Solunu kakih 18,000 angleških in francoskih vojakov. Na poti še je 5d tisoč vojakov. Takoj, ko se kaka četa izkrca, jo pošljejo proti srbski meji. Vojaki bodo poskušali zasesti maeedonsko železnico. — C'e se jim to posreči, bodo imeli neprestan stik med Solunom in Grško.
Izjava majorja Moratha. Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Major Morath, vojaški kritik ''Berliner Tageblatta" je-priobčil dolg članek, v katerem p- avi med drugim tudi sledeče: V sedanji vojni bodo odločevale balkanske države. Bolgarska armada bo u-darila prejalislej v Srbijo; vsak kdor pozna bolgarske vojake, ve, da se jim Srbi ne bodo mogli u-stavljati. Rumunska.bo ostala- nevtralna in bo imela od tega veliko večjo korist, kakor, če bi se ume šala v vojno.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Francozi so vprizorili včeraj obširne artilerijske priprave za nov naskok v Champagne, vendar pa je njih namene preprečila nemška artilerija, ki je pričela sipati o-genj na napadalne točke Francozov. Na nekaterih mestih, na katerih so pričeli Francozi z naskokom, se jih je zavrnilo s težkimi izgubami. Uradno nemško poročilo pravi glede operacij na zapadni fronti sledeče:
Odbilo se je neki francoski naskok z granatami, katerega se je vprizorilo na neki grič severno od
Neuville.
V	Champagne so skušali Francozi zopet pričeti z ofenzivo ter so tekom popoldneva obstreljevali fronto njih prejšnjih naskokov s podvojeno silo, da pripravijo naše pozicije za naskok. Istočasno so pripravili svoje čete na celi fronti za naskok. Vsled našega artilerijskega ognja, katerega se je namerilo na zbiralne in napadalne točke sovražnika, je bilo Francozom mogoče spraviti svoje čete naprej za naskok. Kjerkoli pa so prodirali, povsod se jih je pognalo nazaj ter so imeli velike izgube.
Popolnoma so se izjalovili ponovni naskoki na- cesti, ki vodi iz Somm-Py v Souain. Severno in se-veroiztočno od Beausejour farme ter severozapadno od Ville sur Tourbe so bili sovražni naskoki popolnoma brezuspešni.
Trideset divizij v ofenzivi.
Vojaški kritik lista "Berner Bund" je mnenja, da so zavezniki tekom zadnje ofenzive poslali v boj več kot 30 divizij ter izstrelili preko 2.000,000 granat. Kritik je nadalje mnenja, da se je ofenziva izjalovila.
Francoska poročila. Pariz, Francija, 6. oktobra. — Francosko vojno ministrstvo pra-i v svojem popoldanskem poročilu, da se vrši ostro obstreljevanje v Artois distriktu ter da je artilerijski ogenj posebno močan južno od gozda Givenchy.
V	spojnih zakopih južnozapadno od grada La Folie so Francozi nekoliko napredovali s pomočjo ročnih granat. Z ostale fronte se ne poroča ničesar posebnega z izjemo artilerijskih dvobojev v Champagne, nadalje med rekama Maas in Mosel, severno od Flirey ter na fronti v Lotaringiji.
Francozi zavzeli vas Tahure.
Francozi so zavzeli danes vas Tahure v Champagne in francoske čete so prodrle na višine severno od te vasi.
V današnjem večernem poročilu francoskega vojnega ministrstva javljeni uspeh je r^ditega zelo važen, ker je vas Tahure le dve milji oddaljena od železnice, ki omogočuje Nemcem dovoz iz Rheims k njih zakopom v Argo-nih. Višine, ki pridejo pri tem v poštev, tvorijo del druge nemške bojne črte. Uradno poročilo glede teh operacij se glasi:
— Naše operacije v Champagne so nam prinesle novih uspehov. Naša infanterija je po obširnih pripravah artilerije zavzela z naskokom vas Tahure ter dospela na višine enako imenovanega griča ki tvori oporno točko druge nemške obrambne črte'. Napredovali smo tudi v okolici farme Navarin. Skupno število dosedaj ujetih Nemcev znaša nad 1000 mož. Z ostale fronte se poroča le o Artile rijskih bojih v Artois, v okolici gozda Givenchy ter ob griču 119 Nadalje se poroča o artilerijskih bojih v Argonih, severno' od La Herazee, v gozdu Le Pretre, med Leintrey Rilon in Badonvillers ter v Vogezih na vrhuncu Metze ral.
i-Zt;. ' ' "
........... . . _ . i s	Iv .
Nemiri v Perziji,
Poroča se, da se je v Ispahanu u-morilo angleškega konzula. Poročilo iz Londona.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — V nekem poročilu iz Carigrada na "Lokalanzeiger*' se poroča o umoru angleškega konzula v Ispahanu ter o masakriranju tamošnje konzularne straže.
London, Anglija, 6. oktobra. — Iz Tiflisa prihaja poročilo, da so angleški uspehi ob Tigrisu ter skupno delovanje ruskih in angleških čet v Perziji napravili v Perziji globok utis. Turški in nemški častniki in uradniki so zelo vznemirjeni in nemški poslanik v Teheranu je naprosil ameriškega poslanika za varstvo nemških podanikov za slučaj, da bi potrebovali tega varstva.
Predsednik Wilson je ženin. Washington, D. C.. 6. oktobra. Predsednik "SVilson se je zaročil z Mrs. Gait s št. 1308 "Washington Ave., udovo po nekem bogatem zlatarju. Poroka se bo vršila meseca decembra.
Rekrutiranje v Angliji.
London, Anglija, 6. oktobra. — Anglija je dobila novega načelnika za rekrutiranje. Na prošnjo lorda Kitchenerja je prevzel lord Derby vodstvo rekrutiranja. Celo vprašanje je bilo v zadnjem času predmet številnih razprav ter je izzvalo ostre kritike. Lord Derby je- bil že preje zaposlen pri tem delu ter ufiva zaupanje vseh strank. Posebno liberalni listi so prepričani o njegovem uspehu.
Tudi iz generalnega štaba se poroča o izpremembi. ''Times'' javlja, da je bil imenovan generalni major sir Archibald James Murray načelnikom generalnega štaba v glavnem stanu v Londonu.
Angleški oddelek s strojnimi puškami.
Angleške oblasti so spoznale važnost strojnih pušk, katere u-porabljajo Nemci v tako obširni meri v sedanji vojni. Ustanovilo se je vsled tega posebne oddelke s strojnimi puškami.
Protest Luksemburške na zaveznike;
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Prek morska agent ura javlja, da je dvignila Luksemburška protest na zaveznike radi zadnjega napada zavezniških zrakoplovcev na mesto Luksemburg.
V?
Odgovor Nemčije na Norveško.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Nemška vlada je odgovorila na protest Norveške radi preiskave pošte, katero je izvršil poveljnik nekega nemškega podmorskega Čolna na paraiku Haakon Vil".
Nemška vlada priznava, da se je vzelo s parnika štiri vreče s pismi na dežele zaveznikov ter jih izročilo nemškim poštnim oblastim in da se je zmetalo v morje pakete, namenjene za Anglijo, Francijo in Italijo. Vlada pravi, da so vsebovali paketi vojni kon-trabant ter se sklicuje glede motenja pošte na to, da konfiscirajo zavezniki nemško pošto na nevtralnih parnikih, ne da bi nevtralni proti temu protestirali.
Nov davek na Holandskem. Amsterdam, Hotandsko, 6. okt. Holandska je pričela razmišljati o uvedbi novega davka na vse vojne dobičke, direktne in indi-rektne, katere dobivajo holand-ske tvornice.
Italijanski kralj skoro ranjen.
Videm, Italija. 6. oktobra. — Kralj Viktor Emannel je pred kratkim komaj ušel resni poškodbi. Nahajal se je v bližini bojne črte na fronti, ko je bil njegov konj ranjen od nekega drobca granate.
Nov komet.
Barcelona, Špansko, 6. oktobra. Profesor Sola, ravnatelj zvezda r-ne, je danes objaAil, da je razkril dne 15. septembra nov komet.
Razprava o "Arabicu."
Nobenega prenagljenja v pogajanjih glede zadeve "Arabica". — Zadeva "Lusitanije".
Washington, D. C., 6. oktobra. Državni tajnik Lansing in poslanik Bernstorff nista še ničesar sklenila glede nadaljnih pogajanj za posameznosti slučaja 'Arabic' in drugih slučajev, ki so nastali vsled nemškega vojevanja s podmorskimi čolni. V AVashingtonu prevladuje sedaj naziranje, da se s temi pogajanji prav nič ne mudi, da je odlog boljši, dokler ne preneha biti kontroverza glede podmorskih čolnov važen predmet javne pozornosti.
Nemški poslanik je odpotoval danes v svoje letno bivališče ter se ne ve, kdaj se vrne. Najbrž se ne bo vrnil preje, dokler ne bo vodilo poslaništvo svoje posle zopet v Washington!!. Zopetni pri-četek pogajanj pa je odvisen bolj od te vlade kot pa od nemškega poslaništva, ki je v svoji včeraj-šni noti izjavilo, da je avtorizira-no pričeti pogajanja glede odškodovanja v slučaju "Arabica" v vsakem času, ki se zdi primeren tajniku Lansingu.
Bodoča pogajanja se bodo najbrž tikala slučaja "Lusitanije". Neformalno so člani administracije naziranja, da je za nemško vlado skoro nemogoče oprostiti se za potop "Lusitanije" kot je zahteval predsednik Wilson.
Izgube na aeroplanih.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Nemški generalni štab objavlja danes sledeče številke- glede izgub na aeroplanih v mesecu septembru. da ovrže trditev Angležev, da so zadobili zavezniki v tem o-ziru premoč nad Nemci. Nemci so izgubili v septembru 7 aeroplanov, Francozi 22 in Angleži 8.
Novi predsednik Portugalske.
Lizbona, Portugalska, 6. oktobra. — Dr. Bernardino Maehado je bil danes v skupni seji zbornic zaprisežen kot predsednik republike. nakar je odstopivši predsednik Braga izročil svojemu nasledniku predsedniško oblast. .Maehado nastopi svoj urad na peto obletnico proklainiranja republike.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrije bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno pr» ko HOLANDIJE in SKANDINA-VOTL
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in de. loma v PRIMORJU. — Za de) ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji &TAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja poši. ljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih raz* merah.
Od tukaj vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se požlj« sorodnikom ali znancem, Id ga od tam pošljejo rojaku, ako vedo h njegov nailoT.
Denar nam poSIJiJe po "Doma stlo Postal Money Order", ter pri loiite natančni Vaš naslov in om# osebe, kateri se ima izplačati.
	• IBID		
K.	ft	K	$
6____	.so	120____	19 OO
10....	1 60	130....	20
15----	2 40	140____	22 O
20....	3.20	150____	24.00
25----	4.00	160____	2J:.60
30____	4.80	170____	27.20
35....	5 fiO	180 ...	28. b0
40----	6.40	190____	30.40
45....	7.20	200____	• 32.00
60....	8 00	2 SO____	40.00
55____	8 80	300____	48.00
60....	9.60	350____	56.CO
65-...	10.40	400____	61.00
70....	11.20	450____	72.00
75....	12.00	500____	80.0«-)
80....	12 80	600____	96 00
85....	13.60	700....	112.00
90____	14.40	800____	128.00
100....	16 00	900....	144.00
110____	17.60	1000____	160.00
Ker m cene sedaj Jako nrtofc ojajo, naj rojaki vedno gledajo Bi nad oglas,
TVRDKA FRANK SAKBEB, ta OoctM! it* Mm I«* s, a
•»"n»>wiVjt atft^ Acute
NARODA"
ainc
Mwaic Daily.)
r *c d ».ud published by
Xtomiic Publishing Ca
t	14 co<*poratioD.)
"	i ->A K *!E.R, President,
CXH'IS BKNEDI&, Treasurer. v
of Baaineea of the corporation and addresses of above officers : PC Cortiundt Street, Borough of Maa-hattan. New York City, N. Y.
S« oeio ieto velja Ust za Ameriko in
Conado.... ...................$3.00
pot It-ta....................... 1.60
* lato z & tti^ato New York........ 4.00
f' pol leta za mesto New York ... 2.00
Kre >pe za vse leto...........4.60
t" " "pol IeU. ...........2.56
L" ~ četrt.lata............ 1-70
U*GLAS NARODA" izhaja vsak dan ^ ilvwmAi nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") I*«* -J avtry day except Sunday* ted Holidays. --^y Subscription yearly $3.00 v
situacijo, dočirn se bitke še vrše. situacijo, ki prisili one. ki so proti vojni, da podpirajo vojno.
Dopisi.
Roka in srce.
Novela.
or. ftgrecmcnt
Dopis! bras podpisa in oeobr<osti se ne
pr,občujtjo. —— Qwir *«j ae blagovoli pošiljati "pc,—
Moey Order. M spremembi lcraja naročnikov pro-sitno, da ae nam tudi prejšnj« bi^aliiče naznani, da hitrei«' najdemo naslovnika. •
Izpisom in pošiljatvam naredite ta „	ntslov:
"GLAS NARODA* v
SS C« rtlandt St, New York City.
Telefon ConJanot.
Bolgarska.
bi bil hipnotizfiii splošno v državniški vedi, bi bilo laž-u mot i. zakaj se j«- pustil bol-l kralj Ferdinand proti Volga rskega naroda in ne da parlamentu priliko, da iz-vojr mnenje, zavesti od av-ifjxa in nemškega cesarja iu istiti v vojno, ki bo eventual istala zanj usodepolna. bolj navadna zahteva preiti. ni'glede na druge moti-bila, da bi se ozrl naokrog. - napravi ta nad vse usode->k <> trm ga je obvestil \sem odkrit način Stambu-. voditelj bolgarska agrar-intM-ke) stranke, ki mu je re-a ogroža ne le svojo deželo, i- tudi dinastijo in lastno Kljub temu. kot pod kako kontrolo, pa j«' izdal mobi->ko povelje in bolgarska arse nahaja na pohodu, ija je oprostiteljica bolgar-n a rodu in skozi štirideset bila njena najboljša prija-i. Velika Rrit&nija je vedno iirala Bolgarsko ter zasluži za Husijo hvaležnost bol-'jr;i naroda. V Srbiji stanu-odu slovanski rod in če se ri»bili> Srbijo, tudi Bolgar-
•	• bo dolgo ostala samOMoj-
•	bo prišla pod isto kopito, drugi strani pa je Turčija,
tika bolgarskega naroda; ija, zatiralka vsega slovan-in neprestana sovražnica ja balkanskih narodov, ter a, brezobzirna do malih na-i:i zaveznica Turčije v mamili mu.sakrih. igi bolgarski narod! Simpa-elega sveta so na njegovi Naj zmaga ta ali ona bolgarski narod bo gotovo I. l e bodo zmagali zavezni-inorala dati Bolgarska po-dna jamstva, da ostane iuir-; pa zmagata Nemčija in Av-bo Rolgarska popolnoma odvisna in izpod turškega nadgo-spodstva bo prišla pod nemško.
(ireh Bolgarske je ta, da jc sprejela kralja od zunaj. Ferdi-n. 'id j.' tujec v Sofiji. On je agent tujih interesov in ne onih bolgarskega naroda. Ce se kak narod ne euti zrelim za republikansko ob-
»trija.
šel. Ah, kako mi je bilo srce, ko je markijev pogled prehajal od ene hčerke na drugo! Z marki j e-vega obraza pa ni bilo brati nobenega sklepa. Bil je prijazen kakor navadno, pa ne bolj, kakor to dostojnost in vljudnost zahteva. Pri obedu mu je sedela Lujiza na desni strani. Mnogo mu je pravila o enoličnosti selskega življenja. o razkošnosti velikih mest in kako si želi enkrat pogledati v veliki svet. Ona si je prizadevala. se njemu prikupiti, a marki jo je voljna poslušal, pa ravno tako, kakor njene sestre.
