Poštnino planina v gotovM Cena Mn 1*- Stev. 189 V Ljubljani, torek 20. avgusta 1940 Leto V Pogajanja med Romunijo in Madžarsko niso prekinjena Po nalogu svoje vlade ie madžarsko zastopstvo ostalo v Turn-Severinu Budimpešta, 20. avgusta, m. Uradno poročajo, da se je voditelj madžarske delegacije Hory An-drassy, ki je imela pogajanja z.romunskim zastopstvom, včeraj zvečer vrnil v Budimpešto. Ostali člani madžarskega zastopstva pa bodo ostali v Turn Severinu, dokler bo obstojalo le še najmanjše upanje, da bi se pogajanja mogla nadaljevati. Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da romunski predlog ni predstavljal niti podlage za nadaljevanje pogajanj med Madžarsko in Romunijo. Tum Severin, 20. avgusta, m. Stefani. Včeraj zvečer sta se uradno sestali madžarska in romunska delegacija in nadaljevali z delom, ki je bilo popoldne prekinjeno. Na podlagi točnih navodil, ki so prispela iz Budimpešte madžarskemu zastop- stvu, je bil umaknjen nalog o odhodu delegacije ter so se pogajanja ponovno začela. Bukarešta, 20. avgusta, m. Od 18. t. m. bodo vsi častniki in navadni vojaki, ki so po rodu Židje, izključeni iz vojaškega kadra. Ta ukrep je v zvezi z novo ureditvijo pravnega položaja Židov v Romuniji. Turn-Severin, 20. avgusta. DNB: Seja romunskega in madžarskega poslanstva, ki bi morala bitj danes popoldne, je bila odložena za zvečer ob osmi uri. Madžari, ki proučujejo romunski predlog, so zahtevali ta odlok iz tehničnih razlogov. Ker je prebivalstvo na obeh straneh različno, predpostavljajo, da bosta romunsko in madžarsko odposlanstvo razgovore odložili po seji, ki bo zvečer. Obe odposlanstvi se bosta vrnili domov in poročali svojima vladama. Turn-Severin, 20. avg. Stefani: Seja madžarskega in romunskega zastopstva je trajala od 20.90 do polnoči. Po končani seji je izšlo tole po-ročilo: Madžarska in romunska delegacija sta imeli danes dve seji. Šef romunske delegacije minister Valer Pop je na sejah orisal stališče romunske vlade, minister Hory. šef madžarskega zastopstva, je pa podal svoje pripombe. Oba delegata sta sc nato zedinila, da bosta poročala svojima vladama, člani delegacij bodo pa še nadalje ostali v Turn-Severinu. Dan prihodnjega sestanka se bo pozneje določil. Veselje v Bolgariji zaradi sporazuma z Romunijo V Sofiji so prepričani, da bo južna Dobrudža vsak čas priključena Bolgariji Sofija, 20. avgusta, m. Včeraj večerni časopisi v svojih poročilih iz Crajove poudarjajo, kako lep sprejem je bil prirejen bolgarskemu zastopstvu. Podčrtavajo tudi prijateljski ton, v katerem so potekala dosedanja pogajanja med Bolgarijo in Romunijo. »Slovo« v svojem uvodniku piše o prijateljskem ozračju, v katerem je bil stavljen predlog za sporazum, pravice in medsebojnega spoštovanja obeh narodov. Sestanek v Crajovi Bolgariji in Romuniji daje zgled in kaže željo po vzpostavitvi trajnega miru na Balkanu. V tem leži globlji smisel in zgodovinski pomen teh pogajanj. Sploh polagajo v bolgarski prestolnici veliko upanje v dober konec bolgarsko-romunskih pogajanj, ki da so enostavna in brez zapletlja-jev. Najvažnejši je — trdijo v Sofiji — poziv, ki ga je romunska vlada poslala bolgarski delegaciji. V Bolgariji smatrajo ta poziv kot resnično vrnitev Dobrudže Bolgariji. Sedanje razgovore v Crajovi smatrajo samo za sestanek strokovnjakov, ki imajo nalogo urediti le nekatere tehnične podrobnosti. Bukarešta, 20. avg. DNB: Romunska in bolgarska delegacija sta se včeraj popoldne sestali v Craiovi na prvo sejo. Pred tem se je vršil dve uri trajajoč razgovor med predsednikom obeh delegacij V poučenih krogih trde, da potekajo pogajanja v prijateljskem duhu in da so že dozorela do diskusije o posameznih vprašanjih. Danes v torek se bodo pogajanja nadaljevala. Uradno poročilo bo izšlo šele po končanih^ razgovorih. Romunska oblastva so že vse ukrenila v zvezi s pričakovano prepustitvijo južne nohrudze \ e?ina vojske se i« umaknila v scvernejse kraje Do- brudže, ostalo je samo orožništvo in obmejne čete, da pazijo na red. Sofija, 20. avgusta. Listi objavljajo uradna poročila iz kraja o prihodu bolgarskega poslanstva in o današnjem sestanku romunskega in bolgarskega odposlanstva. _ Bolgarsko odposlanstvo je prispelo v Cra-jovo iz Vidina na ladji »Maria Duiza« danes zjutraj ob pol 8. V pristanišču so pozdravili bolgarsko delegacijo predstavniki romunskih civilnih in vojaških oblasti. Na pozdrav in govor predstavnikov romunskih oblasti je odgovoril predsednik bolgarskega odposlanstva Pomenov, ki je med drugim rekel, da bolgarsko odposlanstvo prihaja v ...............de! Romunijo za to, da bi ustvarilo tlelo trajnega prijateljstva. — Pristanišče v Calafatu je bilo okrašeno z bolgarskimi in romunskimi zastavami, od pristanišča do posebnega voza, ki je bil bolgarskemu odposlanstvu na razpolago, pa je bil postrojen špalir vojakov in mornarjev. Bolgarsko odposlanstvo je prispelo iz Ca-lafata v Crajovo s posebnim vlakom ob 10 dop. Na železniški postaji je bolgarsko odposlanstvo pozdravil v imenu romunske vlade oblastni kr. namestnik Sinjan, v imenu romunskega zunanjega ministra Manulesca pa šef protokola Sta-nescu. Ob 12 je bilo prvo zasedanje obeh odposlanstev. Ob priliki predstavljanja članov odposlanstva je imel pozdravni govor 'predsednik romunskega odposlanstva Crecenu, kateremu je odgovoril predsednik bolgarskega odposlanstva Pomenov. Za tem so bile izvršene zamenjave polnomočij. Ob 13.30 je kr. namestnik priredil na čast bolgarskemu odposlanstvu kosilo, ob 1? pa je bil drugi sestanek obeh odposlanstev. 