Medtem priskačeta v sobano Melita in Alfonz; Melita v pri-prosti obleki, z dolgimi kitami, ki so jej čez rami visele, polna živahnosti pripovedovaje. kako je Alfonzu nagajala pri ribljenju v Potem se meni
Valerija, ne da bi odgovorila
I na Leonorino vprašanje, zakaj jej ni pisala o nesreči, katera je za-Ldoyaen, ra. — Pianom Slov. tlela njeno družino, je nadalje-Lige se naznanja, da se je na zad- ( vala :
nji redni seji sklenilo, odločno "Približeval se je čas. ko bi se protestirati, da bi se vršilo drugo imela prva svota markiju povr-glavno zborovanje Slovenske Li- niti. Pred tem pa pride pismo od ge dne 24. novembra v Clevelan- mark ija. Pismo nam je naznanja-du, Ohio. Malo denarja imamo v lo. da se misli žemti, zato. da bi blagajni, ali je potrebno, da bi se zamogel svojo hišo na dostojen še to svoto kar tjavendan razme- način gostom odpirali, ker je rav-talof Ostale podružnice poziva- no za deželnega predsednika iz-ino, da naj to upoštevajo. S spo- bran. Ker pa ima Karol. moj mož. štovanjein: Janez Peternel. An- četvero hčeri j, inu naj eno v za-drej Malovrh. Janez Jeršič. od- kon da. ako bo katera privolila, borniki.	j Glede dolga se bosta potem po- vrtnem ribniku
Farrell, Pa. — Tukajšnja po-f ravnala. Karol je bil po tej vesti( ua straa vse(j0 ju začne s tekom družniea Slovenske Lige nazna- prijetno iznenaden. Od veselja svojih osemnajstih let jesti. Meni nja vsem članom, da bomo imeli mu je prvikrat po dolgem Času'je pa fc^ kakor bi sedela na žr-9. oktobra ob sedmi uri zvečer v zopet zasvetilo oko. Zdelo se mu javiei. Tam se je Lujiza laskala Peršinovih prostorih sejo. l)olž- je. da neko težko breme pada Z|S svojimi malo srečnimi domišlje-nost vsakega člana je, da se te se- njegovega srca. Poleg tega ga je(nji, tu pa sem gledala, kako miir-je udeleži. Pridite vsi, ker je na vzradostila misel, da lahko ena ki z vidno ugodnostjo opazuje programu več zelo važnih točk. njegovih hčerij postane soproga1 Melitino priprosto in napol otroč-Vablj eni so tudi nečlani, ker se bogatega markija. moža starega -j^ vedenje Po obedu dam hčeram jim pri tej priliki nudi najugod- spoštovanega imena in znanega znamenje, da naj sobano zapuste. nejša prilika za pristop. Torej na- vrlega značaja. Njegovo veselje Najprej se Lujiza z umetnim po-svidenje oktobra zvečer v Jack in moje upanje, da zopet enkrat klonom poslovi. Enako sta storili Peršinovih prostorih! — Odbor vedro vidim čelo moževo in prej-j [<]]a jn Serafina. Priporočita se po-podnižnice št. 1.	šnji zadovoljni njegov obraz, o- tem tudi Melita in Alfonz. Že sta
Sheboygan, Wis. — Jcjmcnesta. krepčalo je tudi mene.	! hotela za sestrami oditi, ko marki
jejmenesta! — ničesar navadnega Misel, da bi ena mojih hčerij Konrad vstane, se njima približa ni več, temveč sama špecialita. markiju svojo roko v zakon po-i ter prime osupneno M elit o za ro-Radi slabega vremena mi nikakor dala, bila je popolnoma po mojem'ko iu jej ljubeznjivo poreče: ne kaže razlagati vseh špeeialitet okusu. Markija sem spoštovala ž« ! na^ga gn bliska, gr
liteto pa moram vseeno objaviti.'je v meni vtis svojih lepih last - ,r	.	.
1 Melita je prii>rosto ni z navadnim glasom odgovorila: "Melita. gospod marki." "Gospodična Melita**, je on nadaljeval, "vi morate postati moja ženka. Ali bi to i. teli storiti."" Nikdar ne Uodem pozabila Me-
N a roda'"', druga pa v priljublje- rij, ampak tudi čast za našo rod-' litinegaobraza v tem trenutku nem "Amerikanskem Slovencu"
vzdrževala, pritekle so jej šiloma iz oči.
"Najbolj me boli", je vzdihni-la, "da me lastni otrok zanemarja."
Leonora je s težkim srcem poslušala Valerijino povest. Rada bi bila pomagala, pa kako bi to mogla. predno ni sama govorila z Me-lito in pa markija Konrada osebno spoznala ?
Valerijine solze so se posušile. Sklenila je potem utrujene roke in dejala:
"Zdaj ti je, Leonora. *vse znano ; ničesar ti nisem prikrila. Povej mi zdaj svoje mnenje o celi stvari. Kaj nam je storiti.'"
"Valerija",' odgovorila je Leonora resno, "težko ti povem, kako me veseli, da ste našli rešitelja v osebi vašega markija. Vesela sem. ko vem, da ima Melita postati soproga blagemu in bogatemu možu: ali da Melita pri vsem tem trpi, da izgubi morda za vselej mir. ako postane žena moža, katerega bi ne ljubila, zdi se mi jako žalostno."
"Ali", odvrne jej Valerija, "moj zakon s Karolom je bil tudi sklenjen brez mojega nagnenja. A zagotavljam te, da mi je pozneje postajal od dne do dne ljubši, in reči sinem, da je bilo moje zakonsko življenje z njim vedno srečno. Nemogoče ni. da bi enako tudi z Melito ne bilo."
"Tvoje mnenje je pametno in jako možno"', odgovorila je Leo nora. "a vendar se mi dozdeva
Trda bavarska glava.
vasi Holzkirchen na liavar-
Kitajska zopet monarhija. London, Anglija, d. oktobra. —
skem so imeli idealen "kmečki! Poročevalec "Morning Post" v
pretep". Pri teiu so pretepači nekega moža. ki se jim je posebno zameril, držali, dočim so mu ostali na glavi razbili sedem glinastih in več steklenih težkih vrčev za
Tientsinii poroča, da je kitajski državni svet dne 2. oktobra sklenil vprizoriti glasovanje v provincah glede bodoče vladne oblike. Poročevalec dostavlja, da je le
razlagati vseh špeeialitet okusu. Markija sem spostovala ze -Prosim gospodična ali bi se je ta tvoj up sezidan na nego--nezdeea, ker se je bati od nekdaj. Vselej, kadar je v prej-1 ne hoteli Jiekoliko pomuditi?'tov slučaj. Na vsak način bi bila roma m toče. Eno špecia- mjih casah k nam zahajal. puseal.Kako yam ^ ime,,,	Melitina žrtva velika, kajti vse
pivo. Mož je bil sicer močno po- malo dvoma o tem, dii se bo z»>-skodovan, ali že čez 14 dni so ga pet ustanovilo monarhijo, izpustili popolnoma ozdravljenega iz bolnišnice.	Vezuv zepet aktiven.
Rim, Italija. 6. oktobra. — Sežiganje vdov	. Glasom poročil iz Napolja je po-
obinem z umrlim možem je še v stal ognjenik Vezuv naenkrat zo-
Indiji vedno v navadi. Ker angleške in nizozemske vlade strogo nadzorujejo sežiganje živih vdov. pomagajo si Indijci na ta način da prisilijo vdovo, da si na grmadi prehode srce in potem je seveda ne sežgo živo. temveč že mrtvo. a oblasti tega ne morejo kaz-
pet aktiven. Močni potresni sunki so se pojavili v vaseh v okolici Napolja. vendar pa ni zaznamovati nobene večje škode.
Štirje delavci ubiti. Olean, N. Y.. (5. oktobra. — Pri neki eksploziji v sušilnici Aetna novati. Prostovoljno pač ne grej Explosive Co. v Emporium. Pa., nobena vdova na grmado, toda čel Q biH damkS zve-.er ubiti štirje bi se hotela upreti staremu običa-LUl,avei ter se domneva, da so naju. razglasi se za prešestnieo. ki daljni štirje pokopani pod razva je prelomila svojemu možu zvestobo. in življenje take ženske je med fanatičnimi rojaki slabše kot
izgnanega psa NVdavno je umrl, y ] . ^	dr. ober-
v \a .ju rajali Ngura Agung.-^Za-urol [st> pustil je dve mladi vdovi, ki so. jih sežgali. Ker je bil rajali zelo
vdovi šli1
linami poslopja.
Smrt znanega medicinca.
Gotovo je skoraj vsem znano, da nosti. Bil je Karlov sošolec, to je se je vršila dne 29. avgusta v cer- res, a bil je vendar celih pet let k veni dvorani igra "Naša kri"" .mlajši od njega. Da ni že prej mi-da je pri predstavi sodelovalo slo- slil na ženitev, Vi« $o temu nje-vensko pevsko društvo "Danica") gove rodbinske okoliščine krive, in da sta bili o tej igri priobčeni ( Ta zaveza se je meni zdela ne sa-dve kritiki. Prva je bila v "Glasu mo velika sreča za eno mojih hče-
No da, kaj hočemo? Vse po pravici, resnici in popolnoma nepristransko. Gospodu kritiku, kateri
bino. A pri vsem tem vendar ni- -gledala je markija. potem meseni mogla biti celo vesela. Zdelo lle in	l>a je na vseh nase mi je, kakor da prodajam hčer: šili obrazih videla le resnobnost, da si kupim nekdanji hišni ink'. I ovlla J? mol^e <>be roki okolu mo-
milo kritiziral. Vse se mu lahko vi jame, izvzemši večkrat povdar-jano "nepristranost", o kateri podpisani malo dvomi. Kritika je bila mila. jako mila. in pevci sedaj vedo. da imajo samo še 7>ar korakov do tja, kjer se imenuje "popolnost". Kljub temu pa gospod kritik ni o vsem popolnoma dobro poučen. 'Dramatični klub" namreč sploh še ne eksistira, 'Danica' je pa šele provizorično ustanovljeno društvo. Kritik naj se torej ne čudi, če se mu zdi, da kateri glas malo preveč upije. Če Bog da, se bo zbor že potrudil, da bo kritik zadovoljen z njegovim petjem in upitjem. Rojaki, kritiki in nekritiki, naj blagohotno upoštevajo suho dejstvo, da delujeta dramatika in petje za izobrazbo naroda. Člani mnogo delajo in se zelo žrtvujejo. Vsak mi bo pritrdil, da ni po deset ali dva-najsturnem delu nič kaj prijetno hiteti k vajam, pa tudi denarnih prispevkov ni posebno lahko plačevati. Reklamne napise na za-storu je gospod kritik slabo pre-čital. Ni čuda, saj je bilo ponoči. Ne vem. če mi bodo bralci vrjeli, povem jim pa vseeno: cela moja misija, zaradi katere sem prišel v Sheboygan, obstaja edino v amerikanski, iz 1* in S sestavljeni kljuki, kateri ae pravi V She-boygi'ioi nisem prišel propagirat «e za Krista. ne za Mohameda, še manj pa za Budo; ne za socializem, liberalizem ali kierikalizem; ne za kajzerja, Franceta. Miklavža, srbskega cika. ne za tega ali onega bratca krvolokov. Vse eno se pa zanimam za vojne dogodke. Nekateri objokujejo Avstrijce, pa to je smerno. Jarem, ki ga prenašajo, jim ni pretežak, pač pa sladak. in ee so tako kratkovidni, da ne ločijo sovražnika od prija-'telja, jim ni mogoče pomagati. Šentaj, dopisnika v A. S. bi pa kmalo pozabil! C'e bi mu ničesar drugega ne pritrdil, mu moram potrditi, da si je izbral primeren podpis. Zanj popolnoma velja svetopisemski izrek: Blagor ubogim v duhu... Sedaj se bo pa treba podpisati. Naj bo, pa se podkre-šem: Vaš med vami živeči, sko-Y - t (p Bolgarske v vojno bode'raj nepoznani Panslavist. — NB. ■ In jo podaljšal. Forsiranje Dar-i Kdor se zanima za 'Panslavista', d.i'1.4 s. bo zopet za\leklo. Čete} naj vpraša zanj na 1012 Ky. Ave. isi municija, katero se bo poslalo po šesti uri zvečer. S bom i; i pomoč, bosta najbrž Portland, Ore. — Ker so delav-l\orila odločilna faktorja v Fran-J ske razmere tukaj globoko pod Belgiji in Rusiji. Nikdo noče ničlo, ne svetujem nikomur sem
je objavil kritiko v Glasu Naro-1Dobro sem vedela, da marki Kon-|Jega vratu in se tiho zajokala, da, moram čestitati, ker je tako rad nima lastnosti, s katerimi bi Nekoliko neprijetnih trenutkov
se mogel prikupiti mladim devi- je sledilo za tem prizorom. Marki cam. Mladih devojk oči se ustav- je prv.i zadobil prejšnje ravnotež-Ijajo le pri tem, kar jih mami.!je in z mirnostjo dejal: kar ima v sebi nekako zunanjo "Gospodična Melita. ali bi to čarobnost. Lepota, postava, ly- tako nezaslišano bilo? Res, da za skavost in dobrikanje: to je oma- dvakrat toliko let štejem kakor ma mladim srcem; za pravo ceno.! vi. aij z;.,ta vas b0IU aiaj tudi <lva-za poštenost človeka, se one malo krat bolj spoštovati in ceniti." brigajo. Marki jeva zunanjost pa' A ona vzravna vsi svojo postavo ni posebno lepa, vendar pa čedna, 'reče-
Marki je vljuden človek, a nepo-j ''Ali jaz vas ne cenim I Zakaj trebnih besed, ali prilizovanja on 1U. snubite Lujizel Ona bi gotovo ne pozna. Na videz je mrzel, a vjbila pripravljena. Kaj ne, raami-prssih nosi gorko srce. Sodila ca da ue pustiš od sebe svoje Me-sem. da bi se v njega zaniogla za- lite?" ljubiti le bolj postavna in bolj! .
J ., , ,	1 . . , .	, J Pri teh besedah le pritisnila
priletna devojka. Ako bi ga mla-' • ,
% . .	, . i	,- svoje mokro lice na mene. Lbogi
da vzela, storila bi lo le zavoljo! ■ . , , .. . , , , ° '	„ ,, - , - imoJ otrok! Ona ie vedela, da je
velikega bogastva^ Moje hčere materino sree m kraj kjer
pa: Lujiza v petindvajsetem. Ela Qtpok VSflk -as to,ažbe iskati. Ali
v triindvajsetem in Seranna ven- -	.	. .
. , . ,	-.r	. . 1 iiiono srce. ze dovolj trpeče, iei ni
mdvajsetem. — na Melito ni niti
lad
e, ee ze mora imeti na
vsak način kralja, naj si izbere koga iz domače rodbine. Nobena dežela ne sme poveriti kontrolo nad njenimi zunanjimi zadevami kakemu tujcu. Zgodovina nas uči, da je importirati kralja toliko, kot odpreti vrata vsem vrstam komplikacij.
pomanjševati hrabrosti Bolgarov 1er strokovnih zmožnosti njih voditeljev. Tudi v vojni, katero se ji u je usililo proti njih. volji, bodo kot ili Bolgari vse, kar bo v n.,.h moči. lina žaloiger te sve-
fi novo
hoditi. Slovencev nas je v tej naselbini malo, toliko več je pa Dal-matincev. Pred kratkim nas je obiskala gospa Štorklja in pustila pri družini Stružnikovi krepkega sinčka. Čestitamo. — Poročevalec.
misliti bilo — vse prenežno čutijo, da bi se odločile za moža samo zavoljo ugodnega življenja, ki bi jih v zakonu čakalo. Ta sodba je bila zopet grenka kapljica v kupici veselja, katero me je nekoliko časa prevladalo. Razodela sem takoj tudi Karolu svoje dvome. A on ni našel k temu druge pomoči, kakor sladke besede prigovarjanja, ako bi se nahajale zapreke.
Bila je to meni težka naloga: govoriti odslej proti lastnemu prepričanju, podirati v sreih svojih otrok tako lepe. s tolikim trudom vsejane blage nazore. To se mi je zdel lmd greh. Hotela sem se zoperstavljati temu. kakor se mi je dozdevalo, sebičnemu nasvetu. Spomnila sem se pa zopet Karolove-obupnosti in v duhu gledala, kako vsa rodbina v pogubo pogreza vsled nesrečnega dolga. In potem sem trdno sklenila, premagovati se in poskušati vsa sredstva, da pregovorim k tej zvezi markijevo izvoljen ko. ako bi se temu zoperstavljala.
Moje in Karolovo prigovarjanje je napravilo vtis le na Lujizo. najstarejšo mojo hčer. Menda zato, ker je ona kot petindvajsetletna deklica doforo čutila, da njej že zahaja prva mladost in z njo tudi izbirenost; morda pa je tudi spoznala vredni markijev značaj. Ona je bila popolnoma voljna, postati markijeva soproga. ako bi njo snubil. Že sem se v gorki molitvi zahvaljevala nebeški previdnosti, ker je stvar o-betala srečen izid, a človek obrača in sklepa. Bog pa obrne in določi.
Marki se je pričakoval. Namignil je namreč v pismu, da nas obišče, in to smo si tako tolmačili, da pride snubit. K njegovemu prihodu smo priredili majhno svečanost iu primerno oblekli vse tri starejše devojke. Marki je pri-i
bogastvo in ugodno življenje, ve ruj mi. bode le majhno povračilo njenih stoterih vsakdanjih muk."
"Kaj je tedaj storiti?" povprašuje Valerija.
"Kaj je storiti?" ponavlja Leonora. "Podaljšati čas poroke ter čakati, da okolnosti, slučaji, božja previdnost iu nekoliko pametnega našega prizadevanja približajo k prijateljski zvezi dvoje src, namenjenih skupaj živeti."
Tu je pretrgalo pogovor rahlo trkanje na vrata. Bil je sluga, ki je naznanjal, da je miza k večerji pokrita.
"Ljuba Valerija", rekla je Leonora, "meni je zdaj nemogoče kaj povžiti. Tudi'bi po vsem tem, kar sem danes izvedela, nezmožna bila z zbranim duhom govoriti. Oprosti me tedaj nocoj pri svoji rodbini s kakimkoli izgovorom. Jutri najdeš v meni zopet staro Leonoro.''
Končala je z besedami: "Moli in upaj! Poleg žalosti biva blizu pomoč."
In ločili sta se.
(Dalje prihodnjič.)
Raznoterosti.
star. pae nista mladi prostovoljno na grmado.
Iz vlaka ga je vrgel.
V Jičinu je neki kmet vrgel \/. vlaka sko/.i okno lfiletnega gimnazije;! Frana Kiselo. ki se je z njim prepiral.
Sedem italijanskih generalov odstavljenih.
Berlin, Nemčija. ">. oktobra. — Poročila iz Milana pravila, tla se je odstavilo sedem italijanskih generalov. ker so se izjalovili vsi poskusi. da se vdere v Avstrijo.
Konzul Skinner pride na dopust.
Londcn, Anglija, (>. oktobra. —|
Ameriški generalni konzul Skin-
ner bo šel na kratek dopust ter j
odpotoval v teku prihodnjih;
treh tednov v Združeno države, j
kjer se hoče posvetovati z urad-j
niki državnega departmenta z an-, • ... j gleško - ameriškimi trgovskimi:
problemi.
Brazilija edebrila pogodbo.
Rio de Janeiro, Brazilija. (5. oktobra. — Poslanska zbornica je odobrila danes razsodišču«) po- J godbo med Brazilijo ter Zdrtiže- ;
limi državami, katero se je julija j tieseea podpisalo v Washington!!.
Pred sodnijo.
Sodnik: — Ali priznate, tla ste ta revolver ukradli ?
Obtožence: — Da, ampak samo ker sem se hotel ustreliti.
Sodnik: — Zakaj ste ga pa potem zastavili v zastavljalnici?
Obtoženec: — Ker nisem imel denarja, da bi kupil patrone.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
P. F., Davis, W. Va. — Vaš dopis ni za list. ker gotovo rojake čisto nič h * zanima, kako sta s<-skregala s tisto lepotico.
NAJBOLJŠE AMERIŠKE CIGARETE
imelo takrat drugega dati kakor pomilovanje. Kaj sem tedaj hotela storiti? — Božala sem jej glavico in rekla: Melita, kar se tebi v prvem trenutku nepričakovano dozdeva, to bo tebi v velik« srečo. Potolaži se in kadar se upokojiš od prve vznemirjenosti, boš o tem čisto drugače sodila, kakor sedaj.
Iztrgala se mi je rz naročja, še predno sem te besede prav izgovorila. nemo se poklonila ter odšla. •
Kmalu sem tudi jaz sobano zapustila. Markiju roko podavši sem izkušala Melito zagovarjati, češ. da je boječa vsled svoje mladosti, a ker je dobrega srca, se bo udala in še njega ljubila, prej nego se sama tega prav zave. — V resnici pa sem bila jako neverna in o tej stvari nasprotnega mnenja.
I'sodepoliii dan je minil. Po tej dogodbi smo se vsi trudili Meliti dokazati, kako bo srečna, če postane markijeva soproga. Moja naloga pa je še bila, jo prepričati, da. ne sme nikdar devojka, če tudi še tako mlada, tako ugodne prilike opuščati; kajti dostikrat se zastonj pričakuje, da bi se zopet prikazala; da domišljije, osobito pa ljubezenske, hitro izginejo, bodisi soprog še tako in tako mlad. Melita se je potem udala; ali kakšne spremembe so se od one dobe z njo godile! Ona se ne joče, ne vzdihuje, postaja vedno bolj resna in stroga. Prejšnji smehljal, ki jej je tako lepo prisojal, je docela izgrnil. Mrzla proti ženinu, osoma v družbi, nepotrpljiva s posli. Za vse priprave svoje poroke nima najmanjšega čuta. Ne govori drugega, kakor najpotreb-neje reči, mene in očeta se pa vedno izogiblje."
Valerija je hotela še dal'je go- deti, da se mu je šele v 211etnc«n voriti, a solze, katere je dosedaj zaporu omračil duh.	i
Vrhunec potrpežljivosti.
Požarna bramba v Limbachu ob Ini ie priredila veliko vajo, pri kateri naj bi nastopil tudi sanitetni oddelek požarne brambe. Seveda se je vse markiralo. Neki gasilec, po poklicu sobni slikar, je bil določen, da navidezno pade z lestve ob goreči hiši ter si pri tem zlomi uogo in si težko poškoduje glavo. Sanitetni oddelek priskoči, inti pravilno obveže glavo ter ga naglo odpelje v bolnišnico. Vse je šio gladko, kakor je bilo dogovorjeno. Kjo so pravilno obvezanega pripeljali v bolnišnico, kjer je že čakal pri vratih o vsem poučeni zdravnik, da pregleda obveze, če so prav napravljene, je bil tudi popolnoma zadovoljen. Le obveza z glave se nikakor ni dala odstraniti. In tedaj se je pokazalo, da so v naglici obvezo navideznemu ranjencu pripeli.z iglo skozi uho. tako da je bilo uho zraven pripeto. Zdravnik je ves začuden sedaj v resnici ranjenega vprašal: "Za Boga. ali niste nič čutili?" "Čutil sem pač, čutil, toda mislil sem, da to tudi spada k skušnji ", je bil nedolžen odgovor.
21 let zazidan.
V Priguitzu na Vzhodnem Pruskem sta imela zakonska Peschau 21 let svojega sina v kleti zazidanega. Sosedje so sicer o tem strašnem slučaju pripovedovali o-koliei. a nihče ni upal tega naznaniti oblasti. Konečno je le sodišče' izvedelo za to govorico ter poslalo v hišo komisijo. Našla je 90-! letnega starčka in 861etn9 »jeg°-vo ženo, ki sta povsem mimo pripovedovala. da je njun 461etni sin "divji", vsJled česar je zazidan in dobiva hrano skozi malo lino. Komisija je nesrečneža našla v groznem stanju, podobnega bojj medvedu kot človeku, vendar je vi-
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE	**
^ HARMONIKE
kakor tudi
K O V Č E K E
iz Slovenjema Gradca, Štajersko.
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd.
Alois Skvilj,
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
Pozlačena ura z 21 kameni ie $5.95.
Slavna Hammond na 21 kamenov. znana kot najboljša železniška ura, najnatančnejši časomer, s patentiranimi izboljšavami, poluo jametna za 20 let, s pozlačenim pokrovjem. Vredna nnjmanj $35 za vsakega, Iti hoče popolnoma natančno uro. Naša znižana tvor-niška cena je Ie $5.95. Pošljite nam le 30 centov depozita in pošljemo vam jo takoj po pošti ali eks-
presu na ogrled. Če boste zadovoljni z njo terse prepričali, da je to najlepša in najboljša pozlačena ura, kar ste jih keciaj videli, neglede na ceno, potem jo
vzemite. Če ne, jo lahko vrnete na naše 9troške in mi vam vrnemo denar. Oglejte si naj prvo to uro, predno kupite kje drugod. Mi vemo, da vam fco ugajala. Okoristite se, dokler traja la ponudba. — HAMMOND SALES CO , Dep. 14 6 St. Louis, Mo.
'KRACKERJEV' BRINJEVEt
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Gena n "BRINJEVEC" Je: fl steklenic $ «.50
12 steklenlo 18.00 V ZALOGI IMAMO tudi Clatl domači TROPINJEYEO lu SLIYOV-KA kuhana v naši lastni distilerljL
Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00
Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00
Troplnjevec zaboj .................... $ 9.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
'W' Rye Whiskey 5 let Btar, zaboj .... $1L00
Rodeča Ohio vina per gal.....55c., 60c., 85c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, ca 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročila naj se priloži denar aU Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102-04 ST. CLAffi AVE., CLEVELAND, 0.
0=
Jugoslovanska


Katol. Jednata
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI;
rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box §7, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mieh. PETER ŠPEI1AR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kane. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30&—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode onralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
1 Z URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH.
Sv. Ciril in Metod, štev. 1, Ely, Minn.
Prestopili k društvu sv. Jožefa, štv. 20, Gilbert, Minn.: Zgone
Frank; 76, 338. 1000. 22. — Zgone Ana; 85, 8077, 500, 21.
Sv. Barbare, štv. 3, La Salle, 111.
Zopet sprejeti: Hribernik Mat.; 74, 572, 1000. 24. — Cindrich Nikolaj; 81, 13374. 500, 29. — Hribernik Johana; 76. 8170, 500, 30.
Suspendirani: Zupančič Frane: 89. 17657, 500, 25. — Klopčič Franc; 92. 13790, 1000, 18. — Sarvinski Silvester; 80. 15174, 500. 32; Milar Andrej; 76, 15885, 1000, 36.
Sv. Cirila in Metoda, štv. 9. Calumet, Mich.
Zop<t sprejeti: Butarac Marks; 87. 17355, 1000. 27. — Buta-rac Frank; 91. 18090. 1000. 24. — Dujmovich Filip; 81, 14741, 1000. 31. — Košir Frank; 65. 1S4, 1000. 34. — Kenig John; 59, 197. 1000, 43. — Košir Anton; 87. 17245; 1000. 26. — Mavec Joseph; 79. 1620L 1000, 24. — Mate John; 81, 16324, 1000. 31. — OreškoviČ Anton; si. 16921, 1000. 33. — Skr&ba Joseph; 87, 16209, 1000. 26. — Košir Marija; 70. 7942, 500, 36. — Mavec Franca; 86. 17977. 500. 29. — Skraba Franca; 95, 17540. 500. 19.
Suspendirani: Z gone Frank: 63. -518. 1000. 35. — Zgonc Marija ; 70, 9957, 500. 36.
Sv. Štefana, štv. 11, Omaha, Nebraska.
Zop«t sprejeti: Joe Kajin ; 77. 3742, 1000, 25. — John Žitnik; 83, 10362, 1000, 29.
Sv. Alojzija, štv. 33. Baggaley, Pa.
Pristopili: Mažič Louis; 94. 18225. 1000, 21. — Mele Jakob; 87, 1S226, 500. 28. — Krajnčevič John; 82. 18227. 500. 33. — Slap-šak Anton; 84. 18228. 500. 31. — Resnik Vincene; 95, 18229. 500. 20. —
Sv. Cirila in Metoda, štv. 16, Johnstown, Pa.
Suspendirani: Morse Frane; 89. 15738, 500. 23. — Bombač Ivan; 78, 6807, 1000, 29.
Sv. Jožefa, štv. 17. Aldridge, Mont.
Suspendirana: Praznik Rozalija; 68, 8634, 500, 38.
Sv. Alojzija, štv. 18. Rock Spring, Wyo.
Suspendiran: John Luznar; 93, 17032. 500. 20.
Sv. Alojzija, štv. 19. Lorain. Ohio.
Suspendirani: Mačutaš John; 88, 12603. 1000. 21. — Kosten Alojz; 67, 3347. 1000. 38. — Debevc Anton; 81, 7051, 1000. 25. — P.rko Jakob; 88. 17580, 500. 26. — Kosten Frank; 63. 1436. 1000, 38. — Debevc Marija; 90. 12086, 500. 19. — Kosten Ana; 68, 8741, 500, 37. —
Odstopili: Uie Joseph; 83, 4503, 1000, 23. — Ule Marija; 87, 15608, 500, 25.
Sv. Jožefa, štv. 20, Gilbert. Minn.
Zopet spreji t: Juliant Anton; 69. 12174. 1000. 40.
rol; 90, 14500, 1000, 17. — Koren Franc; 67, 1702, 1000, 36. — Ilar-šič Jakob; 59, 1687, 1000, 43.
Sv. Štefana, štv. 26, Pittsburg
Zopet sprejeti: Osin Martin; 79. 15584. 1000. 33. — Hribar E-mil; 82, 14249, 1000, 29. — Bitane Gasper ; 86, 17741, 1000, 28. — Suspendirani: Baraga Geo.; 61, 1770, 500. 39. — Gale John; 73, 3108, 1000, 31. — Baraga Ana; 61, 8956, 500, 44.
Sv. Jožefa, štv. 21, Denver, Colo.
Suspendirani: Klun John; 85. 17288. 1000. 28. žef; 89 . 5354, 1000, 17.
Jelenieli Jo-
Sv. Jurija, štv. 22, So. Chicago. 111.
Zopet sprejeti: Mavretie Jožef; 68, 1573, >000. 33. — Supar Martin; 73, 7736, 1000. 34. — Gorenc Frank; 78, 1550, 1000. 25. — Grahov ae Nikola; 74, 14094, 1000, 37. — Mavretie Palonija; 73, 8857, 500, 33. —
Suspendirani: Juralovac Gust; 82, 1553, 1000. 20. — Smilovič Max; 67, 1597, 1000. 35. — Grahovac Luka; 93, 14537. 1000, 18. — Krajačic Ivan; 68, 1560. 1000, 33. — Krajačic Ana; 70. 8850. 500. 20. — Juratič Palona; 86, 8848, 500, 20. — Smilanič Palona; 70. 8870, 500, 36. i— Niksič Kata; 75, 13554, 500, 35.
Sv. Jožefa, štv. 30, Chisholm, Minn.