500 angleških bombnikov nad Juino Nemčijo Bnsel, 20. avg. m. United Press: V zvezi z nocojšnjim napadom angleškega letalstva na mesta v južni Nemčiji, poročajo naslednje podrobnosti: Po pripovedovanju velikega števila opazovalcev, je pri tem angleškem napadu na Nemčijo sodelovalo najmanj 500 angleških bombnikov, ki so se pojavljali v posameznih valovih po sto naenkrat. Zdi se, da je bil glavni cilj teh angleških napadov pokrajina ob Renu. kje*1 so številna in najraznovrstnejša nemška industrijska podjetja. Letala so najprej metala svetilne rakete, zatem pa so se okoli polnoči spustila Angleži so se morali umakniti iz Somalije London, 20. avgusta m. Reuter. Vojno ministrstvo je izdalo naslednje poročilo: Prvotne razpoložljive sile zaveznikov v britanski Somaliji so temeljile na načrtu za tesno sodelovanje med Francijo in Veliko Britanijo. Po tem načrtu bi morale francoske čete v Džibutiju braniti desni bok, ki je bil glavno oporišče zavezniškega položaja na tem področju. Zaradi nenadnega popuščanja francoske vlade in zaradi njene odklonitve, v » l. !e "fdajjevali boji, je nastal težaj položaj. Vcc kot polovica zavezniških razpoložljivih sil je bilo nevtraliziranih. Pojavila se je potreba po takojšnjih ukrepih, da bi te mogle zadovoljiti potrebe, ki so nastale zaradi novega položaja. Velika Britanija je mogla to vprašanje rešiti na več načinov. Mogli smo poslati ojačenja v Somalijo v zadostnem številu, da zagotovimo varnost « te dežele. Toda v tem primeru bi morali v Somaliji uporabiti velike rezerve in bi na ta način oslabili položaj na drugih bojišč. bile prav tako naložene na ladje. Britanske čete, čete iz Rodezije in Indije ter ostalih delov Afrike, ki so najtesneje sodelovale z‘ britansko mornarico in letalstvom, so izvedle nalogo, ki jim je bila dana, zelo vešč« in zelo hrabro, kajti borile znatno močnejšimi sovražnimi silami. so se z Italijanski odgovor Rim, 20. avgusta, m. Stefani: London je sporočil, da je Somalija izgubljena. Po nekem, za Britanijo zelo značilnem poročilu, skušajo Angleži spremeniti svoj senzacionalen pornz v zmago. O begu vseh britanskih čet iz Somalije pred zmagoslavnim prodiranjem italijanske vojske, s katerim je kronana 15 dnevna ofenziva, je britanska poluradna agencija takoj poročala pod naslovom »Somalija uspešno evakuirana«. Poročilo vsebuje nekatere podrobnosti, ki imajo namen jiokazati, kako uspešno je bila izvedena evakuacija, torej poročati o neke vrste zmagi. Čisto jasno je, da je Somalija izgubljena. Važno je, da so britanske cete po-begnile, četudi verjamejo, da je bil umik iz-veden tako uspešno, kakor to poročaj« iz Lon-dona in kar seveda ne odgovarja resnici, la nov poskus prikrivanja težkega udarca, ki ga je pretrpelo britansko cesarstvo od strani Italijanov v Afriki, bo izpostavljen zasmehu britanskih voditeljev. Rim, 20. avgusta, m. Dopisnik agencije Stefani poroča: Danes se je v Berberi uradno končula »druga izdnja epopeje iz Dunkerquea«. Ta epopeja mora navdati s presenečenjem vse tiste Britance, ki so poveličevali kot zmago beg ostanka britanske vojske, zdecimiranc na francoskih bojiščih. Uspeh te »usj>ešne evakuacije« je znan. »Mali Dunkerque« v Somali ji bo rodil posledice, ki ne bodo dosti zaostajale za tistimi evropskegn Dunkcrquca. Egipt naj napove vojno Italiji Kairo, 20. avgusta, o. Reuter poroča: Včeraj je Ahmed Maher paša, predsednik egiptske poslanske zbornice in voditelj vufdistične stranke podal izjavo, v kateri je zahteval, da naj Egip* takoj vstopi v vojno proti Italiji. Italijanska vojska se po njegovem mnenju pripravlja na vdor v Egipt, kar bi pomenilo konec neodvisnosti egiptskegn naroda. Zato inora egiptska vlada takoj izpolniti vse obveze svojega zavezništva z Anglijo. Združen egiptski narod se mora Dostaviti ob strani angleški vojski. čisto nizko nad zgradbe in metala bombe. To se jim je posrečilo kljub hudemu ognju nemške protiletalske artilerije. London, 20. avg. o. Angleško letalsko ministrstvo je objavilo uradno poročilo, v katerem poroča, da so angleški bombniki v pretekli noži zopet bili nad Turinom in Milanom. Prav tako so angleški bombniki napadli pristaniške naprave v Bou-logneu in letališča v Freiburgu in Mannheimu. Berlin, 20. avg. o. United Press poroča: Nemški bombniki so včeraj napadli razna mesta ob vzhodni angleški obali. Poročajo, da so bombe zadele številna poslopja in naprave vojaškega značaja. London, 20. avg. o. Včeraj je bila nad vso Anglijo precejšnja megla, zato napadi nemških letal niso bili posebno uspešni. Nemška letala so morala opravljati svoje delo iz precejšnje nižine in so bila zato izpostavljena angleškim protiletalskim topovom. Pač pa so nemška letala včeraj zlasti napadala angleška vojna letališča, kjer so povzročila nekaj škode. London, 20. avg. o. Reuter poroča: Predsednik vlade Curchill je poslal letalskemu ministru čestitke s prošnjo, da naj jih sporoči vsem angleškim letalcem. Churchill če3tita angleškemu letalstvu za delo, ki ga je opravilo v petek. Churchill izjavlja, da pošilja čestitke v imenu vse angleške vojne vlade. Neinjork, 20. avg. o. Dopisnik United Pressn poroča iz Berlina, da je imel nocoj Berlin najdaljši letalski alarm od začetka vojne. Znak, da se bližnjo nemškemu glavnemu mestu sovražna letala, je bil dan ob 0.42 in znak za konec nevarnosti ob 2.22 zjutraj. Sovražna letala so bila najbrž nad predmestji Berlina, protiletalsko topništvo pa je streljalo v nerednih presledkih. Grmenje protiletalskih topov je trajalo skoraj štiri ure. Berlin,’ 20. avg. A A, Stefani: »Deutsche Allgemeine Zeituug« citiiu nekega ameriškega strokovnjaka, ki je gledal bitko nu<' . n . liom in izjavil, da je položaj Velike Britanije kritičen. List pravi, da mislijo tako tudi ameriški uradni krogi. V zvezi s tem se je Roosevelt začel iiogajati s kanadsko vlado, kor je prepričan, da Velika Britanija ni več zmozna braniti Kanado. List J>ravi dalje, da Angleži umikajo svoje čete s Kitajskega, da jih bodo uporabili za obrambo Adena, mesta, ki ga italijanske čete lahko vsak trenuiek ogroze. Zadeva s Kamrdo in !■> Kitajsko, pravi list dalje. jo nesjjoren dokaz o bližajočem se razpadu britanskega imperija. London, 20. avg. AA. Reuter: Uradno poročilo letalskega ministrstva pravi, da so v včerajšnjih bojih Angleži zbili 144 sovražnikovih letal. Nemški predlog Nevvvork °0 avgusta, m. Tass. ?Ass. Press« poroča, da je Nemčija poslala irski vladi uraden predlog o izključitvi ,rskih ladij iz popolne blokade Velike Britanije. Tajnik irskega predsednika vlade je v zvezi s tem izjavil na kratko: . , , . » »N e niški predlog bo takoj prouc.cn.