Zopet sprejeti: Pozor Frank; 90, 10746, 1000, 18. — Peshel Marko; 85, 13988, 1000, 25.
Suspendirani: Debelak John; 90, 16757, 1000, 23. — Hren Frank. 78, 416, 1000, 29. — Mohor John; 68, 11953, 500, 41. — Steblaj Frank; 92, 128931, 1000, 18. — Pešelj Martin; 64, 13503, 1000, 41.
Sv. Alojzija štv. 31, Braddock, Penna.
Suspendirani: Brebrič Mihael; 82. 5638, 1000, 26. — Sedej Frank; 87, 6237, 500, 19.
Sv. Barbare, štv. 39, Roslyn, Wash.
Suspendirani: Franjo Lisac; 89, 4611, 1000, 17. — Marija Ma-jetič; 74, 9897, 500, 32. — Peter Kauzlarič; 7S, 13338, 500, 35.
Sv. Martina, štv. 44, Barbeton, Ohio.
Zopet sprejeti: Stangar Jožef; 77, 6131, 1000, 29. — Stangar Frančiška; 81, 9623, 500, 25.
Sv. Jožefa, štv. 45, Indianapolis, Ind
Suspendirani: Lekše Janez; 81. 16886. 500. 32. — Valenčič Andrej ; 93, 17760, 500, 21.
*
Sv. Petra, štv. 50, Brooklyn, New York.
Suspendiran: Perše Anton; 73, 14964, 500, 38.
Sv. Roka, štv. 55, Uniontown, Pa.
Suspendirani: Cunjak John; 80, 18000, 1000, 34.
Sv. Barbare, štv. 60, Chisholm, Minn.
Pristopil: Pečavar John; 89, 18230, 1000, 26.
Sv. Jurija štv. 61, Reading. Pa.
Suspendiran: Springer John; 77, 15326, 100^. 34.
Sv. Jezusa Prijatelj Malenih, štv. 68, Monessen, Pa
Suspendirani: Bedenikovič Augustin; 91. 14928. 1000, 20. _
Jurčič Dragotin; 93, 15089, 1000. 19. — Količ Leopold; 93. 16044. 1000, 19. — Vančina Vincenc; 97. 18082, 1000, 17. — Pavlic Tomo;
88. 16372, 1000, 25. — Rakitničar Simo; 86, 16840, 1000. 27. _ Mi-
lašinčič Slava; 83, 16254. 1000. 30. — Kralj Gabriel; 81, 16253, 1000, 32. — Bek Janko; 75, 17074, 1000, 38.
Sv. Janeza Krstnika, štv. 71, Collinwood, O.
Zopet sprejeti: Jolin Kračna: 76. 12466, 1000. 33. — John Me-se; 79. 15333, 1000, 34. — Frank Rupret; 92, 13470, 500, 18. — Joseph Razdert; 74, 12690. 1000, 36.
Suspendirani: Frank Zupančič; 71, 14384. 1000. 34. — Frank Strisna; 86, 10158, 1000, 22. — Stefan Pular; 74, 17744, 1000. 40.
Prestopila k društvu sv. Marije Vnebovzete, štv. 103, Collinwood, Ohio: Slapnik Rozalija; 80. 13564, 500, 30.
Sv. Martina, štv. 83, Superior, Wyo.
Suspendiran: Lazar John; 89, 5997, 1000, 17.
Sv. Marije Vnebovzete, štv. 103, Collinwood, O.
Pristopila: Martinjak Frances; 89. 18231, 500. 26.
Zopet sprejete: Jene Marija; 76, 17334, 500, 37. — Mustar Jožefa; 77, 14189, 500, 39.
"Jugoslovan" štv. 104. Chicago, Illinois.
Zopet sprejeti: Zakošek Jožef; 80, 16829, 500, 33. — Boskovič Janez; 78, 17113, 500, 35.
Sv. Janeza Krstnika, štv. 106, Davis, W. Va.
Suspendirani: Gruden Alojz: 79. 15964, 1000, 33. — Likar Anton; 93, 17944, 1000. 22.
Sv. Marije Trsatske, štv. 109, Keewatin, Minn.
Suspendirani: Majerle Jožef: SI. 1483, 1000. 21. — Majerle A-na; 79, 8979, 500, 27.
Sv\ Marija Čistega Spočetja, štv. 120, Ely, Minn.
Pristopila: Marija Muhvieh; 74, 18232, 500, 41.
OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretia zavarovano svoto, četrta razred.
______GEO. L. BROZICH, gl. taj.
Slovanski Svet.
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovansrva.
y -,
Napisal prof. Lubor Niederl*.
Sv. Ime Jezus, štv. 25, Eveleth. Minn,
Zopet sprejeti: Čebula Janez; 90, 13846, 1000, 16.
Feroli Ka-
(Nadalje vanje)
Velika ideja slovenskih in hrvaških kmetov je zahtevala strašnih žrtev. Zmagala je krivica nad pravico: sam ostrogonski nadškof Anton Vrančič je ,)o porazu kmetov 1573 leta pisal cesarju Maksimilijanu II.. da sc živini na Hrvaškem godi boljše nego kmetu. Uskoki, o katerih so mislili, uporniki, da bodo njih zavezniki, so pomagali plemstvu; saj so se bili v večni borbi s Turki, ki je bila njih vsakdanji kruh, tako privadili nevarnemu življenju, da bi ga ne bili zamenjali za najboljšo službo v kaki drugi, mirni deželi. V svoji divji bojaželjuosti in surovi hrabrosti, vojaško organizirani s posebnimi pravicami in svoboščinami, niso mogli pojmovati socijal-ne ideje, za katero so slovensko-hrvaški kmetje žrtvovali kri in imetje. In največji kmetski upor se je končal z barbarsko, po erdelj-skem vzorcu prikrojeno in od hrvaškega bana, zagrebškega škofa Jurija Draškovica vladarju v potrditev predloženo kaznijo Matije Gubca, kmetskega voditelja; kronali so ga sedečega na razbeljenem železnem prestolu z žarečo železno krono!
Tako se je posvetna in duhovska gospoda nečloveško maščevala nad onim. ki je hotel priboriti slovensko-hrvaškemu ljudstvu človeško življenje, ne pa sebi kraljestva, kar si je bilo izmislilo plemstvo, da oblati kmetsko gibanje.
Kmetska moč je bila strta za vselej, kajti poznejši upori so bili zopet omejeni na posamezne kraje in brezuspešni.
Socijalni boji slovensko-hrvaških kmetov so obenem narodni boji. Tujec in izkoriščevalec sta bila nerazdružljiv pojem. Proti bogati posvetni in duhovski gospodi, ki je bila obenem tujega rodu, se je dvignil slovensko-hrvaški kmet, mali rokodelec in celo nižji plemič.
Abditus v svoji analazi kmetskih uporov pravilno sklepa, da se narodni čut širokih mas na Slovenskem in Hrvaškem ni mogel kazati drugače nego v socijalnem uasprotstvu.
12. Zakaj ni uspela slovenska reformacija in zakaj se socijalni boj slovenskih kmetov ni posrečil?
Proti slovenski reformaciji sta se združili cerkev in država, jezuiti in Habsburžani, da jo zatro; kjer m zadoščal moralni pritisk cerkve, tam je pomagala nasilnost državne oblasti. Zanimivo je stališče habsburških vladarjev.
Ko papež Pavel IV. ni hotel priznati Ferdinanda I. za nemškega cesarja, ker so ga izvolili protestantski volilni knezi, in ko mu je očital, da je-podelil v imenu svojega brata, esarja Karola V., nemškim dravnim stanovom versko svobodo, takrat je Ferdinand l. po svojem državnem kanelarju Seldu zavrnil papeževe zahteve tako ostro, da bi noben protestant ne bil mogel govoriti odločneje. Njegov sin nadvojvoda Karol II. in vnuk cesar Ferdinand II. pa sta dovršila na Slovenskem protireformacijo s pomočjo jezuitov.
Čeprav v polni meri uvažujemo nasilno protireformacijo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, in drugih protireformatorjev, pri čemer je treba pripomniti, da je verski boj razvnemal strasti na o-beh straneh, nam vendar ta okolnost ne more docela utemeljiti propada slovenske reformacije.
Prezapleteni so dogodki, da bi se dali razrešiti z enim vzrokom, dasi mogočno vplivajočim. Soeijalna struktura te dobe in karakteri-zaeija činiteljev. s katerimi je delovala reformacija pri nas, nam šele izpopolnita sliko.
Protestantizem je deloval na Slovenskem s faktorji, ki so si bili socijalno naravnost nasprotni. V tem nasprotju je bil eden izmed vzrokov njegovih končnih neuspehov, kakor pravilno sklepa dr. Fr Ilešič. Najodločilnejši stan je bil plemiški, ki se je. dasi sodno in upravno avtonomen, umikal korak za korakom. Nekaj značilnih zgledov iz zgodovine j :ijskih deželnih stanov nam to pojasni.
Leta 1602 se je si<večina izrekla zoper to, tla bi imeli jezuitje sedež in glas v stanov i zboru, toda s pristavkom, da jim to do voli. ako bi nadvojvoda ne upošteval njih ugovor in ako jezuitje podpišejo reverz. da bodo delovali v korist deželnih svoboščin. Iste ga leta so dovolili katoliškim stanovom pariteto s protestantskimi pri odborniških mestih.
Leta 1611 so prosili jezuitje "scitu principis" (z vednostjo deželnega kneza), kakor je poudarjal škof Hren, podpore za zidavo svoje cerkve in v stanovskem zboiM se je dobila večina, ki je dovolila 2000 goldinarjev; poleg tega jezuitje kratko malo niso plačevali davkov in so potem prosili, da se jim zaostanki izpregledajo, kar se je seveda tudi zgodilo,
Ko je leta 1614 postal Hren notranje-avstrijski namestnik v Gradcu, je dobil od deželnih stanov darilo v vrednosti 2000 tolar jev. Ali ne odseva iz takih in podobnih dogodkov razredni duh. k bi se bil zadovoljil tudi s svojimi najhujšimi verskimi nasprotniki ako bi imel fevdalizem sicer kako korist od tega?
Ne moremo kratiti protestantskemu plemstvu zaslug, ki si jih je pridobilo z moralnim in materijalnim podpiranjem slovenske li terature in kulture: toda ni znalo prikleniti nase svojega podlož nika z milejšim ravnanjem, dokler je bilo to mogoče, s čimer bi bilo lahko imelo izborilo protiutež nasproti katoliški protireformaciji Razredni interes je stal više nego verski.
Tega očitka jih ne moremo oprostiti, da so moledovali za ver sko svobodo s popirnatiini spomenicami, dočim so vsak poskus pod ložnega kmetstva za izboljšanje gospodarskega položaja znali udu šiti v kali.
Vpliv absolutizma, ki se je družil s cerkvijo in meščanstvom je naraščal. Škof Hren je v stanovskem zboru podpiral meščanske tež nje, da bi si naklonil mestne zastopnike.
Leta 1604. je n. pr. predlagal odpravo trgovine na kmetih in druge trgovske ugodnosti za mesta. Na drugi strani so izgubili pro testantje mestno upravo pod pritiskom deželnega kneza. Med abso lutniin vladarjem in trgovskim kapitalom je vladalo vzajemno raz merje: meščani so bili odvisni od milosti vladarjeve, ki jim je va rovala in razširjala trgovske pravice na domačem in svetovnem trgu, deželni knez pa se je naslanjal na mesta, da je imel v njih oporo zoper fevdalno gospodo. Zato se je protireformacija po naših me stih in trgih vršila brez krvavih bojev.
Propad slovenske reformacije je v zvezi s porazi slovenskih kmetov. Pri nas je bil — kakor vemo — podložni kmet v svojem so eijalnem boju več ali manj osamljen. Zgodovina nam sicer pripove duje, da so se uporov udeleževala tudi mesta bodisi aktivno, bodisi pasivno s tem. da niso podpirala plemiških akcij; toda to so bila po edina mesta v poedinih slučajih, kajti zgodovina tudi poroča, da so meščani nasprotovali kmetom. V prvih početkili mestnega življenja so nahajali kmetje zaščito v mestih pred plemiči. Ko pa se je razvil bogati trgovski stan. je nasprotstvo zaradi trgovanja na kmetih na raščalo. Trgovski kapital in kmetski interes sta si bila gospodarska tekmea. Med mesti in kmeti je nastal gospodarski boj.
To je bil vzrok, da mesta niso čutila solnidarnosti s podložnimi kmeti; na drugi stran i pa je treba tudi poudarjati, da mesta na Slovenskem nikakor niso bila tako razvita, kakor drugod. Ako pogleda mo češko in nemško reformacij'), dobimo sliko, ki je poučna za analizo slovenskih razmer.
Glas moža, ki je govoril v telefon v New Yorku, je sprejel aparat v mornariški postaji v Arling-tonu, Va. in od tam so ga prenesli potom brezžičnega aparata na elektromagnetičue valove več sto Čevljev visoko v zraku, ki so nesli glas dalje čez kontinent do San Francisca. Glas je bil tako razločen, da je spoznal poslušalec v Sail Francisco glas onega, ki je govoril v New Yorku.
Par dni za tem se je posrečil poskus govoriti še na večjo daljavo. namreč do Hawaiiskih otokov. In pravi se, da le še malo časa, ko bo mogoče govoriti brezžičnim potom iz New Yorka do Japonskega in potem krog in krog sveta. —
Če ne bi bila v Evropi vojna, bi gotovo že delali poskuse z nemško brezžično postajo v Nauen pri Berlinu.
\
Rockefellerjev delavski načrt.
sar se rodi kot sinteza obeh narodni uspeh.
Hus sam je pisal, da bolj ljubi dobrega Nemca nego slabega Ceha — to je verski moment. "Dober" Nemec in "slab" Ceh; pri tem gre za krščansko življenje. Nemci so bili proti Husu in za papeža, odtod versko nasprotstvo.
Na drugi strani so bila mesta na Češkem v nemških rokah, kar je bilo delo zadnjih Premislovcev. Bogato meščanstvo je bilo tuje. mali rokodelec je bil Čeh. Tuja posvetna in duhovska gospoda je imela ogromna bogastva, češki kmet. nižji duhovnik in mali plemič (Žižka) je videl v nji svojega gospodarskega tekmeca, ki je bil obenem njegov verski in narodni nasprotnik. Iz vzdignil se je ves češki narod, da začne v svitu verske ideje grandijozen socijalni boj. ki mu ga ni para v srednjeveški zgodovini: Čeh je ohranil in. utrdil svojo narodnost, ker so mesta prešla v češke roke. ter zrahljal tla za nemško reformacijo.
Ne Nemškem je bil za reformacijo ugoden položaj, ker so jo poleg splošne nezadovoljnosti s cerkvenimi razmerami, ki se je s tiskom netila med najširšimi krogi, in poleg nemških državnih stanov. ki so s sekularizacijo cerkvenega imetja množili svojo moč. podpirale še posebne okoliščine, kakor boji cesarja Karola V. s francoskim kraljem Francom I. Končno ne smemo pozabiti, da je tudi tam prišlo do vojne (schmalkaldske), v kateri je cesar sicer zma-al a bi bil končno kmalu ujet.
In na Slovenskem?
__(Nadaljuje ae).
Kot posledico svojega prouča-vanja delavskega vprašanja v premogorovih rudnikih v Colorado, je osnoval mladi John D. Rockefeller načrt, v svrho ustanovitve in vzdržavanje delavskega miru v premogorovih. v katerih ima velike interese kot zastopnik Colorado Fuel & Iron Company. Ce se bo ta njegov načrt obnesel tu, je pričakovati, da se bo raztegnil tudi na druge rudnike in druge industrije. Pri osnovanju tega načrta je Rockefellerju veliko pomagal neki W. L. M. King, ki je zamislil prvi načrt, veljaven po zakonih v Kanadi, za poravnanje delavskih nasprotstev v rudniških in prevoznih industrijah Kanade.