« Nemški pristojni krogi poudarjajo, da v Nemčiji pričakujejo protipredlogov predsednika irske vlade de Valere. Vesti 20. avgusta Nemška poročila pravijo, da so včeraj nemška letala opravila mnogo napadov na velike obrambne naprave ob angleški obali. Na letališčih pri Londonu so nemška letala razrušila mnogo hangarjev in velika bencinska skladišča. Prav tako so nemška letala napadla tudi Liverpool in Pembrods. Povsod je bilo opaziti velike požare. Angleške oblasti so zaplenile finski parnik »Matilda Lordenc. Parnik je vozil med Petsainom iu Združenimi državami. Zveza japonskih odvetnikov je poslala japonski vladi zahtevo, da naj japonske čete takoj zasedejo angleško koncesijo, ko bodo angleške čete zajiustile Šanghaj. Japonski odvetniki mislijo, da ima samo japonska pravico izvajati nadzorstvo nad angleškim delom Šanghaja. To resolucijo so odvetniki poslali predsedniku vlade, zunanjemu ministru in vojnemu ministru. Snoči so angleška letala vrgla na Bruselj tri , bombe. Bombe so padle blizu borzne palače in je bilo ubitih ter ranjenih nekaj oseb. škoda na številnih poslopjih je pre- ■j cejšnja. Pripomniti je treba, da niti v sredini mesta, niti v predmestju Bruslja ni nobenih naprav vojaškega značaja. Japonska agencija Domej poroča, da je jajjon-ski velejKislanik v Londonu poslal jaj>ou-skemu zunanjemu ministru brzojavko, v kateri poroč%, da je angleška 'ja d a z o razdelila jajx>nskemu prebivalstvu Londona navodila, kako se naj obnaša, ce bi prišel London jx>d nemško oblast. Madžarski listi objavljajo jxk1 velikimi naslovi poročila o italijanskih uspenih na bojiščih v Afriki, zlasti pa v angleški Somaliji. Madžarski listi pišejo, da je položaj Angležev v Berberi isti, kakor je bil jw>lozaj zaveznikov pri Dunkercjueu. Angleško vojno ministrstvo je pri ameriških avtomobilskih tovarnah Foni in General Motors naročilo mnogo oklopnih avtomobilov za indijsko vojsko. Ameriški dopisniki poročajo svojim listom iz Hongkonga, da je priplulo v pristanisca francoske Indokine 50 do 40 francoskih vojnih ladij. Ameriški poučeni krog, me-ni jo, da so vojne ladje jjrišle iz Madagaskarja. Dopisniki kitajskih listov pa izročajo iz Hongkonga, da so v Rangon priplule tri francoske vojne ladje, ki so izkrcale mnogo čet, 40 letal in 50 tankov. Španski listi pišejo zelo obširno o tem, da se bo ix>sj>ešila trgovinska iz.menja\a men Španijo in Nemčijo Promet se bo vršil največ po železnieaTi JSez Francijo. Nemčija se mnogo zanima za industrializacijo Španije in je bilo izdelanih v Nemčiji za več načrtov v tej smeri. Portugalski listi javljajo zelo obširno o tem, kako misli Nemčija izvajati totalno blokado okoli Anglije. Portugalski listi opozarjajo portugalske paroplovne družbe, da naj ne pošiljajo več svojih parnikov v angleške vode. Angleške vojne oblasti so v raznih delih Egipta prijele nad 2000 Egipčanov, ki c« osumljeni, da so rovarili proti javni varnosti. Osumljence so angleške oblasti sp-ra-vile v koncentracijska taborišča na M« naju. Aretacije pa se še nadaljujejo. Francoski velejioslanik na Kitajskem je poslal vsem Francozom, ki živijo na Kitajskem, jxiziv, v katerem pravi, da naj podpirajo vlado maršala Petaina in da naj ne priznavajo generala de Gaulleja, Ameriški rušilci bodo stražili Kanado Washington, 20. avg. o. United Press po. roču: Dobro poučeni krogi izjavljajo, da bode odslej ameriški rušilci patrolirali in vozili on kanadski obali in bodo tako prav za prav opravljali stražo ob vsej Kanadi. O tem st« se na zadnjem sestanku sporazumela predsednik Združenih držav Roosevelt in predsednik kanadske vlade Mackensie King. Ker bo ameriška mornarica prevzela to nalogo ob Kanadi, bo lahko Anglija umaknila svojo vojno brodovje iz kanadskih voda in ga poslala drugam. Ta dogovor med kanadsko in ameriško vlado dejansko pomeni, da sknsa ameriška vlada na prikrit način odstopiti An: gliji svoje rušilce, ki sicer ne bodo izročeni Angliji, pač pa bodo opravljali nalogo angleških vojnih ladij. Grški konzulati v Albaniji zastraženi • Tirana, 20. avgusta, m. Italijanske in albanske oblasti so prisiljene stražiti grške konzulate v Albaniji, ker obstoji nevarnost, da bi proti-grško razpoloženje dovedlo do neljubih incidentov ne samo v Tirani, pač pa tudi po drugih albanskih mestih, kjer so grški konzulati, pa tudi v mestih blizu grške meje. Albanski listi ostro napadajo grško vlado in trdijo, da Albanci, ki žive v Camuriji, že več let trpe preganjanje od strani grških oblasti. 20 aVg,lsta. o. Včeraj je turški poslanik pri grški vladi obiskal predsednika Metaxasa in mu v imenu turske vlade spo; ročil, da bo Turčija z vsemi s'OJ,mi vojnimi silami podprla Grčijo, ce bi kdo Grčijo napadel. Ljubljana od včera) do danes Kdo bi si bil mislil, da se bo po včerajSnjem tako sijajnem jutru, ki je bilo brez oblačka, vreme tako naglo sprevrglo! Dopoldne je bilo še lepo, tudi prijetno svež je bil zrak, popoldne pa so se na jugu že zaželi kopičiti veliki oblaki, pusto je postalo, Krim pa se je ogrnil z nekakšno temnopiavo barvo. Do večera se je temnilo vedno močneje, noč pa ie spet razgrnila sivino in pokazala speči zemlji nekaj nemirnih zvezd. Veter se je sprehajal po višavah. Čez noč je njegova moč popustita, tako da so se oblaki spet zgrnili. In okrog četrte ure danes zjutraj smo dobili nevihto z možnim nalivom Bliskalo se je in grmelo, da so se ljudje zbudili iz čvrstega spanja in kar niso mogji več zaspati nazaj. Izredno hud je bil Sumot dežja, ogromne količine dežja so se zlile nad mesto in nad okolico. Ko je prva navihta ponehala, je bil nekaj časa mir, in tudi dež je odjenjal. Pa ne za dolgo. Kmalu se je napravila nova huda ura. Spet je šlo kakor za stavo. I)o 7 zjutraj je padlo na Ljubljano, kakor so izmerili na meteorološkem zavodu, na kvadratni centimeter skoraj 26 mm dežja, v Mariboru pa 20 mm. Zanimivo je, da iz drugih krajev države ne poročajo o nikakršnih padavinah. Tako je ta naliv prav »slovenska interna zadeva«. Po-oblačitev se je natanko po vremenskih napovedih najprej razširila čes »severne in severozahodne kraje države*. Drugod so morali pa še počakati, čeprav ni misliti, da bi se dežju utegnili izogniti. Hudi naliv je napolnil jarke in hudournike z vodami. Nemudno so jo ponesli v potoke, ti pa v reke. Ljubljanica je bila v zgodnjih dopoldanskih urah, ko se je po nenadni stemnitvi, ki je bila tolikšna, da so ljudje po uradih in domovih morali dolgo delati ob luči, napravila nova poletna nevihta, že močno nad normalo. Bila je tudi umazano rumena od blata, ki so ga vode pobrale na svoji poti. To deževje je prišlo zlasti narobe kmetom, ki so zdaj že začeli pospravljati otavo. Kako veseli so že bili, češ, zdaj bomo pa lahko vse v redu posušili in spravili domov po suhem, ko se je začelo ponujati lepo, vroče vreme. Koliko bomo na boljšem kakor smo bili pri košnji junija meseca! Prav pridno so kosili, in oni, ki so bili toliko zgodnji, da so pravi čas pokosili, so vso otavo lepo posušili ter jo srečno tudi že spravili pod streho. Drugi, ki so se spravili na košnjo včeraj, pa tarnajo nad nesrečnim dežjem, ki jim bo pokvaril otavo. Razen kmetov tožijo tudi lastniki raznih gostinskih obratov, ki se letos že itak zaradi znanih razmer niso mogli bogve kako pohvaliti. Tfa dež jim utegne pregnati še tiste zadnje letoviščarje, ki so se kljub vsemu še držali. Seveda dežja niso nič kaj veseli še kopalci ter turisti, ki morajo zdolgočaseni sedeti po kočah, namesto da bi prijetno potovali v sončnem dnevu po gorskih poteh. Da bi bila vsaj jesen kolikor toliko lepša, če je že poletje tonilo v mokroti' Od sest h zjutraj zvečer do sedmih je na ljubijaniski reševalni postaji vladalo zatišje kakor ga tam res le prav redko zaznamujejo. Nobenih ponesrečencev niso zapisali in prepeljali v ljubljansko bolnišnico, prav tako tam ttidi niso oddali nobenega »običajnega* bolnika. Vsega skupaj je bil zapisan en sam primer — porod. Zdi se, kakor bi se ljudem v tako grdem vremenu ne ljubilo niti v bolnišnico hoditi. Pollci|a zasledile nekaj nevarnih ljudi Ljubljanska policija te dni spet zasleduje nekaj nevarnih zločinskih tipov, ki imajo na vesti različne tatvine, poneverbe in podobno. Tako je za petami 25 letnemu Miroslavu Kva-pilu, ki je doma iz Kunovie v Ceškomoravskem protektoratu in je tja tudi pristojen. Kvapil je po poklicu trgovski potnik. V noči od 7. na 8. avgust je prenočeval v hotelu Lloyd. Policijski organ ga je povabil na policijsko upravo. Tam je pustil svoj potni list, domovnico, vojaško legitimacijo ter »Durchlasscheinc, ki je bil izdan od nemškega konzulata v Mariboru. Pobegnil je neznano kam. Kvapil je nevaren tujemu imetju. Prav rad si tudi prideva razna izmišljena imena. Razen Kvapila zasleduje ljubljanska policija v dogovoru z drugimi še nekatere predrzne prijatelje tuje lastnine. Prijavljenih pa je bilo tudi nekaj tatvin. Tako Je 13. avgusta iz stanovanja Klunove Marije v Flo-rijanski ulici nekdo odnesel 210 din. V noči na li. avgust pa so neznani tatovi gradbeniku Ledlu Ivanu odnesli z dvorišča kemične tovarne Ob železnici št. 14 precej 10 mm betonskega železa. Kar 100 m ga je bilo. Železo je bilo v palicah v zvezu ter je za betonsko uporabo. Gradbenik Ledi trpi 500 din škode. Razen tega je bilo spet ukradenih večje število koles, pa tudi najdenih jih je bilo neka j* Policijska kronika je zabeležila tudi naslednja dva dogodka: Dne 6. avgusta so neki ljudje našli na obrežju Save pri Lesičjih jamah, občina Boštanj v krškem okraju neznano golo dečje trupelce moškega spola, staro približno mesec dni. Poizvedbe s tem v zvezi se Je lotila pristojna orožniška postaja Radna. Ista orožniška postaja je nadalje sporočila upravi ljubljanske policije, da je v bližini Lesičjih jam v občini Boštanj skočil v Savo in utonil neki neznani . f ' v grmovju je pustil svojo . , . . « • » in srajco. Čez nekaj časa so našli njegovo truplo. Utopljenec je srednje, krepke postave, bolj suh, nazaj počesanih črnih dolgih las. Brk ni nosil. Orožniki so podvzeli korake, da bi ugotovili njegovo identiteto. Obrtniška razstava v Šentvidu zaključena Zdaj je bila odlično prirejena obrtniška razstava zaključena. V nedeljo je bil zadnji dan, včeraj pa so razstavljalci že začeli pospravljati. Ob koncu razstave je bil prirejen srečolov, kri katerem je bila izžrebana vstopnica s številko 5013. Nagrajenec, ki se doslej Društvu slovenskih obrtnikov v Št. Vidu še ni javil, bo dobil v nagrado kuhinjsko opravo, ki je vredna 2000 din. Prireditelji so se bali, da letošnja, po vrsti sedma obrtniška razstava, ne bo tako uspela kakor so uspele druge. Pa je uspela proti vsakemu pričakovanju dobro. — Razstavo je obiskalo kar okrog 10.000 obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz hrvatske in drugih banovin. Zanimanje za mojstrsko izdelane oprave in opreme je | bilo izredno veliko, pa tudi v gmotnem pogledu so bili obrtniki z razstavo zadovoljni. Prodali so za prav lepe zneske nekaj razstavljenih predmetov. Tako vidimo, da je iniciativa šentviških obrtniških mojstrov dosegla popoln uspeh ter je vnovič dokazala, da se da doseči z združenimi močmi in z dobro organizacijo tudi v teh nerodnih in nezanesljivih časih prav leDe in povsem pozitivne rezultate. Razmere v mariborski tekstil. Industriji Maribor, 20. avgusta. Znano je, da je Maribor najmočnejše središče naše tekstilne industrije, ki je zaposljevata pred nastopom krize okoli 7500 delavcev ii» delavk. Ta industrija je v zadnjem času zaradi izrednih vojnih prilik zašla v velike težave. Silno je namreč otežkočena nabava surovin, ki jih je vedno manj. Stare zaloge pohajajo, novih pa ni mogoče dobiti. Pomanjkanje surovin je postalo že tako občutno, da so tovarne že pričele obratovati v skrčenem obsegu in delavstvo odpuščati. Doslej je bilo iz mariborskih tekstilnih tovarn odpuščenih blizu COO delavcev, mnogo delavcev pa dela le nekaj dni v tednu. Zaenkrat skrčenega delovnega časa še ne poznajo tovarne: Ehrlich, Mariborska tekstilna tvornica, Jugosvila objekt I. in Thoma. Te tovarne obratujejo še vedno v polnem obsegu. Svojevrstni položaj je v tovarni Doctor in drug, ki se je izkazala nasproti delavstvu z lepo gesto. Vse delavstvo je poslala na 14-dnevni plačan dopust. Sedaj jim je dopust potekel in že jim obetajo drug li-dnevni plačan dopust. V tem času upa tovarna, da se bodo razmere spremenile in da bo zopet dovolj surovin na razpolago. Razumljivo je, da je v delavskih vrstah zaradi skrčenega obratovanja in odpustov nastala skrb za bodočnost, zlasti še, ko nikdo ne ve, kako