Nasprotja glede mezde in razmer rudarjev v Colorado so imela uničujoč učinek, tako na rudarje same. kakor tudi na njihove delodajalce in še nobena stranka ni prav prebolela te nesreče. Nesporazumi jenja so postala takorekoč trajna, brez vsakega upanja na uspeh glede unijskih načrtov. In kakor se vidi. se Rockefeller tega zaveda in hoče baje odpomoči. On sam se ni javno izražal proti unijam. On sam je rekel, da je vsakdo "upravičen, da dela pod svojimi lastnimi pogoji in razmerami: da se mora pustiti vsakemu prosto voljo, da se pridruži kaki uniji, če hoče."
Načrt, ki ga on nasvetuje zdaj, je ta. da bi se organizirali vsi u-službenci. ne vštevši uradnikov, temveč le take, ki dobivajo mezdo ali dnino, kakor so rudarji in težaki. Ti naj bi imeli redna zborovanja v gotovih časih ter naj bi si izvolili iz svoje srede pritožbeni odbor, obstoječ iz dveh članov, ki bi posredovali neposredno z u-radniki kompanije v slučaju kakih nasprotstev. ali zahtev ali pritožb, ki bi se tikale pravice delavcev.
Ta načrt je seveda osnut šele v ogrodju, a temeljna misel je ta, da bi se ustanovila nekaka možnost vzajemnega delovanja delodajalcev in delavcev za njih skupen dobrobit, brez umešavanja zunanjih organizacij.
Seveda je umevno, da se ne priznava ta načrt enoglasno, ker jo preveč raztegnjen, da bi se ga moglo gotovo in v vsakem oziru prav tolmačiti. Posebno, kar se tiče neumeševanja zunanjih organizacij. je precej sumljivo in s tem bi se morali delavci takorekoč odtegniti drugim unijam, dasi bi se smeli, kakor pravi Rockefeller, poljubno pridružiti kaki uniji.
Zelo dvomljivo je, če se bodo zadovoljili s tem strokovno organizirani delavci, ker se jim obetajo s tem le prav malo boljše razmere, kakor pa so bile pred usodepolnim štrajkom.
Čudovita iznajdba modernega časa.
Sicer smo v danaŠHji dobi že prav navajeni slišati o čudovitih iznajdbah, a najnovejša iznajdba, ki se je posrečila pred nekaj dnevi. je kljub temu vzbudila nenavadno zanimanje in pozornost, ker so si dolgo belili ž njo glave najznamenitejši svetovni iznajdi-telji.
Pred par dnevi so se namreč sijajno posrečili poskusi z brezžičnim telefoniranjem na velikanske daljave. Sicer so se vršili ti poizkusi že dalj časa, a šele zdaj se je razvedelo gotova dejstva, ki so takorekoč neverjetna in ki bodo
gotovo popolnoma revolucijonizi-rala mednaroden promet.
Ce bi vladal v Evropi mir in bi tudi sploh človeštvo živelo v traj nem miru. bi lahko pričakovali natančnejših podrobnostij, ki se zdaj še prikrivajo in ki se baje še dolgo ne bodo objavile, ampak bodo ostale za nekaj časa skrivnost vojaških oblasti Združenih držav.
Sprva, dne 4. aprila letos so govorili brezžičnim potom le na daljavo 200 milj, a zadnje dni v septembru so zračni valovi prenašali glas čez cele Združene države od obale do obale, to je, na daljavo 2500 milj (4000 km) in to dejstvo je naravno osupnilo vse človeštvo, ker je prišlo vsem popolnoma nepričakovano.
Za kratek čas.
Sorodstvo.
—	Slišite, gospod Žvokelj — ali ste vi kaj v sorodu s Tomažem Žvokl jem ?
—	No, ja, tako v daljšem sorodstvu sva; jaz sem namreč prvi sin moje matere, on pa enajsti.
V zakonu.
Zena: — Torej šele zjutraj si našel domu? Ti pijanec pijani — ali veš, koliko je ura? Pol šestih zjutraj! Kje si pa spet pijanče-val ?
Mož: — Uli — pri — hk — dam-ski kapeli — hk —
Žena: — Ha — torej pijanec
in pohotnež. Mera je polna--
Mož: — Ravno prav — hk — jaz sem že zmerom — hk — žejen.
T
Slovens ko katoliško
e= m
t
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorpor irano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Bor 95. Wiilock, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
UL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St, Rock Sprlngi. Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II.	tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. BlajraJnlk: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Jollet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNI ODBOB:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. L nadsornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. U. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa. UL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78. Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Greea-fleld, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOB:
Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No 2, Box 11 tt, Bridgeport, O.
I.	upravnik : ANTON DEMŠAR, Box 135, Brou^hton. Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se poSlljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Petina.
Drufitveno glasilo: "GLAS NARODA."
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
od
Joi
štv.
štv.
Mol
kar
Št V.
825 4.11 J os
Prestopili člani:
siv. 12 k fit v. 9: Matevž Salomon. 4786; od štv. G8 k štv 10: n J era n, 9196; od štv. 07 k štv. 24: Martin Poličnik, 8559; od 42 k štv. 95: Martin Nkrinar, 30S1 ; Jernej, Potočnik. 3579; od 7 k štv. 91: Anton Malekovec, 5221; od štv. 78 k štv. 60: J. avee. 8320; J. Stampfel, 9170: od štv. 55 k štv. 26: Josef Zalo-4000; o« 1 štv. 44 k štv. 75:'Frank Čikada, 8163; od štv. 41 k 17: Albin Sovine, 8565; od štv. 86 k štv. 56: Mihael Podobnik. "*; od štv. 19 k štv. 33: .Tosef Prijatelj. 49S1 ; Marija Prijatelj, ; od štv. 1 k štv. 3: Jakob Frank, 9056; od štv. 71 k štv. 53: •f Plantan, b7.">7: od štv. 1 k štv. 6: Anton Ostanek, 8667.
Suspendirani člani:
pri postaji štv. 3: Frank Lazar. 9229; John Petkovšek. 96; pri postaji štv. 4: John Lapen. 6125; Urban Ahane, 106; pri postaji stv. 6: Frank Gorvas, 8029: .Tosef Vaupic. 8645; John Zonnau. 151S; Frank Zakrajšek. 7332; Martin Kovačič. 147; postaji Štv. 9: John Govekar, 303; Johan Paulin, 5S51; postaji štv, 11 : John Bogorin, 8993; postaji štv. 13: Filip Brinar. 3193;
postaji Štv. 14: Mihael Vodišek. 539; Joe Moder. 1430; Frank Kiš; 5997;
postaji štv. 15: Frank Dolinšek. 399; John Sprndal, 4577: John Be..ko. 5721: Josef Hanptman, 5722; Alojzija Spendal, 497: postaji štv. 16: Giovani Albertini. 6200; postaji štv. 17: Ignac Vede, 7916;
postaji štv. 19: Štefan Biščan. 2461; Lovrenc Tučar. 190G; Štefan Stnein, 692; John Suštaršič. 2515; postaji štv. 23: Jakob Pintar. 1685; postaji štv. 25: Johana Boinbae, 867:
postaji štv. 42: Daniel Cavala. 6347: Frank Skvarča. 4130; Frank Pristave. 7705; Ana Prožen, 385; postaji štv. 54: Frank Šume. 7669; postaji štv. 69: John Sum, 7646:
postaji štv. 71: Alojz Gričar, 6691; Frank Popotnik, 7618; Frank Ausee, 5540; Frank Jazbinšek. ?; Rudolf Mestek, 8756; Marija Griear, 780; pri postaji štv. 76: Anton Šafar. 5488; pri postaji štv. 78: Anton Jeraj, 9115;
pri postaji štv. ss : Josef Klavara. 8094; Jožef Komac, 7788.
Izplačalo se je za umrle člane:
562H Louis Bregar. član postaje štv. 30, umrl 8. marca 1915. se je izplačala svota $375.00, kjer prej se je izplačalo za pogreb $135.00 za pogrebne stroške; 7546 Anton Nočar. elan postaje štv. 29 v Rock Springs Wyo., umrl 1. septembra 1915. za pogrebne stroške $125.00, za izplačati je še $375.00;
6478 Frank Jež. član postaje štv. 24 v Primero, Colo., umrl 28.
aprila 1915, se je izplačalo $500.00; 8294 Jos. f Likar. Član postaje štv. 39 v Clarksville, Pa., umrl 7. avgusta 1915, se je izplačalo $500.00.
III. razred; otročji oddelek:
2603 John Veli ar, član postaje štv. 29 v Rock Springs. Wyo., umrl 16. avgusta 1915. se je izplačalo $75.00.
Z sobratskim pozdravom vsem članom in članicam, vam udani:
JOHN TELBAN, Supreme Secretary.
FINANČNO POROČILO o dohodkih in stroških za bolniško podporo v mesecu septembru:
pri pri pri pri
pri
pri pri pri
pri pri pri
pri pri pri
34	13.20	—	67	21.00	41.00
35	36.00	114.00	68	90.45	—
36	8.40	—	69	40.20	—
37	39.60	100.00	70	30.00	6.00
39	23.40	15.00	71	49.20	28.00
40	8.40	—	72	22.20	97.00
41	76.35	215.50	74	3.40	84.00
42	28.80	54.00	75	10.20	—
43	28.80	111.00	76	17.40	—
44***	—	—	77	21.00	155.00
46	25.20	89.00	78	25.80	8.00
47	32.40	41.50	79	28.45	• 15.00
48	10.80	—	80	3.00	—
49	18.00	20.00	81	28.20	35.00
50	25.20	31.00	82	13.80	31.00
51	12.60	.—	83	13.80	45.00
52	5.40	31.00	84	9.00	3.00
53	34.80	32.00	85	12.60	18.00
54	18.60	105.00	86	36.00	34.00
55	45.00	17.00	87	10.80	_—
56	10.20	68.00	88	8.40	_
57	14.40	—	89	7.20	
58	31.80	20.00	90****	—	_
59	9.60	132.00	91	24.00	9.00
60	16.20		92	25.20	62.00
63	12.60	—	93	22.20	62.00
64	12.00	52.00	94	9.60	—
65	45.00	65.00	95	10.00	10.00
66	12.60				
			Skupaj	$2,830.00	$4,311.50
Stv. post.	Dohodki:	Izdatki:	Stv. post.	Dohodki:	Izdatki:
1	81.00	152.00	18	24.00	—
2	32.40	78.50	19	38.40	61.00
o	99.80	207 00	20	30.60	48.00
4	33.60	7.00	21	49.80	15.00
5*	—	—	22	25.20	13.00
6	34.80	69.00	23	29.40	48.00
7**	197.55	3"->0.00	24	14.40	7.00
ft	51.60	224 00	25	28.20	48.00
9	24.00	20.00	26	106.80	124.00
30	23.40	11.00	27	44.40	57.00
11	30.00	20.00	28	27.60	48.00
13	49.20	33.00	29	58.20	18.00
14	31.20	18.00	30	61.20	113.00
15	16.20	43.00	31	51.60	197.00
	68.40	81.00	32	34.20	30.00
17		120.00	33	73.20	105.00
Iz tega izkaza je razvidno, da je za mesec september zopet $1,481.50 primanjkljaja. Člani naj bodo že sedaj pripravljeni, da bode za mesec november in december primanjkljaj povišan. Za koliko. ne vem, ker še nisem dobil od Nadzornega odbora naročila, za koliko ga bo treba povišati.
(*) Za to postajo imam Money Order tukaj, ali do danes (4. oktobra 1915) še nisem sprejel mesečnega poročila. Za to postajo je izplačati $57.00 bolniške podpore. Ceki so tukaj, odposlati jih pa ne morem, dokler ne sprejmem mesečnega poročila.
(**) Pri tej postaji je za bolniški sklad ta* mesec nekoliko več. ker je po neki nepriliki zaostal asesment za mesec maj in junij ter zadnjega pol leta ni bil zaračunan. Stvar je sedaj poravnana in je vpisana za mesec september.
(***) Od te postaje nimam do danes (4. oktobra 1915) niti poročila, niti asesmenta za mesec september. Kako kaže. je bolniške podpore za izplačati $197.50. Čeki so napravljeni, odposlati jih pa ne morem prej, dokler nimam asesmenta in mesečnega poročila.
(****) Za to postajo iinam Mcney Order tukaj, mesečnega poročila pa še ne. Ko dobim mesečno poročilo, pride v račun za mesec september.
Nadalje bi bilo želeti, da bi nekateri tajniki upoštevali določbe pravil in poslali poročila že vsaj deset dni po seji. To hi bilo bolje za me in tudi za bolnike, ki imajo prejeti podporo. Podpore se namreč ne izplača prej, dokler ne pride v glavni urad mesečno poročilo in pa denar za asesment.
Za postajne tajuike je seveda nekoliko neprilično, po mojem mnenju bi si pri tem lahko na ta način pomagali: — Pravila določajo. da zamore vsak poravnati svoj asesment do 25. v mesecu. — Ker se pa ponavadi seje vršijo prej, naj tajnik pri seji naznani, kateri še ni plačal za dotični mesec in naj potem odpošlje poročilo v glavni urad. Denar, ki mu ga plačajo člani v teku meseca, naj hrani do prihodnje seje. in naj ga vpiše kot pristojbino za dva meseca. Za onega, ki pa do določenega termina ne plača. naj se pa pošlje list za suspendiranje.
Vsem članom bi bilo priporočati, da bi redno plačevali svoje mesečne prispevke pri sejah ali pa takoj po seji tajniku. Oni. ki pa ne more plačati, naj naznani tajniku, ki bo gotovo tako uredil, da bo prav. V nasprotnem slučaju bi se kaj lahko pripetilo. <la bi bil član ravno tedaj suspendiran, ko bi najbolj potreboval podpore. Vse društvene listine naj se pošlje v glavni urad če le mogoče takoj po seji, da bolniki dobijo prej svojo podporo. Večkrat se prigodi, da dobijo bolniki od najbolj oddaljene postaje prej podporo, kakor pa bolniki postaje, ki je najbližja.
Nadalje je tudi priporočati, da se pošlje imena liovosprejetih članov z ostalimi listinami takoj ua glavni urad. Če se to ne zgodi, se lahko pripetijo kake sitnosti, ker nikdo ne ve od danes do jutri in koliko časa bo kateri živel.
Pozdrav vsem članom in članicam:
JOH TELBAN, glavni tajnik.
Grozovita in nevrjetna zgodba.
Milan P u gel j.
(Nadaljevanje.)
V.
Ali ste že pomislili kdaj, vi lažnivi pisuni. kakšno krivico ste storili našemu narodu, ko ste mu vrgli v obraz, da ne bere časopisov, da ne bere knjig, kakšno blasfe-mijo ste zagrešili? Zato vam kričim iz vsega grla nazaj, naš narod je kulturen, naš narod bere, ponoči in podnevi bere, on neprenehoma bere. Slavne knjige Janka Skopca se prodajajo kakor pomaranče o Veliki noči. pesmi njega. našega naj idealne jšega lirika, čigar verzi drče po papirju kakor galantni drsalci po ledu, naslovljene 4'Ko so evetele pelargonije". so zarezale globoke brazde v našo narodno psiho in ne motimo sc niti najmanje, če prerokujemo, da zarežejo še širše in globlje.
Izvolite se blagohotno ozreti o-koli po trgih, po ulicah in po cestah! Kaj vidite? Papir, papir, sam potiskan papir. Vzemite ga blagovoljno v roke in prepričali se boste o resničnosti mojih besed. To so sami dnevni listi, ki jih spotoma kupilo naše kulture žejno ljudstvo, hiteč v urade, v kou-toarje in po drugih svojih važnih poslih. Vsak meščan zaspi s časopisom v roki. s časopisom v roki vstane in zajtrkuje m štoka z žlico v mizo in v krožnik, ko v svoji pozornosti nima časa pogledati, kje stoji skodelica s kavo. In pripeti se, vedno večkrat in večkrat se pripeti, da poljubi zakonski
mož, sicer vnet izpolnj°vatelj predpisanih zakonskih dolžnosti, želeč svoji boljši polovici lahko noč. belo in hladno blazino namesto vročega in kipečega ženinega lica.