se bodo razmere v tekstilni industriji obrnile: na slabše ali na boljše. Da bi bila temu delavstvu pravočasno zagotovljena pomoč, je Delavska zbornica v Ljubljani za preteklo nedeljo sklicala v Mariboru konferenco zastopnikov vseh strokovnih organizacij in delavskih zaupnikov mariborskih tekstilnih tvornic, ki naj bi sklepala o ukrepih, ki bi jih bilo podvzeti. Konference so se udeležili tudi zastopniki oblasti in zastopnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Stanko. Konferenco je vodil vodja mariborske ekspoziture Delavske zbornice Mastinšek. Poročilo o položaju tekstilne industrije v Sloveniji in njenega delavstva je podal referent Del. zbornice g. Stanko. Na podlagi njegovega referata Nevaren vlomilec zopet pod ključem Maribor, 19. avgusta. Pred dnevi se je šoštanjskim orožnikom posrečilo, da so prijeli nevarnega vlomilca, ki se je udejstvoval po vsej Sloveniji. Je to 38 letni Jožef Lakner, ki je bil rojen na Dunaju, pristojen pa je v Mozelj v kočevskem okraju. Mož seveda nima stalnega bivališča in se je potepal po V6ej Sloveniji in zraven pridno vlamljal in kradel. Moža so orožniki že enkrat imeli v rekah ter ga izročili marenberškemu 6odišču, ki je proti njemu uvedlo sodno preiskavo. Na nepojasnjen način pa se mu je posrečilo, da je iz sodnih zaporov pobegnil v zlato svobodo, kjer je zopet pričel s svojim »poklicnim 'delom«. Svoje svobode pa »e ni dolgo veselil. 14. avgusta so šoštanjski orožniki izvedeli, da se Lakner skriva na Plešiven v občini Skale pri Velenju. Orožniška patrulja je takoj odšla na Plešivc ia obkolila kočo, v kateri se je Lakner skrival. Ker so kočo dobro obkolili in zaetražili, ni bilo misliti tla kak beg n se je zato Lakner na poziv orožnikov takoj vdal. Vpričo tamošnjega župana Novaka so orožijiki takoj začel Laknerja zasliševati. Poleg 20 vlomov, ki jih je že bil priznal marenberškim orožnikom, ja priznal še nekaj svojih grehov. Tako priznava, da je izvršil 1. 1934 tudi vlom v Ravnah- kjer je vlomil v sobo Frančiške Drobež, kjer pa ni mogel dosti opraviti, ker «o ga ženske z vpitjem pergnale. V zvezi s tem vlomom je izpovedal, da ga je k vlcmu nagovoril krojaški pomočnik Alojz Javornik, ki živi sedaj v Ribnici na Poh. in da mu je ta tudi dal pištolo, katero je ob priliki vloma imel pri sebi. Dalje priznava manjši vlom pri Sv. Lovrencu na Poh., kjer je iz aklenjene omarice odnesel 15 Odin. Ta vlom je izvršil 23. ali 24. julija letošnjega leta. Prizna tudi uspeSen vlcm v Koroški Beli, kjer je skočil skozi okno nekega posestnika ter mu iz nočne omarice odnesel 8000 dinarjev. Verjetno je, da je Lakner izvršil še več vlomov, vendar jih noče priznati. Priznava le, da je izvršil več tavin, katerih pa točno ne more navesti, ker da ima bolj slab spomin. Zanimivo je, da sedaj Lakner svojega nekda- «o bili p« daljši Ib temeljiti razpravi sprejeti naslednji sklepi, ki j$ bo skušala Delavska zbornica na merodajnih meatih uveljaviti: 1. Takoj naj ae ustanovi banovinski podporni sklad, v katerega bodo v manjši meri prispevali delavci, v večji meri pa industrija, h tega sklada naj bi se podeljevale podpore delavcem, ki delajo le pri skrčenem obratovanju in onim delavcem, ki so bili odpuščeni, 2. Podporna doba pri Borzi dela naj se zvlSa. 3. Takoj naj se uzakoni načrt uredbe, po katerem bi banska uprava po svojih pooblaščencih imela pravico pri tovarnah samih ugotavljati, v koliko so odpusti delavstva in skrčenje obratovanja upravičeni. Volitve v Kmetijsko zbornico v okrajih Celje In Gorn|igrad Celje, dne 19. avgusta. V nedeljo so bile v Gornjem Gradu volitve : svetnika v Kmetijsko zbornico. Postavljena je Sila : same ena lista z g. Steblovnikom Martinom, dose-! danjim predsednikom KZ na čelu. Lista je doKila 47 glasov, 3 glasovnice so bile razveljavljene, 3 pa •o zaradi bolezni izostali od glasovanja. V ce'vkem okraju je bila ->rav tako predložena •amo ena lista « polzefck-m županom g. Turnškom Pongracem na čelu. Od 50 voUvnih upravičencev jih je volilo 46, 2 glasovnici sta bili razveljavljeni, 3 upravičenca pa sta izostala. njega tovariša Javornika zelo bretnenjuje. Trdi, da ga je pred leti nagovarjal, naj bi proti nagradi tisoč dinarjev ubil njegovega tasta Franca Zigarta s Ple-šivca, pri katerem se je pred aretacijo Lakner tudi skrival. Lakner, tako sem pripoveduje, umora ni hotel izvršiti in je o Javornikovem nagovarjanju celo pripovedoval zopet drugen ljudem. Tako je vse prišlo na ušesa orožnikom, ki so vzeli stvar v roke. Prišlo je tud do sodne razprae pri ioštanjekem sodišču, kjer pa je bil Javornik zaradi pomanjkanja dokazov oprožčen. Glavne priče, Jožeta Laknerja, takrat namreč ni bilo mogoče najti. Orožniki pravijo o Laknerju, da je silno spreten in da je le njegovi spretnosti in iznajdljivosti pripisovati, da je že od 1. 1934 mogel zvrševati svojo vlomilsko obrt in tudi pobegniti iz sodnih zaporov. Je pa drugače bolj plašljiv človek, ker po lastni izpovedi nikdar ni izvršil kakega vloma brez orožja. Orožniki so Laknerja izročili v zapore celj-fkega okrožnega sodišča, kjer ga čaka tudi zaslužena kazen, , Po prvi polovici v Celju Celje, 20. avgusta. Včeraj je bil prost dan in se je igrala le ena drugič prekinjena partija med Majstorovičem in Šorlijem. Šorli je imel prednost dveh lovcev proti dvema skakačema ter še mnogo obetajočo pozicijo za napad in osvojitev nasprotnikovega slabega kmeta na b3. Toda Šorli je prišel v časovno stisko, kjer je spregledal kmeta. Igra je bila ponovno prekinjena v nekoliko slabši poziciji za Šorlija, a bo kljub temu verjetno recnis. Mlinar je partijo proti Bernerju brez borbe predal. Prva polovica turnirja je že za nami. Po uspehih in neuspehih igralcev v dosedanjih devetih kolih nam je že mogoče, da podamo o trenutni moči in formi igralcev na tem turnirju sliko ter tako predvidimo tudi njihov končni uspeh. Trenutno je v odatvu Jerman s 6.5 točke. Do zdaj je dobil 5 partij, 3 remiziral in 1 izgubil. Pri njegovih dosedanjih uspehi mu je v precejšnji meri pomagala tud sreča, ki igra na vseh turnirjih vedno vidno vlogo. Tako je Medan proti njjmu stal že zelo dobro, pa je v časovni stiski zapravil partijo. Tudi Marek mu je dal po nepotrebnem pol točke. Seveda to nikakor ne jemlje Jermanu glasu dobrega igralca, ker se to vedno dogaja in je prav resen kandidat za prvo mesto. Berner ima 6 točk in eno prekinjeno partijo, katero bo verjetno dobil. Je še neporažen a štirimi zmagami in štirimi remiji. Je zelo soliden pozicijski igralec, ki udari šele tedaj, kadar mu pozicijski stil igre to dopušča, V nadaljevanju ima vse šanse, da doseže prvo mesto. Šorli in Šubarič imata po 5.5 točk in 2 preki- Okraden vlomilec In njegova smola Ljubljančan g. Vladimir ae je v nedeljo zadovoljen in vesel vračal iz Most, kjer je pri »Secirnici« pil rujno kapljico in 6e krepčal. Okoli polnoči jo je primahat do tvojega stanovanja. Čudno mu je bilo, ko je videl »lanovanje razsvetljeno. Kmalu mu je nasproti pritekla sorodnica in začela jadikovati: »Dragi moji Okradem amo! Pravkar je a I. nadstropja skozi okno skočil neki človek!* O. Vladimir je tekel za neznancem, ki je nosil v rokah velik kovčeg. Začel je mimoidočim klicati: »Primite tatu!« Ljudje so res prijeli tatu in ga nato izročili stražniku, ki ga je odvekel na stražnico. V kovčegu je bilo mnogo obleke moške in ženske, kakor tudi precej perila. Ko so vlomilca na stražnici začeli preiskovati, so pri njem dobili 2 ključa in lovski klobuk, ki ga je imel na glavi. Kmalu se je na stražniki zglasil še drugi gospod, ki je spoznal klobuk in ključe za svojo last. Vlomilec se je poznej izmotal v osebi Dragotina Beniča, 25-letnega delavca, nestalnega bivališča, doma iz Josipdola na Hrvaškem. Benič biva že 10 let v ljubljanski okolici. Doslej še ni bil kaznovan zaradi tatvine, pač pa večkrat zaradi potepuštva in beračenja. Včeraj je Benič na policiji vse priznal. Povedal Je, da je najprej vlomit pri g. Jankotu, ki mu je pobral klobuk, ključe, več obleke in perila. Vse v vrednosti okoli 1500 din. Obleko in perilo je zavil v zavoj, ki ga je spravil ob progi dolenjske železnice za gostilno Lasan. Hotel je zavoj po drugem vlomu pobrati, toda bil je aretiran. Takoj je glavna policija obvestila moščansko stražnico. Stražnik je odšel na označeno mesto. Pa so mu že ljudje začeli praviti: »Pred nekaj minutami je neki človek pobral zavoj iti z njim pobegnil.« Tat je okradel vlomilca. Velika poneverba v jeklarni v Guitanju Celje, 20. avgusta. V jeklarni grofa Thurna v Guštaniu je bila te dni revizija. Pri njej so prišli na sled veliki poneverbi. Ugotovili so, da je nek blagajnik poneveril 750.000 din. Denar si je začel prisvajati že pred več leti. šahovskega turnirja njeni partiji. Tudi Subariča »premija majhna sreča. Tako je dopustil Šmigovc v dobljeni poziciji Šuba-riču remi*. Včeraj pa je tudi za las ubežal po Sor-lijevi napaki iz katastrofe. V nadaljevanju ima nekoliko lažje nasprotnike od Šorlija. — Šorlija pa, nasprotno od njegovih rivalov, spremlja precejšaja smola, Tale o je izgubil dobljeno partijo proti Dra-šiču, popustil ▼ kombinaciji s Suoaricem in danes v časovni stiski zapravil kmeta in pol točke. Če sc ga bo še naprej držala smola, bo najvrednejši in najboljši med udeleženci turnirja lahko še ob naslov mojstra. S svojim kombinacijskim stilom igre, ki zahteva silno prožnost io vzdržljivost duha, je že tudi na tem turnirju dekazal najboljšo igro. Dosedaj našteti igralci so tisti, med katerimi se bo bila največja borba za naslov novega mojstra. Njim m bo še pridružil morda Ljubljančan Šiška, ki pa ima manj ia^ledov. Medan ki Pavlovič sta že iz te konkurence izpadla, dasiravno se ju je prej smatralo za nevarna konkurenta. Medana je verjetno potrla v I. kolu izguba proti Jermanu, Pavlovič se pa nikakor ne more konceotrirati na sam turnir. Tudi Marek je zaradi nevigranoati odpovedal. Nad vse pa j* presenetil Celjan Šmigovc, ki še ni igral na nobenem turnirju, niti klubovetn, s svojo močno kombinatorno igro, Mimo moremo trditi, da bi bil gotovo najresnejši kandidat on, če bi imel priliko, d« bi se pred turnirjem kolikor toliko vigral. Tako je v začetku turnirja prepustil pol točke Subariču in spregledal kombinacijo, ki bi mu prinesla takojš- Injo zmago proti Bernerju. V petek zvečer se igra ob pol osmih do pol dvanajstih X. kolo turnirja. p= ZGREŠENI STREL Hj »Počasi začenjam verjeti,« je »čel Slad, toda tikanje ga j* prekinilo. »Naprej!« Zdravnik Sourey je stopil v sobo s torbo vroki. Pogledal je kavo in pomignil Sladu. »A... tako se laij« misli, nadzornik, ali ne?« . . ... »Takoj bomo naročili kavo tudi ■* vas. Torej kaj je bilo s Staridgsom?« Pritisnil je na zvonec za služinčad. Zdravcvk je skomizgnil z rameni in odložil svojo torbo. »Ne morem vam povedati dostt več, kakor pa že sami veste. Ciankalij... Mrtev je "bil v nekaj sekundah. Smrt 1« nastopila nekaj ur prej, preden sem g* '** »^Povejte* mi, gospod zdravnik, kako hitro deluje ciankalij.. • kako dolgo traja, da se pekažejo posledice?« »Skoro istočasno, ko ga človek zaužije«, je odgovoril zdravnik Sourey: »Nekaj sekund, največ petnajst. Če pa j* ta strup kak« mešanica s ciarkalijem, pa bo proces trajal nekaj sekund dlje.« »Nekaj me je namreč zbodlo v oči: Staridge si je nalil čašo whiskyja, toda na preprogi nismo opazili nobenega madeža 31 od razbitega kozarca, kar pomeni, da je mož takoj do dna izpraznil čašo. Če bi naredil samo požirek in potem prenehal, ne bi mogel narediti več naslednjega požirka, ker bi ga strup podrl in bi se pijača razlila po preprogi. Zato se vprašu-jem: zakaj je Staridge izpraznil vso čašo na dušek? Nedvomno je, da je to storil. Morebiti mu je bilo potrebno okrepčilo, prav za gotovo pa se da reči, da ga je potreboval. Toda zakaj je moral naenkrat popiti? Kaj js pred tem slilal? To bi jaz rad vedel,« . Tdravnik Sourey le prikimal z glavo. »Razumem vas. Na to nisem pomislil. Normalno se čaša ne izpija do dna, tem-več ee najprej naredi etl požifek, šele na-to se Mptje do dna. Večina ljudi dela »In zato mislim«, f* nadaljeval Slad s svojo razlago, »da je bil Staridge razburjen, ko je prišel v jedilnico. Mi sedaj tudi vemo, da je imel povod za razburjanje. Doeti preveč je vedel. Toda Towley trdi, da je z njQueen Mary<, ki sta so zatekla v Newvork. Kljub temu, da so ladje na varnem, pa je zanje tudi treba skrbeti, prav