Cest • so nastlane s časopisi, ki jih odlagajo naši meščani. Na promenadi šume pod nogami gibkih šetalk iu vitkih galanov. na pri-metne ceste in ulice je spretno mestno županstvo že poslalo svoje voznike z visokimi vozovi, kamor odkladajo marni delavci papir kakor pozimi sneg in ga vozijo v šir .ke in globoke predmestne jame.
Naš preplašeni junak, ki išče zaman rešitve svoje težke uganke, jc zagrabil spotoma šop listov in ,ph stlačil v žep. To je bilo ponoči, in ko se je zdanilo, jih je poravnal, razgrnil pred seboj iu pričel citati. A ko je čital, so ga izpreletavale barve kakor južnega kuščarja kameleona. Zdaj je bil bled, zdaj rdeč, zdaj zelen in zdaj modrozaripel. Videl je namreč, da se tiče branje njega, in to nikoli ne ostane na človeka, na katerega se nanaša, brez takega ali takega-čara.
>Ta enem listu pa je stalo tole:
"Nov dokaz, ki priča o izredni sposobnosti naše policije. Neustrašni nadstražnik, mož v najboljših letih je opazil v noči od 23. na 24. ma^nika tega leta nenavadno ve liko postavo itd. Dasi je budilo bitje nemalo grozo, vendar ni gospodu nadstražniku upadel pogum. Potegnil je za vsak slučaj sr.bljo itd. V imenu postave vas pozivi jem itd. Storil je vsekakor v polni meri svojo dolžnost."
Takoj spodaj je stalo:
'Interviev z dolgimi neznancem.	__
Naš sourednik je imel pogo-1 jim igra in vriska. Pravijo, da..
voriti se na kratko s prikaznijo itd. Mnogo se je trudil in ga iskal po mestu in okolici, a ponoči od 23. na 24. majnika ga je nenado ma srečal. Čast mi je, dovolite mi. jaz sem časnikar itd. Stopala merijo nad en meter, kazalec gotovo pol metra, govori slovensko itd. Povabil je našega sotrudnika na izprehod. Rekel je, da je padel z Marca na nekem večjem meteorju itd.
V drugem listu je stalo.
"Homo labacensis. Včeraj je predaval v glavni dvorani narodnega doma naš znani____priro-
doslovec dr. Ribogriz itd. To, kar drugod izkopljejo in spravijo kot trhle okostnice v muzeje, hodi živo in zdravo po našem mestu____
On bo raznesel glas našega naroda----Nemalo se je razveselil, ko
je slišal iz prostranih ust znamenitega velikana slovensko govorico. Naj se nihče več ne sramuje milega domačega jezika itd. Velikan je legel po dolgem na tla in
dovolil----Našlo se je, da je 15
metrov, 12 decimetrov in 9 milimetrov dolg. To je vzeto brez pet in brez klobukove štule. Črez pleča meri.... Kosti nad očmi mu štrle daleč naprej, brada ni zavita spodaj na ven, temveč teče zaokrožena nazaj, dva eolita v žepu itd."
Naš junak je prenehal čitati. Pričel je premišljati in šegetalc ga je, kakor bi moral kleti. Treba bi bilo. da se brani pred ljudmi, ki lažejo s tem, da slave sebe m njega blatijo, ali proti človeku more izdatno nastopati le človek. Gospod Skopec pa je po nesrečnem in zagonetnem slučaju stopil iz človeške družbe in sam Bog ve. če ga kdaj to strašno u-čaranje mine. Njegov položaj postaja iz dneva v dan neznosnejši. Prej, ko ni nihče vedel zanj. je še bilo. ali zdaj že govore ljudje, časopisi pišejo, predavatelji predajajo in kilo jamči za to. da si ne umislijo človeški trinogi krutih nasilij, s katerimi ga primorajo. da bo služil in se pokoril njihovi nizki volji. Njegovo stanje je bilo "Veznadno. podobno počutju poe-ia, ki je ob času naj nesposobne j ših eritikov spoznal, da ne bodo pili ljegovi mnogoštevilni izlivi srca. njegovi sonet je. gazele, segvidile. rioleti in madrigali nikoli tiskar-;kega črnila, da ne bodo nikoli .iskani strmeli v otroško obličje erute izvoljenke. To stanje je bi-o slično jezi in razbitosti plodo-
/itega kritika, ki je uvidel. da je kritiziral vse, kar je kritiziral, popolnoma narobe. Glava je bi-a polna krvi in vse je po njej šu-nelo in vrelo. Iu v hipu ko ga jt bšel strah, da ga trešči nemara nrtvoud. je pisal slovitemu zdravniku. naj ga obišče. Zdravnik je prišel. Bil je čokat, majhen, gladko obrit. Kadar je prestopil, se je dvignila hlačnica visoko nad gleženj. in ko je na tisti nogi stal. se je spustila na čevelj in se liagrbila.
Gospod Skopec je klečal ob postelji in strahoma čakal usodne diagnoze. Zdravnik ga je ogledoval in se pričel naenkrat potiti. Iz žepa je privlekel belo ruto in se brisal. Nato je pričel šetati, drgniti z roko po bradi in gledati v tla.
"Gospod dokor, zagotavljam vas, da mi je prišlo kar tako — črez noč. Kakor sami veste, nisem mnogo bolan. Lani mi je bila zlezla strigalica v uho; tisto ste vzeli sami ven, in od takrat sem zdrav. Kar se žensk tiče —! Boj se vraga!"
Zdravnik je postavil k našemu junaku stol. stopil nanj in poslušal srce. Pokimal je, stopil na tla in pričel misliti in šetati. Zdaj naenkrat se je zdelo gospodu litera-tu, kakor bi hotel izreči svoje mnenje. Zravnal je vrat in vznemiril se je.
"Ali dovolite, da prižgem smod-ko?'
"Prosim, o prosim!"
Gospod doktor je prižgal smot-ko, vlekel dim in sedel. Smotko je držal le z ustnicami. Oglasil se je .
"Meni se je zdelo, la ne bo letos vse prav. v t- bi imel pri sebi svojo dnevno knjigo, bi vam lahko demonstriral ad oculos. V njej namreč imam napisano takoj med o-pazkami za januar: prestopno leto 19.. in naprej podčrtano: veliko kebrovo leto."
"Ali je še upanje, da ozdravim?'
"Kisik, ali vesteh kaj je kisik? Kisik posebno vpliva na človeka in ga večkrat naravnost moti. Naši hribolazci so vedno jako strastni ljudje. Gredo na gore, plezajo više in više, in ko so že zelo visoko, začutijo nenadoma silovito zadovoljstvo, obide jih — kako bi rekel — neznanska sreča, po prsih
stori vse to romantična in skalnata gorska krajina, čaroviti razgledi. ki odpirajo svet iz Kranjske do morja in še naprej, a jaz trdim, da povzroča vse to le kisik, ki ga je v višjih zračnih plasteh mnogo več nego v nižini."
"Zdi se mi. kakor da bi ravno zdajle zopet rastel in, vi razumete, stvar je težavna, oprostite, me ni je obupno!"
"Dokazano pa je, da izsrkava jo rastline po svojih listih iz zraka kisik. Pomislite si. koliko listov je samo na Kranjskem. Predstavljajte si. koliko jih je samo v naših mestnih drevoredih, koliko zopet v liosti za mestom. Milijarde in milijarde, gospod, in vse te milijarde odpirajo svoja zelena usta noč in dan. Zdaj pa vzemimo novi faktum. Letos imamo kebrovo leto, in sicer tako plodovito kebrovo leto. kakor še nikoli tega. Hroščev je na milijone in milijone, na milijarde in milijarde, in vse te rjave in pogubne mlijarde
žro noč in dan zelene milijarde listja. Živimo v letu boja med rjavimi in zelenimi milijardami. Kaj pravijo poročila po listih? Poročila po listih pravijo, da stoji drevja g«>lo. cele boste ne šume več, ker nimajo listja, temveč mol*? svoje gole in črne veje od sebe kakor v najhujši zimi."
"Gospod, pomagajte, meni se res zdi. tla zopet rastem!"
"Ne motite me!" Torej listov ni. in kdo naj sreblje kisik iz zraka ? Mi, ljudje, ga moramo srebati. Iu to. poglejte, je vplivalo na vas. KisiL je nenadoma povzročil vašo rast."
Gspod doktor je utihnil. Mislil je dolgo, uprl kazalec ob čelo in dodal mirno in strogo:
"Vzamem vas v svoj sanatorij. Prej pa pripravim primeren prostor. Oglasim se kmalu."
(Dalje prihodnjič).
Za vsebino oglasov mi odgovorno se arsdaiirtvo s« unravnjitv©.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLIT VENTKI:
Duhovni boj	t—.60
Evangelijska zakladnica t—.50 Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	:—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	i—.60
Marija Kraljica	r—,6C
Skrbi za dušo	:—.60
Vrtec nebeški	t—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	«—.50 Angleško-slcvenski in slo-
vensko-angleški slovar	—.40 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	«—.40 Berilo tretje, vezano	t—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	—.50 Evangelij	—.50 ° ietiki Fizika 1. in 2. del	^.45 Hitri raeunar, vezano	:—.40 Katekizem vez. veliki	!—.40 Katekizem vez. mali	.—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	:—.20 Sadjereja v pogovorih	•—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
aki slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	t—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 tJmni kmetovalec	.—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
Kristusovo življenje in smrt
vezano Krištof Kolumb križana umilejnost Kaj se je Makaru sanjalo? Lažnjivi Kljukec Leban, 100 beril Maksimilijan I. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman Malomestne tradicij« Miklova Zala Mirko Poštenjakovič Ma divjem zapadu, ve*. Ma jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po Naseljenci
Na valovih južnega morja Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinski
$3.00 —.20 t—.40 —.50 —.20 —.20 :—.20 —.20 $1.00 t—.25 —.35 i—.20 i—.60 i—.88 (—.30
r—.20
c—.28 t—.20 .—.15 —.20
:—.20
t—.80 f—.3Q (—.23 t—.20 .—.23
ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	-—.20
Belgrajski biser	.—.20
Beneška vedeževalka	»—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj s prirodo	.—.15
Božični darovi	«—.15
Burska vojska	■—.25
Cerkvica na skali	t—.15
Cesar Jožef II.	.—.20
Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00
s—.20 t—.20 —.60 ^.35
»—.20 —.10
Odkritje Amarik«, vas. Prihajao
Pregovori, priliki, reki Prst božji Randevonz
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	t-.lflj
Simon Gregorčiča poezij«	t—.43
Stanley v Afriki	t-.2® Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	t—.80
Sveta noč	t—.29
Srečolovec	t—.29 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00 Strelec	.20 Sanjska knjiga, velika	t—.30 Štiri povesti	c-.20 Tegetthof	—.25 Vojan na Balkanu, 13 tvei,	$1.89 Zlate jagode, vez.	t—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča	(—.50 Življenja trnjeva pot	;—.50 Za kruhom	:—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesar je viea Rudolfa (Tragedija v Me^erlingu)	—.71
SPILMANOVE POVESTI:
1.	ev. Ljubite svoje sovražnike	t—.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	r—.25
4. zv. Praski judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	;—.23
7.	zv. Sultanovi sužnji	t—.23
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	.—.30
10.	zv. Zvesti sin	t—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	(—.30
12.	zv. Boj in zmaga	>—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	,—.30
15.	zv. An gel j sužnj«v	t—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	,—.30
19.	zv. Mlada mornarja	c—.39
Cvetke Don Kižot
Dobrota in hvaležnost Fabiola
George Stephenson, oče železnic Grizelda
Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Izlet v Carigrad Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrušo Jaromil
Jeruzalemski romar
OPOMBA: Haročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v f*. tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina j« uri vmK
—.20	TALIJA.	
	Zbirka gledaliških	iger:
i—.20	Brat sokol	i—.2§
(—.20	Cigani	—.40
.—.20	Pri puščavniku	—.20
i—.20	Putifarka	<—.20
—.20	Raztresenca	.—.30
(—.20	Starinarica	—.20
—.20	Županova Micka	:—.30
—.45	Idealna Tašča	(—.20


■UHJ3

IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. X, Edward Kalish, tajnik, 6119 St. Clair Aye., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 6241 Upton Ave. So, Minneapolis, Minn.
Sveti Anton.
Spisal Guy de Maupassant. -o-
Iu*kli so mu sveti Auton, ker ^o krstili za Antona in mogoče
Primi ga za trebuh, boš videl, kako se je zredil. Poglej, sa-
ludi /ato. ki*r je rail dobro živel.'ma mast. To bo meso! Le dajte tiobro j > i I in jedel ter neprestano! mu vse. kar imate. On vse požre.
dekleti, kljub temu. da je M*/ šestdeset let star. i' knu-t iz okolice Cauxa; lebela lica je imel, široka r zelo dolge noge.
i\ec. Na pristavi ji* ži-1 mogel.
nikdar mu ni dovolj.
In res so mu dajali kruli, krompir in surovo maslo.
Prusu se je ta gostoljubnost zelo dopadla. Jedel je, kolikor je
\ r\ s svojo oskrbnico, tremi hlap-j Vreme jt' bilo neugodno, začelo « i in jt bil • ! jutra do večera za-jje zmrzovati in nastopila je straš-verovan v kupčijo. Imel je dva t na zima.
sinova in tri dobro omožeue iu*:*-| Anton je bil dober gospodar in it ki m) živele v okolici. Vsak, še boljši trgovec. Videč, da ne bo no■>• so ga otroci enkrat obiskali imel dovolj gnoja za spomlad, ga in ost.iii pi-i iij, ,u na obedu. Nje-jje kupil par vo/ od svojega sose-gova moe je bila znana po celi da. Zmenili so se, da ga bo vsak okolici, fe so ljudje govoiili o večer pripeljal en voz. k.i k.m junaku, ho ponavadi ob Takoj, ko se je znočilo. se je koncu pristavljali: — Močan je, peljal na pol milje oddaljeno po-kakor sveti Anton.	! sestvo. Spremljal ga je seveda
Ko so bili prišli Prusi v deželo,j Prue. Ob takih prilikah je bila .)«• s>' ti Anton v gostilni zaklel, j cela vas pokoucu. Pnisu ni nik-l>o sam uničil celo armado. S1 dar rekel drugače kot prase. i'«-M,)o j. tako udaril po mizi, daj Ker so se vsi smejali, je posta-k o/, a i "c i /.a/\enketali, ter v.jal vojak vedno bolj nezaupljiv. • ■« V. S /arij.. I, začel kričati: — Včasih je celo jezno pogledal o-Strcla božja, jaz jim boni že za-'koli sobe.
s" 1 M,'l|r 110 l)0Z»a t;> sodrgaj Nekega večera, ko je bi! že sit. P- klciisKii ! sam pn sebi je bil „j j10tej Več jesti in se je odpravit j > i ■ e p! ■ i č a 11, <la IVuhi ne bodoj |jaj lla odhod. Sveti Anton ga je 11 ikti.i f [n-i.šli ,|<t Tamevilla. Ko ko J>rije| za j,la«e. položil mu je svoji ! , i.i da >o že v Koutotu. ,jve ogromni pesti na rame in ga
m' tu \eč prikazal iz hiše. Ncprc- s tak0 sj|0 potisnil nazaj na stol. slano j« «edei pri oknu » gledal da se je zlomil pod njim..Vsi so " 1 1/1 ""	•	j-.' začeli kroliotati, sveti Anton je
Ko j.- iH-kcjra jutra jetlel s posli j>a upil: — te nočeš več žreti. ]>a -	odprla vrata in vsto- žc vsaj žlevi! — in i>oslal je v go-
pi! je župan. Toda župan ni bil stilno po žganje, s,. ,1 ; spremljal ga je pruski vo-j Vojak ji- ogledal jezno naokoli, jak. Sv. ti Auto,, je planil pokou-)pil j,. pa VSteno. pjj jG toliko, ko-c. Posli SO mislili, <la bo 1'rusa likop s0 mu dali Kozarec za ko-!	kar >«' pa ui ^aiueni sta zvračala v grlo in sta
godilo. Stopil je k županu m mu l>osta!a slednjič pijana, vendar ne pn.iat- l.isko stisnil niko. Zupan^toliko, da bi ne mogla hoditi. Pri-Tukaj je eden zate. jela sta druff drugega in se odzi-I»onoči so prišli. Pro- b;lla sko/i vlata< jutri bo ZUO-lelaj nobenih neumno- Va za,vlo
», da bmlo vs< požgali.	. , . ... . , . ,
.. .	.1 Opotekajocili korakov sta do-
■e bi sr znjiiiii količkaj , .	. .	, ..