tako pa tudi pomisliti, da je mornarje tudi treba plačati. Za vse to morajo skrbeti kapitani. Kapitana omenjenih dveh ladij sta poslala svojima vladama v Pariz in v London nemajhen račun za vzdrževanje ladij in za prehrano posadke. Za vsako ladjo znaša račun 2.000 dolarjev na mesec, kar je v našem denarju nad milijon dinarjev. Za prostor kjer je ladja vsidrana. je od tega treba plačati 1800 dolarjev, plača posadke znese 6500 dolarjev, za hrano je treba plačati 1500, čuvaji, ki stražijo prostor, kjer sta ladji zasidrani ter okolico, pa dobe 4000 dolarjev na mesec. Pri vsem tem pa seveda še niso vračunani stroški za kurjavo, iaz-svetljavo, čiščenje strojev, barvanje ladje in vse drugo, kar je potrebno za vzdrževanje ladje.. tiemoije ne večajo samo vojaške osvojitve tujega ozemlja Kljub temu, da je Nemčija zelo zaposlena s sedanjo vojno, ni zanemarjala najraznovrstnejših del doma- Posebno pozornost je posvetila vprašanju, kako bi izsušila posamezne močvirne predele, ki jih zlasti v severnem njenem delu ni malo, in na ta način pridobila tudi v okviru prejšnjih svojih državnih meja nekaj nove zemlje. Po podatkih, ki jih je izdal nemški uradni poročevalski urad, je Nemčija od leta 1933, torej od tedaj, ko je Hitler prevzel vso oblast v svoje roke, pridobila z melioracijskimi deli 632.000 ha nove zemlje. V tem času so v Nemčiji uravnali tek 172 hudournikov. S kanalizacijo so pridobili 185.000 ha zemlje, z regulacijo rek 100.000, z zgraditvijo novih nasipov ob Baltiškem in Severnem morju pa še 550.000 ha. _________________ Francoske oblasti so v Rabatu aretirale bivšega francoskega ministra Juda Jeana Za-ya, ki je bil član vseh vlad bivše ljudske fronte. Zay je bil včasih tudi komunistični agitator. V francoskem partemenfu Vienne so včeraj padle na odprto polje štiri bombe. »Petit Parisien« misli, da so jih odvrgla nemška letala, ki so letela proti Bordeauxu. Kaf je Rusija v lipsko pripeljala pokazat Na velikem mednarodnem velesejmu v Lip-skem razstavlja letos tudi Rusija, ko se z Nemčijo dobro razumeta. Na sejmskem prostoru so rezervirali za sovjetski oddelek 850 kv. metrov sveta. Zanimalo vas bo morda, kaj Rusi tu razstavljajo. Občinstvo si bo tu lahko ogledalo rusko žito, stroje, rastlinsko olje, sladkor, ribje izdelke, konzerve vseh vrst, divjačino, mineralno vodo, vina, likerje, žganje, sladkarije, konopljo, lan, bombaž, gradbeni material, rudninska olja, rude, umetna gnojila, kože, preproge in drugo. In da bo slika vsega, kar premore danes Rusija, še popolnejša, bodo prikazovali tudi sovjetske filme. Kakšni bodo, to je drugo vprašanje. ♦♦♦♦♦♦♦♦» Kolonizacija Libije v zadnjih treh letih Velike zasluge si je pridobil za naselitev Italijanov v Libiji pokjni italijanski maršal in libijski guverner Balba, ki se je zadnjič pr letalski nesreči ubil. V Rimu so izdali uradne številke, ki kažejo uspehe kolonizacije v Libiji od 1933 pod vlado maršala Balba. V omenjenem času 6o v Libiji zgradili sedemnajst novih vasi, ki njth skupna površina znaša 73.251 hektarov. Do leta 1933 je bilo v Libiji le 56 novih zgradb, v naslednjih treh letih pa se je pod vlado maršala balba njihovo število dvignilo na 2.094. Do 1933 so živele tam le 103 izseljeniške družine, ki so štele 626 članov, po treh letih pa se je v Libiji naselilo že 2.078 držtn z 10.834 člani. , u ____ Angleški ministrski predsednik Churchill nadzoruje vaje angleške pehote »nekje v severozahodui Angliji«. Svojega otroka zadavila in pokopala Celje, 20. avgusta. V Kaplji pri št. Juriju v bližini Podtabora je služila 22 letna .Neža Golenko pri posestniku Ivanu Kumru. Tu je zanosila in šla sredi meseca julija v celjsko bolnišnico, kjer je porodila fantka in ga dala krstiti za Franca. Dne 29. julija je zapustila bolnišnico in vzela otroka s seboj. Vrnila se je spet h Kumrovim. Prišla pa je tja brez otroka in je natveda domačim, da ga ie dala na vlaku neki neznani ženski iz Petrovč. Kumrovim se v začetku to ni zdelo čudno in st\ari niso posvetili posebne pozornosti, šele čez nekaj časa se jim je začelo zdeti sumljivo in so postali pazljivi. Kmalu so tudi orožniki poklonili zadevi večjo pozornost in prijeli Nežo Golen-kovo. Ta je po daljšem zasliševanju priznala, da je 29. julija zadavila nekje v bližini potoka Bolska v Grajski vasi otroka in ga pokopala. Odšli so z njo na kraj, kjer je Go-lenkova dejala, da je pokopala otroka, ter odkopali trupelce, zločinko pa izročili sodišču. Divjaški umor gluhoneme ciganke Celje, 20. avgusta. Iz Kozjega smo prejeli pretresljivo telefonič-no poročilo o groznem zločinu, ki je bil izvršen nad neko gluhonemo riganko, ki so jo našli ubito v Vetrnjaku pri Kozjem. Umor je bil izvršen že na Marijin praznik, vendar so ga storilci znali prikrivati, in šele j>o najdbi cigankinega trupla se je razširila grozna novica o umoru. Na praznik zvečer okoli 8 je prišla h Katarini Sternad v Vetrnjak pri Kozjem neka gluhonema ženska, po vsem videzu ciganka. Tam so bili 90 letni Moškon Janez, posestniški sin, 44 letni Resnik Jakob in Sternadova, ki je pregovorila precej vinjenega Moškona, naj odstrani iz hiše gluhonemo ciganko, katera je najbrž hotela pri Sterna-dovih prenočiti. Moškon je začel siliti v žensko in jo odganjati, ker pa mu ni nič odgovorila, jo je oklofutal, da se je ženska sesedla in začela krvaveti iz nosa. Podivjani pijanec je nato zgrabil palico in večkrat udaril gluhonemo žensko, tako da se je zgrudila. V takšnem stanju jo je začel spet pretepati. Po vseh štirih se je nato plazila p:» tleh in prišla do neke apnenične jame, v katero se je skotalila. Moškon jo je še tedaj tolkel s palico pc* glavi. Resnik je napol mrtvo žensko jx>tegnil iz jame. Moškon pa jo je brcnil v glavo, da se je zvalila po strmini v prepad in se ubila. Orožniki so prijeli Sternadovo, Moškona in Resnika ter jih izročili sodišču. Dogodek je vzbudil silno ogorčenje po vsej okolici Kozjega in vsi se zgražajo nad nepopisno surovostjo podivjane družba Obiralcev hmelja primanjkuje Celje, 20. avgusta Kakor je naš list že poročal, bodo letos v Savinjski dolini pridelali izredno mnogo hmelja in so ga tudi že začeli obirati. Številni hmeljarji z obiranjem