.	"	spela do voza. v katerega ie bil
topa I o. Da.] mu jesti, i . .	. - „ „ , -
. .	i vprezen par konj. Začelo je sne-
da ni slab človek. >e- .	.. ,	,
/iti. Kamorkoli je človek pogledal. je bila sama bela pokrajina.
J Sveti Anton je bil jezen, ker ni S\.-t. Anton je prebledel in za-jhil pinis	bolj pijan kot on
pičil svoje oei V Prusa. lili jc mo- I(u Neprestano ga je suval in ga eau uiladciut', rdecehčen, rmeuo- misi, palrniti v jarek. Prus se mu ... m na prvi pogled ne preveč je izogibal in po nemško prekli-p. net en. Anton je takoj uvidel, ujalj kar dalo svetemu Antonu s k.M,, lina opravka. Ponudil mu povod za večje veSelje. Ker le je stol m ga vpraša: — Ali hočete ni hotel mirovatK ga ie Prus s ta_ jul.e r Prus očividno ni razumel ko silo udaril pQ glavi> d& Vl nobene traneoske besedice. Sve- klnalo omahnil na tla. teIUU Anto.ni je takoj sinila do-| starec je skočil z voza. ga bra misel V glavo. Pouiold mu je /Jjrabi, in za-.el tresti kakol. kro/n k i»hI nos m rekel s koli- malega otroka. Ko ga je dovolj knrnw...... prijaznim glasom: — 1)retlvseK Ra j(> vrgel n drilgo
L« zri. prase d» belo!	J stran ceste. Vojak, ki je pri pad-
Vojak mu je odvrnil "da" in V|I iz^diil čelado, je vstal, poteg-;m el Z veliko slastjo jesti. Posli nji bajonet in se zapodil proti
svetemu Antonu.
Sveti Anton je prijel na tanj-h pomolil drugega, potemjšem koncu za bičevnik. za močan, i. četrtega. Sveti Anton ga z medjo okovan bičevnik. .ie neprestano silil in prigovarjal:! Ko se je mu je vojak približal, - No. le nažri se in napolni sklonjene glave, bajonet v rokah \ainp! Zdebelil se boš in 1><>Š ži je udaril z bičevnikom s tako vsaj vedel, zakaj. Le jej, le jej, prasi'!
Vrojak se je smejal in kazal z rokami, da se je že najedel.
Sveti Anton ga je potrkal po ramenu in mu zaklical v uho: — No, prase, ali si se nažrjo? Ti si moje prase, kaj ne?
Potem je zapovedal prinesti žganja. Več kot pol steklenice sta ga izpraznila. Ko je vojak zacmo-kal /. jezikom, mu je rekel Anton: čili. Kaj naj stori? Kje naj skrije To je nekaj dobrega, kaj tie? mrtveca, kako naj prevari Pruse?
Iz daj nje daljave so prihajali
A nt«
dali.
pa zbogom. Vsaka hiša v vasi dobila po enega.
ustrelili, se je po celem telesu stresel, na čelu so se mu pa poja-I vile rosne kaplje.
Sel je v kuhinjo, vzel iz omare steklenico žganja in se vrnil žnjo v sobo. Pil je na korajžo, pa je bil veduo bolj preplašen.
Opolnoči je začel njegov pes'lajati. Toda to že ni bilo več laja-nje- to je bilo divje, strašno tule-nje. Starec je sedel na stol in se od samega strahu ni mogel ganiti. Pes je lajal kake tri ure neprenehoma. Malo je manjkalo, da Anton ni znorel.
Velika stenska ura je petkrat udarila. Pes je še vedno lajal. Anton je slednjič vstal, odprl vrata in stopil v noč.
Se vedno je snežilo. Vsa okolica je bila bela. Stopil je k psu in ga spustil z verige. Pew je planil nekoliko naprej, nato je pa naenkrat obstal in začel lajati v gnojišče. Starec je pogledal v ono smer.
Zapazil je možko postavo, ki je sedela na kupu gnoja.
Oči so se mu izbuljile, dihal je globoko in lovil sapo. Poleg sebe je slednjič opazil gnojne vile. lz-drl jih je in stopil k gnoju.
Na kupu je sedel Prus. Gnoj ga je bil toliko ogrel, da je prišel k zavesti. Njegova obleka je bila vsa umazana in pokrita s krvjo.
Opazil je starca in mu pokazal z znamenji, da bi rad vstal.
•— A, ti si prase? — je vzkliknil sveti Anton in zaškripal z zobmi. — Kaj še nisi mrtev? Ti me hočeš naznaniti.' Počakaj še malo, počakaj !
Vzdignil je vile, zaletel se jc proti Prusu in mu jih je z vso močjo zarinil do držaja v prsi.
Vojak je zagrgral in omahnil nazaj, starec mu je pa zabadal vile v trebuh, v vrat. v glavo, dokler ni bilo njegovo telo tako preluknjajo kakor rešeto. Šele ko je zapel prvi petelin, je postal in se oddahnil. Potem je pa začel kopati v gnoj jamo. Ko je prikopal do zemlje, je napravil v njej veliko luknjo in vrgel vojaka vanjo. Zasul ga je. poteptal zemljo in naložil nan'jo gnoja. Z naslado je gledal debele kose gnoja, ki so sproti brisali vse sledove.
Vile je zapičil v gnoj in odšel v svojo sobo. Na mizi je bilo še pol steklenice žganja. V dušku ga je izpil, legel na posteljo in zaspal.
Ko se je zbudil, je bil trezen in miren.
l'ro kasneje je že letal po okolici in iskal svojega Prusa. Šel je k častnikom in jih vprašal, zakaj so mu ga odvzeli.
Ker so vsi vedeli, da sta bila Prus in Anton velika prijatelja, ni padla nanj nobena suinnja. Še celo preiskavo je vodil. Častnikom je rekel, da je zahajal Prus v sosednjo vas k gostilničarjevi hčeri.
Aretirali so vpokojenega žan-darja. ki je imel v sosednji vasi gostilno in lepo hčerko.
Aretirali so ga in ustrelili.
V COLOR ADO.
Vsak ima pravico in priložnost dobiti 160 ali 320 akrov homestead zemlje, kjer raste vse. Dosti vode in lesa. Blizu železnice in velikih mest. Location. uradna vknjižba in merjenje znaša $125 za 160 akrov ali $180 za 320 akr. S to svoto je plačano vse. Pridite, dokler ne bo prepozno! Za pojasnila priložite znamko. Frank Chancher*& Co., 1624 Curtis St., Room 2,
Denver, Colo.
Kje se nahaja moj brat LOUIS MLAKAR? Doma je iz vasi Za-vrata pri Studencu na Dolenjskem. Pred tremi leti je bil še v Clevelandu in sedaj ne vem za nnjegov naslov. Prosim, če kdo ve. da mi javi, ali naj se pa sani oglasi, ker-javiti mu imam nekaj važnega. — Anton Mlakar. 1045 K. 61. St.. Cleveland. Ohio.	(6-S—10)
POZOR, SLOVENKE!
Potrebujem služkinjo za pomagati v pcrilniei. Plačam $30 na mesec in hrano, ali pa brez hrane $55. Katero veseli, naj mi piše, da se natančneje d omeni ve.
Maria Funtek, P»ox 300.	Oatmaii. Ariz.
(7-S—10}
Dr. Richterjev
IPA1N-EXPELLER
za KTBitiČM bolečine, okorelo*! in negib-čoo«t sklepov in mišic
i Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 50 centov j v lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Wathiaitaa St. Now York, N. Y.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor:
Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 0th St., New York, N. Y. Podpredsednik: John Pirnat, 2S01 Catalpa Ave., Ilidgewood, X. Tajnik: Vinko Zeviiik, S52 Anthon Ave., Ridgewood, X. Y. Blagajnik: Ivan Jlaček, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood, X. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovieh, 328 Bond St., Brooklyn, X. Y.
Nadzorni odbor: Josip Pogachnik, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, G40 Warren St., Brooklyn, X. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union St., Brooklyn, X. Y. Mary Kompare, 32 Stags St., Brooklyn, X. Y. Iv—I-«	59 St. Mark's Place. New York, N. Y.
Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, 60 E. 7th St., New York, N. Y.
L
POZIV.
Mr. JOSEPH BROZICMI iz East Helene, Mont., naj nam blagovoli naznaniti, zakaj nam je poslal $2.50. Prejeli smo Money Order brez pisma in naslova.
Frank Sak^er, 82 Cortlandt St., New York City.

POZOR, GOZDARJI!
Potrebujem 50 do t>0 mož, ki so vajeni delati v gozdu. Imam šest parov konj. Dela je za 7 let. Svet je lep in dobra voda. Plačam $1.50 na dan in hrano ali pa na kontrakt žagati logse. Pridite, da se dogovorimo!
Joseph Požar. P>ox 25.	Pensacola, X. C.
(6-7—10)
V A i; l L o
na
PRVO VELIKO VINSKO TRGATEV,
katero priredi slovensko pevsko društvo "Zvon* v sebeto 9. oktobra 1915
v prostorih <r. Leona štruklja.
193 Knickerbocker Ave., Brooklyn. X. Y.
Pričetek ob osmi uri zvečer.
Vstopnina 15 .centov.
Ker je to naša prva Vinska trgatev. je upati, da se jc bodo prijatelji petja in dobre zabave ude-ežili v kolikormogoče velikem številu. Za dobro kuhinjo in izborilo pijačo bo vsestransko preskrbljeno. Vsakovrstne zabave bo obilo.
K obilni udeležbi vabi (3x 5.7.8—lO^l	ODBOR.
bodisi kakrSnekoll vrste Izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ki-koršno kdo zahteva brez nadaljnid vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio.
Redne društvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v društveni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v New Yorku, N. Y. in se prično točno ob S. uri zvečer.
dobit« "GLAS NARODA" skozi itirl mesec« dnevno, isvzemši nedelj in po-itavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vb« osobj« lista j« organizirano in spada v strokovne unij t.


K
nu let.
smejali.
je Prus snedel prvi krožnik,
silo po sencu, da je telebnil na tla. Sklenil se je k njemu in ga nekaj časa nepremično opazoval. Vojak je imel zaprte oči. Xa sencu je imel razpoko in iz razpoke je tekla kri.
Voz se jc počasi pomikal naprej. sveti Anton je pa stal in premišljal.
Kaj naj stori! Ustrelili ga bodo. hišo mu bodo zažgali, zemljo uui-
Ali ti ugaja? Le pij, prasc, kakor bi bilo doma!
Od tistega časa sta bila sveti Anton in Prus neprestano skupaj. Imel je priliko, du se je lahko po
glasovi. Svetega Antona se je lotila blaina groza. Z mrzlično naglico je poiskal v snegu čelado, posadil jo je mrtvecu na glavo in
svoje maščeval nad sovražnikom | ga vlekel za seboj, dokler ni do-Skoraj vsako popoldne je šel z spel do voza.
>stom k sosedu in ga predstavil sledečimi besedami: — Tukaj moje prase. Poglejte, kako se že zdebelilo! K
Položil ga je na gnoj ter mislil, mislil. Nikjer nobenega izhoda. Prepričan je bil, da je izgubljen. Prišel je na dvorišče. V eni sobi
Italijani dajejo Srbom lepe poduke.
"Corrien della Sera" naslavlja na Srbijo sledeče ljubeznjive besede: "Spor se bo rešil v Sotiji. n«1 pa v Xišu, če se sploh reši... Ako so v Sotiji voljni se vdati in ako bi se v Nišu še protivili, bi to bilo isto, kot pravo pravcato sovražno početje Srbije proti zavez nikom. V tem slučaju bi pač bilo boljše, če Srbi napravijo odločen korak in se postavijo na nasprotno stran... Mi bi potem vedeli da je Avstriji 200.000 mož več na razpolago, toda na jasnem bi bili vsaj in rešili bi se marsikake zadrege; kajti Srbija je polagoma postala neprijetna zaveznica, ki nam ne nudi nobene resnične po moči; vsa sovražna moč, ki je bila doslej vezana v Srbijo, se je' obrnila proti italijanski meji in Srbija to prrpušČa; pogajanjem pa z onimi, ki so jo rešili popolne pogibeli. se ustavlja s svojo predrzno sebičnostjo..." Take in enake ljubeznjivosti morajo slišati zdaj Srbi od polentarskih zaveznikov onstran "grenkega" Ja dranskega morja!
JfAZNANILO.
Rojakom ▼ Lorain, Ohio, In o colici naznanjamo, da jih bo ob iskal naš zastopnik
JOHN KUM&E, ki je pooblaščen pobirati »aroč oino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
naznanilo'
Rojakom v državah Illinois ii Wisconsin naznanjamo, da jih bo i« obiskal naš zastopnik
t
metje bi kmalo popokali od^je gorela luč. Torej oskrbnica še ha. — Ta prekleti Anton! To ni šla spat. Pri gnojišču je obrnil
Vodnik sreče.
Zdrarnilkt knjiga, kako m hitro d«mm ozdravsti Tieh bolezni, posebno spolnih.
Vsakemu zastonj.
J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.
tič! nih.
M> upili in se tolkli po
Za tri pištole ti ga pa pro-če ga Uočei. • O ni drugače, ga pa vzu-
nem in na koline te bom po- naprej premišljevati, kak
vabil, — mu je odgovarjal kmet.
voz: vojak je bil pokopan pod gnojem. Poklical je hlapca, naročil mu je peljati konja v hlev, sam je pa odšel v svojo sobo. Legel je na posteljo in začel


tajil zločin. I^ci-mislL tU
bi za-bodo
Rad bi izvedel za svojega prijatelja ANTONA KALiČEC. Doma je iz Papezat. Zadnjič mi je pi sal iz Winter Burn, W. Va. Če kdo ve za njegov naslov, prosim, naj mi jovi^ ali naj se sam oglysi. — Alois Stimae, Box 96,
Barberton, Ohio. (6-7—10) ___- _— '_- - - -.......-_- ........ •
Mr, FRANK MEH
kateri j« opravičen pobirati naroč nino za list "Glas Naroda" in is dajati pravoveljavna potrdila. Ro jakom ga toplo priporočamo. Uoravnižtvo 'Glas Naroda*
NAZNANILO.
Cenjenim maročnikom t Ptrna sylvaniji sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal naš potoralai s* stopnlk
M*. ITONKO JAJCIH.
ki Je pooblaščen pobirati aaro* nino is izdajati tozadevna p*t»
dila.
Sedaj se mndi t Pittsburgh, Pa., im okolieL UmTnifttTO "Gla* Naš***".
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. NaSa tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
< <
a a
n i:<
Čudovita zdravljenja.