še niso mogli začeti, ker ni bilo mogoče dobiti obiralcev, katerih letos zelo primanjkuje. Na celjski železniški postaji je bila danes po prihodu jutranjih -vlakov prjiv« k op' čija za obiralce hmelja, ki so jih prišli hmeljarji sami iskat na ]>ostajo. Današnja huda nevihta, ki se je razdivjala tudi nad Celjem, je povzročila mnogo škode na hmeljskih nasadih. Če se vreme ne bo zboljšalo, bo začel hmelj rjaveti in bodo imeli hmeljarji občutno škodo. Ekiio Program radto*Lj*fcifana Torek, 20. avg.: 7 Jutranji pozdrav — T.05 Napovedi in poročija — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Citraši in Šramli (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert. Sodeluje: Ivan Deržaj in Radij, orkester — 14 Poročila — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje Štaba pokrajinske zračne obrambe 19.40 Objave — 20 Gospodar, pregled (Diago Potočnik) — 20.10 Kako se bomo znebili tujk (prof. Etbin Bojc) — 20.30 Pester spored. Sodeluje gdč. Tea Lovrenčevič, prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radij, orkester — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Pisana šara (plošče). In pokazal ml je na nekega spečega, kakor je rekel takega, ki se od višje kaste v navadnih razmerah ni nihče dotaknil. Sedaj pa je mirno spal med dvema Brumoncema, pripadnikoma višje kaste. _ . S pomočjo svojega indijskega prijatelja sem spoznal nekega višjega uradnika, ki je bil pri domači vladi v Delhiju. Vzel me je s seboj s svojima dvema prijateljema na avtomobilsko vožnjo po deželi. Ko smo se pripeljali izven mesta, se mi je zazdelo, da me niso povabili s seboj s tem namenom, da bi mi pokazali kraje. Ko smo se pripeljali že tako daleč, da nas ni nobeden več videl, je avlo ustavil, privlekel izpod sedeža dve steklenici ^Mtkija in dve čaši. Vedel sem, da Indijcem vera prepoveduje j-nti vsako vrsto alkohola. Toda vsak je prijel zn kozarec in pil z zadovoljstvom. »Kolikor vem, ne sme noben Indijec piti take vrste pijače.« sem rekel. »Ne mislite na to,« mi je rekel moj znanec. »Nekateri izmed nas ne držimo več storili navad naše vere in naših običajev. Zato se moramo odpeljati tako daleč ven, kjer nas ne more noben videti, do pijemo. Ali se vsi \merikanci držijo svojih šeg in zapovedi, ki jim jih predpi-luje vera?« Moral sem odgovoriti, da tudi ne. Vino so kmalu popili, in ko smo se vozili nazaj, se mi je zdelo, da so peli nekaj, ki je bilo podobno »Poljubljam vain roko, madame«. Pod soncem so vsi ljudje enaki. S svojim prijateljem Brijo Krishnano sva si šla ogledat sedmero mest Delhija. Brij Krishna je bil ljubezniv in izobražen Indijski časnikar Im je Imel svoj avto. Razvaline sedmih kultur, ki so si skozi stoletja sledile druga za drugo, so pokrivale puščobo okrog Delhija, šla sva si ogledat osmo mesto, mogočno gospodujoče zgradbe, ki so jih Angleži zgradili za to, da so v nje spravili svojo indijsko vlado. Te zgradbe pa so služile svojemu namenu samo pol letn. Ko Je začelo žgati sonce, se je vsa vlada preselila v Sinilo, pod pobočje mogočne Himalaje. Takrat, ko svn bila midva tam, jc bilo vladino mesto prazno. Nekom čudno me je dimilo, ko svn se vozila po širokih ulicah med mogočnimi stavbami, vilami in vrtovi uradnikov, pa nisva videla nikjer nobene žive duše. Na poti proti Simli sem se ustavil v l.nhori, kjer sem bil priča smešnega dogodka, ki kaže, kako obračunavajo med seboj Angleži in pristaši kongresnega gibanju. Takih smešnih dogodkov pa se seveda malo zgodi. Indijske žene iz višjih kast so obkolile trgovine, ki so prodajale obleko in žganje. Uradnik si je belil glavo, kako bi jih pregnal, dokler mu ni šinila v glavo duhovita domislica. S policijo si ni mogel nič pomagati, ker nihče ni smel položiti roke na žensko i/, višje kaste. Zato je za majhen denar podkupil prostitutke, ki so bile domačinke. Ko so se te prikazale pred trgovinami, so plemenite indijske žene skočile pokoncu in jo vse besne odkurile. Njihova vero jim namreč prepoveduje, da bi se družile z ženskami, ki pripadajo nižjim kastam ali pa da bi se jih celo dotaknile. Tako je angleški uradnik dosegel, kar je mislil. Od vseh mest, kar sem jih na svetu videl, se mi zdi Simla najbolj svojevrstno mesto. Leži 7000 čevljev visoko, nn pobočju himalajskega predgorja in ga obdajajo mogočni vrhovi, ki se kopljejo v snegu. Po netlnkovani cesti gre navzgor lahko samo kuli s svojo rikšo ali pa jezdec. Ta tiha, in glede podnebja znosna »planinska postaja« je letno prebivališče angleške indijske vlade, kamor se preseli vsako leto, ko začne pritiskati vročina. _______ V Simlo sem prišel pozno zvečer. Ko sem se nekoTTfc# in osvežil, sem se podal kosit v hotel Cecil. Ker nisem imel predpisane večerne obleke, me skraja niso pustili v jedilnico. Končno so mi le dovolili, da sem sc stisnil v skromen kotiček. Kaj takega se človeku lahko zgodi v hotelu Savoya v Londonu. GosjoodJ* so bili oblečeni v večerne obleke ali uniforme, dame pa v živobarvne večerne obleke. Neki človek, ki jc sedel blizu mene, me je ie prav posebno zanimal. To je bil mož srednjih let in na glav! mn Je Sepeta fcapa fr. jagnjetove kože, ki se je končavala v visok zvonik. Obleče« j« lili v črno suknjo, ki mu je segnla do kolen in jc bila posejana s prameni in zlatimi gumbi. Hlače so bile črne in ozke. Debel in zalit je bil tako, da se je kar svetil. Na njegovem trebuhu se je svetilo vse polno madežev od juhe, kajti pot od krožnika do ust jc bila dolga. Bil je tako debel, da ni mogel obiti mize. Kakor sem zvedel, je bila to Njegova Visokost Ali Na\vnz Uhan, poglavar države Hhairpurov Sindhi. Bil je voditelj muslimanske ločine šiitov, ki jih je okrog dva milijona. Njegova država jc merila šest tisoč kvadratnih milj in je vzdrževal vojsko, ki jc štela tristo dvainštirideset mož. Njegov osebni minister ga je čakal s spremstvom štiridesetih ljudi v Simli. Io se pravi, da je imel štirideset žena. Pozneje mi je njegov osebni minister Malik Mahih Uhan pojasnil politično zadržanje Njegove Visokosti in domačih knezo'’ katerih ideje je predstavljal in zastopal. V pogovoru z njegov'01 osebnim ministrom sem zvedel tole: ,, »Interesi domačih indijskih knezov se skladajo z an.