-o--
Če trpHe n« boleznih na pljučih, v želodcu, jetrih, obistib, na katarju, revmatizmu aii živcih, — ne odlašajte niti en dan. temveč se informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot ae jih rabi v največj h evropskih sanatorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki so bili v brezupnem stanju, a so sedaj zdravi in srečni- Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
398 ftnuaat BMf> 746 EmdU At Ckv«W. Ohfe.
-------
Vrednostna ponudba kadilcem
CIGARETTES
'"Standard Amerike", HASSAN KUPONOV
ZASTONJ
(1ZREŽ1TE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium	490 Broome St., New York, N. Y.
* Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.

Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjenecigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lalikost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost.
Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone:
Milo za briti.....
Čopič, ščetine so vložene v trd gumi Britev, DajboljSe jeklo .....
Jermen, dvojen za brušenje in hlajenje . Elastični pas, ki se R-A-Z-T E-G-N-E, mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vsako telo in postavo. Zdravniki ga priporočajo povsod Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ter pila za nohte ........
Aparat za rezanje hrane, b štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem domu........
Kuponov
. 2fi
50 50 50
100 125
200
Kuponov
Taffeta,
Ženski ali mežki dežnik, ameriški
Mission ročoik ......
Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega noža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, priorave za odpiranje škatelj, velikih vi»ic, noža za rezan je in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo
250
800 650
Pošljite kupone na Premium Department, Drawer L, 484-490 Broome Street
Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . . 3900
AMERICAN TOBACCO COMPANY
New York City, N. Y.
______

Vm :
Marija Grubbe
Spisal J. P. JAKOBSEN.
Za Glas N aroda prevel G. P.
16	(Nadaljevanje)
Bile so ponosne ženske in lepe mladenke, stari svetniki in mladi r-.istniki. Tam jr šel živahni sivoglavi llans Nansen, ki se je ohraraI ter smejal na vses trani. doeim je svoje korake zadrževal, da hodi v isti erti s starim, zelo hojratim, Willein Fiurenom. Tam je prihajal Corfitz Trolle in tam je stala gospa Ida Daa z lepimi oerni ter govorila s starim Alexom Urug. z večnim smehom na ustih in velikimi zobmi, doeim je njegova suha žena. gospa Sidsel Grubbe, pnt-iisi stopicala s sestro Rigitze ter nestrpno Marijo.
lirik F red en k je bil tudi tukaj in sieer v spremstvu Niels Ro-senkranza, junaškega podpolkovnika s francoskimi inanirami. 8re-eala sta gospo Rigitze in ostale. Ulrik Frederik je mrzlo pozdravil ter hotel iti naprej, kajti izza njegove ločitve od Zofije Urnes je bil jezrn ua gospo Rigitze. katero je imel kot eno najbolj vnetih pri-Ntašinj kraljice na sumu. da je imela v tej stvari svoje prste vmes. Rosenkranz pa je obstal in Axel Urug ju je prijazno povabil, naj večerjata z njimi na vrtu Johana Adolla. Težko je bilo izogniti se temu in oba sta šla.
Kmalu nato je bila cela družba v zidani lopi ter prigovarjala navadnim jedilom, katera jim je mogel dati gostilničar.
—	Mi j«* r«-s. jili jf» mogoče vrjeti. — je vprašala gospa Ida Daa. — da so pokazali švedski častniki tako izvanredno prijetne manire naprant zelandskim gospodičnam, da so se trmoma izselile z njimi iz dežele in kraljestva ?
—	Da, na vsak način, — je odvrnila gospa Sidsel Grubbe, — to se je čisto gotovo zgodilo /. ničvredno gospodično Dvre.
—	Katerih Dvre je ta? — je vprašala gospa Rigitze.
—	Onih Dvre, ki prihajajo iz Konen. veš draga sestra, od onih svetloplavih. Ona. ki je ušla. je bila hči Henning Dvre. S seboj pa je vzela blago, postelje, srebrnino in denar v gotovini.
—	Ha. so je smejal Axel Urug, — velika ljubezen vleče veliko težo. —
—	Da, se razume. — je potrdil Oluf Daa. ki je jecljal ter vedno mahal z levo roko, kadar je govoril.
—	Ljubezen. — je rekel Rosenkranz ter si pogladil brki z hrbtom svojega malega prsta. — je kot Ilerkul v ženski obleki. Po manirah je mila ter izgleda kot sama ponižnost in krotkost. a obenem ima v sebi dosti moči in zvijače, da opravi vseh dvanajst del Ilerkula. —
—	Da, — ga je prekinila gospa Ida Daa, — že ljubezen gospice Dvre kaže. da lahko opravi eno delo Ilerkula. ker je očistila omare in škrinje prav kot je Ilerkul Avgijev hlev.
—	Jaz pa mislim. — je rekel Ulrik Frederik ter se obrnil proti Mariji — da je ljubezen kot da pade človek v puščavi v spanje ter se zopet prebudi v lepem in prijetnem vrtu. Ljubezen ima namreč tako silo. da izpremeni naravo človeka. Kjer je bilo prej pusto in prazno, tam nam blesti sedaj nasproti vsa krasota in ves čar. Kakšne misli pa imate vi o ljubzeni. lepa gospica Marija?
—	Jaz. — je odgovorila. — jaz mislim, da je sliena ljubezen d«'fhantu. kajti kot je demant lep in čaroben očesu, j«1 tudi ljubezen lepa iu živahna in pravtako kot je demant strup /a onega, ki bi ga požrl, je tudi ljubezen neke vrste zastrupi jen je ali škodljiva hitra bolezen za onega, katerega se loti.
• Da. je pošepetal Ulrik Frederik galantno, — sveči je lahko pridigati pamet ubogi muhi. ki je oslepljena od njenega bleska. —
—	V resniei. Marija, ti imaš morda prav. — je pričel Axel Uruli ter zopet prekinil ter se ji pričel smejati ter ji kimati. — Da, čisto vrjetno je. da je ljubezen le neke vrste žastrupljenje. ki prodre v kri, kajti kako drugače bi mogli premeteni ljudje s pijačami vliti hladnokrvnim osebam največje strasti?
—	D. fuj. — je rekla gospa Sidsel, — ne govorite vendar tako
0	brezbožnih stvareh in to posebno na nedeljo!
—	Srčna Sidsel. — je odvrnil 011, — v tem ni moja vera noben greh. ravno nasprotno.... ne, ne---- Ali smatrate to za greh. gospod polkovnik Guehleloewe? Xe? — Prav gotovo ne. Ali ne govori celo sveto pismo o zlih čarovnicah in o čarodejstvih ? Da. tako je. Hotel sem pa reči, da imajo vsa naša Čustva svoj sedež v krvi in c postane ta vroča, ali ni čutiti, kako vre v človeku ter mu miglja pred o mi in zveni v ušesih? In če se človek nenadno prestraši, ali ni tak«) kot da je šla kri v noge ter je obenem zledenela? Ali ste nun-nj« da ne pomeni ničesar, da povzroča skrb bledico in slabokrvnost veselje pa rdečico, stično roži? — Vsa čustva človeka imajo sv«.j v/rok v gotovem sestavu krvi. — In sedaj ljubezen! Ona pride š. le. če je postala kri po sedem- do osemnajst let nem kroženju ler izmenjavi gorkote in mrzlote zrela v žilah. Nato prične vreti kot d«»l. t trtni sok. Ljubezen je namreč vretje krvi. Sili. se uape-
1	ja. povzroča gorkoto ter zavre. Vsled tega ni človek prav isti. _
dokler traja to vretje. Pozneje pa se izčisti, kot se izčistijo vse tekočine. ki so vrele ter postane mirnejša in nežnejša, manj vroča in napeta Da, še «»na sličnost je z vinom, kajti kot pričenja plemenito vino vsako leto vreti. kadar prihaja pomlad ter cvete trta, tako bo čustvo vseh ljudi. e«*lo starih, v kratkem času pomladi obrnjeno na ljubezen bolj kot drugače. To pa ima svoj vzrok v tem. da ne mor. kri nikdar pozabiti časa vretja v spomladi njenega življenja. Vsakikrat, kadar pride spomlad, se spomni na to ter poskuša zopet vreti. —
- Da, kri. — je potrdil Oluf Daa. — se razume, kri. to je zelo nežna materija. — se razume.
Da, tako je. — je prikimala gospa Rigitze. — vse upliva na kri. solnee in mesec, izprememba v vremenu in vse to je tako resnično, da je natiskano v knjigi.
—	liavnotako jc z mislimi ljudi. — je dostavila gospa Ide. — To vein ja z od svoje starejše sestre. Ležali sva obe skupaj v postelji in v k i krat, kadar je ponoči zaprla oči, je pričela vzdihovati, delati z rokama in nogama, prav kot da hoče vstati ter nekam iti. kamor se jo je poklicalo. To pa je bilo raditega, ker je njen ženin, ki je bil na Holandskem, preveč hrepenel po njej ter mislil nanjo noč in dan. Vsled tega ni imela ona nobene mirne ure ter je bila tekom celega časa nekoliko bolehna. Ali se še spominjate, ljuba gospa Sidsel. kako slabo je izgledala, dokler se Juergen Bilde ni vrnil?
—	O. seveda se spominjam! Kakšno vprašanje! Uboga revica! Nato pa je zopet vsevetela ter bila kot roža. — Dobri Bog, njena prva otročja postelja----— in nadaljevala je tiho z govorom.
Sedaj pa se je obrnil Rosenkranz proti Alexu Urug: — Ali ste Vi tudi mnenja, — je rekel. — da je "ljubezenski izvleček" materija. katero se primeša krvi, ki nato zavre? Tako je videti po nekem dogodku, o katerem mi je pripovedoval pokojni Ulrik Kristijan, ko sem se izprehajal z njim po nasipu. Bilo je v Antwerpeuu, v nekem J oteln. kjer je on stanoval in kjer se je to zgodilo. Zjutraj je bil pri maši neko zelo lepo gospico, ki se je zelo milo ozrla vanj.
On pa ni celi poznejši dan več mislil nanjo. Ko pa je prišel zvečer v svojo sobo, je zapazil na blazini postelje veliko rožo. Vzel jo je v roko ter jo poduhal. V istem trenutku pa je stala pred njim podoba one lepe gospice, kot da je naslikana na steni poleg njega. Naenkrat se je zbudilo v njem živahno poželjenje po lepi deklici in sicer tako nenadtio in silno, da bi najrajše kričal od velikih bolečin. Da. postal je tako divji, da je planil iz stanovanja ter blodil po cestah, ne da bi se zavedal, kaj dela. V njem pa je nekaj vleklo in gorelo kot živ ogenj. Tako je begal semintja prav do belega dne.
Na ta način so šli pogovori naprej in solnee je že zašlo, ko so se razšli ter pohiteli vsak na svoj dom.
Ulrik Frederik se je tekom celega tega časa zadržal zelo mirno in tiho ter se ni vdeležil splošne zabave. Bal se je namreč, da bi se smatralo za oseben utis in spomin na Zofijo Urnes, če bi kaj več govoril o ljubezni. V splošnem pa tudi ni bil razpoložen za pogovor in ko je ostal sam z Rosenkranzom. je odgovoril na vsa vprašanja tako kratko in razmišljeno, da se je Rosenkranz tega naveličal ter ga pustil samega.
(Nadaljuje se).
PHONE 24«
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAIJKBQAN, IL.i •
PRODAJA fina vina, Izvrstna molka, patentirana zdravila.
PRODAJA volna listke vish prskossor-■kib črt.
Zastopnik "GLAS NARODA1'
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
v stari kraj sanesljlvs
POŠILJAF denar in pošteno.
UPRAVUA vsa t notarski posel spadajoča delt.
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • * •
• • DELO OKUSNO, • •
o o • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE,
UNIJSKO ORGANIZIRANA«
:• • M
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLGVENIG PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.

JUMilM
n r> n r f) i« r 31« C lir r j ir r V<rC- 0"» C- 3 if C Q if C fliFQ Q flif ft fj
;
Kaj pravijo pisatelji uSenJakl la driavnlkl o knjlffi Battner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem ■ velikim ulitkom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga ml« vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla m«<1amm Staal al bilo na sveta tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, dm ■e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovski: Tc knjigo bi človek naj raj Se poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem ffoedn pri Krleglach la sem bral knjigo z naslovom "Doli ■ orodjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vm kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v lolah ae smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Plamo. Ali bi m ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Hearlk Hart: « To Je najbolj oCarljiva knjiga, kar sem ;1fc kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Haas Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu)1 Ne fcc", slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom posodil. Naj bi tudi ta kajlga našla svoje »postelje, ki bi Bi inje krlžemsvet la učili vse narode....
Finančni minister Donajewski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-■ki strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. ProsimAas, posvetite por ur temu delu. Mislim, la so ste bo nlkdo vet navduševal za vojno, če bo prebral to knjlcsu GENA M CENTOV.
HoaiaJta Ja pri:
Slovenic Publishing Co.,
42 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
j
Cenjenim naročnikom v TJtaK, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
r
Veliki vojni atlas
Mr. QTO FKZDXK, d jt pooblaščen pobirati naroinl-10 in isdajati tozadevna potrdila. Upravniitvo "Glas Naroda'1.
Prosti nasvet in informaciji
mm Butal al Iidistvili amd Immigration" sa driave Maw
rexk varuje in pomaga pzlaeljaa-«em, Id m bili oilepazjai, oi«ft-al ali a katerimi ss je slaba pat aald«
Brespla&no s* daje nasvete pri teljtnecm, kateri so bili oslepar jeni od bankirjev, odvetnikov, tr-fOv««T a zemljišči, prodajalcev paro-brodnik listkov, spremljevalce*, kaiipoter in posestnikov sffis«
Daj« se iaformasijs t matmrall aaaijakik aadevakt kako postat: ipžavljaa, kjer se eflasit) sa it-tavijanskd listine.
Sorodniki naj bi ae sestali ■ pvi-»eljeata na Kills Islaada ali frt Ba?g« Office.
DBKATNI DMCAYUH DBFABTMBN? (State Department of LaM) BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkai S9 Back S9th Bt., odprt vsaki dan ed S, nrd sjatraj do S. y&peldnl tp 1 svede feveisv ed B. da 14 JB%
POZOB KOJAKII
Najbolj a _ ^ ■peine ma- Jj\
zilo za ženske in močke lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi lasje. kakor tudi moškim krasne brke ln brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatirem. kosti bol alf trzanje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte. potna noge, kurje oči. bradovice. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bres uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pilit« takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHtilfl,
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov, na lOtih straneh in vBaka stran je 10± pri 13i palca velika; Cena samo 25 centov.£
Manjši vojni atlas
[obsega devet raznih zemljevidov	~
M 8 itraisb, vsaka stran 8 pri 14 palcev. ~
iCena samo 15 centov. Vsi semljevidi so narejeni ▼ raznih barvah, da ae viak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, Število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajofrosamesne driave.
Pošljite Z5c. all pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri vačjsss adjemn damo popust.
Slovenic Publishing Company,
jj^^Cortlaadt Street,	New York, N. Y.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON js vreden desst (10) EASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako ss ga predloži skupno z devetdesetimi (80) ali vsi rati Dimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na Uk HASSAN PRF.1YTTJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO, Prmlam Dept. 49« Broome SU New York, H. 1.
(Ta ponudba upašne 31. decembra 1915.)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je pri 28 palcih
Cena 15 centov.
imu.fmWL*
"OLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I

BOJ AH NAJtOCAJTl SB Nil "GLAS NABODA", NAJVBGJI »LOTINfKI DNBTNIE X EDB.
Zadej je natančen popia koliko obsega kaka driava. koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, ka,kor naprimer od Italije, ltuslje, Nemčije, Franeije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do tfobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino."
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
_______
____
___._____
__